& m m
<Dcr Vormiiiicl.)
Opomba.
s se v novim pravopisu bere, kakor f v slarim
š	JJ		» »	5> fll M	J>
Z			» J)	J> S »	>5
K	?>	5 J »	5? »	» J>	
C	JJ	»	M M	>!> Z V	
C	»	» J)	?? »	>!> „	
Komedija v dveh djanjih.
Iz englezkiga
,The Guardian a Comedy in lwo Arls hy David Garrik Esq."
Prestavil Andrej Smole.
Natisnil Jožef B 1 a z n i k.
18IO.
Osebe.
GOSPOD SERČE. GOSPOD ROPOTEC, stric. GOSPOD ROPOTEC, sinovec. SLUŽABNIK. GOSPODIČINA MAIJKA. NEŽJKA.

Pervo djanje
Pervi nastop.
(Pri gospodu Serčeiu.) Ropotec sictri, Ro-potec mladi, služabnik.
Rop. si. Povej gospodu Serčetu, do bi njegov prijatel in sosed Korel Ropotec rad en par besed z njim govoril.
Sluzab. Precej, gospod žlahtni! (gre.)
Rop.si. Zdaj, Juri, še enkrat dobro preu-dari, preden to reč sosedu Serčeiu razodenem, kar mislim za te storiti. — Kaj molčiš?
/lop.mL Stric, ali je pa prav, ali se pa tudi spodobi govorili?
Rop.si. Ne bodi šemast. — Odgovori mi — pa ne, ko bi se ti preveč zazdevalo. — Po kom j»a gotovo veš, de le mlada gospodičina, mojiga prijalla var-vanca, rada ima?
Rop.ml, Pervič: kadar se srečava, me nikoli ne pogleda. — Pervo znaminje ljubezni. — Kadar jo ogovorim, ne
da odgovora. — Drugo znaminje ljubesni. — In kadar se z kom drugim menim, je viditi, de se ji prav dobro zdi. To je gotovo znaminje ljubezni.
Rop.st. Zlotljevo znaminje!
Rop.ml. Kadar sim pri nji, se zmiram modro derži, in kadar se od nje naprav-Ijam , revica začne: „Stoj, ti kratko-časni zaletel, stoj! Koj me bo strah minul, ki me pričo tebe obleta." — 0, in še več bi lahko povedal.
Rop.si. Kaj, vse to ti je rekla?
Rop.ml. Se ve de, in desetkrat več z očmi.
Rop.st. Z očmi! nad očmi se človek lahko zmoti. Jurček! vunder, če te mlada gospodičina kolikaj rada ima, gospod Serče je prepameten mož in preveč moj prijatel, de bi se tej zavezi nasproti stavil. In tako pojdi na vert in jez mu bom to reč razodel.
Rop.ml. Ali bi ne smel tukaj oslali, stric? — Tu se bo kaj naredilo. — Vi bodete za-me snubili, 011 bo dovolil, jez poterdil 5 se pošlje po gospodičino in (z perstmi dleskne.*) Fa Hair est fail.
Rop.st. Tako misliš, de se mlada, lepa bo-galinka, ki ima po starših na mer-
nike cekinov, doln z param francoskih besedi in z dleskam perstov? Zatorej te prosim, poberi se proč, nikar me ne jezi! —
Rop. ml. Ze prav, že prav! grem, s tri ček;
kadar pridete do prave žile, bom pripravljen, se prikazati. — Bon voyage! -— (gre.)
Rop.st. Sam zlodi moti te mlade rogovi-larje. Pošiljamo jih v pluje dežele, de bi ne bili taki telički, potlej pa laki serboritneži nazaj pridejo.
Drugi nastop.
Ropolec stari in Serče.
Rop.st. Dobro jutro, sosed!
Serče. Vam tudi, gospod Ropotec, me ve-vseli vas viditi tako zdraviga in tako per moči.
Rop.st. Ta kompliment se vam lahko verne, prijalel. Ne de bi se prilizoval, ampak reznico govoriti, niste starejši viditi , ko petin trideset, desi ravno — med nama se reče — ste že na uni s Irani š l er desetih. Pa tiho od tega! —
Serče. Zadovoljnost in mir me ohranita, kakor me vidite.
Piop.si. Zakaj se ne ženite, sosed, kaka dobra žena bi se vam dobro prilegla.
Serče. Meni? gospod sosed. Vam se pa ljubi dobre volje biti.
Rop.si. Gotovo ne5 v resnici, če bi vam imel kako hčer ponuditi, bi vam ne bilo dosti, mi enkrat reči, de bi jo iz rok spustil.
Serče. Lepo zahvalim.
Rop.st. Zdaj k najnimu opravilu! Jez mislim, de niste nasproti, svojo var-vanco v zakon upreči, desi ravno ste vi svoj vrat jarmu odtegnili, lla, ha, ha!
Serče. Celo ne! Za to sim jo pred nekoliko časa iz uka domu uzel, de bi jo pošteno po njenim nagnjenju preskerbel.
Rop.st. Sim slišal, de vam je nje oče posebno priporočil, za njo skerbeti, kadar v svoje leta pride.
Serče. Res je tako. In toliko bolj želim njega v ti reči po vesti bogati, ker bo veliko srečo zadel, kdor jo bo dobil; ne govorim od njeniga bogastva. Na tem je nar manj ležeče.
Nje clobro serce je vredno njeniga stanu. Z eno besedo, nikolj nisim vidil mladenke bolj ljubeznive in pametne. Pa morebiti mi je preveč pri sercu?	•
Rop.st. lies je žlahtna stvar, to vsak spozna. — Pa meni se zdi; de se je nekaj primerilo, kar bi si vi komaj mislili. Serče. Prosim, povejte kaj! Rop.st. Moj sinovec, gospod Serče, — (ml. Ropolec nastopi.)
Tretji nastop.
Ropolec stari, Serče, Ropolec mladi.
Rop. ml. Tukaj sim k vaši postrežbi. Moj stric so nekako okorni. Jez bom to reč v eni hipi poravnal. Gospodi-
čina Malika, vaša varvanka---
Rop • si. Pobcri se, šemež!
