Poštnin* plačami T tofovfnL Leto XVI., št. Ž93 Upravuiatvo; LjuDijana, Knafljeva ulica a. r- relefon St. 8122, 3123, Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen«. burgova tu. i. — TeL 3492, 2492, trodi-užmca Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 19a Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljub* 3124. 3125, 31266. tjana št. 11.842, Praga čisto 78.180, W1en St 105.241. Ljubljana, sreda 18» decembra 1935 Cena 1 Dia Izhaja vsak da", razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 26.—» Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Beseda o odgovornosti Nedeljski »Slovenec« je objavil, kakor zadnji čas to vse bolj pogosto dela, tola-žilen in pomirjevalni uvodnik. Recept ze to vrsto člankov je star. Članki so napisani v obliki polemik. Ker se proti nažim trditvam in ugotovitvam da težko po.emizirati, si gospodje navadno nekaj "izmislijo, kar mi nikdar rekli nismo. Nato poiščejo »vzglede« iz dobrih starih časov, ugotovijo, da so jugoslovanski nacionalni ljudie 20 let vladali Jugoslavijo in pribije jo, da so vseh slabih ^zakonov, gospodarskih in socialnih nevarnosti ,neizravnoteženih interesov m političnih zmed krivi jugoslovanski politiki, ki so »stalno« držaili moč v svojih rokah. Za zaključek se potem napiše, da je epo-halni uspeh današnjega časa v dejstvu, da so nositelji jugoslovenske Meje potisnjeni v stran. Vse, kar si ljudje celijo, bo pa prišlo. Treba samo počakati. Po tem receptu je torej napisan tudi nedeljski tolažilni »Slovencev« uvodnik, originalen le po zaključnem poduku, la ga daje nacionalnim politikom o pravem pomenu enakopravnosti. Tam je namreč renroducirano natančno to, kar je »Jutro* v polemiki proti programu voditeliem nove stranke, predočev^l o m kar pohorska deklaracija z vso jasnostjo in odločnostjo poudarja, da namreč juigoslovenstvo ne znači samo individualne enakopravnosti državljanov pred zakonom in enakopravnosti slovenskega, hrvatskega in srbskega imena,_ vere m črkopisa, temveč ravnopravnosti kulturni gospodarskih in socialnih interesov vseh pokrajin države in vseh delov jugoslovenske nacije. Kar se tiče državne oblasti, ki je bra po »Slovenčevem« zatrjevanju v najvažnejših trenutkih v rokah ljudi iz one srrupe, na katero x Slovenec« stalno cilja/pn. morda zadostuje naslednja kon-statacija: Usodepoln obrat v naši novejši politični zgodovini znači tako zvani blejski pakt, predhodnik današnje JRZ, ki ga je sklenil 1. 1P27. tedanji ministrski nredsednik Vuldčevič z voditelji SL.S za volitve in kot trajno osnovo sodelovanja srbskih radikalov ln slovenskih klerikalcev. Na podlagi tega pakta je vstopila SLS v Vukičevičevo vlado. Po-litke blejskega pakta je v 1. 1928. do-večBa do' viška notranjepolitične nape- Predstavniki jugoslovenskih nacionalnih elementov iz Slovenije niso sodelovali v nobeni vladi od blejskega paleta pa vse do zopetne uvedbe ustavnega stanja v septembra 1931. V dobo po volitvah 1927. padajo politične, gospodarske in kulturne odločitve, katerih posledice se odražajo v današnji občni mizeriji. Osnova vseh •poznejših davčnih pritožb je novi davčni zakon iz leta 1928., sprejet -d takratne vladine večine v najostrejši borbi s predstavniki napredne in narodne fronte iz Slovenije. Naši narodno-gospodarski krogi pripisujejo izvor denarne imobilizacije usodepolnemu ukrepu Narodtne banke o redukciji kreditov dne 15. avgusta 1931. Redukcija državnih nabav iz naših rudnikov je bila v nepopravljivem obsegu izvršena v proračunskem letu 1929/30. Za časa JNS se je, kakor znano, posrečilo to redukcijo nekoliko popraviti in čuvati nato kontingent vsaj v tej skromni višini, dokler ni letos av-grtsta meseca prišel ponovni udarec. Težak udarec, ki je zadel zlasti našega kmeta z novimi bremeni za šolo, ki jih je do tedaj večinoma nosila država, je osnovan na odredbah zak «na o osnovnih šolah iz leta 1930. Ravno tako je bil pred septembrom 1931, torej preden ie vstopil v vlado dr. Kramer, uveden žitni režim, ki je vzbudil v širokih kon-sumentskih krogih, zlasti pa med S o-venci pri kmetu in de.avcu. uradniku m trgovcu občutek neupravičene obremenitve. Ko so potem prišli na vlado pristaši JNS, se je dr. KrameHu posrečilo izvesti likvidacijo žitnega režima. Na polju našega š>lstva je redukcijska politika prvič opasno zamahnila in stvori1 a težek precedenčni primer, kc je 1. 1930. bila dekretirana redakcija višje gimnazije v Murski Soboti. Doba Vukičevice-vega režima in ona neposredno pred nio je doba najostrejšega centralizma. Ko sta. bila v vlad! dr. Kulovec in dr. Gosar je bila pred vsem odnesena vsa odločilna finančna kompetenca iz Ljubljane - Beograd. V finančnem zakonu za 1. 1927/28. je bila odobritev proračunov naših velikih občin prenesena iz kompetence finančne delegacije na ministrstvo financ. Z uredbo tedanje vlade je bila ukinjena zakonita finančna samostojnost tedanjih oblastnih samouprav, oblastni proračun postavljen pod cenzuro svobodne ~cene finančnega ministrstva, šef oblastne finančne uprave podrejen temu ministrstvu. Končno je bila suspendirana takratna samostojnost sreskih samouprav Takrat je bil tudi zakonito uvedeni demokratični proporčni princip v oblastnih samoupravah razveljavljen in je bila onemogočena vsaka opozicijska kontrola z izključitvijo manjšine iz oblastnih odborov. V luči teh dejstev je »Slovenčevo« natolcevanje s centralizmom jugoslovenskih nacionalnih politikov najmanj 'deplasirano. V bodoče bodo morali go- Zaupnica Lavalu na poti v Ženevo Laval je včeraj v poslanski zbornici z vso mirovne predloge in dobil s 304 glasovi Pariz, 17. decembra w. Ministrski predsednik in zunanji minister Pierre Laval je imel davi v poslanski zbornici pred nabito polno dvorano svoj z največjo napetostjo prčakovani ekspoze o stališču Francije do italijansko-abesinskega spora ter o pariških mirovnih predlogih. Seja je bila mestoma zelo burna Laval, ki se je zvečer že odpeljal v Ženevo, je energično branil mirovne Dogoje. ki jih je izdelal skupno s Hoarejem in med viharnimi protesti levice in večine radikalov postavil končno tudi vprašanje zaupnice, ki mu jo je zbornica izrekla s 304 glasovi proti 252. Fmdja ln Anglija šli do skrajnosti Ob grobni tišini je Laval izjavil: Francoska in angleška vlada sta šli s temi predlogi d0 skrajne meje možnosti. Predloge so naši diplomatski zastopniki sporočili v Rim m 'Addis Abebo io nekoli-ko pozneje tudi vladam ostalih držav, članic Društva narodov. Bili smo docela upravičeni, da smo tako postopali. Poudarjam, da se nahajamo v trenutku, ko se priča-kujejo še ostrejši ukrepi. Govorim tukaj v imenu države, ki je navajena izpolnjevati Svoje obveznosti in ki bi se mogla na pod. Iagi v čl. 16 t. 3- določenih obveznosti za. plesti v vojno. V teh okoliščinah boste razumeli, da sem dobro premislil obseg in značaj tega rizika. (Dve tretjini poslancev ploskata.) Trdijo, da smo v Svojim mirovnim načrtom ponudili naoadalcu premijo. Na to odgovarjam: Pariški načrt nikakor ni neelastičen in neizpremenljiv. Mi 6mo enosta-imo izvršili misijo, ki nsm jo je po. verilo Društvo narodov, odločitev o vsem drugem je sedaj v Društvu narodov sa- mem. V ostalem je treba pariški načrt od 8. decembra primerjati s predlogi odbora petih, da se vidi, da ©o enakg načela vodila oba načrta. Hotel bi opozicijo, ki neprestano kritizira mojo politiko, javno vprašati, kaj bi z ozirom na abesinski konflikt storila na mojem mestu in kaj bi še danes storila na tem mestu. (Medklici na desni_ ci: Vojno! Ta medklic je izzval pri socialistih in delu radikalov tak vihar, da Laval nekaj časa ni mogel nadaljevati svojega govora.) Na programu so bile samo gospodarske sankcije šele ko je predsednik vzpostavil mir, je Laval nadaljeval: Ali hočete v resnici do konca in brezpogojno uporabiti člen 16. statutov o DN? AH sc hočete v resnici odstraniti od ženevske odločitve, ki je vedno računala samo s sankcijami gospodarskega značaja? Nisem slišal še nobenega delegata nobene države, ki bi hotel iti preko gospodarskih sankcij, pakt o DN se je v tem konfliktu docela uporabljal. Da omejim riziko razširjenja konflikta, sem stavil predloge, ki bi mogli dovesti do mirne častne in pravnične ureditve konflikta, ako bi bili sprejeti. Vse kar govorim in kar delam, govorim in delam samo v interesu mira. Od svetovne vojne je več držav izpremenilo svoj notranji re-i žim. M3 smo očuvali svoj režim in svoje ustanove. Toda vsak je sam svoj gospodar v svoji hiši, vsak narod je gospodar svoje usode. Močan in iriroljubni narod se more v vsem in z vsakim sporazumeti glede energijo branil svoje proti 252 zaupnico obramibve mira. V tem duhu sem v začetku leta odpotoval v Rim, kasneje pa tudi v Moskvo. Nočem, da bi se razprava o tem vznemirljivem problemu, ki bo na dnevnem redu v ženevi, falzificirala z notranj e-političnimi ali svetovno-na zor. niimi momenti. (Dolgotrajno odobravanje na desnici in v centrumu. ugovori pri skrajni levici in pri radikalih). Opozicija zahteva debato v petek Po Lavalovem govoru je Leon Blum protestiral proti temu, da bi politika ministrskega predsednika pomenila mir ter predlagal. naj se takoj prične debata o razširjenju sankcij. Socialist Fontanie je kritikoval dogovor z dne 8. decembra, socialist Moute pa je naglašai. da bi bila po njegovi sodbi prepoved izvoza petroleja najprimernejše sredstvo za naglo končanje vojne. Predsednik Laval je nato izjavil, da v imenu vlade pristane na debato o tem vprašanju. vendar želi, da se o njeni izrečejo ludi zastopniki vseh skupin. Obenem je predlagal odgoditev dehate do 27. deccm-bra z besedami: Evo še ena priložnost za parlament, da se izreče o naši politiki in da nas odstrani z oblasti, če to želi. Socialistični voditelj Leon Blum je nato izjavil, da ni mogoče sprejeti argumentov predsednika vlade, da bi vsako oviranje njegove sedanje politike pomenilo vojno ne-varnost. Nikakor ne gre postavljati alternative: kompromis ali vojna' Zahteva, da se prične zunanjepolitična debata že 20. decembra. a zaseda na o&atfenski front! Na ogadenski fronti so Abesinei močen italijanski oddelek speljali v zasedo in ga uničili London, 17. decembra. AA. Ker vse kaže, da booo pogajanja za mirno likvidacijo italijansko—abesinskega spora, če jih celo ne bodo prekinili in opustili, trajala zelo dolgo, je v Abesiniji ponovno oživela vojna- Na severni fronti se na obeh straneh omejujejo na spopade sprednjih straž in izvidnižkih oddelkov, v Ogadenu pa se Grazianijeva vojsska, ki je bila med tem ojačena, pripravlja za novo ofenzivo. 15 letal je včeraj bombardiralo abesinska vojaška taborišča severoeapadno od Dola. Skušala so izslediti taborišče rasa Deste, ki se nahaja v bližini Negeliia, pa jima to ni uspelo. Vojska rasa Deste prodira proti Dolu zelo počasi. Italijanska letala so ji prizadela mnogo škode, kakor kažejo italijanski fotografski posnetki po bombardiranju. Proti letalom so &e Abesinei sioer branila s protiletalskimi topovi, strojnicami in drugim orožjem, imeli pa so le malo uspeha. Italijanski komunike priznava uspeli Abesincev Rim, 17. decembra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednji komunike št. 73: Veliki sovražni oddelki, približno 3.000 mož, so napadli naše čete pri Timiketu na južni froti. Naše čete so se sijajno branile, nato pa so se nekoliko umaknile proti Demoginu. Istočasno so drugi oddelki abesinskih čet prekoračili reko v pokrajini Čiri. Tudi tu je prišlo do bojev, ki so se jih na naši strani udeležili tudi tanki in letala. Na naši strani so padli štirje čast. niki in devet vojakov, trije častniki so ranjeni. Ranjenih je tudi nekaj desetin vojakov. Izgube sovražnika niso znane. Uničena italijanska vojaška kolona Pariz, 17. decembra, a Agencija Radio poroča iz Addiis Abebe, da so Abesinei na južni fronti zopet dosegli relik -speh, ker so porazili močne oddelke armade generala Graziapija ter že v kali preprečili ofenzivo, ki jo je nameraval izjesti, preden bi prišlo do mirovnih pogajanj. Abesinei 90 bili poučeni o italijanskih namerah in so že iz dejstva, da je maršal Badoglio pošiljaj na jiužno fronto močne rezerve, sklepal, da bodo Italijani poizkušali tu kako večjo akcijo- Zato so tudi vrgli vse svoje razpoložljive rezerve na južno fronto in se pripravili na novo italijansko ofenzivo. Po nedeljskih uBvidsiiških poletih imo po enkov&lj naprej in bomo mt^rda pr.lli še do nekaterih zanihoivit ugotovita?* zgradila močno utrjene postojanke. Turški general Veliib paša, ki je poveljnik v tem odseku južne fronte, je iz previdnosti izdal strog nalog, naj Abesinei nikjer ne reagirajo i-a italijanske letalske napade, da ne bi izdali svojih postojank in svoje številčne moči. Abesinske čete naj se »meje zgolj na odbijanje napadov italijanske pehote. Ta načrt turškega generala ee je dobro obnese!. Italijanski letalci eo na svojih fovidni-ških poletih sicer ugotoviti, kje so abesinske postojanke, nikjer pa niso mogli ugotoviti številčnega stanjta abesinskih čet. Po včerajšnjem bombardiranju so Italijani najprej poslali t boj oddelke tankov, ki so brez odpora prešli preko abesinskih postojank, ki g0 jih letalske bombe .nočno poškodovale. Misleč, da so se Abesinei že pred letalskim napadom umaknili, so italijanske čete brezskrbno prodirale za tanki, v bližini Negelija pa so se nenadno pojavili močni abesinski oddelki, ki so napadli Italijane od vseh strani. Italijanske čete so bile obkoljene in vnela se je borba za življenje in smrt Abesinei so raplenili vse tanke, večje število oklopnih avtomobilov ter veliko množino strojnic, pušk in municije. Italijan, so skoro do zadnjega pobili. Le par sto mož italijanskih čet. domačinov iz Somalije, ki so takoj po napadn Abesincev prešli na abe-sinsko stran, je ostalo pri življenju. 13 oklopnih avtov in eno bombno letalo plen Abesincev Addis Abeba, 17. decembra, o. Tuji novinarji poročajo svojim listom, da je general Graziani fK>tem, ko mu je maršal Ba* doglio poslal na pomoč celo divizijo, skušal včeraj pričeti novo ofenzivo. Napadel je abesinske postojanke okrog Negelija, kjer pa je naletel na hud abesinski odpor. Abesinei so po krvavi borbi, v kateri so imeli Italijani velikanske izgube, vrgli Italijane daleč nazaj. Pri tem so Abesinei sestrelili tudi veliko italijansko bombno letalo ter zajeli 13 oklopnih avtomobilov. Boji ob reki Takaze Asmara, 17, decembra g. Ob reki Takaze je prišlo med ajbeslnskimd četami in Italijanskimi predstražajmd do streljanja, ki se je razvilo v bonbo, ki še traja. Na obeh straneh je do®edaj več mrtvih in ranjenih. Danes se sestane veliki fašistični svet Rim, 17. decembra g. Jutri ob 22. ee bo tal v v.l®dni palači vrhovni fašistični svet, dia prouči sedanji mednarodni Poto žaj. S©Ji pripisujejo v polfiltSčnib krogih največjo važnost za nadaljnji razvoj do godkov v Afriki in Evropi. Prisostvovala ji bosta tuidi italijanski poslanik v Lon-ionu Grandi. ki je bil pozvan v Rta. ter minister za tisk in propagando grof Ciano, bi se je že vrtni! te Afrike. Laval pa 27* decembra Na popoldanski seji 60 biiM navzočni predsednik vlade Lavai, Herriot, Pietrtt, WiLliam, Bertnamd, Mandel in Loniis Rod-lin. Na glasovanje je prišel premog o določitvi datuma za razpravo o zunan.iepolL tečnih interpelacijah Predsečmk vlade Laval je postavil tuidi formalno evoj že napovedani predlog, da naj pridejo te interpelacije na dnevni r©d 27. decembra, Leon Bluim: »Cez deset dni bo v ženevi že vse končano. Zato zahtevam, da pridejo moja interpelacija in druge interpelacije, ki bodo v zvezi z njo, na dnevni red 20. decembra.« Vodritelju socialistov se je pridružil tudi radikalni socialist Pierre Oot, ki je izjavil, dia je v splošnem interesu, da se čim prej vrši idiebata o teh interpelacijah Vlada postavlja vprašanje zaupnice Predsednik vlade Laval je odšel še enkrat na govorniško tribuno ter izjavil: »Dopoldne sem prečital izjavo, v kateri sem poprej dobro pretehtal in premislil vsako besedo. Ne pristanem, da bi šel v Ženevo v poniževalnih okoliščinah, kakor bi želel g. Blum. Ker me kliče dolžnost na najvišje mednarodno zborovanje, ne bi bil vreden svojega poslanstva, če bi pristal na to, da odidem prej. preden bi zastopniki naše države jasno povedali. kaj mislijo. Pariški načrt ni samo francoska zadeva, temveč rezultat posvetovanj z angleškim zunanjim ministrom. Postavljam glede datuma, ki sem ga predlagal za zunanjepolitične interpel.1-cije, vprašanje zaupnice. Če mi danes izkažete zaupanje, se ne bom ognil nikake javne debate. V tej debati se boste mogli pre-pričtati. da sem imel eno samo skrb: da branim korist svoje države in splošen mir.