Rop.ml. Oospodičina Malika, vaša varvanka,
žlahtnica, kteri ni enake---
Rop.st. Ti si tepec, de li ga ni enaciga. Serče. Prosim, pustite mladica gospoda
Rop.ml. Nikar ne zamerite, gospod!— Moj stric niso vstvarjeni za zgovornika. Včasih se nekoliko zapletejo. — Saj vidite, kakšen sim. Pa morem za zamero prositi za gospodičino in za-se! — Mlada sva, gospod. Spoznam, de ni bilo prav, tie sva pred vami skrivala. Pa mojimu stricu se poljubi se jezili. In zatorej zdaj več ne govorim.
Rop-st. Ce se na tegoma iz hiše ne spraviš in ne ostaneš*na vertu , de te pokličem —
Rop »ml. Mi je prav žal, de vam nisi m ustregel. Nisim mislil, de jemal-apropos. Pa naj bo po vaši volji. Vi ukažete, jez se podam. Gospod Serče, se priporočim. — Q>re.)
Rop.st. (sam pri sebi.) Tepec! (Serčetn.)
Kakor vidite, moj sinovec je nekoliko nespremišljen in zato sim se v to reč varno podal. Pa me je skoro pregovoril, de se vaša var-vanka in 611 ne sovražila.
Serče. Ali res! Te novice še nisim slišal.
Ne morem spoznati, zakaj bi gos-podičina Malika meni to zakrivala, ker ji skozi pravim, de ne bom
nikoli njenimu nagnjenju nasproti, de si ravno hi ji svetovati hotel. Rop.st. Prav je taka, sosed; pa saj ravno pride.
Četcrti nastop.
Poprej sna, (Malika in Nezika nastopile).
Malika. Ima družbo. — Bom drugikrat z njim govorila. (se verne..)
Nezika. Mlada, lepa, in se bati pokazati! Ste pač čudna gospodičina.
Serče. Gospodičina Malika! ne smete proč iti. (nazaj pride.) Gospod Ropotec, pripustite de vas soznanim z to gos-podičino. (Maliki.) Mende veste, zakaj so nas ta gospod obiskat prišli.
Malika. (sramozljivo.) Gospod!
Serče. Nikar se ne bojite! Vam ne bom druziga očital, kakor de sle tako dolgo svoje želje meni skrivali.
Malika. Resnično gospod! — Nežika!
Nezika. Kaj Nežika! Stavim, de je pogovor od možitve. In to vam je tako strašna reč? Sram vas bodi gospodičina
Gospodičine mlade se današni dan po šegi ne vstrašijo takih reči.
Serče. Smo se prenaglili. — Ne smemo zameriti njeni občutljivosti. Ji moramo čas pustiti, de nekoliko pomisli. — Bolje bo, de sam z njo govorim. Pustimo jo zdaj. Verjemite mi, de si bom vse prizadel, to reč srečno in hitro končali.
Rop.si. Vam bom prav hvaležen, gospod! — Gospodičina, sim vaš služabnik. — Kako je ljubeznjiva in pametna. To je prijetna stvar, in velika čast mi bo, jo med svoje šteli.
Serče. Nas zlo častite, gospod Ropolec. {Serče in Ropoiec odstopila.)
%
Peti nastop.
Ntiika in Malika.
Neiika. Pa res, gospodičina Malika, vi ste pač čudna. — Uka ste se naveličali in vunder nimate, kakor se mi zdi, nagnjenja se možili. — Kaj pomeni vse lo? Uni stari posmehljač je stric Ropotca. In stavim, de je vašimu varhu skušal snubili.
Malika. Lepo te prosim, nikar me ne draži z tem Ropotcam.
Nezika. Zakaj neki ne! Desi je ravno nekoliko prismuknjen in sam sebe govoriti rad posluša in nekako sam z seboj dovoljen je, morate premisliti , de je mlad, de je bil na p tujim in de je v dobrih družbah. — Možitev bo kmalo konec, če bodo mladi ljudje prezberčni.
Malika. Pa če lahko koga dobim brez takih napak, mi bo gotovo bolj vseč.
Nežika. Brez takih napak in mladiga?
Malika. Se pameten , moder, priljuden, zgovoren, blagiga serca, in z svojim lepim prirojenim obnašanjem tako dopada, kakor so drugi zoperni z nepametnim, ošabnim in neslanim spakvanjem.
Nežika. Lejle, lejte! Zakaj ste pa tako dolgo to reč zakrivali? Vaš varli vam je dober brez mere. IUere težave se vam tedaj zoperstavijo?
Malika. Težava svoje nagnjenje razodeti.
Nezika. To mene pustite oskerbeli in vas ljubček mora malo zbrisan z vsi-mi svojimi popolnamaslmi bili, če ne zagleda svoje sreče v vaših očeh.
Al a lika. Varjeni se, de moje oči preveč ne povedo, in on je preveč premeden, de bi poglede na svojo stran razkladal in zraven tega bi mu moja strast ne bila prav, in če bi se mu jez kadaj razo dela, on bi mi pa odrekel, bi od sramote umerla.
Nezika. Jez bi vam hotla vaše življenje za počen groš zagotovili. Pa kaj more vaši zavezi nasproti biti?
Malika. Njegova prevelika čast.
Nezika. Pojdite kam z njegovo častjo. Pa počakajte, jez vam hočem pot pokazali. Zaupajte mi to skrivnost. Jez jo čem zaupati deselici prijatlov, ti jo bodo zaupali deselici drugih in tako se bo v enim tjednu po celi deželi razglasila. On mora to zvedili in če po tem ni pred vami na kolenih, preden zdihnete, se odpovem vsirn posebnim dobičkam pri vaši možitvi. Kako mu je ime?
Malika. Imena ti ne smem povedati, res ga ne smem. Se bojim, de J>i se ljudem prečudno ne zdelo. Pa zakaj bi se sramovala svoje strasti. Ali se je mar treba sramovati, če se kake lepe lastnosti tako v naše serce ulisnejo?
Nežika. Naj me vrag vzame, če vas razu-mim. Bojite se čudna hiti; pa ste res čudna. Rajši bi slovo dala vsim strastim na svetu, kokor eno v svojim sercu imeti, ktera sama sebe grize in mori.
Sesti nastop.
Poprejšne, Serče.
Serče. Pusti naj, Nežika!
Nežika. Tu se nekaj kuha. Le š]<oda de nemorem zraven biti. (gre.)
Serče. (sam pri sebi.) Po lastnostih tega mladenča sodili, ona gotovo misli, de mi ne bo vseč, de si ga je zvolila.
Malika. (sama pri sebi.) Kaj mu zdaj čem reči; ravno tako me je sram se mu razodeti, kako$ bi bilo njega to slišali.
Serče. Nikar ne mislite, de bi hotel več vaših misel vediti, kakor bi vam bilo ljubo. Serčna skerb, ktero sim vam skozi skazoval, in zvesta prijaznost, ktero sim vam skozi ohranil, mi dasta, tako rekoč, pravico, po
vsem tem vprašati, kar vas tiče. — Neki prijatli so z mano govorili. Pa to ni vse. Nekaj časa sim vas vidim zamišljeno, raztreseno in nekako zmešano. Govorile zgolo resnico. Ali je bil tako srečen vam dopasli? —
Alaliha. Gospod, ne morem tajili. Res mi je eden dopadel. Pa vas moram prositi, praznih govoric nikar ne poslušati ali po druzih okolišinah mojiga nagnjenja poprašovali, ker nisim v stanu vam več povedati. —
Serče. JPa, ljuba moja, ali ste si koga izvolili?
Alaliha. Sim si ga — v svojih mislih. In ni mi mogoče si boljiga izvolili. Pamet čast, vse ga priporoča.
Serče. In koliko časa sle že za njega uneta?
Malika. Kar sim uk pustila in kar zvami živim. (zdikru?.)
Serče. Vidim, de se sramujete in vam čem kaj pomagali. — Vse vem.
Alaliha. Gospod!
Serče. Ne bodite nepokojni, ker vam z veseljem moram povedati, de je vaša strast povernena z ravno to serčnosljo.
Malika. Če se ne molile, ne morem bolj srečna bili.
Serče. Mislim, de se ne molim. Pa ker ste mi razodeli in ker sim vam jez povedal, zakaj bi dalje zakrivali. Ali nisim več zaupanja vreden?
Malika. Res ste ga vredni in umili bi, če bi terdno vedla, de ne bote mojimu nagnjenju nasproti.
Serče. Jez nasproti? Sim vam li taf<o malo dober, draga Malika? — Ali vam je moje nagnjenje do vas tako malo znano? Verjemite mi, de nimam druge volje , kakor vašo.
Malika. Ker tedaj želite, bom skusila se vam razodeli.
Serče. Hrepenim slišali; govorile?
Malika. Če govorim, čutim, de po tem ne bom nikoli več zomogla z vami govorili. —
Serče. Vidim, de je vaša občutljivost razžaljena; pa vas vunder še enkrat prosim, mi zaupati. Povejte mi njegovo ime in precej grem k njemu ter mu obljubim, de bo moje privoljenje polerdilo vajno srečo.
Alalika. Lahko ga bode te najdli in kadar ga najdete, mu prosim povedali, ka-
ko malo se spodobi ženski pervi govoriti. Dopovejte mu, de naj me reši od sramote, de bi jez mogla perva govoriti. Vam ga pustim — in mislim, de bi po tem razodenje ne bilo mogoče, de bi me ne razumili. (hoče iti.)
Sedmi nastop.
Serče, Malika, Ropolec mladi.
Serče. (sam pri sebi.) a j nisva sama? Kaj če to?
Rop.ml.K propos, ravno prav; tukaj sta vkup. Serce. Ga nisim vidil, zdaj je ugajnka
uganena. — Malika. Kaj li hoče zdaj, kaj naj ta sitnež moti zdaj?
Rop.ml.Tj vašim privoljenjem, gospod Serče.
(gre memo njega k Maliki.) Ha, ha! Sim vam vjel svojo nebeško Ma-liko? No, gospod Serče, sans fa^on.
—	Pa zlodi, tukaj je nekako oblačno.
—	On sam z seboj nekaj memra in mi ne odgovori, in ona glavo obrača in mi miga. Kaj vraga vse to pomeni? —
Alaliha. Jez vam migam? — Ali sim?
Hop.ml.Kaj pak de, moj angelček, pa st!
Gospod Serče, za božjo voljo , kaj vse to če reči ? Govorite , lepo vas prosim, ali sim kuhan ali pečen?
Malika. Oh , v kaki strašni nadlogi se znajdem!
Rop.ml. Upajte vse nar bolje! Kom že vse ta!
ko napravil, de bo prav. Ne bojite se-
Serče. Gospodičine Malike volja mi je zapoved. — In kar vas tiče, gospod, je prijaznost, ktero sim skozi vaši-mu stricu skazoval, prezvesla, de bi jo pri ti priložnosti ne skazal.
Malika. {sama pri sebi.) Od sramote me bo konec.
Rop.ml. Zdaj sim spet živ. Ljubi gospod Serče, vreden si, de bi te do nebes povzdignil. Kakšna sreča je z pametnim možem opraviti imeti, ki neumno ne presoduje, in vidi, če je mlad korenjak kaj vreden. —
Serče. Gospod, pa ne de bi se vam prilizoval, povedati moram, de ker vaše prijalle in vašo rodovino poznam, upam vas in to gospodičino srečna vidili. Grem koj k vašimu stricu ter mu povem, de vse po naših željah gre. (hoče iti.)
Alalika. Prosim!
Serče. O revica, v kakšnih težavah sle in prav žal mi je, in to se mora prestavili, pa če pred, bolje je. Moja ljuba, gospod Ropotec bo vesel, de ima priložnost, se nekoliko z vam pogovarjati, kadar jez en par sto-pinic proč grem; o revica, revica! (je smej a in gre.)
Hop. ml. Allez, allez monsieur! jez sini temu porok. Ljuba moja, jez mislim, de se vse po naših željah godi. Bodite odkritoserčna, moja milena! Ali ne mislile, de sle prav srečna, mlada gospodičina?