« Glasovanje Nato je zbornica z dviganjem rok sprejela konec debate in se je pričelo glasovanje. Lavalov predlog, da naj se interpelacijska debata o zunanji politiki odgodi do 27. de-ccmbra, je bil sprejet s 304 glasovi preti 252. Proti vladi je glasovala eelc-kupna levica in večina radikalov. Silno zanimanje za predsedniške volitve — Neznano stališče agrarcev in henleinovcev — Beneš bo saajbrž izvoljen šele v ožjih volitvah Praga, 17. decembra, k. Situacija z ozirom na jutrišnje volitve novega pre-zidenta republike še tudi nocoj ni razčiščena. Res so danes zasedali poslanski in seuatorski klubi vseh stran/k ter sklepali, kako bodo jutri volili, vendar pa se vsi ti sklepi čuvajo v strogi tajnosti. Le obe socialno demokratski stranki, češka in nemška, češka in nemška klerikalna stranka ter seveda čsL narodni socialisti so že objavili, da bodo glasovali za dr. Beneša. Za njegovega protikandidata dr. Nemca so se izreflcli do sedaj samo pristaši skupine Kramar-Stribniy. Glede vseh ostalih strank je javnost, ki se za razvoj situacije silno zanima, navezana le na ugibanja. O komunistih se ve, da bodo glasovali za dr. Beneša, ali pa bodo oddali prazne listke. Popolna nejasnost vlada glede ukrepov najjačje češkoslovaške stranke, republikanskih agrarcev. Nocoj so se raznesle vesti, da so oficielno sklenili glasovati za dr. Nemca, vendar pa te vesti niso bile potrjene in jim v javnosti tudi ne verujejo. Smatrajo pa za mogoče, da se bodo agrarni poslanci in senatorji pri voiitvi cepili in da bodo nekateri glaso- vali za dr. Beneša, drogi pa za dr. Nemca. Ravno tako so v javnosti skeptično sprejeli vest, da bo Henleinova Suda:-sko-nemška stranka korporativno glasovala za dr. Beneša. Ako bi bilo to res in bi agirarci ne šili strnjeno za dr. Nemca, bi bii dr. Beneš izvoljen že pri prvih volitvah. Vendar pa se zdi neverjetno, da bi ekstremna nemška grupa oddala svoje glasove dr. Benešu. Vsekakor bo njeno stališče znano šele tik pred volitvami. Nejasno je končno tudi stališče Hlin-kove slovaške ljudske stranke Zdi se izključeno, da bi glasovala za dr. Nemca, najbrž pa vsaj pri prvih volitvah tudi dr. Benešu ne bo dala svojih glasov. Ako pa bi se pokazailo, kar sa smatra za izključeno, da bi bila izvolitev dr. Beneša v opasno®ti, bodo Hlinikovci strnjeno glasovali zanj. Zanimanje za jutrišnje volitve je ogromno. Računa se, da bodo skupni seji parlamenta in senata prisostvoval prav vsi člani razen šestih ali sedmih, ki so bolni. Beneševa izvolitev se smatra za zagotovljeno, vendar pa najbrž šele pri ožjih volitvah. Neguš za pravičen mir Abesinski cesar še vedno za miroljubno ureditev spora z Italijo, odklanja pa mir, ki bi pomenil nagraditev napadalca Desie, 17. decembra, d. Cesar Haile Se-lasie je po daljšem posvetovanju s svojimi vojaškimi in diplomatskimi svetovalci podal o pariškjh mirovnih predlogih naslednjo izjavo: Ugotavljam slovesno in odločno, kakor zahteva današnji položaj, da se pr*v mč ni izpremenila naša pripravljenost, pospe-gevati vsakršno miroljubno urejevanje epo-ra z Italiio; toda sprejetje angleško-franco-skih predlogov, čeprav bj bilo samo načelno, bi ne pomenilo zgolj strahopetnosti napram našemu lastnemu narodu, temveč tudi izdajstvo nad Društvom narodov m vsemi državami, kf so doslej zaupale v sistem kolektivne varnosti. T\ predlogi pomenijo negaci'0 in opustitev načel, na ka. terih temelji Društvo narodov, za Abesinijo pa bi pomenili slovesen pristanek na amputacijo nienetfa ozemlta ter ukinitev neodvisnosti v prid napadalcu. .Sprejem teh predlogov bi obenem vseboval prepo. ved lastnemu orebivalstvu, da koristno fn svobodno sodeluje pr? gospodarski obnovi v približno tretiini svo'e dežele, ki naj bi Sila prepuščena sovražniku Abeslniie. ki 10 *e v drugič poizkuša oSvoi?« Likvidacija ?pOra na podlagi teh predlogov bi pomenila nagrado za napad in kršitev mednarodnih obveznosti. Gre za življenjske interese Eti->pi ie kar se mora upoštevat? pred vsem drugim. Ko prihajamo do tega sklepa, mislimo tudi na varnost drugih malih in slabotnih držav, ki postaja dvomi uva če do-bjva sila, ki je bila že obsojena kot na- p&dalka, take koncesije na račun dežele, ki je postala žrtev napada. Cesarjev odhod na fronto London 17. decembra, o. Po vesteh iz Adidis Abebe ije abesinski cesar skupno z ameriškim svetovalcem Golsonom izdelal obširen odgovor na pariške predloge in ga poslal tajništvu Društva narodov. Cesar je nato krenil na severno fronto, da inspicira čete, ker je prepričan, da sedaj ne more biti niti govora o sklenitvi miru ln dia so potrebni ukrepi aa novo in morda odločilno vojaško akcijo • Zahteve konference afriških narodov Kapstadt, 17. decembra, d. Na konferea. ci afriških narodov v Bloenfontainu je bila sprejeta resolucija, ki najostreje obsoja italijanski napad na Abesinijo. Resolucija po. živa afriške narode, naj 6tore vse za podpiranje Abesinije v njenem boju, ter poziva Društvo narodov, naj uporabi vse sankcije in osnuje v danih okoliščinah tudi vojaški blok proti Italiji. Italijanske kupčije ▼ Grčiji Parii, 17. decembra. AA. Iz Aten poročajo. da dobiva Italija mnogo živil iz Grčije, in sicer kljub sankcijam. Mnogoštevilne italijanske ladje pristajajo na zapadni meji Grčije ter nalagajo tam živino in sveže ribe aa prehrano svoje vojske v Afriki« Politična situacija Živahna posvetovanja voditeljev JRZ - Parlament se sestane v januarju — Trgovski zakon Imenovanje mestnega sveta Velike Ljubljane Dosedaj! mestni svet je ▼ celoti razrešen — Za župana je imenovan dr. Juro Adlešič, za podžupana dosedanji župan dr. Vladimir Ravnihar Beograd, 17. decembra, p. V krogu voditeljev JRZ je bilo opažati tudi danes zelo živahno gibanje. Vršila se je cela vrsta konferenc, o katerih pravi nocojšnja »Pravda«, da so se nanašale na organizacijo JRZ in na namero, da se začne živahnejša propagandna akcija med prebivalstvom. Danes dopoldne je posetil Aco Stano-Jeviča, ki se še vedno mudi v Beogradu, minister za telesno vzgojo naroda Mirko Komnenovič. Njun sestanek ie trajal zelo dolgo. Opojne je Aca Stanojevič sprejel ministra Bobiča. nato pa "e ~na-nega prvaka staroradikatekega davnega odbora Mišo Trifunoviča. Aca Stanojevič sam pa je bil okroer 11. ure rr notranjem ministru dr. Korošcu. Tudi popoldne so se konference nadaljevale. Delo v parlamentu se bo. k^kor 'odi nocojšnja »Pravda«, pri^o SeV sreii januarja. Zato pa bo takrait tem bolj Zagreb, d-ne 17. decembra, r. Včeraj in danes se je vršila seja ravnateljstva Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev. Iz dravske banovine so bili prisotni gg. Josip Adamič, tovarnar iz Domžail, France Svetek iz Ceija in dr. Janko Kosti iz Ljubljane. Na dnevnem redu je bila cela vrsta vprašanj, važnih za de^a.v^iko in nameščen sko zavarovanje. Odobren je bil proračun upravnih stroškov Osrednjega urada za 1. 1936. v skimnem znesku 9,630.630 Din. Novi proračun je povečan za 156.388 Din. Odobreni sc bil tudi proračuni upravnih stroškov vseh podrejenih organov. Uprava Osrednjega urada je predložila zvišanje bolezenskih prispevkov za Bolniško blagajno TBPD v Ljubljani od 36% na 42%. Na predlog dir. Kostla je bi1 ta predlog uprave odklonjen z večino glasov. Ravnateljstvo bi moralo razpravljati tudi o prošnjah raznih občin iii drugih ustanov za podelitev dolgoročnih hinotekamih poso-ftl. Teh prošenj je že 74. vsota zaprošenih posojil pa "znaša okrog 206 miiijfcnoV dinarjev. Rim. 17. decembra, o. Po nalogu itali- j janske vlade sta italijanska poslanika v Parizu in Londonu snoči izvršila demarše pri trancoski in angleški vladi ter zahtevala v zvezi s pariškimi predlogi razna dopolnilna pojasnila, in obenem sporočila tudi že prve ugovore italijanske vlade proti posameznim točkam pariških predlo, gov. V zvezi s tem naglašaio v tukajšnjih oficioznih krogih, da italijanska vlada ne more prej odgovoriti na pariške predloge, dokler nima vseh zahtevanih pojasnil, od katerih je v veliki meri odvisno končno stališče italijanske vlade- Italijanska vlada je smatrala ta korak tudi za neobhodno potreben, da bi bili francoska in angleška vlada že v naprej obveščeni o osnovnem stališču italijanske vlade za primer, da bi Društvo narodov na delalo težave in da bi priznalo pariške predloge za osnovo mirovnih pognjanj. Današnji »Giornale dltalla« objavlja v zvezi s to demaršo daljši članek svojega direktorja Virginija Gayde, ki apelira na francosko in angleško vlado, naj čim prej odgovorita na postavljena vprašanja, da bi se mogla tudi italijanska vlada končnoveljavno opredeliti Docela jasno je. poudarja Gavda med drugim, da je pariški načrt nepopoln in nezadosten, v nekaterih točkah celo nesprejemljiv in za Italijo Škodljiv. Tako do'oča pariški načrt med drugim; da bi italijansko kolo. Rojstni dan Velikega kralja Beograd, 17. decembra. AA. Danes na rojstni dan blagopokoinega viteškega kralja Aleksandra i. Uedinitelja se je vršila služI-a božja v dvornem hramu na Dedi nju S'užbi božji prisostvovali Nj Ve kralj peter, kraljica Marija, kraljeviča Tomi&lav in Andrej, knez namestnik Pav. le in knjeginja Olga, knez Nikolaj ter člani civilnega in vojaškega doma. Za ukinjenje monopola šolskih knjig Beograd, 17. decembra, j. Danes je prispela semkai iz dravske, savskp in p-jmor-ske banovine večja deputaciia zastopnikov srednješolskih profesorjev tiskarn knjgur. narjev ter društev Šola in d-rn Deout^ci-ja je na merodatnih mestih izvršila obširno spomenico glede mononolizaoiie učnih knjig za srednie in osnovne šole Snomeni. ca zahfeva nreklic mnnotv)'a za šoUVp knu. ge in zvezke in izdajii novega zck n? o šolskih knijgah. ki naj vpošteva posebne prilike v posameznih banovinah. intenzivno, tako da bo proračun vsekakor pravočasno sprejet. Danes je zasedal skupščinski odbor, ki proučuje aačrt novega trgovinskega zakona. Sprejel je prvo poglavje zakona, ki se nanaša na trgovce in trgovsko osobje, ter obsega 103 paragrafe. Odbor je prešel takoj na proučevanje drugega poglavja, ki obsega določila o trgovskih družbah. Sprejemi pri knezu namestniku Beograd, 17 decembra, p. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel danes dopoldne v avdiienco prometnega ministra dr. Mehmeda Spaho. Opoldne pa sta b^a povab'iena na dvor Dredsednik Narodne skunščlne Stevan Cirič in njegova soproga, ki ju je Ni. Vis. knez namestnik pridržal na kosilu. Proti glasovom iz Slovenije je bila sklenjena odgoditev razprave o teh posojilih. Ravnateljstvu je bil ponovno predložen načrt amandmana, ki predvideva reorganizacijo društvenih blagajn za bolniško zavarovan ie privatnih nameščencev. Tudi ta načrt sloni v glavnem na načelih, zoper katera so od'očno nastopile lansko leto vse bolniške blagajne privatnih nameščencev In nameščtn-ske strokovne organizacije. Tudi to pot je dr. Kosti odklonil oredloženc reformo kot škodljivo za Interese privatnega nameščen stva. Predloženi načrt wr«and-mana je bil kljub temu sprej it z veČino glasov. Ravnateljstvo se je bav:'o končno s personalnimi vprašanji. Odklonjen je bil predlog o znižanju službenih prejemkov uradništva v delavskem zavarovanci. Na novo službeno mesto pomočnika generalnega direktorja Osrednjega u*-ada je bi11 izvoljen g. direktor Radovan Matjaži č. naš rojak in priznani strokovnjak socialnega zavarovanja. nizacijsko področje na jugu Abesimije ostalo še nadalje pod oblasijo abesinskega cesarja. Na tak predlog italijanska vlada n=kakor ne more pristati, ker ima z Abesinijo že 150 letne izkušnje !n dobro pozna njene metode. Abesinija doslej še nikoli ni izpolnjevala svojih mednarodnih obveznosti in je neprestano kršila sklenjene dogovore. par ški načrt tudi nič ne govori o zvezi med Eritrejo in Somalijo Potemtakem bi se morala Italija o tem šele pogaiati z Abesinijo. ker je trdno odločena, da vzpostavi zvezo med obema svojima kolonijama in to ne samo v teritorialnem, marveč tudi v prometnem pogledu. Italija hoče zgraditi tz Eritreje preko abesinskega ozemlja v Somalijo svojo lastno železnico in lastno avtomobilsko pot. Italija končno odločno odklanja predlog, da bi dovolila Abesiniji izhod na morje in ji celo odstopila svojo luko Asab. Ta predlog je za Italijo popolnoma nesprejemljiv, ker bi Abesinija postala s tem pomorska država in bi lahko nemoteno uvažaln orožje in vršila nedovoljno trgovino s sužnji. Italijanski listi obenem soglasno podčr tavajo, dia Italija ne more pristati na mi. rovna Pogajanja, preden ji ne zajamčijo. da bo dobMa v trajno posest vse ozemlje-ki ga je. doS®-aj zasedla italijanska vojska. Zato tudi ne more biti govora o tem, dia bi Italija vrnila Abesiniji Aksum, Konferenca o živinoreji Beograd, 17 decembra p. V kmetijskem ministrstvu sc je pričela danes konferenca o problemih, ki se nanašajo na pospeševanje živinoreje. Na konferenco so prišli zastopniki banskih uprav, živinorejski strokovnjaki. zastopnik' ministrstva za kme» tijstvo in delegati ustanov za pospe%vanje živinoreje iz vse države Poslanik dr. Grisogono v Zagrebu Zagreb. 17, decembra, o. semkaj je pri. spel naš novoimenovami poslanik v Varšavi Prvislav Grisogono. V Zaerebu ostane par dni, nakar odpotuje v Beograd odkoder bo potoval na svoje novo služb-* no mp.9to Iz tehnične službe Beograd 17 decembra- o Napredovali so tehnični pristavi Vladimir Knez pri sreskem načel«tvu v Mariboru Anton Komel v Oliu Vladimir Petrov v Novem mestu in Rmil NavinšeU pri sre=kem načelstvu v Ljubljani za eno položajno skupino. I Beležke Ofenziva dr. Mačka proti komunizmu Pri Sv. Ivanu Zelini se je vršil v nedeljo velik shod pristašev dr. Mačka. Glavni govornik dr. Ivan Pernar je v svojem govoru med drugim zelo ostro nastopil proti komunistom. ki so se baje zatekli v vrste pristašev dr. Mačka, kjer sistematično sejejo nezadovoljstvo proti vodstvu, češ da je premalo odločno. Po besedah dr. Pernar ja se morajo hrvatski kmetje paziti pred komunizmom. ki ruši zasebno imovino, tepta svetost zakona, zanikuje domovino ter prepoveduje internacionalizem. Kmetje ne morejo pri nas ničesar doseči s komunizmom, ki bi samo še pomnožil število pokvarjene gospode ter nemilo streljal kmete, kakor smo to videli v Kusiji. Pri nas se zadnje čase mnogo prišepetava in govoriči med ljudmi, da so nam potrebni novi ljudje in novi programi. Vse to je v bistvu samo več ali manj spretno skrit komunizem. Nas ti .iovi programi ne smejo in ne morejo zanimati, ker vidimo pred seboj samo en cilj: rešitev hrvatskega vprašanja.« V sličnem smislu je govoril v Splitu tudi osebni tajnik dr. Mačka, profesor Jela-šič ki je najprej poveličeval slogo vsega hrvatskega naroda, nato pa je med drugim rekel: >V hrvatskih vaseh se pojavljajo poskusi, zanesti med narod ideologije, ki so mu po vsebini in ciljih povsem tuje. Hrvati imajo danes svoj ideal- ki je izoblikovan v ideologiji hrvatskega kmetskega pokreta. Hrvatom niso danes potrebni niti fašizem, niti hitlerjanstvo. niti komunizem. Kdor s tem ni zadovoljen, naj to odkrito pove ter ne poskuša prodajati svojih namenov pod firmo dr. Mačka.« Volitve v Kaštel Lukšiču Organizacija akademikov Radikalske zajednic^ Beograjsko »Vteme« poroča iz Ljubljane da se je vršila v Ljubljani konferenca akademikov pristašev Jugoslovenske radikal ne za iednice. Konferenca se je vršila pod okriljem akademskega kluba »Slovenski jug«. Sklenjeno jc- bi'o ustanoviti centralno organizacijo vseh akad -mikov ki se nriznavajo idejam in prognmu JR7. Iz no-ročila »Vremera« ni razvidno ali in v koliko so sodelovali pn konferenc- v Lj1 b-ljan; tudi akademiki, ki so člani klerikalnih akademskih organizacij. Razrešen je dosedanji mestni svet z županom dr. Vladimirjem Ravniharjem in podžupanom Evgenom Jarcem na čelu. Za novega župana je imenovan odvetnik dr. Juro Adlešič, za podžupana pa dosedanji župan odvetnik dr. Vladimir Ravnihar. V novi mestni svet so razen štirih, ki so bili že v dosedanjem mestne n svetu, imenovani sam? novi člani. Zaradi povečanja mestne občine po priključit n okolice se je povišalo tudi Šlevilo č'anov mestnega sveta, ki šteje sedaj z županom in podžupanom vred 56 članov, dočim jih je doslej štel le 49. Devet članov mestneea sveta je vzetih iz priključenih okoliških občin, o°/taIi so z ozemlja preišnje mestne občine. Člani novega občinskega sveta so: Andreika Viktor, polkovnik v p., dr. Ažman Josip. odv»t"ik. Bnbn'"k A"*"", knjigovodja v Za. Šški Baš Jože. ur"d^'k in posestnik v Stekanji vasi, dr. B"hiniec Joža, direktor OUZD, Bnrštnar Franc, železniški inšpektor v p.. Černe Franc, gostilničar. ' čeme Josip. po^estn-k v Zg Šiški. dr. Debevc F<-anc zdr^vrik. Derma-stiia Karol. nrof.. Florjančič Izidor, posest-niV v Dravljsh. Geržinič Anton, ravnate! i TPD, Hribar Rado. industr:ialec. i"ž. FrOvat Alo'. zšf. v*euči''*ki profesor Jarc Evgen, p-of. v p., Jarc Franc, posestnik v Črni vasi. Jen- iMiiTff. ko Avgust, posestnik, dr. Kamušič Jos^p, odvetnik, Klinar Peter, ravnatelj Hjp^te-karne banke. dr. Klinar Tomaž, stolni kanonik, Kocmur Alojzij, ravnatelj in posestnik, dr, Korun Milan, odvetnik. Kozamern'k Viktor, knjigovodja v Rožni dolini. Kralj Ivan, trgovski poslovodja, Kranjc Sjlvo, gimnazijski p-ofesor. dr. Ku-šej Rado, vseučiliški profesr, inž. Lah Rado. ravnatelj Kmetijske družbe v p., Likar Stanko, tajn;k OUZD. Lužar Fortuna*. novinski šolsk-' nadzon k v p.: inž. Majce Alojzij, ravnatelj banke Slavi je; Malgaj Tone. slikar in pleskar, Martinčič Avgust, ključavničar. Masič Pavel, žel. kontrolor, Mšvelj Mihael, mizar jn posestnik Musar J«žef, mesarski mojster, Novak Avgust, zasebni uradnik. Novak Franc, posestnik na Viču, Oražem Josip, posestnik in trgovec v Mostah, Osana Josip, gim"a7ijski profesor. Pavl|£ Ferdinand, gostilničar na Glincah. Pavlin Ivan, posestnik in dežmkar. Slapar Blaž, delavec v Rožni do'ini, Smersu Rudo'!, pravni referent OUZD. Soss Karol, trgovec, dr. Stanovnik Ivan, odvetnik dr. Štele Franc, kor>servator: Sto. Rajko. ravnateli in hišni posestnjk, Sušnik Stanko. zas'bni uradnik in posestnik, Šalehar Franc. viš. noštni kontrolor, Tomaž'? Franc, arhitekt. U*en'"k Ivan. gostilničar. Vider Josip, učite'i. Wes*er Joip, ban. šolski inšpektor v p„ Zu^n Miroslav] stavbenik Gil RoMes v opoziciji Madrid, 17. decembra. A-i. lili iiotucs, vodja katoliške ljudske' stranke, je iizadai sinoči proglas, ki je zbudil velik0 senzacijo zaraai hudih obtožb proti rešitvi zad. nje krize. Robies napoveduje v svojem proglasu važne ukrepe svoje stranke in komouje z besedami: l/urnili se bomo na javno mnenje, da nas bo podprlo s 6v0jimii glasovi in dia bi inogiii odstraniti vsak odpor ter obvuaida,-i ta revo-Iucijo, ki 6e je po porazu na uiici | zatekla v državne ustanove. Kdor čuiti v j teh dramatičnih trenutkih z naami, se bo prildiruižil veliki nacionalni fronti proti revoluciji in njemiim pounagačem. Zaradi Izpremembe vJaide je ded občinskih odbornikov v Madradiu podal ostavko. Med ostalimi je demisioniral tudi prvi mestni senator Bosanil, ki je bil nekaj časa tudi vršilec dolžnosti madridskega župana. Curiški vohunski proces Curih, 17. decembra. AA Sodišče je pri razpravi proti Loliju in tovarišem ugotovi« k), da gre za vohunstvo, in je obtoženega Lolija obsodilo na pet mesecev ječe in na izgon iz države za 10 let. Obtoženi Belain j« obsojen na 10 dni zapora, vsi drugi ob-I toženci so pa oproščeni. i Zadnja pot dr« Romiha Novo mesto, 17. decembra. V lepem aolnčnem dnevu se je dane« pred 11. uro zbrala pred mestno hišo na ' Ljubljanski cesti množica ljudi, da spremi k večnemu počitku v nedeljo umrlega upokojenega ravinatelja krške meščanske šole in odličnega vzgojitelja mladine, dr. Toma* ža Romiha. Med ostalimi so se žalnega sprevoda udeležili predstavniki novomeških organizacij, okrožnega in sreskega sodišča ter državnega tožilstva, predsednik mestne občine, profesorski zbor, novomeško gimnazijsko, meščanstvo iin ljudskošolsiko učiteljstvo ter številna mladina Po cerkvenih obredih, ki jih je izvršil kapiteljski prošt g. dr. Kare! Čerim ob številni duhovniški asistenci, je pokojnemu v svolo zapel mladinski pevski zbor novomeške meščanske šole »Skrjan-čki« pod vodstvom ravnatelja meščanske šole v Črnomlju g Karla Šterbenka. V lepih ln izbranih besedah se je od pokojnika poslovil v imenu pododbora Udruženja me-ščanskošolskih učiteljev kakor mladine rar» natelj novomeške meščanske šole g Anton Mervič. V svojem govoru je ozinačil velike pokojnikove zasluge, ki si jih je pridobil na kulturnem in gospodarskem polju in za Šolstvo z vzgajanjem mladine. Sprevod je krenil v kapelico na pokopališče Krsto so nato položili v črno odet avto, ki jc zem-sfce ostanke pokojnika prepeljal v Krško, kraj njegovega neumornega delovanja, kjer so ga ob 16. položili k večnemu počitka. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za sredo; Dež jn sneg, na vzhodu se bo zjasnilo, mraz. Zagrebška vremenska napoved za danes Pretežno vediro, poinevi topleje ponoči hladno. Dunajska vremenska napoved za sredo! Vedno večja možnost, da bo snežilo pralni praSek. to. je izdelan na podlagi olivnega olja najboljši! Poizkusite! £atuevajte vedno SAMORAD pralni prašek Nov naštele na fidlitiško zavarovani® nameščencev S seje ravnateljstva SUZORa v Zagrebu — Zagrebška centrala obnavlja lanski poskus okrnitve nameščenskih bolniških blagajn V emarsa arizu In Londonu Mussolisti zahteva pojasnila o mirovnih predlogih — Prvi ugovori italijanske vlade proti Hoare-Lavalovemu načrtu V nedeljo 16- t. m. so se vršile obcinsike volitve v Kaštelu Lukšiču pri Splitu. Vložena je bila samo lista pristašev dr. Mačka z nosilcem Vickom Livakovičem. Od 631 vo-lilcev jih je volilo 385, to ie 54 odstotkov. Pri petomajskih volitvah je volilo listo dr. Mačka v Kaštelu Lukšiču 439 volilcev. Ma£-kovci pripisujejo nazadovanje svojih glasov udeležbi prebivalstva pri splitskih svečanostih ob priliki stoletnice hrvatske himne. Ustavljeni shodi HSS Kakor nam poročajo iz Zagreba, je odredil dr. Maček, naj se letos in v prvih mesecih prihodnjega leta ne vrse več nikaki javni shodi bivše HSS. Ta ukrep se utemeljuje z nastopom zime, ko sneg otežkoča i mM Pri poapnenju jtl „Planinka" • «aj MBf BAHOVEC. Paket Din 20.— v lekarnah. Rog. g. Br. 969T/84.VU. 1606 udeležbo na shodih. Na ta način »o bili shodi preteklo nedeljo zadnje javne politične prireditve HSS pred pomladjo Le v Zagrebu in drugih večjih mestih bodo po po* trebi sklicana javna zborovanja tudi v zimskih mesecih. Razcepljeni zemljoradniki Po vesteh beograjskih listov je že gotovo, da se bo za skuipino Voje Laziča in dr. Uroša Stajida izločila iz Jevtičevega poslanskega kluba tudi skupina, ki jo vodita nekdanja ideologa J-evtičevega režima inž Voja Djordjevič in bivši kmetijski minister dr. Dragutin Jankovič. Ta 9kupina pa se n« bo priključila oni prvi. marveč namerava osnovati svoj posebni klub pod imenom »Kmetsko demokratski klub.« Do izstopa zemljoradnikov iz Jevtičevega kluba jc pri* šlo baje zaradi diferenc, ki so v klubu nastale med zemljoradniki in skupino bivših radikalov pod vodstvom IHie Mihajloviča in dr Dragutina Kojiča. Klic splitskih nacionalistov »Jugoslovenska reč«, glasilo jugosloven- ekih nacionalistov v Splitu, objavlja članek »Dovolj prepirov«. V članku roti voditelje poedinih jugoslovensko usmerja-njh političnih skupin, naj poskušajo najti Pri k maščobi nagnjenim učinkovito podraži stalna uporaba naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice — delovanja črevesja Ogl. reg. & br. 15485/36 Sestanek sveta Društva narodov ženeva, 17. decembra, d. Zasedanje sveta Društva narodov> ki se bo pričlo jutri dopoldne, predstavlja nadaljevanje rednega septemberskega zasedanja, zaradi česar mu bo predsedoval isti predsednik, namreč argentinski delegat Ruts Guinazu. Razen francoskega ministrskega pred-sednlika Lavala in angleškega ministra Edem« se ga bodo udeležili tudi poljski zunanji minister polkovnik Becik, portugalski zunanji minister Monteiro, romunski zunanji minister Htulescu, turški zu-j namji minister Tevfik Ruždd Aras ter druge znane osebnosti. NI še gotovo, Ce bo prišel na zasedanje tudi Litvinov, potrjujejo pa, da se bo razprav udeležil italijanski delegat baron Aloisi. Na Jutrišnji dopoldanski seji bo svet Društva narodov razpravljal o naseljevanju krščanskih Asircev iz- Iraka v Siriji. Popoldne bo svet imel bržkone zaupno sejo. na kateri se bo bavil s francosko— angleškimi posredovalnimi predlogi za i likvidacijo ftalijansko—abesinskega spora. Svet Društva narodov bo bržkone zasedal do konca tedna, nakar bodo njegove razprave odgodene do januarja. Sankcije ne bodo ukinjene Ženeva, 17. decembra, o. V tukajšnjih krogih naglašajo, da ne more biti niti govora o ukinitvi sankcij proti Italiji, čeprav bi Mu®> solini pristal na pariške predloge. Tudi v primeru, da bi Abesinija odklonila pariške predloge, o čemer tukaj nihče več ne dvomi, s« bodo sankcije proti Italiji nadaljevale. ker je Italija proglašena za napadalca in ker je ugotovljeno, da je kršila pakt Društva narodov. Zato se ukrepi, ki so bili izdani proti njej, ne morejo ukiniti, preden ne bo ustavila svoje vojaške akcije v Abesiniji. okvir za skupno sodelovanje vseh jugoslo-venskih elementov v državi. »Prilike v katerih živimo. — pravi last — naravnost nalagajo dolžnost snovanja čim močnejših ju-goslovenskjh strank. Ako pa za sedaj spajanje jugoslovenskih skupin •» eno samo veliko stranko še ni mogoče potem je treba vsaj prenehati z medsebojnimi prepiri in boji. Narod jn država potrebujeta da. nes bolj kakor kdaj doslej jugoslovensko fronto vseh. ki stoje na stališču narodnega in državnega edinstva.' Razpust grškega parlamenta Atena. 17. decembra, p. Po avdijenci pri kralju je ministrski predsednik Demer. dzis Izjavil novinarjem, d® je kralj Jurij podpisal ukaz o razpustu parlamenta in razpisu novih volitev. Ukaz bo objavljen še danes. Volitve bodo 26. januarja po proporčne msistemu, nova poslanska zbornica pa se bo sestala 12. marca. Angleško-nemški razgovori Berlin, 17. decembra, o. Angleški poslanik je danes ponovno posetil državnega kanceiarja Hitlerja ter innel z njim naid tri ure trajajoč razgovor. Razgovoru je Prl-sostvovail tudi zunamji minister Neurath. Zatrjujejo, da so govorili o novih poga-■ janjih za omejitev nemškega oboroževanja Angleški poslanik se je informiraj tudi o stališču Nemčije glede tesnejšega so-delovamja s Francijo in Anglijo. Splošna volilna pravica v Egiptu Kairo, 17. decembra. AA. Egiptska vlada je pristala na predlog o uvedbi splošne in tajne volilne pravice. En poizkus vas bo prepričal da je SAMORAD Maši kraji in ljudje Na 6 let robije je obsojen redar, ki je v Skofp Loki s pretepanjem povzročil smrt mladega cigana Ljubljana, 17. decembra Škofjeloški mestni redar 301etni, v Podu-fetki pri Velikih Laščah rojeni Alojzij Žužek. je stal danes pred malim kazenskim senatom. Državni tožilec dr. Lučovnik ga je obtožil zločina uboja, ker je letos 8. novembra ponoči v Skofji Loki s pendrekom pretepal 27letnega cigana Leonharda Rajn-harta, ki je brez zavesti obležal na tleh. dobil živčni šok in naposled zaradi otrpne* nja srca umrl. Obtožnica opisuje, kako ]e stražnik žužek ponoči v gostilni poiskal cigana, ga tepel v veži. na dvorišču in pred mnogimi pričami naposled na cesti. Tudi pričam je grozil, da iih bo pretepel. Obtoženec se je cinično zagovarjal. Ko ga Je predsednik vprašal, če prizna, da je cigana pretepal, je odvrnil: Seveda "em ga-Ko ga je predsednik vprašal, kolikokrat ga je udaril, je rekel, da se ne ve spominjati-Tudi tega se ne spominja, da je mučeni mladenič klical svojega očeta na pomoč in da je ta stražnika milo prosil, naj fanta pusti, ker ima slabo srce. Dalje tudi ne ve, zakaj je udaril l51etno sestro pokojnega Leonharda. Sploh ne ve, kako se je vse zgodilo. Ko je predsednik pripomnil, da je tudi sodnikom znano, da cigani niso nasilni. je vzkliknil: Seveda so, in še kako'. Med preiskavo «o zaslišaiM mnogo prič strašnega dogodka. Na razpravi eo zaslišali še enkrat samo tri glavne priče. Ena P«iča Je dejala, da je stražnik cigana najmanj 20 krat udaril po hrbtu. Drugi očividec je pripovedoval, kako so ljudje prinašali vodo, da bi zdramila nezavestnega mladeniča. Tudi stražnik je prinesel vodo m jo je revežu zlil na vrat Vse priče so odlločno zanikale, da bi se bifl mladenič stražniku upiral ali da bi s« ga bil cek) dotaknil. Pričal je tudi oče ubitega, pripovedoval je ves razburjen, kako j« mučeni sin zaklical: Tata, tata! Stražnika je oče milo prosil. °aj sina pusti im pripovedoval mu je, da ima slabo srce. Stražnik je očeta udaril po licu. Nekemu dela v. cu, ki je skušal posredovati, Je stražnik zagrozil: Marš, bom še tebe! Ko je svoji žrtvi vlifl vode za vTat, je rekel: Tako morate napraviti s clgamom! Obdukcija Je ugotovila, da je nastopil živčni šok zaradi hudega pretepanja s pendrekom. kot posledica pa je nastopilo otrpnenje srca. Državni tožilec je predlagal strogo kazen, zagovornik pa je pledi-rai za oprostitev, češ, da ni prave zveze med smrtjo mladega cigana in med udarci s pendrekom. Senat je Po kratkem posvetovanja obsodil Alojzija žužka na 6 let robije ter trajno izgubo javne službe in častnih državljanskih pravic. Med navedbo razlogov je predisednik poudarjal, da smatra sod'-šče vmročno zvezo med pretepanjem in smrtjo dokazano. Ponarejale! bankovcev Kako so se Štirje robijaši lotili ponarejanja — čudovita roka in čudovita smola mojstra Schmida Beograd, 17. decembra Beograjska policija še ni končala obširne preiskave o ponarejanju bamkovcev, ki so ga organizirali trije bivši robijaši s pomočjo mehanika Viljema Schmida i* Vrš-ea. Kakor znano, je bil finančnik podjetja nekdanji trgovec Zika Stankovič iz Smede-revske Palanke, ki je v začetku lanskega leta prišel iz kaznilnice, kjer je prebil več let zaradi uboja- Še pred njim je prišel ua prosto bivši trgovski agent Nastič, ki je bil tudi nekaj let v ječi zaradi ponarejanja denarja. Stankovič, ki je bil, kakor vse kaže tudi idejni začetnik podjetja, je dal v požareviki kaznilnici Nastidu pred njegovim odhodom natančna navodila, kako naj izvede priprave za ponarejanje. Nastič je takoj v Vršcu poiskal svojega starega znanca mehanika Viljema Schmida, ki je bil tudi že nekdaj kaznovan zaradi ponarejanja denarja. Kot četrti je stopil v podjet* je neki Miševič, kateremu je bila dodeljena uloga kurirja med domom Žike Stanko-viča v Smederevski Palanki in med pona-rejevalsko delavnico. Viljem Schmid je stopil v podjetje iz gole strasti do ponarejanja. Mož Je čudovito nadarjen, ima P*u kaskor je sam pripovedoval, čudovito smolo. Njegov oče je bil ugleden obrtnik, nadarjenega sina je dal v srednjo šok) in dečko je sanjaril, da bo postal strojni inženjer in da bo presenetil svet z velikimi iznajdbami. Izbruhnila je svetovna vojna, stari Schmid je odšel na fronto in tam izgubil življenje. Obrt je propadla, Viljem je moral zapustiti šola Dali so ga za vajenca nekemu mehaniku, a je dečko še sam privatno dovršil nekaj razredov realke. Ves dan je moral trdo delati, ponoči pa se je učil. Ko je končal tako peto realko in ni imel niti toliko denarja, da bi si kupil kako učno knjigo, je moral seveda ves obupan dati šoli slovo. Po vojni, ko je bil pomočnik v neki delavnici, se je začel sprva bolj iz radovednosti, pozneje pa iz prave strasti ukvarjati s ponarejanjem raznega denarja. To ga ije privedlo v zapor. Ko so Viljema Schmida zasliševali na policiji in so bili tam razstavljeni vsi predmeti njegove zakladnnice ter iz borno posrečeni osnutki ponarejenih bankovcev, so bili navzočni tudi nekateri strokovnjaki Narodne banke in državne tiskarne. Eden je yes presenečen vzkliknil: — Ta človek ima čudovito zlato roko! — In čudovito smolo, je pristavil resigni-Rano Viljem Schmid ter polagoma podal sliko svojega življenja. Sedaj je preiskava spravila na dan razne zanimivosti iz ustanovitve ponarejeval-skega podjetja in tudi o odnošajih, ki so vladali med štirimi udeleženci. Ko je nekdanji bogataš Zika Stankovič lani prišel iz ječe, je kmalu spravil skupaj okrog 150.000 Din kot podjetniško glavnico. Nastiču je naročil naj privede mojstra Schmida v Smederevsko Palanko. Potem so vsi trije polagoma nabavljali material za ureditev delavnice. Risanja bankovcev se je Schmid lotil z veseljem, dosti manj pa ga je veselilo zamudno izdelovanje klišejev. Zika Stankovič kot gospodar podjetja je bil nestrpen ter je Schmida venomer sirovo priganjal k delu. Schmidu je to presedalo in postavil se je po robu. Ker mu Stankovič ni dal miru. je hotel že oditi iz Smederev-ske Palanke. Stankovič in Nastič sta se ba* la. da bi Schmid v svoji jezi kaj izdaL, da bi taiko lepo zasnovano podjetje propadlo. Navalila sta na mojstra z brahialno silo ter ga kratkomalo zaprla v klet Stankovičeve hiše. Tam sta ga z lakoto in grožnjami prisilila, da se je spet lotil dela. Schmid je nekaj časa štrajkal. naposled pa se je —• hočeš- nočeš, moraš — udaL V kleti je bil zaprt dva meseca in ni v tem času nikdar videl solnca. V svojem zaporu je ves oslabel in naposled sta njegova okrutna gospodarja izprevidela, da ga morata izpustiti ven, ker bi drugače lahko celo umrl. Po* tem sta ga nekaj tednov vodila vsak dan nekaj časa na izprehod. Ko je prišel iz ječe tudi Miševič, je bil določen za mojstrovega stražnika. Delavnico v Zaječarjn so. kakor znano, uredili pred nekaj meseci. To se je zgodilo, ker je Schmid prepričal Stankoviča in Na-stača, da v neprimernih prostorih Stanko-vičeve hiše ne more izvršiti svoje naloge in da mu je potrebna samostojna primerna delavnica- Stankovič, ki je že vso okolico prepričal, da se spet bavi s trgovino, pa je u videl, da ni varno izdelovanje denarja v njegovi hiši. Stankovič in Nastič sta pri do* bila na svojo stran tudi mojstrovo ženo. Žena je Schmida, ko se je upiral v Stanko-vičevi kleti, nagovarjala, naj se uda, ker ■■ KINO UNION ■ Tel. 22-21 Predprodaja od 11—12.30 in od 15. ure dalje DANES ob 20. uri SVEČANA PREMIERA GIGANTSKI VERSKI FILM GOLGOTA Režija: Julien Duvivier GI. vloge: Robert le Vigan, Harry Baur, nad 4000 sodelujočih. i za no ni drugega izhoda. Ko so uredili delavnico v Zaječaru, je šla tja tudi Schmido-va žena kot nekakšen zaupnik Stankoviča in Nastiča. Schmid s čudovito roko in čudovito smolo je v Zaječaru, nemoten od sirovega Stan* koviča, imenitno izdelal nekaj stotakov. Manjkal je samo še »vodni žig« in ta je postal naposled usodepolen za podjetje in podjetnike. Stankovič in Nastič sta Schmida večkrat obiskala v njegovi delavnici v Zaječaru. bila sta zadovoljna z njegovimi izdelki, zahtevala pa sta, naj napravi tudi ono zadnje, ki še manjka —vodni žig. Mojster je odločno izjavil, da tega ne more. Stankovič je bil ves divji, ker je v svoji nevednosti domneval, da se mojster spet kuja in da mu noče ustreči. Inteligentnejši Nastič je uvidel, da govori mojster resnico, in naposled prepričal tudi Stankovima, da je bo treba klicati na pomoč še enega strokovnjaka. Nastič se je spomnil, da ima v Beogradu dobrega znanca ki se razume na kemijo. Vzel je sedem izgotovljenih hankov» i cev in se z njimi napotil v Beograd, kjer je padel v r°ke policije. Dva občna zbora na Dunaju Dunaj, 17. decembra. V četrtek 19. t. m. bo imela svoj občni zbor »Jugoalavensko—austrijska trgova-čka komora — Jugoslavisch—Osterreichi-sche Handelskammer«, ki ima svoje prostore v središču mesta L okraj Gauer-manng-asse 2, drugo nadstropje. Ta znamenita naša ustanova ima za seboj par teških let, ko je morala skrbeti v zamotanih političnih odnošajih za gospodarske stike med obema državama. In reči smemo, da je odlično vršila svojo težko nalogo. Iz naših domačih izvozniških krogov je dobivala vsak hip prošnje, da intervenira v korist našega izvoza, kar je vedno storila z zadovoljivim vspehom. Predsednik knez Liechtenstein in podpredsednik pl. Stirling imata pač dobre zveze in sta na Dunaju ugledna moža. Dnevni red je običajen. Poleg obračunov in poročil o preteklosti bo tudi proračun za prihodnje leto, določitev letnega prispevka članstva (doslej 100 S) in volitev novih častnih članov in zborničnih svetnikov. — želimo zboru polnega uspeha. Redovno Je imelo občni zbor Hrvatsko gradiščansko kulturno društvo na Dunaju, ki skrbi za številno gradiščansko kolonijo v tem velikem mestu v neposredni bližini Gradišča (Burgenlaind.) Na Dunaja jih je okoli 10.000. imajo celo svojo cerkev poleg dvora m tam b&izu tudi svoje društvene (prostore. Lepa poročila o delovanju tega društva je podal predsednik Kvarlo Kruesz. V imenu Slovenskega krožka je zbor pozdravili podpredsednik Sta-nišak, a predsednik Kruesz se je zahvalil krožku za prijazno sodelovanje z bratskim hrvatskim društvom in za pamoS pri. snovanju lastnega tamburaškega zbora. Državni svetnik dr. Lovr« Karali je pri tej prfliki obširneje govoril o nalogah društva in o težavah> ki nastajajo, ko marljivi odbor skrbi za nastavitev in «a-poslitev novih hrvatskih priseljencev. Stari hrvatski narodni delavec Jure Jn-raševič se Je zahvalil odboru za vzorno delovanje v teških razmerah. Pri volitvt je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Karlo Kruesz, a za podpredsednika dr. Lovre Karali, vodja gradiščanskih Hrvatov. Poleg drugih j® v odboru marljivi urednik »Hrvatskih Novin« g. Mate Fer-žin. Značilen je ba na tem zboru nastop bivšega socialističnega dež. poslanca Kolomama Tomšiča, ki je naznanil, da so med Hrvati ponehale vse strankarske razlike, zakaj sloga jim je neobhodno potrebna. — Tomšič je bil tudi soustanovitelj imenovanega hrvatskega tednika, pa je pozneje sprejel kandidaturo na listi soc. demokratov. On je bij tisti, ki je svoj čas v »H. N.