Alalika. Prav lepo se vam bom zahvalila, če mi poveste, kaj vse to pomeni. —
Rop.ml. Povedati vam, kaj to pomeni? Ta reč se mi zdi, je čisla, ko voda. Naši prijatli imajo pamet, midva imava ljubezen, in kaj potlej — ženilev — kaj druziga?
Alalika. Ženitev? ha, ha! Prosim vas, kakšna posebna zastopnost ali okoljšine so med nama?
Rap.ml. Zna bili, de sim se golufal; pa pri moji pameti se mi zdi zmeraj, tie je nekaj takiga, ko ljubezen,med nama.
Malika. In ker se vam je tako zdelo, ste z mojim varliam zavolj lega govorili!
Rop. ml. In vam je mar žal za to? Mislim pač, de ne.
Malika. Res je gospod, to vaše zaderžanje je čez vse mere čudno.
Hop.ml.Poštalenc, ta je prav šmešna. — Ali mar ni bil ravno zdaj vaš varli lu-kej, in je moji prihodni zavezi vse mogoče veselje obljubil ?
Malika. On se moli, in ko bi ne bila čez vaše zaderžanje tako ostermena, bi mu bila že davno resnico povedala.
Rop.mL^rnemra eno vizo.) Pa prosim moja ljuba, kaj vi mislite, de celo familio v tako zmešnjavo spravite in de se najnimu nagnjenju nasproti slavite?
Malika. De se svojimu nagnjenju nasproti stavite?
^oyt).7?f/.Taka je, de se svojimu nagnjenju nasproti slavite.
Malika. Gospod, verjemite, de nisim nikoli v celim svojim življenju na vas mislila.
Rop. ml. Pojdite, pojdite! Jez vem, kar vem.—
Malika. Gospod Ropotec! nikar sami sebe smešniga ne delajte!
Rop.ml. Gospodičina Malika, nikar sama sebe revne ne delajte!
Alalika.Taka sim le, ker me vi marlrate brez prenehanja.
Rop.ml.In vi res mislite, de me ne ljubite? (se muza.)
Malika. Prav res, de ne.
Rop.ml. In sle vi zdaj prav prepričani, de me sovražite? (z samodopodajen-jem.)
Malika. Oh , prav sercno I
Rop.ml. Revica moja, meni se prav iz serca smilite.
Malika. Zakaj? Tedaj me pustite.
Rop.ml.V glavo si utisnite dobro, gospodičina; kadar se začnete v misli zakopavati, je konec z vami, in verjemite, de če pri svojim napihu ter-dovralna ostanete — dobro si jo v glavo utisnite — me ne bode vse vaše zdihovanje, tarnanje, šnobe, merzlice, šipanje in grizenje nikoli moglo pripomoči, le nar manj u-smiljenje z vami imeti. — Coule, qu'il coule.
Osmi nastop.
P opre j sna, in Serče, in Ropotec stari.
Rop.st. Tu sta le, lepa golobička. Sosed, to so leta sreče in veselja.
Serče. Vidite, de nič ne zamudim, vam zagotoviti, kakšna čast mi je, svojo rodovino z vašo skleniti.
Rop.st. Ilopsa! Po godce hočem poslati, in sam eno zaplesati; figo pokažem podagri in terganju po udih. — Pa stojite, stojite; ljubčikase, kakor se mi vidi, nekakšno pisano gledata. — Kaj je fant?
Rop.ml. Kaj je? — Muha. — Gospodičina vam bo povedala sama. (memrd eno vizo.)
Serče. Malika, zdi se mi, de ste ganeni; * kaj pomeni vse to?
Malika. Vi ste se zmotili. Kar mene tiče, vam nisim vsiga odkrila, ker nisim mislila, de se bo vse tako resnično in hitro izšlo; pa primorana sim, vam povedati, de me niste prav razumih in de ste me v žalost pripravili.
Serče. Kako je to, ljuba moja?
Rop.st. Gospodičina, kaj pravile?
/Jo/?.m/.Gospodičini se malo poljubi, šobo napenjati; pa jez je ne morem grajali, ker se mi — pri moji duši — zdi, de se ji nekoliko merdanja dobro prileze.
Rop.st. Ho, bo, bo! je to vse? Tako majhni valovi malokdaj čolniček ljubijočih prebernejo; le bolj hitro ga h kraju ženejo. Ho, ho, ho!
Rop*ml.Gospod Serče, govorite vi z njo.
Prav ljubeznjiva gospodičina je, ino veliko čednost ima. Le sveta ne pozna.
Serče. Za božjo voljo, ljuba Malika, povejte mi to uganjko!
Malika. Ne morem gospod. Slabosti svojiga serca sim vam razodela in odperla sim vam ga, gospod, pa vaše neprijazno razlaganje in očitajoči pogledi me prepričajo, de sim že pre, več rekla, (gre, Serče zamišljen.)
Rop.st. Slišiš stric, ti greš nekoliko pre-dalječ; kaj si ji naredil?
Serče. Nikoli pred je še nisim vidil tako serdite.
Rop.ml.Res je, gospodje. Ravno tako sim ostermen, kakor vi morate biti. Ta majhni prepir je med nama vstal,
ker je ona terdila, de med nama ni nič ljubezni in nagnjenja.
Hop. si. Povem ti mladeneč, nekaj nesram-niga imaš na sebi, kar mi clo nič ne dopade.
Hop. ml. Pa kaj mora ta gospodičina več imeli ?
Svojo roko sim ji ponujal, ali ne kaže to dovolj, tie jo ljubim? — Mlad korenjak mora pravo nagjenje imeti, de more to vse tako dolgo prestali, ha, ha —
Rop.st. Res je. Prijatel Serče, ne vem, kaj more mladeneč več storili, ali kaj more dekle več storiti; — kaj pravite, sosed?
Serče. Pošteno ne vem, kje sim. Moje misli čez lo reč so tako mnoge ino zmešane — vse kar vidim ino slišim je tako nasprotno — je — je tako — golovo druziga ne more ljubili.
Rop. ml.Rus je, de ne, jez sim temu porok.
Serče. Ali se morebiti boji, de vaša ljubezen do nje ni tako resnična, ali de bi vi, kakor drugi mladenči, v zakonu omerzeli in je več ne obrajtali?
Hop.ml.Aha, vi sle jo zadeli; ni druziga, kakor nekoliko preprostiga, premeh-kiga serca je. {rnermra eno v/žo.)
2
Serče. Če je tako, je morebiti nje grozno nevoljo mlačnost vašiga serca unela.
Rop.ml. Je vous demande pardon! — sto in stokrat sim se zaklel, de bo ona najsrečnejši svojiga spola. Pa v vsim tem ni nič posebniga; revše je preveč zaljubljeniga serca, tie zmeraj nad svojo srečo dvomi.
Serče. (Pol na s Iran.) In če se z teboj zaroči, bo, mislim, dokler živi, v takim dvomljivim stanu ostala.
Deveti nastop.
Popre/sni, Nezika.
Nezika. K.do vas je mojo gospo razža-lil? Prav sertlito govori in oblju-i)e dela, spel na kmete ili.
Rop. ml. Uboga revica!
Serče. Jez moram dalje lo reč premišljevati;
njeno zaderžanje je pre čudno, tie bi skerbi ne delalo.
Nezika. (Serčeiu.) Kadar ji odleže, voši z varni samim govoriti.
Serče. Z veseljam ji bom vstregel. (Nezika odstopi.)
Rop.si. Slric, če hi mene taka ljubeznjiva stvar ljubila, kakor tebe ljubi, bi rail kakor sim star, eno roko ali nogo dal.
Rop. ml. In poveril že svojo podagro ino rev-matizme. Ha, ha, nebeška mati! — {poje) la, la, la.
Rop.si. Sosed Serče, jez ne vem, kakšen zlodi je dan danaŠni z našo mladino. Berhko dekle nobeniga več ne gane. Ali je nemogoče, jih samim sebi manj vseč in puncam bolj ljubeznjive storili?
Serče. Poslušajte, gospod Ropolec, če je gospodičina Malika za vas uneta, ne sme malo čislana ali pa zaničevana biti; tudi bi jez tega ne mogel terpeli. Vsak mož se mora hvalili, kterimu je sklona, in listi bi mogel res prav terdoserčen bili, ki bi "ne imel svoje najljubši skerbi, nar bolj miljeno in sere no njeniga spola pred vsako nadlogo branili.
Rop. si. Prav velikoserčni in gorkorečni stric, pojdite koj k nji; pokleknile pred njo, in zopersežile se ji, kako vas je njena ljubezen in čednost
2 *
unela, in ne jenjajte prod, de sle ljubeznjivo serčice upokojili.
Rop.ml.Ali mar hočele, de hi ravno lislo reč desetkrat ponovil? Tega gotovo ne morem storili. In sdaj je moja versta glajen bili.
Rop. si. Pojdi z svojimi šemami 5 ne morem jih dalje poslušati.
Serče. Prav žal mi je viditi, de je mlada, meni tako bližnja in serčna gospodičina svoje serce tje zaupala, kjer je tako malo upanja, obrajtana bili tako, kakor bi ji šlo. Pa vunder, jez ne bom svoje moči njenimu nagnjenju nasproti stavil in tako — kdo čaka tam ? (Sluga pride.) Povej mladi gospodičini, de bom v huk-varnici k njeni postrežbi pripravljen. (Sluga gre,) Gospodje nikar mi ne zamerite.
Rop.si. O, o, vaj pustiva same in prosiva, ji zagotoviti, de sva, jez in moj stric, prav odkritoserčna, nje prav ponižna služabnika.
Rop.ml. Na me se smete zanesti.
Serče. (sani pri sebi.) Gotovo prav imeni Ino zanašanje, (gre.)
Rop. ml. Bom kmalo spet k vam prišel se prepričat, kaj se ho z, vašiga tet-a-tet skuhalo; med tem sim njeni— vaš— a dieu. — Pojdite striček! — Tra la, la, ln, la.
Rop.st. Z veseljam hi ga ubil.
Drugo cljanje.
{V bnkvarnici.) Pervi nastop.
Serče in sluga.
Serče. Povej gospodičini Maliki, de sim tukaj. — Če se ne počuli dobro, bom prišel v njeno sobo jo obiskal. {Sluga gre.) De si ravno ne umem njeniga zaderžanja, je vunder za spregledati. Ta mladeneč jo je golovo ganil. Marsikaj je čez - nj reči, in med tolikimi čednimi mladenči, ki so ji na zbe-ranje, bi bila gotovo lahko kakiga boljšiga zbrala. Pamet ima, de to lahko spozna, in če se ne molim, je med njenim umam in med njeno strastjo prepir, kteri vse le zmešnjave dela. — Pa tu je. —
Drugi nastop.
Serče, Alalika.
Alalika. Grospod, mislim de niste hudi, ker sim vas tako na naglama pustila, brez de bi za zamero prosila?
Serče. Sim hud? Mislite, de je potreba za zamero prositi? Reč, od ktere smo se menili, je bila tako na tanko predena, de mi je ljubši, »le ste zmešana bila, kakor pak, de bi bila za zamero prosila. — Prosim vas, ljuba moja, ne bodite huda!
Alalika. Premislila sim, de oseba, za ktero se je v meni ljubesen unela, morebiti iz modrih uzrokov nad mojo ljubeznijo dvomi, in zatorej bi si rada prizadela, vsim njegovim pogovorim odgovor dati in ga prepričali, kako zlo moje čislan je zasluži.
Serče. Že zdaj ne morem do konca priti, kakšen prepir je med vami in med gospod Ropotcam vstati mogel. Pa vošini, de bi se vidva pred, ko je mogoče, poravnala.
Alalika, (sama sebi.) Je še zmiraj v svoji zmoti in ne morem ga zbrihlati.
Serče. Ljuba moja, se smem prederzniti, vam povedati?— (/o za roko prime.) Trese te se, Malika; kaj vam je?
Malika. O nič gospod! Prosim vas, govorile dal jej!
Serče. Uganem, kaj vam te težave dela.