« priporočal naj bi gra-diščanski Hrvatje sprejeH pravopis, ki velja za Hrvate v Jugoslaviji. Ta lepa misel se doslej še ni izvršila, obveljaj je pravopi senega sedanjih narečij v Gradišču. — gk — Temenisko cesto popravljajo Radohova vas. 17. decembra Glavna cestna zveza Dolenjske z Zasavjem, zlasti z Litijo, kjer je sedež obširnega sreza, gre skozi Temeniško dolino. Prečni-ea na glavno državno cesto po Dolenjskem se odcepi na Pljuski pri Radohovi vasi. Ta cesta je stara že stoletja. Svoj čas je drža* la od Pustega mlina strma cesta preko Vrat pri Bogenšperku. Ko pa so delali v letih 1893. do 1896. novo moderno cesto mimo Bogenšperka, so trasirali položnejšo progo v serpentinah. Pred SpanSkovim klancem v Pustem Javorju pa so se takrat nehala dela in stari, nevarni strmi klanec na Dolenjskem je ostal do današnjih dni. Na številne prošnje, naj se zgradi pod Spančkovim klancem položna cesta, so se zganila oblastva. Začeta dela Pa so se morala zaradi pomanjkanja kreditov začasno ustaviti, dokler ni posebni odbor, te dni prejel novih sredstev. Zaposlili so samo domače fante in može. Vsa tehnična dela vodi g. Krulc, zaposlien pri litijskem sres* kem cestnem odboru. Denarna sredstva so došla iz sklada za javna dela in iz prispevka litijskega sreskega cestnega odbora. Seveda pa bo potreba rešiti vprašanje eestne zveze Zasavja z Dolenjsko po trasi, ki je skoro brez sponov in bo tudi najkrajša zveza. Ta načrt zveze med Litijo in St Lovrencem obstoji že več kakor pol stoletja. Cesta je delno že dograjena Držala bo skozi Litijo, Bukovje. Ješče, Mišji dol, Prim* skovo in na glavno cesto med št. Lovrencem in Veliko Loko. Ta cesta to za vozni promet z živino zelo prikladna, ker nima strmih klancev, kakor ostali dve cestni zvezi med Zasavjem in Dolenjsko. Prva drži skozi dolino Reko in mimo Sv. Križa, druga Pa mimo Bogenšperka. Avstrijska vla* da ju je speljala proti prvotni trasi, za katero so se potegovali kmečki sloji, ki so želeli cesto čez Bukovje in mimo Primsko-vega. Cesto čez dolino Reko mimo Sv. Križa in gradu Turna, ki je bil svoječasno v lasli avstrijskega veljaka grofa Paceja pri katerem je bil za domačega učitelja tudi velikolaški rojafk in pesnik France Levstik, je pritegnil k sebi sam grof Pace. Ko pa je kmečko prebivalstvo vztrajalo pri cesti čez Bukovje in mimo Primskovega, je bil nato dovoljen kredit avstrijskega finančne* ga ministra. Pa je traso spet premaknil knez Windischgratz tik svojega gradu Bogenšperka. Nikoli odprti ' Pristen somov modrem ovitku. Iz ozadja amnestije Ljubljana, 17. decembra. Zapori ljubljanskega sreskega in okrožnega sodišča so se izpraznili nekako do polovice, izmed stanovalcev pa so se nekateri preselili na svoje »normalne« domove, •drugi pa neznanokam. Nekakšno javno mnenje je, da je amnestija nekaj dobrodošlega, pa vendar v vsakem slučaju ni tako. Navada kmetovalcev je n. pr. ta, da si od sodnika izprosijo odgoditev prestajanja kazni za čas, ko bo vse delo na polju opravljeno in bo družina pravočasno preskrbljena tudi s kurjavo. To se pravi za zimski čas. Takega zateče pomilostitev v mrzli celici ob obujanju spominov na prijetno lenarenje in pomenkovanje za pečjo in mu je globoko prijetno presenečenje. On ve, kam se bo zatekel in izgledi so polni prijetnih predstav. Drugače pa je s tistimi, ki odhajajo neznanokam. To eo brezdomci, katere sreču- jemo v trumah dan za dnem in so prava muka za odprta in zaprta srca in seveda tudi za sodišča, ki že v naprej vedo, da bodo v kratkem zopet imela posla z njimi. Do 50 % pomttoščenih je namreč romalo v zapore zaradi tatvine in mnogo izmed teh se bo brez dvoma poslužilo najučinkovitejšega sredstva, da pridejo zopet pod streho in do rednih, čeprav pičlih obrokov brane v zaporu s tem, da bodo ponovno nekaj izmaknili. Vedno ne zaleže prošnja, naj bi jih še pridržali v zaporu, to je izjemno sicer mogoče, a traje le par dni, zima pa je dolga. Človek bi mislil, da jim je v 6enikih, ki so prav zdaj na začetku zime polni, prijetno toplo. To že, čeprav ni varno pred patruljami redarjev, ki so prav neorijetne »budilke« in bude, čeprav jih nihče ni »navil«. Toda prazen želodec — saj od sena človek ne živi — preganja iz varnih zavetij in zapeljuje k ljudem, k prosjačenju in tatvini. Tod pa so tla še vroča in neredko opečejo podplate. Moremo se torej nadejati, da bodo v kratkem zopet polnili zapore, kjer jim je pač še najbolj udobno. Na pomlad bo 6eveda že drugače, klopca ▼ tivolskem gozdu ali kaj sličnega bo sicer trda, a življenje bo neovirano, svobodno. Svoboda pa je poklicnemu potepuhu nekaj, če ne vse in oidTečejo se ji le, če v njej kljub največji skromnosti ne morejo životariti. Nad amnestijo pa so razočarani seveda tudi tisti, ki radi tožarijo in so zelo boja-željni m maščevalni prav za drobnarije. Za to razbremenitev se je gotovo marsikak sodnik oddahnil, ne pa ono uradništvo, ki mora preiskavati skladovnice zapiskov o deliktih, katerih postopanje naj se ustavi. Saj je brez dvoma, da bodo v bodočih spisih nastopale marsikatere osebe iz preteklih, le. da bodo očitana dejanja morda večja od prvotnih. Kajti kar je odpustila oblast, ne bo vedno odpustil tudi posameznik, ki bo iskal novih prilik za spore. Koni. skrbnih varčevalcev Kako so se vršile te dni v Zagrebu razkrite sleparije z vložnimi knjižicami Zagrelb, 16. decembra. Uprava zagrebške policije je časopisnih poročevalcem natančno razložila, kako ®o Potekale zadmje sleparije z vložnimi knjižicami. zaradi katerih so, kakor znamo, zaprti odvetnik dr. Irvica Arko, njegov pisar Dušan Todorovič in soproga nekdanjega velikega župama Horvata, Četrti udeleženec te afere baron Lenard Giozy pa ni zaprt, ker leži v bolnišnici. Aretacije so bile izvršene po prijavi frančiškanov na Kaptoliu, ki eo bili oškodovani za 12.000 švicarskih frankov. Frančiškani in mnoge druge žrtve so prišle sleparjem v roke zaradi časopisnih oglasov, da se v Skalinski ulici št. 2. v Zagrebu kupujejo viložne knjižice Prve hrvatske štedione in drugih večjih denarnih zavodov ®a 65 do 86 odstotkov nornL nalne vrednosti. Ti oglasi so bili vabljivi, zakaj vložne knjižice se kupujejo komaj za polovično vrednost. V Skalinski uJici št. 2. je bila na eni strani temnega hodnika poslovalnica za vmovčevanje hranita ih knjižic, na drugi strani pa pisarna odvet- I- 1 ' ■ " štirideset let ljubljanske bolnišnice Na razmere ▼ našem največjem zdravstvenem zavodu opozarja študija visokošolcev Ljubljana, lt5. decembra. Vzporedno * gibanjem za zgradbo vse-očilaške knjižnice »o slušatelji univerze Jcralja Aleksandra započeli tudi akaijo za gradnjo klinike v Ljubljani. V tem svojem stremljenju so se študentje obrnili ne naše zdravniške kroge, a so po kratkih posredovanjih izprevideli, da je misel na kliniko v®e dotlej, dokler vladajo ▼ obči državni bolnišnici tako slabe razmere, ne-ostvarfjiva. V sporazumu z nekaterimi predstavniki zdravniškega stanu so visoko-šoloi nato usmerili svojo borbo na zahtevo po razširitvi m izpopolnitvi ljubljanske bolnišnice in s tem v zveza je Akademska akcija objavila zanimivo brošuro, T kateri so zbrali najnovejše podatke o n&zvoju bolnišnice od početka pa do danes in o razmerah, ki so na nji zavladale zadnja leta. Obča državna bolnišnica je bila zgrajena po potresu leta 1896. in bo torej prihodnje leto obhajala svojo 40 letnico. Zidal jo je deželni odbor kranjski z denarno podporo mestne občine in Kranjske hranilnice. Prostora je skupno imela za ">78 poete! i m sicer na medicinskem (internem) oddeiku 150, na kirurgičnem 134, derma^o-ioškem 66. okuHstičnem 53, infekcijskem 24, ginekološkem in porodnišnici 53 ln za hiiralnico 98. kar je v splošnem ustrezalo potrebam tedanje Ljubljane ter je bik) v sklada z zdravstvenimi predpisi za javne bokiišttfce, po katerih mora imeti Mak bolnik 30 m* zraka. V glavnem so v teh prostorih še danes nameščena isti oddelki, le ginekološki se je bil svoj čas združil s porodnišnico v žensko bolnišnico in se preselil v poslopje bivše hiralnice. V izpraznjeni paviljon pa se je vselil Državni zavod za socialno higiensko zaščito dece, rontgen m otolaringološki oddelek. Pred dvema letoma se je osnova] oddelek za tuberkulozo, ki pa je ostal še nadalje skupaj z internim. V bolnišnici ni bilo od početka do danes nobene nove zidave ali orizi-dave za bolnike z izjemo infekcijskega oddelka, kateremu so po prevratu zgradili prizidek za 10 postelj, kar predstavlja vso razširitev bolnišnice v 40 letih njenega obstoja. Med tem ko so ostali prostori isti, pa je število bolnikov ta čas silno nar* slo. Leta 1896. je zavod sprejel skupno 5448 bolnikov, leta 1900. že 7431. leta 1910. pa je številka narasla že na 10.309 in v tej črta" je rasla do vojne. O frekvenci med svetovno vojno ni podatkov na razpolago, a takrat je, kakor vse ostale civilne bolnišnice, tudi ljubljanska služila v prvi vrsti vojaškim namenom. V letu 1918. je zabeleženih 10.260 bolnikov, a že leta 1920 ie številka zrasla na 16.156, nato je nekaj let padala od leta 1923. p« je spet vzdržema rasla navzgor. Leta 1930. }e bolnišnica spre ieia /e 20.396 bolnikov, lani pa je dosegla rekordno številko 25.270. Kar ▼ povojni sliki boinitake ki njenega razvoja najbolj pre. seneča, je dejstvo, da prirastka bolnikrv ni na kirurgičnem oddelku, kamor so se zatekli invalidi z amputiranimi udi, zanemarjenimi ranami in s kroglami v telesu, temveč na oddelku za živčne in duševne bolezni in na spolnem. Glavne vojne žrtve torej niso bili pohabljena, temveč tisti, ki jim je vojna razrvala um ali jih zastrupila Ta posledica vojnih strahot je imela za Slovence še poseben pomen, ker kažejo podatki iz časa pred vojno, da teh bolezni naše ljudstvo skorajda ni poznalo. Gneča na vseh oddelkih pa je iz vprašanja bolnišnice napravila tudi važno socialno vprašanje, saj je velika večina bolnikov \z kmečkega, delavskega, obrtniškega in na-meščenskega stanu. Premožnejši ljudje iščejo v bolezni pomoči v sanatorijih na zagrebški kliniki in drugod, tako da so bolnišnici prepuščeni res le najsiromašnejši sloji. Če bi v ljubljanski bolnišnici hoteli za 100 procentov izrabiti prostore, bi mogli posamezna oddelki sprejeti na leto naslednje število bolnikov: kirurgičnj 5150, interni 3182, infekcijski 240, okulistični 970, dermatološki 1772. otološki 950. To letno frenkvenco so posamezni oddelki dosegli že nekako pred 10 leti. odtlej pa se je dotok bolnikov povzpel na višino ki raste za 100 do 200% nad maksimalno dopustno frekvenco. Podroben račun kaže. da so postali prostori na posameznih oddelkih premajhni za naslednje število odstotkov: na ki-rurgičnem za 100, na internem za 55. oto-laringološkem za 115. dermatološkem za 20 okulističnem za 185 in na infekcijskem za 230 Proti stalno rastočemu navalu se uprava bolnišnice bori z najboli nrep^oetrmi sredstvi. Kolikor je mogoče, odklanja sprejem bolnikov, v bolniške sobe pa so postavili znatno število novih po6telj, ki je v grobem navzkrižju z določili uredbe o sanitetno tehničnih predpisih za gradnjo javnih bolnišnic. Stiska je prisilila upravo, da je danes na kirurgičnem oddelku 217 postelj namesto 134, na internem in tuberkuloznem 205 namesto 150. na otološkem 38 namesto 20, na dermatološkem 86 namesto 65, na okulističnem 135 namesto 53 in na infekcijskem 58 namesto 34. Tretje sredstvo proti zadregam je skrajšanje dobe bolnikovega bivanja v bolnišnici, ki se je od leta 1927.. ko je bila kriza že precejšnja, do letos skrčila od povprečnih 14 na 11 in pol dni. Vsi ti poizkusi sanacije pa pomenijo samo težke prestopke proti osnovnim zahtevam sodobne medicine in zmerom jasnejše ostaja spoznanje, da je edini izhod razširitev in zgradrev bolnišnice v tolikšni meri, da bo mogla nuditi pomoč vsem tisočem, ki se zatekajo vanjo iskat pomoči in zdravja. Včasih se čujejo glasovi, da se frekvenca ljubljanske bolnišnice veča na škodo podeželskih zavodov. Statistični računi nam kažejo, da ta domneva ne drži. V zadnjih dveh letih (1932-1934) je letna frekvenca ostalih bolnišnic v banovini narasla takole: Maribor od 9422 na 11.014, Celje od 5468 na 6742, Murska Sobota od 1493 na 2047. Brežice od 1631 na 1816. Slovenjor«-dec od 1627 na 1858, Nov0 mesto od 1731 na 2130. Ptuj od 1526 na 1832. Enako pereč problem, kakor problem prostora je tudi vprašanje osebja, predvsem zdravnikov. Dasi ie od leta 1927 do danes frekvenca naše bolnišnice narasla za skoraj 70%, je število zdravnikov ostalo nelzpre-m en j eno. V teh razmerah ne tape samo bolnika, temveč tudi zdmnrib nika dr. Arka Odvetniška pašama je bL la na videz strogo ločena od poslovalnice s hranilnimi vlogami žrtve, ki so prihajale v to poslovalnico, ni6o vedele, da je Todorovič, ki jih j© sprejemal, odvetni-kc*v pisar in, ko so jih potem vodili v pu sarno dr. Arka, eo mislile, da je to samo zaradi tega, ker je ta odvetniška pisarna najbližja in da bo kupčija pri odvetniku dobila pravno obiležje in podlago. Todorovič je s strankami napravil kratke zapisnike o prevzemu in izplačilu hranilnih knjižic. Ljudje, ki jih je privabil oglas, so bili dokaj razočarani, zakaj Todorovič in baron Gdozy, ki sta jih sprejela, sta opozarjala, da bo treba nekaj čaša čakati, ker ni mogoče takoj izplačati vsega denarja. NUkaiteme stranke so se zajdovodjBle z obročnim izplačilom vlog. Odvetnik dr. Arko je pregledal pogodbe ter jih podpisal s pripombo, da je e pravne strani vse v redu.. To je vsem strankam dalo zaupa, nje v Sklenjeno kupčijo. Ko je odvetnik pogodlbo podpisal, so stranke dobile izplačane prve obroke, ali samo akontacije in povedano jim je bilo, kdaj naj spet prije-jo v poslovalnico po denar. Ce je ta ali oni protestiral, da so časopisni oglasi neresnični, so mu prepričevalno zatrjeva/li, da mu radi izplačajo tudi 8'5 odstotkov nominalne vrednosti, če lahko toliko in toliko mesecev čaka na izpla. čilo. V poslovalnico pa so hodili večinoma reveži, ki jih je stiska prisilila do te-ga, da vnovčajo tudi pod ceno svoje prihranke. 2e v nekaj dneh je policijska uprava sestavila tolik seznam žrtev, da znaša vrednost izročenih hranilnih knjižic več ko milijon dinarjev Kje so te knji. žice, še ni ugotovljeno. Gotovo Pa je seveda to, da so vse prodane po običajni ce. ni — za polovico nominalne vrednosti — in da so si aferaši večino tega denarja prilastili Revnim vlagateljem so izplača 11 le nekaj obrokov, v večini primerov pa saono skromne akontacije na prve obroke Tako so nekega revnega krojaškega mojstra iz Varaždina opeharili za vlogo 98.000 Din, izplačali pa So mu na račun prvega obroka vnovčitve samo 4.500 Din. K©r aretirane! drug drugega obtožujejo ta tako nehote maraikaj povedo tz svoje Poslovne prakse, Je tudi ugotovljeno, da so aferaši svoje »rtve mamlH z vrednostnimi napirti. ki «0 že davno fz*n"MM sv0jo vrednost, in z deponiranimi vtogami ki jih sploh ni nikjer Tu*w frančiškanom, ki so z vso energijo zahtevali denar ali pa vrnitev vložne knjižice Jp Horvatova p teatratao gesto ponujala šop akcij Jugo-slovenskega pefcrolejskega društva, ki je P* T Mnogo jfan Je pripovedo- vala tudi o svojem poeestvu n« Hvarn «f' TK>!bPfneSa Povoda ea nesaup-?- nje. Takim trikom «o mnoge *rtv8 nase. 7 decembra v Radincib Čeravno (e z anužanjem piač uouleijstvo precej prizadelo, cje je zbralo poimoštevuliuo ua zborovanju to se oklenilo v resnih časih svoj«* or-gasaiaacije. ki se stalino bon: za proepeb uoi-teljStva. Predsednik g Mavric je zbrane topli pozdravil- Sledilo je st varno iituaci.j&ko pa.ooMo g. predcvedia-ika, ki je razjasnili položaj v organizaciji. Članstvo Je ponovno dokazalo, da so izšld vsi aadmji ukrepi v organizacija iz članstva samega. Članstvo je elclemiiita. da bo ostalia članarina dosedanja, ker ravno v teh resmib časih ie treba dati opore organizaciji. Članstvo je pozorno sledijo obravnavi perečih vprašanj, se tičejo njegove eksistence. zlasti v pogledu plač iaa glede premestitev sredii zime Prečitane 6o bLle interpelacije, odposlane na pristojna mesta. gmrt uglednega beograjskega zdravnika. I\> kratki bolezni je umrj asistent beograjskega vseučilišča dir. Milan Štefanovih, star komaj 40 let. Doma je bil iz K.ragufevca, medicinske študije je dovršil v Parizu ia se poteim kmalu uvrstil med a-ij.ugl6^inejše prestolniške specialiste-der-matologe. K0t asistent vseučilišča je delo val že nekaj let. Spisal je več razprav iz svoje strdke, vneto pa se je udejstvovaii tod i v športnih organizacijah. KUPUJTE JO, PIJTE JO 1 * Nov grob. V Litiji je umrla gospa Marija Gruberjeva, vdova po oficialu drža v-Be^a zastopstva Pokopaii jo bodo danes ob pol 16. Pogojni blag spomin, žalujočem iskreno scžaije. * 24. rednem obenem zboru Slovenske diiaSke zadruge v Pragi je bil izvoljen naslednji odtor: predsednik Skalar Franjo-podpredsednik Kralj Dragutin, tajnik Vah-tar Karel, tajnik II. Kovač Vilko, blagajnik I. KerSič Peter, blagajnik II. Fuchs Marjan, gospodar Oražem Franjo, odbornik Frankš Ivan, revizor I. Jež Joško, revizor II. Pogačnik Hinko. EIEEEEEEEEEEEE Rsblfeno Letco Model III. Z ELMARJEM 1 : 3.5 IN TAŠKO PRODAM ZA DIN 2.800.— FOTO TOURIST L €? J Z E š M U C l-JUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 8. ^□□aaasaaasBGii Stanifeva koča (2334 m) pod Triglavom, je odprta od božičnih praznikov dalje do 10. januarja. Snega je nad 2 m, tako, da je okolica koče ter gornja Krma gladko zalita. Kočo oskrbuje znani vodnik g. Lojze Rekar, ki vodi tudi po vseh zimskih smereh v območju Triglava. Z oskrbo te ko6e bo ustreženo vsem onim alpinistom* smučarjem, ki se žele za te dni umakniti visoko v planine, kjer so sedaj najlepše prilike za ture. Radi nosačev je pisati Lojzu Eekarju, gorskemu vodniku SPD v Zgornji Radovni aii pa se oglasiti pri zaupniku SPD g. Gregorju Lahu v Mojstrani. Zimska pota sedaj še niso markirana, zato priporočamo to tuio le dobrim pešcem in izvežbanim smučarjem. * Spet huda nesreča v kamnolomu. V velikem kamnolomu pri Surdulici Be Je v kratkem času pripetila že četrta huda nesreča Plaz kamenja se je vsul na 26-letnega'delavca Stojaidana Strahlniča in ga hud« poškodoval. V bolnišnici so mu ž« odrezali nogo, a še ni gotovo, če bo ostal Jirl življenju. Prejšnje trj nesreče pa so imele smrtne žrtve Ker je bolnišnica zelo daleč, «o ranjenci med prevozom izkrva veli. Kakor tri smrtne žrtve in velika večina delavcev, je bij tudi nesrečni StoJ*-dtn nevešč nevarnega dela v kamnolomih Vsi delavci so najeti za minimalne mezde isz revnih okoliških vasi. ♦ Za božiin9 in novoletna vošfila rabite Ciril Metodove razglednice. Kupujte domače blago! ♦ Eksistenčne skrbi mornarjev in lastnikov ladij. Brodolastniki male obalne plovbe so zaradi sankcij proti Italiji v težkem položaju. Največjo skrb jim povzroča nabava nalte. Prej so nafto nabavljali ▼ Italiji za 1 Din kg. sedaj pa morajo plačati po 8.50 do 4 Din. Zaradi tolikega zvišanja stroškov je nevarnost da bodo motorne jadrnice ustavile plovbo. Ce se to zgodi, bo ob zaslužek veliko število mornarjev Mornariški krogi zahtevajo, naj bi se pri nas izvedel tranzit nafte, ker brez cenene nafte morajo vsi brodovi male plovbe propasti. ZNIŽANE CENE .' OVOMALTINE Duševno delo utruja enako kot fizično delo. Za obnovo utrujenih živcev ni nič boljšega od okusnega koncentriranega izdelka Ovomaltine. Zavojček: mali Din 12.—; srednji Din 27.—; veliki Din 48.—. * Prodaja potočnih postrvi na trgu. Potočne postrvi se drate pozimi. Zato je lov potočnih postrvi prepovedan od 16. oktobra do 15. marca. Ribarska uredba iz leta 1929. določa, da se ribe v času drstenja »ne smejo niti loviti niti prodajati niti kupovati«. Ta prepoved torej velja za potočne postrvi od 16. oktobra do 15. marca. Vkljub tej oblastveni prepovedi prodajajo na ljubljanskem trgu docela neovirano potočne postrvi, ne da bi se zato brigali tržni organi. Tudi v vseh večjih restavracijah dobi/te Lahko v petkih postrvi, ki so redno na jedilnih listih. Ne glede na to, da so ribe v času drsti manj vredne in nekatere celo nevžitne, je eno gotovo, da je ribarstvu v vliko škodo, ako lahko brezvestni ljudje v prepovedanem času svobodno love ribe in jih lahko-naravnost v posmeh zakona —celo javono prodajajo Pristojno oblast opozarjam na to v prepričanju ,da bo takoj ukrenila vse po. trebno ,da se v bodoče ne bodo več kršile oblastvene odredbe. * . ,............. Bosambo BSHHBH^l * Najstarejši zemljevid Bosne in Heree gotine je podarjen sarajevskemu muzeju. Dansko poslaništvo v Beogradu je obvesti 10 vodstvo sarajevskega muzeja, da je znani danski arheolog Einar Duggve, ve!ik prijatelj našega naroda« poklonil sarajevskemu muzeju zemljevid Herceg-Bosne, ki je bil izdelan v 17. stoletju. To je najstarejši zemljevid Herceg-Bosne. Ugledni danski prijatelj je. kakor znano nedavno poklonil tudi beograjskemu vseučilišču stare načrte in zemljevide beograjskega področja. * Tihotapci kokaina Na Sušaku so razkrili novo tihotapsko družbo Tokrat so tihotapci tihotapili kokain Dva tihotapca so zajeli ter našli obilno zalogo čistega in prepariranega kokaina Ostali člani tihotapske družbe so še pravočasno pobegnili na Reko, kjer so imeli skladišče tihotapskega blaga. * preiskava 0 sleparijah z vložnimi knjižicami se vrši tudi v Križevcih. Ugotovilo se je namreč, da eo se tam večkrat mudili dir. Arko, njegov pisar TodoTovič m baron Giczy. Nagovarjali so mnoge lastnike hranilnih vloS, da bi vloge prod« 11 tako, kakor je poslovalnica oglaševa.* v istih. Križevčanl pa se nieo dali prego voritj in so zahtevali za vložme knjižice takoj denar. Odvetnik dar Arko se je zna, vriniti v družbo premožnejših Križevča-nov. Njegov pisar Todorovič se je o>b ta kih prilikah izdajaj za pomočnika ministra pravosodja un zelo važno nastopal. * Obsojen ovaduh. Pred okrožnim sodiščem v Dubrovniku je bil obsojen na 6 tedaov zapora, Pogojno na 3 leta A udira Mil jan iz Oarbata, ki je občinskega zdravnika dir. Bobiča v Cavcatu čnnilil v raznih uradih kot protidržavnega elementa. Ovaduh je dosegel, da je bil dr Bobič suspen. diran !n da še sedaj ne vrši službe. Dr. Bobič je Milja na tožil in na sodnijl se je izkazalo, da so bile Miljanove govorice neosnovane in zlobne Zaslišali so več prič, med njimi tudi slavnega pevca Pa. taero Vse priče so ocenile dr. Bobiča kot Poštenega državljana, ovaduha Miljana pa kot človeka, ki kar ia navade govori sla-bo o drugih ljudeh. Za razpravo je vladalo veffiko zanimanje. * Volkovi v okolici Gospiča. Zima je prignala volkove celo v okolico Gosplča. Lovski čuvaj je te dni sporočil lovskemu društvu v Gospiču, da se potika več volkov v takozvani Smiljanski plantaži, kj Je komaj 2 km oddailjena od Goepiča. Lov ako društvo je organiziralo lov ln 13 lovcev se je podalo v mestno okolico Lov Je bil uspešen. Trije volkovi so obležali mrtvi, četrti p« se je ranjen umaknil v gozd. * Ne pozabite za praznike albuma »Naši kraji«. To je najlepše darilo ki ga lahko poklonite sebi, svojemu možu, svojim otrokom, svojim znancem in prijateljem. Debela knjiga s 87 najlepšimi posnetki prof Ravni« ka. Kraševca, Planinška in drugih stane v izdaji A 40 Din- v izdaji B 30 Din. pri naročilu treh izvodov (pri Tiskovni zadrugi Ljubljana. Miklošičeva cesta Štev. 16) 20 odstotkov popusta, pri 5 ali več Izvodih pa 25 odstotkov popusta. * Tovarna JOS P.EICH solema mehko Is škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 SAMO SE DANES ob 4., 7% in 9^4 url senzacija tn atrakcija HABRY PIEL v velefilmu R T 1 S T I Senzacija kakrfine še niste videli. Eli 66 Iz Ljubljane Počastitev zaslužnih pravnikov. Letos so dosegli 60. leto starostj štirje profesorji pravne fakultete ljubljanskega vseučilišča: 27. junija dr. Gregor Krek, 22. julija dr Rado k^š©J, sepembra dr. Milan škerlj, 19. t. m. pa bo dosegeu to starost dr. Metod Dolenc. Na dekanatu pravm« fakultete se je vršila včeraj slav. no6tna seja od>bona društva Pravnika Trije slaviljenci so bidd navzočni, dr SkerJa pa je zastopaj njegov 6in, docent dr Božo Skerlj. Podpredsednik društva uraiv prof. dr fudolR SaJovic je lePo očrtaJ za sluge jubilantov, ki so se s svojim delom proslavili tudi prekQ meja domoviDe Po govoru je slavljencem izročil slavnostno številko »Slovenskega pravnika«, ki je le Po vezana v usnje Vsak slavljenec je do bia knjigo s primernim posvetilom Prode-kan univ prof. dr Gregor Krek se je gi-njen zahvalil odboru ne samo v imenu jubilantov. temveč tudi v imenu vsega profesorskega zbora pravne fakultete, pou darjajoč, da so vsi pravniki v najtesnejšah zvezah s »Slovenskim pravnikom«. u_ Malo nenavaden dan je nedelja za koncerte v Ljubljani, bo pa zato tem zanimivejši in lepši spored intimnega koncerta v npdeljo 22. t. m ob četrt na 9. zvečer v Hubadovi pevski dvorami Spored obsega izključno točke, ki so primerne za božični čas. Izvajajo se dela skladateljev Premrl. Kladnik. Bach in CorellS. Na. stopijo solisti, godalni kvintet, odilična Pevca' Betetto in altis>tka Beraot -Golobo-va hi pianist Marijan Lipovšek. Sedeži po 10. sitojišča po 5 Din v Matični knjigami u— JNAr »Edinstvo«. V četrtek, ID t. m bo ob 20 v klubovem lokalu obvezen članski sestanek. Dr. M. MAJCEN ne ordinira od 19. XII. do 27. XII. 1935> u— Avtomobilski klab sekcija Ljubljana opozarja svoje članstv^ ln vse ostale avtomobil iste na zanimivo predavanje o avtomobilizmu y Jugo®'aviiji, ki bo drevi ob 19 v okviru .nacionalne ure na radiju, predaval bo predsednik zagrebške sekci-je Avtokluiba g. Milan Bošnjak. Predava nje prenaša tu«1i ljubljanska radliopostaja u— Prijatelji Blok. V Ljubljani se namerava ustanoviti podružnica smučarske ga kluba Bloke PripnavdjaVii odlbor vabi vse prijatelje Blok in ljubitelje belega športa, ki bi bilj pripravljeni sodelovati pri ustanavljanju te podružnice, k Sf*°tan ku drevi ob 20. v gosttJnl >Pri Amerika n-cu< v P'orijaonski ulici u— Pogreb nesrečnega Aleksand-ra Krvžmana, ki je v duševni amedl skočil Pod vlak, bo danes ob 14. od Sv. Krištofa na Pokopa.l išče Pri Sv. Krtžu- bo iinenadesje za vsakega u— Društvo medicincev v Ljubljani je na svojem letošnjem Občnem zboru izvolilo naslednja oclbor: predsednik Rad0 Po-Ijanšek, podpredsednik Daniilo Koch, tajnik l Iv0 Zidarič, tajnik II. Vlado žakelj, blagajnik l. Marijan Ju&nič, blagajnik »H Boža Ravmhar, »»nježničar I. Davorin Va-'enti, knjižničar II. NSko Sadnikar, gospodar Pavla Jerina. Plastika na usnje, pri tvndki M. Tičar v Selen,burgovi ulici je razstavljenih dvoje zelo zanimivih plastik na usnje, ki sta delo soproge našega novinarskega tovariša g Poharja. Obe svojevrstni umet. ninl sita izdelani kot pisataa mapa, oziroma aSbum in zaslužita tako zaradi dovršene izdelave kakor tudi odlične tehnike v obdelavi uenja vso pozornost. jove& lahko ka- vaiirski Odkar so prišle na železnici v veljavo polovične voznine od sobote do ponedeljka, je pri potniških blagajnah pogostokrat tako velik navad, da nudi gne" ča tuiii dosti ugodne prilike za žeparje. Zadnjič se je bilo primerilo, da je nekdo nekemu potniku izmaknil liistnlco s par stotaki in tremi legitimacijami. Točno te-dfen dni pozneje pa se je neka žnska zgla-sila pri okencu blagajne, oh katerem je bila izvršena tatvina in Je izročila službujoči uradmici listnico z legitimacijami. Denar je bi.1 tat pobral, ftgtnico ln legitimacijo pa je hotel dostaviti lastniku. ker ga je očividno PekJa vest, da bo zaradi njih v zadregi. onnoonormiooDOOooooDOODrai] P O 7 O R ! GRAMOFONSKE PLOŠČE za Miklavža in za Božič PO ITJ^TVfNTH CENAH Din 10.— Din 15.- Din 25.- NE POZABITE NA IGLICE ! IV. B O N A Č ŠELENBURGOVA 5._ ocmmDLiionoamaDoooiinnii Iz Ceffa e_ Slavnostna akademija CMD. Moška in ženska podružnica CMD v Celju sta proslavili v soboto zvečer 501etnico obstoia s slavnostno akademijo v Mestnem gledališču. Predsednik moške podružnice CMD g. dr. Jože Bavdek je pozdravil predstavnike oblastev. uradov. društev in korporacij. zastopnika glavnega družhinega vodstva gg. narodna poslanca Tvana Prekorška ter bnn» čnega ravnatelja Mirka Grudna iz Ljubljane in ostalo občinstvo, ki se je zbralo v lenem številu Nato je v slavnostnem govoru orisal zgodovino borbe in uspehe CMD od ustanovitve leta 1885. ter izredno požrtvovalno udeistvovanje CMD v Celju v čas?h nacionalnih borh in osvobojen ia Mladinski zbor mestne ženske narodne šole pod vodstvom e. Cirila Preglja ie sikladno ln z ob-*ntiem zapel Devovo »Seji« in Pregljevo >T^m kier teče bistra Žila« ter učinkovito nodal Ad-rnlčovega »Orač* na Tonnll* Ma* la B-erta Wnd1erjeva pa Je ljubko dekljmi« rala Alhr«»»Movo .KoroSko nečem« Sledila 'P Ore«rOvpc»r.|Vnn?a« ki io je krenko deM^mlrol Dore Cergol. Sonrnni«t-ka "a Mariin OoIoM^pv^ je nre«"'^no in 8 3?mn»HčniTri tri-»cf>m in do^rn tehniko ranela I/niovnpvo »RpoTinlro pri zi>»«H«. Devitvo »Pastirico« in Stritofovo sMicka bi rada I H Zvočni kino Ideal ^ Danes ob 4. 7. in 9.15 uri nepričakovana premiera veiefilma LJUBIM ŽENE Clark Gable — Carola Lomnard Ganljiva zgodba žene, ki je žrtvo vala vse. da zadrži ljubezen moža Knjige Tiskovne zadruge, ld se dobe v njenih trgovinah po izredno znižanih božičnih cenah: Sorll Ivo dr., ZADNJI VAL, roman, 213 str. Priznani slovenski pripovednik je v tem svojem romanu pokazal vse vrline svojega peresa. Andrejev Leonid, PLAT ZVONA, novele, poslovenil Josip Vidmar, 132 str. Andrejev Leonid, POVEST O SEDMIH OBEŠENIH, poslovenil Josip Vidmar, 150 strani. Barbnsse Henri, OGENJ, poslovenil Anton Debeljak, 339 str. Malokatero delo je tako strašen, preprost, a prav zaradi tega grmeč protest proti grozotam svetovne vojne kot je Barbussov »Ogenj«. Dnevnik de-setnije podaja pretresujoče prizore človeške podivjanosti iz resničnih doživljajev, popisanih z najkrutejšo vernostjo Prvi »vojni roman«, zato pa izmed vseh najbolj neposreden. Boccaccio Giovanni, DEKAMERON. Pre-vel dr. Andrej Budal. I. knjiga 270 str., U. knjiga 252 str., III. knjiga 252 str. (z ilustracijami). »Dekameron« spada med najslavnejša dela svetovne literature. Po sodobni sodbi so Danteja občudovali, Petrar-co hvalili, a Boccaccia čitali. V tem klasičnem delu, ki je preživelo stoletja, se zrcali življenje srednjega veka, v nizu smešnih, ponekod ironičnih in zbadljivih slik iz duhovniških, plemiških in meščanskih krogov. Boccaccijev »Dekameron« ni samo ena najzabavnejših knjig, kar jih je spisalo človeško pero, marveč je po lepem jeziku in umetniškem opisovanju tudi ena največjih literarnih stvaritev, ki tudi čez 600 let še vedno doživlja nove in nove izdaje. »Dekameron« je prevedel dober poznavalec obeh jezikov, dr. Budal. Namenjen je samo odraslim, zrelim čitateljem. Dostojevskij Fedor, BESI. Roman. Prevel Vladimir Levstik. 760 str. Jurka dobila«. Violinski virtuoz g. ravnatelj Karlo Sancin je nastopil s pivovrstnim programom Izvajal je Smetanovo *Iz domovine«, Fibichov »Poemc Štolcerja in Slas venskega »Jugoslovenski ples* in za dodatek še Kreislerjevo »Ljutavno pesem« s sijajno tehniko in umetniško koncepcijo ter z globokim občutjem in temperamentom. Poslušalcem je nudil globok užitek kakršnega Celje le redko doživlja. Njega in so-pranistko go. Golobičevo je mojstrsko sprem* ljala koncertna pianistka ga Mirca Sanci-nova. Mešani zbor Celjskega pevskega društva pod vodstvom g P"ca Segule je skladno in učinkovito zapel Vodopivčevo »Gor čez izaro« in Adamičevo »Kaj ti je, Mojca*. Člani dramatičnega društva v Celju so :a zaklluček uprizorili noviteto Frana Roša »Vida«, ki je efektno napisana po motivih narodne pesmi »Lepa Vida«. Režiserka ga. Sadarjeva je uprizoritev skrbno pripravila. Igralci, ge. Sadarjeva in Verbnikova ter gg. Pogačnik Jelen. Juvan in Žemljic so se dobro uveljavili. Akademija je bila sher predolga, dosegla pa je zelo lep uspeh. R. P. e— Združenje ngostiteijskfh nameščencev, sekcija Celje, sklicuje sestanek danes ponoči ob 2. v gostilni Berger, Gosposka ulica. fe velika aktualnost radi dogodkov v Afriki e_ Poročilo poslanca Prekorška na član« skem sestanku JNS v Celju. Na rednem članskem sestanku JNS za Celje in okolico, ki bo drevi ob 20. v Celjskem domu. bo poročal g. narodni poslanec Ivan Prekoršek o poliiičnem položaju in o delu skupščinskih odborov. Članstvo je vabljeno, da se udeleži sestanka v čim večjem številu. e— Na našo vest o afrontu dr. Ogrirka v Celju je odgovori) včerajšnji »Slovenec« 8 psovanjem. Zanimivo je. da »Slovenec« ne demantira naših avtentičnih navedb, marveč piše, da je celjska JRZ na nedeljskem shes du »dostojanstveno in kompaktno manifestirala za novo politično stanje« Mi pa ugotavljamo, da so se celjskega shoda udele« žili po večini ljudje iz nekaterih bližnjih in daljnih krajev celjskega sreza. dočim je bila celjska JRZ razmeroma šibko zastopana. Tudi aplavzi so bili pičli Pri neredni stoiici, napihnjenostl črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna FRANZ • JOSEFOVA grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi ee uporablja FRANZ* J OSEFO V A naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih Op rog a M ,6435.36 e— Naboj ma je eksplodiral v roki. V ponedeljek je našel 221etni posestnikov sin Martin Lesjak iz St Vida pri Grobelnom poln vojaški naboj. Lesjak je mislil, da je naboj prazen in je začel tolči po njem. Pri tem je naboj v rokah eksplodiral in mu odtrgal po dva prsta na vsaki roki. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico e —Po nesreži jo je obstrelil v nedeljo se je igral neki moški » VeraČah pri Podčetrtku ? nabito pištolo Nenadno pa se je pištola sprožila in krogla ie zadela Slletno posestnikovo hčer Kristino Plevnikovo iz VeraČ. ki ie bila v bližini v levo roko. Ponesrečenka zdravi v relisk' tolnišnici. e— Kino Pnion Danes ob 16 30 in 2^.30 velefilm »Valček na Nevi« in zvočni tednik. Iz Maribora a—Visoko priznanje. CesKj časopis hi-scoriickJ. ki uživa v znanstvenem svetu vsega sveta jzreden ug ed in ga ureja rektor praške Kanove univerze dr. Pekai je imenova: mariborskega profesorja Jana Šedivyja za svojega referenta v vseh jugo-siovenskih in bolgarskih zgodovinskih publikacijah. a— Univerzitetni večer je bil ▼ ponedeljek zvečei v Ljudski univerzi Večer -,e otvoril s kratkim orisom borb za slovensko univerzo tajnik Ljudske univerze prol. Vošter, nakar so govorili akademiki Pelerin. Cvetno in Androjna o vseh perečih vprašanjih ljubljanske univerze vseučiliške knjižnice izpopolnitve univerze, akademskih organizacij ter težkih materialnih prilik, v katerih živijo naši akademiki v Ljubljani. Vsi trije so želi za svoja izvajanja toplo priznanje navzočnih, ki so se v prav lepfjm številu odzvali vabilu Ljudske univerze in Društva jugoslovenskih akademikov. a— Univerzitetni docent dr. Oskar Reja predava drevi ob 20. v dvorani kina »Apolo« o vprašanjih ki zanimajo vsakega planinca in zimskega športnika Pridite! a— Zgodovinsko društvo v Mariboru organizira za jutri 19. t. m. zvečer primerno pro-sla vo 60letnice univ prof. dr. Ivana Prijatelja. 