Bojile se, de bi svet ne bil prepričan bolj od zasluženja tega mla-denea, kakor sle vi, in res je, jez bi vošil, de bi vas bolj zaslužil, ker mu vaša sklonost do njega da vrednost, ktere bi mu dru gače manjkalo in me za lore j, lako rekoč, slepiga za njegove napčinosti naredi.
Malika. Kaj. vi bi mi mar svetovali tega gospoda izvoliti?
Serče. Svetoval bi vam, kakor sim pri takih priložnostih z mira j storil, svoje seree za svet poprašali. —
Malika. Če je lo vaš svet, vas hočem prav ra-dovoljna vbogatiin poslednič sim zdaj sklenila svoje občutke razodeti. Pa ker se mi taka spoved dobro ne spodobi, sim na nedolžno zvijačo mislila, de me obvaruje, v lica za-peči in se mu v oči razodeti. Bi mu li smela pisali? —
Serče. Mislim de, brez de bi bilo nespodobno, io res se morate razodeli; zavolj poslednje zmešnjave bi bilo prav potrebno. Malika. Ali bi ho ti i tako dobri biti in mi pomagali? Bi ho tli pisati namesti mene? Serče. Iz cel i ga serca rad! In ker sim tudi v to zapleten, ni nič temu nasproti. — Malika. Pripovedovali vam čem, kakor nar
bolje zamorem. £zdi/me.) Serče. I u je pero, čermlo in popu*; in zdaj ljuba moja, sim pripravljen. On je iz dobre familije, in če ima ravno kake male napčinosti na sebi, čas in vaše čednosti mu jih bodo zacelili. — (se pripravlja pisali.) Malika. Prosim vas, pustile me nekoliko časa premislili; — gospod Serče, grozno težko je začeli. Serče. Vem de je, pa nikar se ne prehitite; poterpežljivo bom čakal. Alalika. (mil pravi:) ..Nemogoče mi je, pred tako pametnim, kakor sle vi. skrivnosti svojiga serca skrivati Serče. (piše.) Skrivnosti svojiga serca — Alalika. ,.Desiravno vaša ponižnost in modrost ne bo ter pela, tega si v glavo vtisniti—
Serče. Mislite, de mu te lastnosti veliko nadlogo delajo ?
Alaliha. Prosim vas, poterpite!
Serče. Vas prosim za zamero — vaša ponižnost in modrost ne bo terpela, to si v glavo utisniti. — Tako.
Alaliha. ^Vsaha reč vam pravi, de sle vi, k le riga ljubim."
Serče. (jpise.) Prav tako!
Alaliha. „Ja de sle vi, hleriga ljubim."* Me razumite?
Serče. O dobro vas razumim, de sle vi hteriga ljubim. To je prav umljivo, ljuba moja.
Alaliha. Tako sim liotla imeti. — yln desi-ravno sim vam ze zlo v hvaležnosti zadolzena."
Serče. Gospodu Ropotcu v hvaležnosti?
Alaliha. Prosim, pišite gospod!
Serče. Že prav! — vam že zlo v hvaležnosti zadolžena, {sam pri sebi.) Moram pisali, kar hoče. —
Alaliha. ..Je vunder moja ljubezen brez zelje dobička
Serče. Je brez želje dobička, —
Alaliha. ^In vas prepričati, de sle vi več zadolženi moji shlonosli
Serče. In dalje?
Malika. vBi vošila, de bi ne bila skusila
Serče. Slojte, stojte, — ne bila skusila.
Alalika. „Vaše ljubeznjive ske/ bi v moji mladosti" —
Serče. Kaj ste rekli ? (sam sebi.) Ali prav slišim, ali se mi sanja?
Alalika. (sama sebi) O zakaj sim se razo-tlela! Sovražil me bo zavolj moje neumnosti.
Serče. Malika!
Alalika. Gospod !
Serče. Komu pišete to pismo?
Alalika. Gospodu, gos - gosp - Rop - ali ne?
Serče. Tedaj ne smete spomnili skerbi v svoji mladosti; smešno bi bilo.
Malika.Kes bi bilo, — obslojim, nespodobno je.
Serče. Sklenil bom tedaj pismo z nevadnim priporočenjam in ga bom proč poslal.
Alalika. IVav, — pošljite ga proč, če mislite, de ga morete poslali.
Serče. (Zmešan.) Ce ga morete proč poslali. — Kdo je ?
5(i
Tretji nastop.
Poprejsna in sluga.
Serče. (Slugu.) jVesi lo pismo. (Malika dela, kakor bi holla branili, pismo poslali.) Ali ni za gospoda Piopotca?
Malika. (poredno.) Za koga mora neki bili?
Serče. (Slugu.) j\a. nesi to pismo gospodu Ropotcu. (da pismo Slugu, gre.)
Malika. (sama sebi) Če zaverže mojo ljubezen, bom od sramote umerla.
Ceterti nastop.
Serče, Malika, Nezika.
Nezika. (sama sebi.) Pogovori so minuli in se smem pokazali. — (Serčeiu.) Gospod, gospod Ropolec je zvunaj in je željan vediti, kaj sle sklenili? Mu dovoljite, vas vidili.
Serče. (sama sebi.) Moram ili, de svojo slabost skrijem, (gre.)
Neiika. Ta je prav čudna! Gospodičina, zakaj je vaš varh šel, brez de mi je odgovoril?
Alalika. (sama sebi.) Kako me zaničuje, de se tako obnaša! — (gre.)
Nežika. Ta je tudi dobra! Obadva sta enako norčava. — Pa kaj more vse to pomenili. Kakšna sramota mi je to, de nič ne vem od teh reči. Ferlavka vsa hribina, kakor sim, zvoljena od svoje gospe, in tako sprašavna, kakor znam biti! To mi je sramota in se moram maševati (grede). Ko j grem k svoji gospodičini, jo hočem kljuvali do smerli, lalco dolgo , de pridem do konca leh reči. In če žuganje, glajenje, zmirjanje, šeplanje, jok in laž nič ne pomagajo, se hočem službi odpovedali in ili med komedijante, (gre.)
Peti nastop.
Serče sam.