0 siavljencu bo imela slavnostni govor dr S. Irdinova. K proslavi v čitalnici Studijske knjižnice se todo zbrali predvsem slavljenčevi dijaki in slušatelji. a— Božična glasbena prireditev bo jutri ob 20. v frančiškanski cerkvi. Od kritike soglasno priznan kot eden najboljših ljubljanskih zborov bo Ciril Metodov pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom skladatelja Ludvika Puša izvajal spored samih starih božičnih pesmi. Pevovodja je znan interpret slovenske narodne pesmi, a zbor poje brez spremljanja, kar kvaliteto izvajanja močno dvigne. a— Starešine »Jadrana« in »Triglava« bodo imeli v petek 20- t. m. ob 20 v hotelu Orel predavanje. Predava bivši podban dr. O. Pirkmajer o temi: Naš problem upravne decentralizacije. a— Zanimive načrte kažejo včeraj razgrnjene izpremembe regulacije mestne četrti pod Kalvarijo. Načrti predvidevajo izpeljavo ulice tik ob vznožju Kalvarije do Raeerjevega dvora. Parcele med to ulico in Kamniško ulico predvidevajo rezerviran prostor za velike nove stavbe, med drugim je projektirana v tem delu stavba novega mariborskega bogoslovja. Tudi so vse prometne žile v tem predelu izpeljane tako, da se zlivajo v pravec koroško predmestne studenške brvi Tudi se računa sprememba regulacijskega načrta ob tej četrti s preureditvijo sedanje vinarske in sadjarske Sole v otroško bolnišnico, ker je. kakor znano, v načrtu spojitev vinarske in sadjarske šole z veliko J^anovinsko in ekonomsko ustanovo v Svečini v prostorih svoječasne admontske grajščine. 2— Vodilne vloge igrajo pri sobotni premieri »Vesti« Kraljeva, Rasbergerjeva, Na-krst in P Kovič. Razen njih nastopijo še Gorinškova. Gorinšek in Košuta. a— Radi uujnih poslov pri zbornici TOI v Ljubljani se preloži uradni dan iste v Mariboru od srede 18. t. m. na ponedeljek 23 t. m. n— V Ljubljani so ga iztaknili. Včeraj srno poročali o pobegu 11 letnega Josipa Cu-riča, -žrtve« limbuškega razbojništva, ki ga teden dni ni bilo na spregled. Policiji se je posrečilo najti ga v Ljubljani, od koder so ga pripeljali na njegov dom v Limbušu. a— »Abesinski ras« preko Beograda v Palestino Včerajšnjega eksotičnega jetnika pri * Grafu«, o katerem so se razširile naj-penlrejše govorice, češ da je abesinski »ras« itd. so včeraj po navodilu tukajšnjega mestnega poveljstva odpremili v Beograd, od koder pojde najbrže v Palestino, ker je po rodu Žid in se je baje udeležil abesinske vojne kot abesinski rezervni častnik. a— Kure, jabolka, dreveSa, Posestnici Pepci Cererjevi v tramu so izpraznili kur-njk in ji odnesli dobro pitane kokoške. Posestniku Simonu Prahu iz Ranče pa so še neizsiedeni tatovi odnesli iz keti okrog 500 kg jabolk v gozdu pa so mu posekali nad 50 dreves, ki so jih odpeijaij v še ne-ugotovljeno smer. Prah trpi okoli 8000 Din škode. a— Zopet trije. Dan za dnem prihajajo preko meje naši rojaki, ki jih odpuš-ajo iz avstrijskih služb in izganjajo preko meje. Včeraj sc prispeli v Maribor zopet trije takšni siremaki ki So brez službe na cesti. So to 28-ietni delavec Jožef Sitar, 27-letnj delavec Rudolf Skrabar in 25-letm bravar Jožef Pvlet. V Mariboru imamo najmanj 300 inozemcev. ki imajo pretežno mastne ski/be Iz Trbovelj t— Občina Trbovlje poziva vse one vojne obveznike, Ki vojaške isprave še niso prejeli ali jo izgubili, kakor tudi one, ki so stalno nesposobni, da se takoj javijo v pisarni vojaškega oddelka občine Trbovlje in to najkasneje do 10 januarja med uradnimi urami Vsak obveznik naj prinese s seboj vse vojaške dokumente. Kdor bi se te» mu pozivu ne odzval, se bo odgovarjal v smislu vo laških predpisov. Gospodarstvo Naši denarni zavodi so zborovali V Zagrebu ae je v nedeljo vršil« konte-renca zastopnikov vseh naših profesionalnih organizacij denarnih zavodov. Na zboru so zastopali. Zvezo denarnih .n zavarovalnih zavodov in Združenje denarnih in zavarovalnih podjetij za savsko banovino v Zagrebu med drugimi g. dr. Branko Pliverlč in tajnika gg. dr. Markovi«; in Filipa nčič, Združenje bank v Beogradu gg dr. Vlada Markovič in tajnik Mohr, Društvo bančnih zavodov v Ljubljani gg. Krof ta in Knez, Združenje bančnih in zavarovalnih podjetij v Novem Sadu g. dr. Paulovič fin enako združenje v Splitu dr. Rafaeli. Zborovalci so razpravljali o vprašanju kmečkih dolgov v zvezi z naši m bančništvom Dosdej so o tem vprašanju vladala med zastopniki našega bančništva kolikor toliko nesoglasja, na konferenci pa je prišlo do soglasnosti, kar se je pokazalo tudi v sprejeti spomenici, ki se izroči na pristojna mesta. Po nedeljski konferenci se je vršiJa v ponedeljek v Zagrebu glavna skupščina Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine Jugoslavije. Predsedoval ji je generalni direktor g dr. Branko Pliverlč, ki je po pozdravnem nagovoru očrtal stanje našega denarništva to obrazložil tudi sklepe nedeljske konference vseh denarnih organizacij v državi. Poročilo je bilo sprejeto na znanje in upravnemu in nadzornemu odboru je biila podana razrešnAca. Ko je zvezni tajnik g dr. Markovič prečital predlog novega proračuna, ki (je bil soglasno sprejet, je predsednik g. dr. Pliverič izjavil, da sta zaradi smrti g. Velisa vijeviča in zaradi odstopa g. Cvetka izpraznjeni dve mesti v upravnem odboru; predlagal je na njuni mesti g. Stevana Tubiča direktorja Srpske banke v Zagrebu. in g. Frana Hrčiča, ravnatelja Samo-borske štedionice, kar je bilo soglasno sprejeto. Ker se pri slučajnostih ni nihče javil k besedi, je bila skupščina zaikiLju-čena. Gospodarske vesti = Tarifa za prevoz blaga med Češkoslovaško in našimi pomorskimi pristanišči. Dne 1 januarja stopi v veljavo nova tan» fa za prevoz blaga med Češkoslovaško m našimi pomorskimi pristanišči Tarifa obstoji iz treh delov. Prvi del obsega posebne dopolnilne določbe k mednarodni konvenciji o prevozu blaga na železni ...h področjih, na katerih veljajo te tarife, in do« ločbe o izvajanju tarif, splošne tarifne predpise. seznam prog in daljav in seznam tarif. ki so v drugem delu, v katerem so prekomorske postavke za 43 predmetov. K drugemu delu je priložen aneks z znižanimi prekomorskimi postavkami. = Dunavsko-savsko-jadranska železni ška družba je imela ▼ ponedeljek pod vodstvom predsednika upravnega sveta dr. Gustava FaLla na Dunaju Sejo uprav, nega sveta, ki so jI prisostvovali zastopm ki udeleženih držav, Avstrije, Madžar* Italije in Jugoslavije, kakor tuui: komiteja obligacionarjev v Parizu Ob začetku seje se je pre«pdnik spomnil umrlega de legata italijanske vlade v upravnem svetu. Poslanika Bonifacia CiancarMija to prav tako umrlega člana upravnega sveta Dra erottna Hribarja V tmravni svPt Je bil po dogovoru z jugoslovensko vlado koopttf-ran pomočnik ministra inž. Petar Senja novič Včeraj se je vršila se.ia komiteja državnih delegatov, ki je razpravljala o vrsti tarifnih tn prpvr»znfh vprašanj, k zadevajo države, po katerih vrši promet Dunavsko - eavsko- jadranske železniške družbe. = Za uvoznike butiln©ga ln amilnega alkohola. Davči oddelek finančnega ministrstva Je izdal pojasnilo o pobiranju trošarine od butilnega tn amilnega alkohola, ki ga uvažajo i® tujine za izdelavo butii nega odnosno amilnega acetata. Po tem pojasnilu butillni alkohol ni trošarina k j predmet to zato ni podvržen trošantai Amilni akohoi pa je podvržen kontroli do potrošnje v namenjene s vrhe Zato je tre ba s tem račumati pri uvozu iz tujine (vzeti vzoroe in jih poslati na analizo) in ga postaviti pcrd nadzorstvo pristojnega oddelka finančne kontrole. fe tako ekonomična 2n daje ^o prijetno svetlobo, kakoi iT^rufi nitk*, o- dvojni (^'acnocc turi štaba dravske divizijske oblasti v LJubljani 20. t. m. ofertna licitacija Za nabavo 41.000 kg avtoj6ke masti to 10.000 jedilnega olja; v pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani S januarja ofertna licitacija za oddajo popravila na objektu za premog v ^.jašoici kralja Petra II. v škofji Loki; v tehničnem oddelku uprave vrbaske banovine v Banji Luki 3 januarja ofertna licitacija za oddajo popravila državne Poti P.&nja T.uka. Bos. Gradiška; v pisarni strojnega oddelka direkcije pomorskega promet® v Sp5itu 3. januarja ofertna licitacija za labvvo raznih barv; pri železniški direkciji v Ljubljana 3. januarja prvi pismen! natečaj za oddajo zakupa postajne restavracije na postaji Cakovcu v triletni zakup. Predmetni oglasi eo v Zbornici za TOI na vpogled. Borze 17. decembra Na ljubljanski borzi sta 9e okrepili de-vizi na Amsterdam in London, a nekoliko oslabeli so Bruselj, Pariz in Praga V privatnem kliringu v Ljubljani so noti rali avstrijski šilingi neizpremenjeno 8.®—8.95. V HLADNIH ZIMSKIH DNEH UPORABLJAJTE NIVEA-CREME PROTI ŠKODLJIVEMU VPLIVU KLIME ZARADI SESTAVINE EUCERITA V NTVEA-KREMI POSTANE KOZA GLADKA, SVEŽA EN ODPORNA NIVEA-KREMA V DOZAH IN TUBAH DIN 3.50, DIN 6.—, DIN 12.—, DIN 25.—* NIVEA> ^CREHE^ > Odtok evropskega zlata v Ameriko je popustil Pred tremi meseci, to je od 9. septembra, se je začel velik odtok zlata iz Evrope v Ameriko, ki je traja do prvih dni decembra in je zdaj skoro čisto ponehal. Francija. ki je pri tem ogromnem odtoku najbolj prizadeta, je vkrcavneje z'ata z« New York čisto ustavna pred dobrim tednom. Nazadnje sta bili vkrcani jz Francije za Zed:njene države dve pošiljatvi: 2. t m. v vrednosti 5.9 mili iona in 3. t. m. v vrednosti 1.8 milijona dolariev. V omenjenjh treh mesecih je biila v tujini vkrcana za Ameriko množina zlata v celotni vrednosti 803.5 milijona do'arjev. Od te oddaje zlata odpade na Francijo vrednost 518.4 milij.ma na Anglijo 153.5 milijona in na Nizozemsko 65.1 mili iona dolarjev. Evropske oddaje zlata Ameriki so znašale torej v. tem času skupno 737 milijonov dolarjev, oddaje drugih delov sveta pa eamo 66.5 milijona dolarjev. Tuje oddaje zlata Ameriki so zdaj skoro čisto ponehale, a uvoz zlata v Zedinjene države je bil doslej v decembru na osnovj zaključkov storjenih proti koncu novembra. še zmerom izredno obsežen. Po podatkih Zvezne rezervne banke v New Y°r-ku so v prvih 10 dneh t m. dospele v Ze-dinjene države tuje pošiljatve zlata v celotni vrednosti 1458 milijona do1ar!ev MeH temi so znašale pošiljatve 5< 206 do 225; »6 c 180—206; »7< 146—160; >8« 105 do 110 Fižol: baški ta ereniski beU brez vreč, 2»/. 226—235. Otrobi: baški, sremaki in banatski v jutastih vrečah 82—»6; ba škl v jutastih vrečah ladiia 84—86 -f- Budimpeštanska termin^ka borza (17 t m.) Tendenca s^ba Promet sreden. Pšenica: 7a marc 18.34—18.36. za maj 1oJ0 —18.31 Turščica: ?a maj 16.11—15.13. BOMBA2 + Llverpool <16 t m) Tendenca murna. Zaključni tečaji: za dec 6.17 (prej* nji dan 6.31) za Jan 616 (6.30) + Nevv Y«rk (16 t. m.) Tendenca ko maj stalna Zaključni tečaji: za dec 11.29 (11.471, za jan. 11.25 (11.43). Naše gledališče DRAMA Sreda 18.: Vesela božja pot. A Četrtek 19.: Otroci. B. Petek 20.: Zaprto. Sobota 21.: Frak ali Od krojačka do ministra. C. OPERA Sreda 18.: Kraljičin ljubljenec. Red Sreda. Četrtek 19.: Aida. Red Četrtek. Petek 20.: Zaprto. Sobota 21.: Salome. Premiera Izven. Po soglasni sodbi vseh kritikov je operna predstava »Kraljičin ljubljenecc v vsakem pogledu izredno zanimivo delo, ki je pri nas izvrstno naštudirano. Opero dirigira ravnatelj Polič, režija je Debevčeva. Rihard Strauss; Salome. To muzikalno dramo slavnega nemškega skladatelja R. Straussa, ki je že nekaj let stalno na repertoarju vseh gledališč, bomo slišali prvič v letošnji seziji ▼ režiji in pod taktirko ka-pelnika Štritofa ▼ soboto 21. t. m. Naslovno vlogo Salome poje ga Gjungjenac. Heroda g. Marčec, Herodinjo ga. Kogejeva, Joha-naana g. Primožič. Narobota g. Gostič, pa-ža ga Golobova. Židje so gg. Banovec, Jare, Rus in Zupan. Mariborsko gledališče« Sreda 18.: Zaprto. Četrtek 19.: MalomeščanL Petek 20.: Zaprto. Sobota 21.: Vest. Premiera. B. RADIO Sreda 18. decembra Ljubljana 12: Uverture na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Koračnice na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Otroška ura: Priprava za Božič (g. Zdravko Omerza). — 18.20: XI. slike iz burkastega življenja lutke Storžka. — 18.40: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19: Nac. ura: Avtomo* bilizem v Jugoslaviji (iz Zagreba). — 19.30: Izreden koncert, ki ga priredita Ravag in »Društvo prijateljev glasbe« (prenos z Dunaja). V odmoru predavanje g. Janeza Kve-dra: Kam za Božič? — 2L45: Plošče. — 22: Cas, vreme, poročila., spored. — 22.15: Ci-tre solo (g. Mezgolits). Beograd 16: Plošče. — 19.30: Prenos z Dunaja. — 22.30: Lahka gla-sba. — Zagreb 12.05: Plošče. _ 13.10: Arije in pesmi. — 19.30: Prenos z Dunaja. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 19.25: Zvočna igra, — 20.05: Koncert Češke filharmonije. — 22.15: Božična igra. — Varšava 20: Koncert orkestra. _21: Chopinove klavirske skladbe. — Dunaj 12: Lahka glasba 16.05: Iz zvočnih filmov. — 17.20: Skladbe avstrijskih skladateljev. — 19.30: Simfonični koncert — 22.10: Koncert orkestra. — 23: Nadalje va1 nje koncerta. 24: šramel kvartet. — Berlin 19.30: Klavirske skladbe. — 20.15: Zvočna igra — 20.45: Brahmsova glasba. — 22. i0: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 20.15: Iz Berlina. — 20.45: Orkestralen in pevski koncert. — 23: Nočni koncert. — Stuttgart 20.15: Iz Berlina. _ 20.45: Simfoničen koncert — 22.40: Klavirski koncert — 24: We-berjeva glasba. — Rim 16: Orkestralen koncert — 20.50: Operni večer. ■■ KINO SLOGA ■■■ Danes ob 16., 19.15 in 21.15 url Vas bo očarala priljubljena FRANČIŠKA GAAJL v nrelepem filmu CSIBI Smeh in zabava! Lepi šlagerji! Četrtek 19. decembra Ljubljana 12: Odlomki iz zvočnih filmov na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas. spored, obvestila. — 13.15: Ztori na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Francoska glasba (Radio orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac ura: Lužiški Srbi in Sokolstvo (iz Beograda). — 20: H- ura francoske glasbe. Predava in na klavirju ilustrira prof. L M. Škerjanc. — 2t: Obisk pri Tolstoju (g. Radivoj Peterlin—Petruška). — 21.20: Breda Šček: Cez Pohorje sinje... — 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz. Beograd 16.40: Narodna glasba. — 20: Pester program. — 22.20: Lahka in plesna muzika — Zagreb 12.05: Ruska in operetna glasba. — 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Ples. _ Pra* ga 19.50: Kličkove skladbe. — 20.20: Zvočna igra — 22.15: Jazz. — Varšava 20: Lehar-jeve operetne skladbe. — 21.35: Poljske pesmi. — 22.30: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Orkester. — 16.05: Stare pesmi. — 17.25: Koncertna ura. — 19.20: Plošče. — 20.25: Zvočna igra — 22.25' Dunajske melodije. _ 23.45- Jazz. — Berlin 20.10: Vesela vožnja po Berlinu. — 22.30: Koncert orkestra. — Miinchen 19: Mešan program. — 20.10: Wagnerjev večer. — 28: Komorni koncert. — Stuttgart 19: Operetna glasba. — 20.10: Mozartova glasba. _ 21: Zabaven proeram. 24: F1otowljeva opera »Marta« na ploščah. — Rim 16! Vokalen in Instrumentalen koncert. 20.50: Koncert orkestra in so« listov. — 23: Plesna m-jcika. Temperature nebesnlli teles Po kozmičnih pojmih je naše sonce hladno telo — Plini z brzino do dvesto kilometrov na uro f "V londonski Akademiji znanosti ja govori; pred kratkim sloviti astronom Ja;!V»s Jeans, ki mu ja znanost dolžna *<3 marsi-knkšno dragoceno ookutje, o zanimivi temi. Bavil se je 5 temperaturo nebesnib teles. Irčenjak je tu pred vsem poudaril, da moramo naše sonce smatrati po kozmičnih poimih za nenavadna »hladno«. Njegova temperatura znaša, kakor je izravnal svo-ječ^sno naš slavni rojak prof. Štefan »komaj« W00 stopinj Celzija. Vsak kvadratni palec sončne površine izžareva na ta način energijo 50 k. s., a vendar je to kaj malo v primeri z energijo, ki izvira iz najmanj 70.1*00 stopinj C na površinah večine drugih nebesnih teles. Najsvetlejša stalnica neba, Sirius. tudi ne spada med najbolj vroče zvezde. Ima »le« površinsko temperaturo 10.000 do 11.000 stopinj, torei približno dvakrat toliko kakor sonce, a vendar inalo v primeri z drugimi stalnicami Te stvari moramo vzeti seveda relativno. Za naše razmere je tudi temperatura kakšnega Sirija prcogromna. Kaj pomeni 70 000 stopinj Č, si ne moremo niti predstavljati. Sir Jeans je poskusil to z lepo primerjavo. Vsak kvadratni centimeter na nebesnem telesu s 70.000 stopinj izžareva namreč toliko vročine, da enači ta ener- Novi svetovni šahovski prvak Dr. Machgielis Eu~we, je bil rojen 20. imajo 1&01 v Amsterdamu in je sedaj pro-fpfior na dekliškem licejm v Amsterdamu. že kot vseučilieki študent je Euwe vzbudil v svoji domovini splo&no pozornost kot šakist. Zel je uspeh za uspehom in si 1 1921. že kot 20 letnimladenič priboril naslov šahovskega prvaka za Nizozemsko, kar je ostal vse do svojega najnovejšega ia največjega uspeha, ko je postal svetovni šahovski prvak. L. 1928 si je v Haagu priboril naslov svetovnega mojstra—amaterja. Svoj prvi match z Aliehinom je zgubil v razmerju 5.5 :4.5. MasarykovI Jtfl&t&Sl Olomou«ki »Našinec« priobčuje naslednjo sestavo akademskih naslovov T. G. Masa-ryka: Doktor filozofije, častni doktor filozofske fakultete in častni doktor pravnih ved Karlovega vseučilišča v Pragi, častni doktor češke tehnične visoke šole v Pragi, častni doktor filozofske fakultete vseučilišča v Zagrebu, častni doktor evangelske teološke Husove fakultete v Pragi, častni član Ceš* ke akademije znanosti in umetnosti v Pragi. častni član Kraljeve znanstvene družbe v Beogradu, častni član sociološkega zavoda v Turinu. častni doktor vseučilišča v 0x-fordu. Predsednik Mednarodnega sociološkega zavoda v Parizu, častni doktor pariškega vseučilišča, častni doktor strasbourške* ga vseučilišča, bivši redni profesor Karlove univerze v Pragi in bivši profesor Kraljevega kolegija v Londonu. Vse te naslove si je stari predsednik pridobil s svojim znanstvenim delovanjem, torej ne kot politik. Brzi vlak zavozil v karavano Nočni brzovlak, ki vozi iz Basre v Bagdad, je zavozil v karavano velblodov in se iztiril. Strojevodji je uspelo šele po 800 m vožnje ustaviti vlak. K sreči ni bilo človeških žrtev, pač pa je stroj ubil 17 felblodov. Zima v Tokiu V mrzlih zimskih dneh nosijo lade dame «r Tokia košček papirja, ali tenkega blaga pred usti gijske porabi vsega angleškega prodovja in to je za naše pojmovanje vendar ogromno. Na zvezdah je še marsikaj takšnega, česar si mi ne moremo prav predstavljati. S temeljitimi spektralno analitičnimi preiskavami je sir Jeans n. pr. ugotovil, da je gostota nekih manjših zvezd tolikšna, da tehta komaj za lešnik velik košček takšne zvezde nič manj nego celo tono. Ce bi kakšen človek živel na takšni zvezdi, bi prvič sam tehtal na tisoče ton. drugič bi pa v svojem malem žepu lahko nosil težo stotin ton—če bi mali žep to vzdržal. Konec lepotne kraljice V New Yorku se je zastrupila s svetilnim plinom Portoričanka Doleres Quinoes, ki so jo 1. 