»olj ko spremišljujem, kar se je prigo-dilo, bolj sim prepričan, de ni mislila temu inladimu fantu pisali. — Kaj čem tedaj to premišljevali? Ce bi ne bila moja pamet moji sainoljub-nosti nasproti stala, hi bil mar-
siktere Malikine besede na svojo plat zložil; pa — ali je mar mogoče, cle taka mlada stvar take misli na me nagne? — na me? — Kaj še! kaj še! — nji in samimu sebi čem pravico storili in zpoznati, de je čez nekoliko lahkih uzrokov jezero drugih, kirazdevajo take smešne mišli.
Sesti nastop.
Serče, Ropolec stari.
Ho p. si. J4.aj imamo dobriga upati, gospod Serče?
Serče. Vas zagatovim, gospod, de sim še zmiraj v lamnici; okoli se gonimo, pa ne pridemo naprej.
Rop.si. Kaj hudiča pomeni vse to? Nikoli niso bili zaljubljeni tako lezko vku-paj spravili. Pa niste bili z gospo-dičino malo prekosmati? Ravno zdaj ko sim memo nje šel, je bila nekako zdražena vid iti. Pa — pri moji časli — nič manj lepa, desiravno je šobo napenjala. —
Serče. Gospod Ropotec, povem vam, kar iz njeniga zaderžanja skleniti morem, de vaš stric ni tako zlo v milosti pri nji, kakor vam pripoveduje — llop.si. To je prav laldco; — pa čakaj! — se mora malo pregledali. Če je tako, hi jez hotel vediti, zakaj in čimu sim jez tako smešen narejen. Kaj? Gospod Serče! ali mar on misli, de sim jez njegov norec, njegov vol, njegova šema? — Serče. Gospod Ropolec! mlad je. Rop.si. Mlad zadosti, gumpec hiti, pa jez mu bom naredil, de se bo prihod-110 bolj varoval, z svojim stricam norčevati. — To mu povem!
Sedmi nastop.
Poprejšna in Nezika.
Nezika. 5Edaj imam to prav, gospodje, zdaj, zdaj! Več se ni treba zavolj le reči okoli goniti. Jez vem skrivnost. Jez poznam junaka, ki je naše žalostne gospodičine serce ranil, — Rop.st. In kaj? koga? kdo? ljubica! Nežika. (Serčeiu.) Kaj vam mar ni povedala?
Serče. Ne ravno na tanko.
Nezika. Je še bolje. — O koliko veselje je to skrivnost zvediti in jo potlej ce-limu svetu povedati! Toliko dolgo sim jo naganjala, de se mi je nazadnje spovedala. —
Rop.st. No, in koga?
Nezika. Pervič, de ne more terpeli vašiga strica.
Rop.st. Pravil sim mu tako, temušemežu. —
Nezika. De je prav zoperna mladenčam teh let, in de je svoje nagnjenje ober-nila možu bolj zrelih let in bolj zrele pameti. —
Rop.st. Ali res?
Nezika. In de upa v tej jeseni ljubiga, ki ima veči ljubezen, veči prijaznost, veči stanovitnost, in to se ve, tudi veči poterpežljivost. —
Serče. To je prav posebno!
Rop.st. Ha! pa je prav pametno pri vsi m tem.
Nezika. Ker se je ravno tako zlo stricu nasprotno kazala, sim jez prevzela ob kratkim od dedca govorili.
Rop.st. Ljubica, ali od mene?
Nezika. Od vas, gospod! — In ona mi ni rekla, de ne — ampak pogledala je tako in tako zdihnila, de, če
sim le kdaj gledala in zdihovala, vem l<al<o jezno.
Hop .si. Kaj hudiča! — ali res? — Oh, Nezika, vi norčujete. — Gospodičina Malika — kaj? —
Nezika. Jez gotovo ne norčujem. Zastonj mi je hilo reči, de nič ni tako smešniga, kakor to zvoljenje. Še celo dalje sim sla — ne smete mi zameriti — in rekla sim, de je — star, podagrast, po udih ga terga; vse ni nič pomagalo; ona je bila sklenila.
Hop.si. Pač vam ni bilo potreba, vam vsiga tega praviti. Pa jez listi ne morem bili. — Nak, nak, golovo ne.
Nezika. Jez vam pa povem, de sle vi tisti pravi.
Hop.si. Ali vi pravite tako? Tedaj monsieur stric! Jez bom malo smeha imel z teboj. — Ha, ha, ha! Vaši boljši imajo pred vami poslužni biti. — Pa tu je le. Ne ene besedice! vam povem. Se mu bomo prav na moč smejali. Ha, ha, ha! — Pa pst, psi!
Osmi nastop.
Poprejšni. Ropolec mladi.
Rop. ml. (Serčetu.) H.,ir sim ravno neke godce in svoje posebne prijatle srečal, sim jih seboj pripeljal, de bodo gospodičino Maliko in mojo pri-hodno srečo slavili.
Rop. si. (Neiihi.) Slišite šemeža!
Serče. Cas je vse zmote razkropil. —
Rop. si. Zdaj bomo slišali.
Rop.ml. Kaj pravite vi, gospod?
Serče. De je mlada gospodičina drugimn sklona.
Rop. ml. Drugimn?
Rop.st. Drugimu; to je po ilirsko, gospod*, pa znate na francosko prevesti, če se vam poljubi.
Rop. ml. Prav dobro, gospod; grozno dobro.
Rop.st. In tisti drugi je, kterimu ste veliko časti dolžni.
Rop.ml. Njegov prav ponižen sluga sim. —
Rop.st. Vi sle prav premeden mladeneč, moj dragi slriček, de mi pravite pravljico od mačke in petelina, od vas in mlade gospodičine, ker imate ravno toliko pri nji opravili, kakor Moskovilarski car.
Hop. ml. (se smejoč.) Pa ljubi moj striček, nikar predalječ le norčije ne zenite. Bom začel nepokojen biti. Vunder naj bode, kdor hoče, moj imenitni sladivec, pripraviti se mora, nekoliko se ponižati, ker imam jez ljubi striček, to v aržetu, kar mu bo njegove dolge stopinje krajšalo, če je še bolj mogočen, (ise po arzelu.)
Rop.st. No, kaj je to?