1933. v Madridu izvolili za lepotno kraljico in nagradili z ogromno vsoto kakšnih 8 milijonov dinarjev. Nesrečnica se je istega leta, ko je prejela to nagrado, v Havani seznanila s 45» letnim moškim, ki se je izdajal za bogatega trgovca. Bil je pa slepar, ki mu je v skopem letu uspelo, da je pognal ves njen denar. Pred kratkim sta se mudila v New Yorku in tu so ga aretirali, mlada žena pa je pri tem še zvedela, da je bil nje »mož« že trikrat poročen in večkratni srečni oče. Žaromet, ki ne slepi Slepitev po žarometih naproti prihajajočih motornih vozil je za vsalkega vozača nad vse nevarna- V Ameriki pa so izumili polariziran film, ki se namesti pred žaro« mete in preprečuje slepitev naproti prihajajočih vozil, če si vozači priskrbijo ustre-zajočo analizatorno pripravo. Svetloba, ki pada na cesto, ostaja navzlic temu skoraj nespremenjena. Zelo zanimive so tile tndi astronomove navedbe o izsledkih njegovega raziskavan-ja sončnih peg. Kakor znano imajo te pege, ki nastopajo v periodi 11 let, na vremenske razmere naše zemlje velik vpliv. Po teoriji angleškega učenjaka predstavljajo te pege plinske izbruhe iz notranjosti sonca, pri čemer se plini, čim dospejo na površino sonca, razbežijo v svetovni prostor z brzino skoraj dveh milijonov kilometrov na uro. Na zemlji se izraža vpliv teh beže-čih plinastih mas na soncu z magnetskimi viharji, ki jih občutimo povprečno 30 ur po erupciji na soncu Iz Abesinije I «-v, m il | MBL.___^_ ppjasm m Mm Abesinski vojskovodja ras Desta, desnega krila abesinske južne PmlP poveljnik armade Umetni pergament Pergamentu enakovredno tvorivo, ki se da brusiti, polirati in obdelovati kakor lesni furnir V dobi umetnega bencina, umetnega gumija. umetnega sladkorja in drugih sintetičnih proizvodov vsakdanje rabe, ni nič čudnega, da so se kemiki lotili tudi reševanja starega problema, kako bi izdelali umetni pergament. Pergament, je kakor znano nestrojena živalska koža, ki se od usnja strojene kože, razlikuje po tem, da vsebuje med kožnimi vibrili svoje naravne tolščne, glutinske in keratinske snovi. Papirna industrija se je že dolgo trudila, da bi iz papirja izdelala pergamentu podobno in tudi enakovredno umetno tvorivo, ki bi bilo pred vsem prav tako trpežno, a dosti cenejše od naravnega pergamenta. Ti poskusi niso mogli uspeti, ker so vse papirne imitacije pergamenta posnemale le njegovo površino. Natančnejše znanstveno raziskovanje je končno ugotovi« lo, da gre v prvi vrsti za to, da se iz papirja, ki naj bi postal pergament, iztisne zrak, na njegovem mestu pa se papirno vlakno prepoji s tolščnimi, glutinskimi in keratinskimi snovmi. Če bi papir enostavno namakali v te snovi, ne bi prišli do smotra in tudi vaku- umska metoda je pri tej gosto tekočI, visoko molekularni snovi odpovedala. Tu eo ugotovili, da zrak ne ostavi notranjosti papirja, če znaša zunanji pritisk zraka 0 in vlada v notranjosti torej višji pritisk 1 at* mosfere. Zato so poskusili nasprotno pot: emulziji, v katero so pomakali papir, so dali pritisk 8 do 12 atmosfer. Res je ta pritisk zrak iz papirja iztisnil, na njegovem mestu pa ie potem emulzija neovirano prešla v najmanjše dupline in luknjice v papirju. Tako izdelani umetni pergament Pa je bil prav tako drag kakor naravni, dokler niso našli primernega postopka za neprekinjeno impregnacijo dolgega papirnega traku. Po impregnaciji sledi oeušitev, pri kateri preparirani papir oroženi. Končni pro« dukt pa potem izgubi lastnosti papirja in postane naravnemu pergamentu enakovreden, samo da je neprimerno cenejši. Uporabiti se da za vse svrhe, kjer 60 si morali doslej pomagati s pergamentom, po* sebno važna pa je bila tudi ugotovitev, da se da to tvorivo brusiti, polirati in sploh, obdelovati kakor lesni furnir. V petih urah čez ocean Poleti v zračni plasti med troposfero in stratosfero V nekem predavanju se je bavil prof. Hill z londonske tehnične visoke šole s problemi bodočega letalskega prometa. Po nje* govem mnenju bo že v doglednem času mogoče uresničiti redne letalske zveze med celinami in sicer v višini stratosfere. Brzina in nosilnost letal se bosta kmalu tako izpopolnili, da bodo letala z 800 k. s. v petih urah prepeljavala po štiri potnike preko Atlantika. Ta letala bodo vse udobnejša od današnjih. Prof. Hill je tudi povedal, da_ se tempe* ratura v stratosferi po najnovejših domnevah vila, tako da je v višini 50 km enaka temperaturi na zemeljski površini. Narašča pa potem še dalje tako, da bi v višini 300 km kos jekla zažarel in se stopiL Zračna plovba seveda ne pojde tako visoko. Držala se bo v vmesni plasti med troposfero in stratosfero, to je približno v višini 10.000 m, kjer bo lahko izkoriščala stalne vodoravne zračne toke. Priprave proti zračnim napadom v Angliji Trideset milijonov plinskih mask za prebivalstvo Angleški listi poročajo, da je vlada pripravila načrt, po katerem bi se v treh letih izvedlo vse potrebno za zaščito civilnega prebivalstva pred zrančnimi plinsikimi na* padi. Oblasti bodo imele v zalogi 90 mili* jonov plinskih mask, ki se bodo razdelile v primeru nevarnosti, poleg tega Pa bodo dale izdelati 3 milijone nepropustnih omaric za maie otroke. ' Te omarice so opremljene z zračno sesalko in filtrom, ki ne propušča, kakor so pokaza- li poskusi, nobenega plina zunaj. Matere same bodo lahko s pum po dovajale v omaricah zaprtim otrobom čist zrak. Takšne omarice bodo z vsemi pripravami zelo poceni. veljale todo okrog 60 Din v našem denarju, maske pa bodo veljale 2 pencea. Navzlic temu bodo finansirali nabavo vsega zaščitnega materijala iz javnih skladov. Uspele poskuse so napravili na Angleškem tudi s posebnimi strehami za otroške vo» zičke, ki ne prepuščajo strupenih plinov. Krvnik — dvakratni morilec Poživinjenec je vrgel v ogenj dva na pol živa otroka V Komeufourgu v Avstriji so obsodili na lOJetno ječo neko Marijo Ftirsrtovo, ženo Aloisa Fiirsta, ki je bil za svetovne vojne avstrijski vojaški krvnik. Ftirst je pred nedavnim zvabdj dva otroka, med njima svojega lastnega, k sebi, ju istočasno z vsako roko prijel za vrat in dvignil v zrak. Tako ju je držal in stiskal za grlo, dokler se nista zadušila. Potem je trupli odnesel v podstrešje in zapovedal svoji ženi, naj zakuri og< Njegova žena je gledala ves prizor od %četka do konca, preiskava pa je še dognala, da je bilo v obeh malih žrtvah bržkone še neka sled življenja, ko ju je poživinjeni mož vrgel v ogenj. Ftirst se je kazni odtegnil s tem, da se je v preiskovalnem zaporu obesil. Pri razpravi je skušala njegova žena tajiti, da bi bila prisostvovala in sodelovala pri strašnem zločinu, pa se je morala, pod težo dokazo. končno vdati. Francoska gastronomija Francoza se med vsemi narodi menda najbolje zavedajo, kakšen pomen ima dobra kuhinja za srečo na zemlji. Pariškemu vseoičitošču sita priključila poseben zavod za higieno prehrane in tako z van« »šola sreče« V tej šoli so hneln let^s predavanja t, naslednjimi naslovi: »Higienski obed<, >fideid!ljiivi o^ed«, »Umetniški obed«, »Poslovni obed«, »Ljubezenski obed«, »Inttaini zakr/>«ki obed t. »Sreča prihaja z jedjo«. In vse to fl praktičnem predvajanji. , . Baots ho Izvoljen nov! predsednik esl. republike Vnanji minister dr. Edvard B e n e š (s svojfo soprogo), ki ga Je btvS drfcmtl predsednik T. G. Masarjk priporočil za svojega naslednika Pogled na Hradčane Razstava demantov V Parizu far«>0 te čas rssstavo damaik. tov ki so jo boga±o založih s pošlJ^kamt iz domačih in tacetrarrih krajev. Najlepši ra2»ta, sem podoben o?!u?« »Ne opre ne vi. Zame"'al sem vas z nekim ^osi/odom, ki vam je zelo podo- i ben.c PRALNI PRAŠEK, NAŠ KVALITETNI SLOVENSKI IZDELEK. E K D O T A Voltairea je nekoč vprašate neka dama, čemiu nimajo "v nebesih zakona. »Enostavno izanadii povračila«, je menil filoaoi, »saj tuda »a zemlji v zakonu m nebes«. VSAK DAN ENA Pediker (na izletu v čolnu)« »že vidhn, da je ta, ki moli noge iz vode v zrak, ga. spod Korenček, Poznam ga po njegovih podplatih«. frTbdems Tegn«) »jutro it. :;3. 7 Sreda, 18. XIL V)2Z. M ulturni pregled Pot mladega skladatelja Blaž Arnič o sebi in svojem delu 8 ' ff> © R T Olimpijski trener Gitnnar Hagen v Ljubljani V našem umetnostnem dejanju in neha. nju dandanes menda ni panoge, ki bi bilo v nji toliko oblikovne razgibanosti in to'ik<> idejnega razdora kakod v glasbi. Najekstremnejši moderaizimi, ki so se zasejati y svetu, najdejo v naših starejših im mlajših generacijah gorele privržence ti 6kušajo s krepko samozavestjo uveljaviti svojo novo vero, drugi, zmernejši, ki rajši prisluškujejo glasu srca kakor parola razviharjenega kn burnega dneva, pa eo ostal:; zvesti bogatemu izročilu ln dediščini, ki sta ju nabrala zemlja io čas. To pot je krenil tudi Blaž Arniič, eden naj-boij vidnih ia mladega skladateljskega rodu, ki je z nedavnim orgelskim koncer-tam v stolnici dosegel pri poslušalcih ta ko močan vtis, da je kritika zastavila vprašanje, >ali ni v skladatelju tistih prvin, iz katerih bi nam utegnil kdaj do®o-reti slovenski Baoh<. Naj nam b0 dovolje. no, da s kratkim razgovorom, ki smo zanj Blaža. Alinea ^vaobcj rim*) nanj, ki je v najbednejših razmerah — fiaj je bilo življenje slovenskega umetnika od nekdaj življenje proietarca — v pičlem razdobju desetih let ustvaril boga. to serijo velikih del, kakor se z njimi lahko ponaša malo naših komponistov. Blaž Arnič se je rodil leta 1901. v Lu-čah v Savinjska dolini. Usoda ga je postavila v izredno miuzikalično okolje im tako se je že v zgodnji mladosti začel ukvarjati z gilaabo. Oče in mati sta se odlikovala kot pevca s prirodmo lepim glasom, .Njegov prvi instrument je bila har. monika, ki jo je že k0t devetletni fant igrai, da &o se odraali radi občudovaje zbirali okrog njega. Ker je v vaso deuo vaia godlba na puhala, se je kmalu sezma. nil z vsetmi instrumenti vaškega orkestra in jih LgraJ, kmam pa mu je pripadla še dirigentska paiica, da je vodil z največjim uavauš&njtm. Vsa ta prva njegova glasbena vzgoja je temeljila samo na dobrem pos-i-uiiu. Rodu je poskušat razn« druge so-ine, da si je zapomnu meaodije in spremljavo na pamet, m potem uen svoje gouce. Ker takšen načim deda pač ni rno&ei atešiti njegovega sueau.jouja po umetniškem izživljanju, se je vpisaj Ha o^gjarsko šok) v Lju»i>ijang, kjer mu je tok prvi učitelj harmonije nu kontrapumkua dr. t^juiovec, v orgion in klavirju pa insg. Preina in prof. iiaraik. Leta 192.3. je šo-lo absolviraA, na kar je eno leto služboval kot organist m pevovoaja v Bučki pri No. vem mestiu, kjer je prirednJ ta čas prvi ceikveni koncert na Dolenjskem. Ker ga je gina^o po višji glasbeni izobrazbi, se je leta ia^io. vpisal na drž. konservatorij v LjuiOijani lin pet let pozneje absoivirai pri msg. Premiku orgjie, pri prof. &ke>rj&n-cu pa kompozicijo. !>a se še ma.io razgie-idia po muzikaJnem svetu, je nato odšea na Dunaj tn leta lbii2. absoivirai novi dunajski k observatorij: dirigentstvo pri prof-NiiU.ius.su, kompozicijo pri prof. Lustgart nu in dr. Zauarju, ki je danes eden najbolj anamih mstnumentatorjev in pri katerem se je Arnič izven šolskega pouka 6peciauznraJ še v inetruimantaciji. O svojih dunajskih leiih, ki pomenijo najveseiejše in hkratu najbolj žalostno Poglavje njegovega življenja — zakaj takrat je preživljal svoje najibolj beclme diui in ustvarjal svoja najlepša dela — Slov. protestantskih piscev« omogočala neposredno spoznavanje davnih začetkov slovenske književnosti in knjige. _0. Zapiski Prešernoslovska predavanja univ. prol. dr. Kidriča. V ponedeljek je predaval v Ljudski univerzi v Ljubljani univ. prof. dr. Fr. Kidrič o Prešernu, snoči pa je imel v Ljubljanskem klubu drugo predavanje s prešer-noslovskega področja Poročila o obeh predavanjih *mo strnili in izideta na tem mestu v četrtek ali petek. v-»e«, Ki i*r T'n i v, n--n -»nltega b . ... . aLi jo j- p.^^^val 12. juuja t. i. ui katere se je z daljšam član. kom spomnilo tudi »Jutro«, je 12. t. m. svečano proslavil Slovanski institut v Pragi, sikupno s Ceškoslovaško-bolganskim dništvom. O življenju m delu pesnika je govoril odlični poznavalec slovanskih literatur, profesor na Karlovi univerzi Jird Horik, V sijajno zasnovanem predavanju je orisal glavne razvojne smernice bolgarske književnosti določil mesto, ki v nji pripada Hristovu in s globokim razumevanjem ocenil njegovo pesniško delo. Govorila sta tudi predsednik Slovanskega instituta univ. prof. dr. Murko in univ. prof. dr. Jos. P4ta, znani propagator bolgarske literature na Češkem Naj omenimo ob tej priliki, da je k pesnikovemu jubileju izdala »Čeikoslovaško-bolgarska vzajemnost« v krasni opremi izbor iz poezije in proze K. Hristova v zelo dobrem prevodu knji-ževnice J-irine Karasove in Noeni Mol-narove. O. B. (Praga). Pavčič: Mladinski klavirski albumi. _ Glasbena Matica je izdala mladinsko zbirko narodnih im ponarodellh ter ljudskih pesmd za naše klavirske začetnike v priredbi priznanega klavirskega pedagoga Josipa Pavčiča, ki je že poprej obogatil našo mladinsko literaturo z mnogimi uspelimi zvezki lastnih in prirejenih skladb. Izgpla sta doslej dva zvezka kot pripomoček začetniškemu pouku. Prvi obsega IS, drugi pa 17 malih pesmic (mislim, da ne »Pesemc«, ka-kor stoji na ovitku 1 Večinoma so sestavljene v C—diru in v violinskem ključu za obe roki, polagoma pa prehajajo tudi v druge tonovske načine, najpoprej v triu v dcimimant©, nato pa (v poslednjih) še drugam Iz previdnosti je prireditelj poleg rednih predznakov spredaj pristavil še vsaki potrebni noti posebej predznak, kar sicer govori 7? .isp dolgo'etme prakse, ki stalno pokaže, da učenec prerad spregleda uvodoma navedene predznake, kar pa obenem ortografskl ni pravilno ter utegne zaivesti učenca v nadaljnjem v zmotmo pričakovanje, da bo vedno tako Postrežpn kar sproti. Klavirski stavek je pregleden, preprost (kakor je primerno za to stopnjo), in dobr0 oprem, ljen s primernim prstnim redom. Izbira Pesmic je samovoljna, prav tako razvrstitev. ki dopušča celo to površnost, da st sledita ponekod po 36. Oni, ki hočejo vstopiti v tečaj dne 23. 12. morajo poslati pri lavo S- P- D- v Mežici najkasneje do 20. 12. Službene objave LNP (14. seja k. o. 12. decembra) Kaznujejo se: Grošelj Božo, Prfanarje tn Tomšič Anton, Mars, po § 18 k. p., prvi z enomesečno zabrnmo igranja, drugi a 14- dnevno zabrano igranja. Perko Dane, Mars, po § 18 k. p. z enomesečno za^ brano igranja Erkar Nande, Korotan— Lj., po § 18 k. p. z enomesečno zabrano igranja. Cotič Franc, Mladika, po § 18 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja- Sajbitz .rane, Moste, po § 18 z enomesečno za brano igranja. Ramovž Drago, Mladika, po § 18 k. p. z enomesečno zabrano igranja. Pirih Pavefl, Radovljica, po §§ 24 in 3 k. p. z enomesečno zabrano igranja. Meko-vec Josip, OS K, po § 24 z uporabo §§ 13 in 14 k. p. z enomesečno zabrano igranja Ivič Franc im Lazar Perdo, oba Ptuj, po § 18 k. p. vsak po 14 dni zabrane igranja. Ca ter Vili, Olimp, po § 24 z uporabo §§ 13 in 14. k. p. z enomesečno zabrano igranja. Wohligemut Leopodd, Atletiki, po §§ 30 in 31 k. p. s 14-dnevmo zabrano igranja. Gorišek Stanko, Atletiki, po § 24 k. p. z dvomesečno zabrano igranja. Vse kazni tečejo od dneva objave. Včeraj zjutraj Je prispel iz Oala na Norveškem preko Nemčije in Avstrije ▼ Ljubljano olimpijski trener naših fantov Gumnar T. Hagen. Sprejeli so ga zastopniki JZSS ln mu dah potrebna navodila — malo težko Je šlo, ker obvlada samo nor-veščtno — in danes je Hagen že odpotoval na Pokljuko, kjer bo pripravil naše tek-movaloe za Garmisch Partenkirchen. Hagen je specijalist za skoke in klasično kombinacijo tn slovi kot eden najboljših trenerjev Norveške- O tem priča laskavo pismo, ki ga Je nedavno poslal Birger Ruud našemu savezu, v katerem poudarja, da smo imeli pri izbiri trenerja zelo srečno roko. Gunnar T. Hagen je po poklicu stavbni tehnik in doena iz Osla. Pri nas ostane do začetka marca. Vovku Daretu, Ilirija, se zabeleži prestopek. Po prijavi Svobode-Lj. se ZasU-šita Jaračigar Viktor in Karel. Ustavi se postopanje proti Potočniku Cirilu, Koro-tan-Lj., in Povhetu Alojziju, Mars, ter se zadeva položi a. a. Prijava Jadrana z dne 8. novembra t. 1. v zadevi izključitve nekaterih igralcev se odloži a. a., ker klub ni naveded konkretnih prestopkov. Pan-tovič Budislav, Drava, se suspendira po § 67 k. p. v zvezi njegovega prestopka na tekmi Drava-Ptuj dne 20 oktobra t. 1. Smučarski tečaji SK. Ilirije. Smučarska sekcija SK. Ilirije bo prirejala stalne smučarske tečaje v okolici Ljubljane. Prvi tečaj za mladino in dame prične koncem tega tedna. Vršil se bo pod nadzorstvom saveznega smuškega učitelja. Prijave se sprejemajo še do petka zvečer, in sicer pismeno na naSlov kluba, odnosno na naslov sekcije pri blagajni kavarne Evropa ali pa ustmeno pri g-imnastičnih vajah v petek zvečer ob 20. v telovadnici na Lice ju. Tečaji bodo brezplačni. Pri prijavah aa mladino mora biti navedeno, ali želi prijavijenec v dopoldanski ali popoldanski tečaj. SK. Ilirija (Smučarska sekcija). Pripravljalni tečaj za savezne smuške učitelje prične v četriek ob 20. v klubski sobi kavarne Efvropa. Interesenti, klubovi člani, naj se sigurno in točno javijo ob navedenem času. V petek naj se zglasijo vsi člani v telovadnici na Lice ju. Redna seja sekcijske uprave se vrši v četrtek ob 20. v klubski sobi kavarne Evropa. Ž-S.K. Hermes (motos&kicija), Seja odbora danes ob 20. v restav. »Keršič«, Celovška c. STK Moste opozarja člane na predavanje g- Vrhovr.ika v četrtek ob 20. v gostilni g. Bajca. UdeTežba za vse strogo obvezna Kdor ima kaj opreme, naj jo prinese s seboj. SK Tržič bo imel predavanje o smuku v kinu Nadišar v četrtek, ob 8. zvečer. Predava g. Gnidovec iz Ljubljane. Vstop prost. Predavanje bo prepleteno z bogatimi ski-optičnimi sMka.mj. Vremensko poročilo JZSS 17. L m.: Po. kljuka 16.: temp. —9 C, jasno, mirno, sne. ga 75 cm, pršič na trdi podlagi. Smuka idealna. Skakalnica uporabna. —Bled 17.:—6, barometer se dviga, jasno, lahka meglica snega 14 cm. — Bistrica—.Boh jezero 17.: —5, lahka meglica, 40 cm pršiča. Smuka dobra. — Rateče—Planica, Kranjska gora 17.: —12, barometer pada, jasno, mirno. 40 cm pršiča. Smuka dobra. — Vršič, Krnica in Tamar 17.: 100 om pršiča. — Pohorje 17.: Smolnik: —4. jasno, m-rno, na 40 cm podlagi 20 cm pršiča. Smuka prav dobra. — Senojrjev dom: —7, jasno, mirno, na 60 cm podlagi 20 cm pršiča. Smuka zelo dobra. Točno plačuj »Jutru« naročnino Vam! svojcem zavarovalnino STANDARD VRHUNEC SERIJ! Zane Grey: 23 Teksaški jezdec Hiter pogled je pokazal Duanu moža, ki je prihajal po poti. Chess Alloway! Samokres v njegovi roki se je še kadil. Spustil se je v tek. Tedajci je zagledal Duana. Poizkusil se je ustaviti in zavihtil roko kvišku. Ali ta majhna zamuda je bila usodna. Duane je ustrelil, in Alloway je padel prav tisti mah, ko je sprožil strel. Svinčenka je prižvižgala tik mimo Duana in udarila v hišo. Duane je planil h konjema. Jennie je zadrževala lisca, ki se je vzpenjal na zadnje noge. Euchre je ležal na hrbtu, mrtev, z luknjo v srajci. Njegov obraz je bil zagrizen, roke so krčevito stiskale samokres in vajeti. »Pogumna Jennie!« je vzkliknil Duane in potegnil konja, ki ga je držala, nazaj. »Sedi nanj! Semkajle! Nič se ne zmeni za stremene! Drži se, kakor veš in znaš!« Iztrgal je Euchru vajeti iz roke in skočil na konja. Prestrašeni živali sta prhnili v skok in zgrmeli po stezi na eesto. Duane je videl moške, kako so prihajali iz koč. Slišal je krike. Toda noben strel ni počil. Videti je bilo, da se Jennie dobro drži na konju. A brez stremenov jo je metalo sem in tja, tako da je Duane zaiahal bliže k njej in jo prijel za komolec. Tako sta jahala po dolini do konjske steze, ki je vodila v strmi, raztrgani Rim Ročk. Ko sta se jela vzpenjati navkreber, se je Duane ozrL Nobenih preganjalcev ni bilo videti. »Ušla bova, Jennie!« je zaklical Duane. Njegov klic je bil kakor vrisk. Ko se je obrnil, mu je prestrašena pogledala na prsi. »Duane, tvoja srajca je vsa krvava!« je zaječi jala in z drhtečim prstom pokazala nanjo. Pri tej besedi je Duane opazil dvoje: njegova roka, s katero si je segel na prsi, je še držala samokres, in v prsih je imel strašno rano. Strel je bil šel Duanu tako nizko skozi prsi, da se je resno zbal za življenje. Sprednja rana in rana na hrbtu sta močno krvaveli, vendar ni nič kazalo, da bi bilo znotraj kaj raztrganega Iz ust ni krvavel, vendar je začenjal kašljati rdečkasto peno. Ko sta jahala dalje, ga je Jennie bleda in nema pogledovala. »Hudo sem ranjen, Jennie«, je dejal, a mislim, da se bom izlizal!« »Kdo te je — ? — Ona?« »Ona. To ti je peklenšček. Euchre me je svaril pred njo. Premalo uren sem bil«. »Menda je nisi — ?... « je vztrepetalo dekle. »Ne! Ne!« je odvrnil. Ne da bi stopil s konja, si je Duane z opasno ruto obvezal rano. Spočita konja sta se čilo vzpenjala po strmi stezi. Na odprtih krajih se je Duane oziral. Nazadnje sta premagala klanec in obstala na vrhu Rim Ročka V dolini ni bilo videti nobenih znamenj, da bi ju kdo zasledoval. Pred njima je nalik trdnjavi ležala raztrgana divjina. Tedaj se je Duane obrnil k dekletu in ji zatrdil, da se bosta gotovo rešila. »Ali — tvoja rana — « je zajecljala s temnimi, preplašenimi očmi. »Vidim, kako ti kaplja kri po hrbtu«. »Jennie, še marsikaterega bom moral ubiti«, je dejal. Nato je utihnil in jel paziti na slabo pot. Videl je, da ni bila tista, ki je bil po njej prijahal v Blandov tabor. A to je bilo vse eno. Vsaka steza, ki je vodila na ono stran Rim Ročka, je bila dobra in varna. Hotel je priti do kakega samotnega zavetja, kjer bi se mogel skriti, dokler ne bi bila rana zaceljena. Zdaj mu je bilo, kakor da bi mu gorelo v prsih. V grlu ga je žgalo, in zdaj pa zdaj je moral popiti poži-rek vode. Trpel je precejšnje bolečine, ki so postajale čedalje hujše in so se nazadnje izpremenile v nekakšno omotičnost. Vso moč, vso vztrajnost je moral napeti. Trdnost volje in bistrota pogleda sta ga vse bolj zapuščali, če bi bila zdaj naletela na sovražnike ah če bi ju bili dohiteli ljudje iz Blandovega tabora, se jim ne bi mogel bogvekaj upirati. In tako je zavil po stezi, ki se mu je zdela le malo izhojena. Kmalu je začutil, da postaja omotičnost še hujša. Nekaj časa se je še mogel držati na konju, a moči so ga hitro zapuščale. Mislil je na to, da mora Jenni-ejo poučiti, da bo, če ostane sama, vsaj vedela, kam naj se ourne. »Jennie«, je dejal, »z menoj bo kmalu pri kraju — ne, saj ne mislim tistega, kar ti misliš! Samo zgruz-nil se bom. Moja moč se bliža koncu. Če bi umrl, jaši nazaj na glavno pot. Podnevi se skrivaj in spi. Jezdi ponoči. Pot gre proti vodi. Mislim, da prideš na reko Nueces. Tam se zateči h kakemu živinorejcu«. Pomena njenega zmedenega odgovora Duane ni mogel več dojeti. Jahal je dalje. Kmalu ni več ne videl poti ne slišal svojega konja. Ah sta jahala še miljo daleč ah nekaj milj? Kdo ve! A ko sta konja obstala, je bil pri zavesti. Nejasno je čutil, da pada in da ga Jennie prestreza na roke. Nato ga je obdala tema. Ko se je spet zavedel, je ležal v majhni koči, zgrajeni iz meskitovčevih vej. Bila je trdna in je stala očividno že nekaj let. Dvojna vrata je imela, vsaka na eno stran. Gotovo si jo je bil zgradil kak begunec, ki je hotel imeti na oba kraja izhod, da ga ne bi presenetili. Duane je ležal. Čutil se je šibkega in nič ga ni mikalo, da bi se premaknil. Kje je bil prav za prav? Čuden občutek minulega časa, razdalje in nečesa, kar je bilo za njim, ga je težil. Pogled na svežnja, ki mu jih je bil pripravil Euchre, ga je spomnil Jennieje. Kaj se je bilo zgodilo z njo? Tleči ogenj in črni, sajasti lonček za kavo sta pričala o njeni bližini Bržkone je bila šla venkaj, da bi postregla konjema ali prinesla vode. Zdelo se mu je, da sliši zunaj korake. Prisluhnil je. Toda bil je pretruden. Oči so se mu zaprle — zadremal je. Ko se je zbudil iz dremotice, je zagledal Jenniejo, ki je sedela ob njegovem ležišču. Nekam izpreme-njena je bila videti. Ko je izpregovoril, se je zdrznila in se vneto obrnila k njemu. »Duane!« je vzkliknila. »Halo! Kako se imaš, Jennie, in kako je z menoj?« je rekel, in govorjenje se mu je zazdelo čudno težko. »Meni se dobro godi«, je odgovorila, »in tudi ti si se opomogel. Rana je zazdravljena. A bolan si bil hudo. Mislim, da je bila vročica. Vse sem storila zate, kar sem le mogla«. Duane je zdaj opazil, kolikanj se je bila izpreme-nila. Bleda je bila, oči je imela upadle, njen obraz je bil izmučen. »Vročica? Koliko časa pa že ležim?« je vprašal. Vzela je nekaj kamenčkov iz njegovega klobuka in jih preštela, »Devet. Devet dni!« CEHE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo elcžb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro al! dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite 5i' v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se msllh oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« C-se.ia J Din, Iavek 3 C n, ta Sltro al! daianje naslova * Dia. Najmf'šl tnesek 17 D!n. M carskega pomočnika - - pri čoku z več-rino prakso sprejmem. uudbe na ogL oad. v j utra« poa značko lessrija«. 27027-1 Frizerko r^bro moč, sprejme ralon K!~o5a.ver. Reeljev3 16. 27206-1 Bridkega pomočnika t V.'Sega, sprejmem rakoj. 2 i "a Srdar, Kamnik. -27178-1 J Dekle r"?;« kuhinjsko i&o, - '- ai. Florianska 16. 27204-1 Besedi I Oin, Iavek i Din. se Šifro al! daianje naslova i Dio NajmanJS) tnesek 17 Din. Športno kamero precizna optika, poceni prodani. Poljanski nasip 12, vrata 14. 273(B-6 Polhove kape velika izbira, trgovcem popust. Zdravič, Ljubljana, trgovina kož divjačin, prej Fiorjaa&ka ulica, zdaj Stori trg. 27107-6 Berkel tehtnico z računalko od 2—30 Din, dobro ohranjeno, prodam. Naslov: PovSe K«rei, Šolski drevored. 2720^6 Fotoaparat 3X4, 1:3.9, ter bioikel, v dobrem stanju, aaprodaj. Boh, Tobačna 14. 27314-6 V-nki beseda 50 p-ir; davek Oio, rs dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Dio- Boljša natakarica z zrio dobrimi spričevali, službe z januarjem v goetSni ali restav- r:..Ponudbe na podruž-r;- Jutra v Trbovljah pod §ifro »Dobra moč«. 271)46-2 (0 Eis-,eda OId iavek 3 Din, sa 'iifro dalanie naslova 5 Dia, Najmaniil toesek t? Oin. Učenko za trgovino z mež. blagom, sprejraern fc-koj. Prednost dobre računarke hi it ie-le.zn. družine. Ponudbe na o--! o>i'l. Jutra pod šifro »Učenka«. 27130-44 m tjf imŽSri&Si Beseda I Din, davek ' Din, X3 5if>-o aM dajanje aaslova S Din. NajmaojSl znesek 17 Din. Agenta prodajo premoga in drv rab-si. Na&lov v vaeh poslov a! aicaii Jutra. 27195-5 isseda ) Oin. iavek J L. ta 'ifro atl daianje aaslova i Dio. Najmanjši tnesek 17 !n. Primisima riemo moko in p&enično moko za domača kruh dobite najceneje pri tvrdki Jos. Erzin, janežičeva cesta 13 (Prule). Telefon St. 37-OH. r* r« Radio aparat sedemcevni, Ingelen, na priključek in akumulator 200 aH 150 voltov, poceni pro-drvm. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 27301-9 Radio Preakrhan 1—S nora radio aparata poljubne znamke 300—100 Din pod dnevno ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radio«. 2R0O6-9 Oblama Siv kožuh iz zimskih veveric, popolnoma nov, prodam. Ogleda se pni tvrdki Bizjak, Kongresni trg. Ugodni plačilni pogoji. »165-13 G. Th. Rotman: apifan Kozostrelec gre v Ameriko »2e deset dni Učim tu« je nadaljeval; »hvala Bogu, da imam nekaj zaloge.« In res je imel precej koristnih reči, med drugimi tudi kuhalnik na špirit. Hitro je skuhal čaj, in začela se je prav prijetna malica, pri kateri je kapitan vzdignil s^ojo skodelico in napil »vsem tovarišem v nesreči« I -Mfm rs i £> m 8e«cria I Din. davek 1 Din, ?a iifto ali -lajanje naslrva 5 Din. Najmanjši Tnesek 17 Dio. Klavirsko harmoniko tipk, 96 basov, štarigla«-no, z registrom ter kovčeg prodam. Boh, Tobačna 14. 27313-36 Beseda 1 Din, davek 5 Din, ca Šifro ali daianje aaslova S Din. NaimanjSi tnesek 17 Din. Preprogo circa 8X4 kupim. Ponndbe telefon 24-61. 27194-7 Biserno ogrlico lepo, kopim. Ponndbe na oglasni odd. Jutra pod »Biser«. 371180-7 žmm Beseda i Din. davek Din. aa Miro al) dajanje laslova i Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Psička mladega, nizke rasti, kupim. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Pinč«. 271103-27 V Celju se je izgubil mlad pee Rern-hairdiinec. Najditelj naj ga odda pri Neiad, Aškerčeva 10, Celje. 27209-27 Kapital Seseda I Din. davek $ Din. ta Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjii mest k 17 Din. Hranilno vlogo Ljudske posojilnice t Celju v znesku 90.000 Din, kupim proti takojšnjemu izplačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 2MB1-16 Katera oseba posodi 40.000 Din, proti popolni hipotekami varnosti, da reši s tem eno rodbino propasti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno-r&bim.« 27176-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »500.000— 1,000.000«. smsfria Hranilno knjižico cca. 10.000 Din ljubljanske-' "— -—bolj-odd. ga savoda, plačam najbolj Se. Ponudbe na ogl Jutra pod »Nujno«. 27316-16 Hranilne knjižice vseh denarnih »rodov kupite ali prodnate najugodneje edino potom BANONO KOM. zavoda Maribor. Za odgovor Din S znamk. 27310-36 Razno Svetli premog 5600 kalorij; 1 tona, koksovec 385 Din, 50 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din; bukovo oglje 0.75 Din kg — dostavljeno na dom nudi A. P U T R I C H, Dolenjska cesta št. 6. Beseda 1 Din, davek 3 Din, z? Šifro ali dajanje oaskva 5 Din. Na]man]Sl toesek 17 Din. Gostilno dobrošdočo, na prometni točki, vzamem v najem ali na račun. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 2730(7-117 beseda I Oin davek ' Din. in Šifro aH dajanje =aslova 5 Din. NaJmanJSi meaek 17 Dia. Lep lokal sa kakršnokoli obrt, oddam v Židovski ulici 6/1. 27-300-lfl Poslovni prostor lep, aH skladišče, oddam za februar na Sv. Petra cesti. Naedov v vseh poslovalnicah Jutra. 26f774-10 deseda i Din davek 3 Din. ta 11 fro ali dajanje naslova i Din. NaimanjSi tnesek 17 Oia Stavbne parcele v mestu Celju proti vložnlm knjižicam Cel J. ske mestne hranilnice naprodaj. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Ugodno«. 27091-20 Posestvo 7 ha 34 a, 10 minut od Črnomlja, pni cesti, položaj ugoden za kakršnokoli obrt, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 27. i/77-30 Stanovanje Beseda 1 Din. davek i Din. ta Šifro ali dajanje naslova S Dia Najmanjši toesek 17 Din. Dvosob. stanovanje g pritiklinami, oddam s "L januarjem na Cesti v Mestni log 15. Poizve s« pri Popovič, Nunska ul. SL. 27!ltU53-31 Trisobno stanovanje komfortno, centralna kurjava, oddaim s 1. februarjem. Naislov v veeh poslovalnicah Jutro. 27.102-31 Stanovanja Beseda 1 Din. Iavek 3 Oin n Sltro ali dajanje aaslova S Dia Najmanjši nesek 17 Ola Eno aH dvosobno stanovanje ■ vsem koanfortom, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »£cnifcrt«. 27,160-81« Dij&ike sob* Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta fiffo ali dajanje aaslova S Dia. NaJmanJSi tnesek 17 Dia Boljša rodbina sprejme januarja srednješolca ▼ izvrstno oekrbo. Strogo nadzorstvo, klavir, nemščina. Rimska 16/1, levo. 27181-ae Vsaka beseda I Dia; dvek i Dio. ta Šifra a" dajanje oasloTa 5 Din, najmanjii tnesek 20 Dia »Ni res!« Ln Aksd&rgortep 16. DAME POZOR t Trajno ondulacijo in barvanje las, izvršujemo do Novega leta po znižani ceni. Salon Polanc, Kopitarjeva ul. 1. PIŠITE SE DANES l Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneii in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Origmal tlosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače, rudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj m zamenjam. Pišite takoj na »K O S M O S« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvora-kova cesta 1. KLJUČ SVETA ZA VAS JE Typa 944 A Din 120 — mesečno. Typa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi imeni postaj. Cena .....Din 1995.— na obroke naplačilo Din 159.— ln 18 obrokov po . Din 120.— H. SUTTNER PREJEMNIK PRVOVRSTNA IZDELAVA m NIZKE CENE DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE Zahtevajte brezplačno predvajanja pri zastopstvu Ljubljana, Celje, Aleksandrova 6 Aleksandrova 9 Beseda 1 Dia davek S Din ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši toesek 17 Din. Sostanovalca sprejmem k rarejžem« gospodu, v prijazno, toplo podstrešno sobico, center, za 150 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27196-33 Sobo pri sv. Jožefu, oddam samo boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27.199-23 Separirano sobo sn«ižno, v centru mesta, oddam. Ni*. >v > vs*;h poslovalnicah Jutra. 27312-33 Opremljeno sobo lepo, v me»tu. takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 273M-33 NE GRE DRUGAČE! Varčevali bo treba! Obleko In perilo si bom po krojni prilogi »ŽENE IN DOMA« lahko sama napravila. »ŽENA IN DOM« Vam na zabaven način pove, kako se po pameti varčuje. Pišite opravi »ŽENA IN DOM«, Ljubljana, Dalmatinova nI. 10-m, da Vam pošlje eno številko BREZPLAČNO NA OGLED. Oglejte si »ŽENO IN DOM«. Stane skupaj s polo za ročna dela in kroje samo Din 18.—, za četrt leta. Ce pa nakažete naročnino Din 68.— za vse leto — DOBITE KRASNO SVILENO RUTO ZASTONJ. | Beseda I Din. davek 3 Dlt ca Šifro ali daianje naslov. i Din. NajmanjSi inesel. 17 Dia Opremljeno sobo na zapadnem dedu Ljubljane (Rožni dolini), išče gospodična, za takoj. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno plačilo«. 27190-23& Prijetno sobico z zoijutrkom in kurjavo, erv. centralno kurjavo. iščem takoj, poceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akademik«. 27:107-33a Seseda > Din. davek 3 Oin. ta Šifro ali dajanje t a* lova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Izjava Podpisana izjavljava, da nieva plačnika za dolgove in posojila, ki bi jih kdorkoli napravil na najino iin« brez najine vednosti in najinega pristanka. Ljubljana, 16. decembra 1935. — Franc in Eozalija Wisjan, pose«tnika, Celovška ceeta št. 47. 27179-81 Dražbe Hotel na Bledu popolnoma opremljen, z 30 sobami, se bo prodal dne j 31. t. m. na javni dražbi I pri sodišču v Radovljici. I Cemiina vrednost 713.409 Din, najmanjši ponudek Din •f7o.«.6. Dražba se prične oi> 10. uri. Pojasnila ilaje Posojilnica v Radovljici. 36869-32 uspehov „ JUTRU" □ i □ en oglas g UUULIJUULJULLJULJL OČALA, TRIEDRE, BAROMETRE oz. VSE OPTICARSKE PREDMETE KUPITE NAJUGODNEJŠE PRI TVRDKI OPTIK LJUBLJANA — POD TRANCO 1. ZAHVALA Za premnoge in ljubeznive izraze sočustvovanja ob težki izgubi našega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta, svaka in strica, gospoda FRANCA ČERNETA, in za Številno spremstvo na njegovi zadnji poti Izrekamo vsem prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, godbi poštnih uslužbencev, ki je dragega pokojnika spremljala do pokopališča, Pevskemu društvo Krakovo-Trnovo za presunljive žalostinke, kakor tudi deputaciji poštnih uslužbencev in deputaciji prost, gasilnega društva šiška za častno spremstvo. Ljubljana, 18. decembra 1935. RODBINA CERNE in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob težki izgubi naše nepozabne MARČICE našla je najina neizmerna bolest sočuten odmev v tolikih dobrih srcih, da se ni mogoče vsem posamezno zahvaliti. Hvaležna sva vsem za toplo sočustvovanje, za razkošno cvetje, s katerim ste obsipali najino zlato dete, za lepo pesem odhodnico in za mnogoštevilno spremstvo v njen večni domek. Zavest, da nama je bila vsaka najmanjša pozornost v tolažbo, naj bo vsakemu v zadoščenje in zahvalo. Ljubljana, dne 18. decembra 1935. GLOBOKO ŽALUJOČA MILA in RAJKO TURK. Urejuje Davorin Ravijea, «-* fcdajs m konzorcij »Jutra« Adott BOmlkac* — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Frane Jezerfiek. — to taMcatol M jft odgovoren Atafe tiosak* ~ Jtat « ktaMjam.