Rop. ml. Le en bankovec za--stric! pismo
od gospodičine. (ga vzame iz ar-zeta.)
Rop.st. Kaj, za te?
Rop. ml. Za me, gospod. V tem hipu sim ga prejel in ga zavil v nar bolj sladke občutke.
Rop.st. Za te?
Rop.ml. Kako pa drugače? — Pravi mi od moje modrosti. Ni se zmotili mogla.
Rop.st. (Serče tu.) Kakšno pismo je lo, ki žlobodra od njega?
Serče. Od mene je pismo in govorjenje od gospodičine.
Rop.st. Kaj, od nje njemu poslano!
Serče. Tako je, mislim.
Rop.st. Pa, kako — kaj hudiča — Nežika, se bo vaše zmišlovanje izšlo?
Nezika. Moja pamet je prekratka. Rop.st. Moja tudi! Serče. (jeclaje.) m 6 - oja - tudi. Rap,ml. Pa moja ne, in kmalo bodete vse razumeli.
Deveti nastop.
Poprejšni in Malika.
Rop. ml. Te godce sim pripeljal, gospodičina vas prepričat, de čutim, kakor mi gre, za čast, ktero sle mi zkazali, (pismo pokale.) Pa za božjo voljo vas prosim, bodite odkritoserčna, proti tem možem. Pravijo mi, de sim jez tukaj gospod Nič, in de je drug bolj srečen, ko jez. —
Malika. Še dalje molčati, bi bilo krivično za moji ga varha, za njegoviga pri-jatla, lega mladenča in tudi za mene. Vsi ste se motili. Moja sramozljivost vas je morebiti zapeljala, pa moje serce nikoli.
Rop. ml. C est vrai!
Malika. Tedaj je spodobno, preden svoje nagnjenje razodenem, de povem,
de nimam nobene zaveze. — Pa obstali moram —
Rop. ml. Oho!
Malika. Boječa in sramozljiva moram obstali —
Rop.mL Courage Mademoiselle!
Malika. (ml. Ropotcu.) De je drug in ne vi moje serce omečil.
Rop.st. Drug, pa ne vi, ne vi — pazile, ha, ha!
Malika.Ena moč je, klero on zaničuje — ne morem se motiti v njegovim zaderžanju. Modro zaderžanje zna vezati jezike pri našim spolu, pa njegovo molčanje zna iz zaničevanja zvirati.
Rop. mL (sam sebi.) Kako mi lepo očita. Pa jez se bom kmalo poravnal z njo.
Alalika. (mL Ropotcu.) Kar se lega pisma tiče, se vam mora vaša zmota odpustiti, in jez samaobslojim, de sim v tem posebno nekaj grajanja vredna. Pa tega nisim jez kriva bila, de je bilo vam poslano, in kar je bilo v njem pisano, sle mogli zpoznati, de ni bilo vam namenjeno.
Rop.st. Slric, dosti je besedi. Ne reci besede
4 (i
več. Zrla j se je moj čas začel, hm« hm! Sladka, mlada gospodičina, hm. ktere lepota je tako mogočna in čez vso mero vse, kar v zgodbah ah pravlicah beremo, preseže: kako je vam bilo mogoče misliti, de moje molčanje iz zaničevanja izvira? Ali mislite, de je bilo naravno ali spodobno možu v svojim 65. — nak', ki ravno stopi v svoje 66". leto. —■
Rop.ml. Oh misericordia! O kaj je mar moj stric moj sladivec? Vsi rogači! ha, ha, ha!
Malika. Nikar ne mislite gospod, de je vaša starost meni —
Rop. si. (se priklone.) Vi ste prav milostljiva gospodičina.
Malika. Tudi to ni tako velik zaslužek, ko bi jez svojimu nagnjenju jenjala, ktero sim za druziga redila.
Rop.st. Kako je to?
Rop.ml. Za druziga, ne za vas, slišite stric?
Nezika. Kaj pomeni vse to?
Hop.ml. Dosti besedi je, in prav dosti, stric!
Hop.si. Ker sim bil v tako zmoto zapleten, upam, de mi ne bodete zamerili; sam sebe sini prav smešniga storil,
pa upam, de bom to pozabil in tako sim, gospodičina, vaš prav ponižni služabnik.
Serče. Kar zdaj vidim, in če na to mislim, kar se je godilo, sim prisiljen govoriti.
Hop. ml. Zdaj ga bomo slišali; zdaj ga poslušajte, stric!
Serče. Oh ljuba Malika! Tudi jez moram svojo nesrečo po versti skusili. Ali morde mislite, de siin vas mogel gledati ino z vami biti, brez de bi ne bil ganjen? Res nisim mogel. Bolj ko sim vaše čednosti čutil, bolj močno sim si prizadeval, želje svo-jiga serca pomoriti. Pa zdaj se ne morem dalje moči svojiga serca v bran staviti, ktera me pred vaše kolena položi. Med vsimi vašimi sim nar manj vreden, pa med vsimi vam nar bolj vdan. —-
Malika. Svojo roko sim odrekla gospodu Ropotcu in mladimu gospodu. Eden me obdolžuje muh, drugi posebnosti. Če bi tretjič svojo roko odrekla, (je srneja) bi zaslužila bolj ter-diga očitanja. Tedaj se poklonim vaši milosti in prizadevala si bom, jo zaslužili.
Serče. Tedaj jenjam skerbeti, in v prihodno ])om vse svoje misli in vse svoje službe na stvarnika moje sreče obračal. (/V roko kušne.)
Rop.ml. Kaj mi bole pridgovali, sim preveč modrijan zato!
Serče. Gospod Ropotec! upam de bova še v prihodno zmiram prijatla in soseda živela. Vam, moja ljuba, ne-morem zadosti svoje sreče in veselja z besedami izreči. Moje prihodno zaderžanje vam bo pravilo, kako zlo svojo srečo čutim in kako se bom prizadeval, jo zaslužiti.
Veci pogreski.
J\a 17 strani v. 7 beri imeli bi ga namest umili bi,	-!
na 20 strani v. !\ beri stati namest staviti
NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA
V IJiibJjani.
Natisnil Jožef Blaznik
1S40