^ ar o finima listisi ; *«■ Ceto.leto, . . Kffr— Pol leta ,, . .	, ;6‘—
Četrt leta '. .	„ 2 50
Hescčno. . . * ''1'— itmaj Arsirli« : —— Celo leto . .	„ tS- —
?©8amß2!te številke 10 vinarjev. —
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. •d 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popuši —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo
ilrsdniiivo in npravtiiiivo: Maribor § jgnrbika ulica. 5. - Telefon St. 113. |
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, j v»aUkdanišite^

|' Naš prestolonaslednik.
Že nekaj dni sem smo čitali v poročilih našega generalnega štaba ime našega, prestolonaslednika, nadvojvode Karla IFmnoa Jožefa kot poveljnika desnega krila naše fronte proti Rusom. Prestolonaslednik je imel vojaško šaržo podmaršala. Te ‘dni je bil potvišan v generala konjenice in obenem tudi od pod-admirala v admirala.
Nadvojvoda Karel - Franc Jožef je bil rojen dne
17.	avgusta 1887 kot najstarejši sin natìvojjvode Otona in njevove soproge nadvojvodi nje Marije Jožefe, rojene princezinje Saksonske, in je tako včeraj praznoval svoj 30. rojstni dlan, dopolnjujoč 29 let svoje starosti.
’Svojo vojaško karijero je pričel nadvojvoda v , nekem lovskem bataljonu in je bil potem kot poročnik premeščen k 1. ulanskjemu polku. Z enako šaržo je : nato prestopil k 7. dragonskemu polku, kateremu je pripadal od leta 1905 do 1913. Leta 1906 jse postal že * nadporočnik, leta 1911 pa ritmojster. Majnika 1913 je bil premeščen k 39. pešpolku, čigar polkovnik-irneji-flelj j© načelnik generalnega štaba, generalni polkovnik Conrad pl. Hötzepdorf. Kot major je poveljeval bataljonu tega polka in je bil kot bataljonski povelj-nik majnlika 1914 povišaj v podpolkovnika. Dne 23. julija 1914, kot prestolonaslednik, tik pred mobilizacijo, je bil imenovan za polkovjnika in premeščen k 1, huzarskemu polku, Kmpfa abiti Je bil dodeljen vrhovnemu armadnemu poveljniištvu. Kot tak je po,se-čal čete na bojiščih in podpiral vrhovnega poveljnika nadvojvodo Friderika v njegovih poslih. Pri načelniku generalnega štaba, Con radu pl. Höfeendor-fu, se je tu praktično vežbial v poslih generalštabue-ga častnika. Dne 16. julija 1915 j,e bil imenovan za generalnega majorja in kontraadmirala, dne 18. mar-sca 1916 pa za podmaršala in podadmirala. Nekaj dni pozneje je prestolonaslednik odšel na italijansko črto in je v naši ofenzivi na Tirolskem poveljeval svojo armado. Po izpremembi načrtov za nadaljno vojno -delovanje na italijanski fronti je prestolonaslednik Oddal poveljništvo na tirolski bojni črti in prejel po-veljništvo skrajnega desnega krila zveznih čet na ruski fronti, dočim se je poveljništvo v središču in na levem krilu poverilo generalnemu vojnemu maršalu pl. Hindenburgu. Sedaj je bil imenovan prestolonaslednik za generala konjenice, pač zato, ker je večji idei svojega vojaškega službovanja preživel pri konjenici. '	1
Nadvojvodu so tudi Slovenci dobro mani. V svoji mladosti je večkrat delj časa bival v Miramaru pri Trstu. Nadvojvodo Karla Franca Jožefa so tržaški Slovenci poznali kot prisrčnega otroka, ki se je veselo igral v miramarskem parku, kot ljubeznjivega mladeniča, ki je prav rad pokramljal s tržaškim priprostim slovenskim okoličanom, kot srečnega novopo-ročenca, v družbi njegove ljubke soproge, a sedaj ga poznamo kot krepkega, resnega, moža, ki mu je določena kjrona staroslavne naše Avstrije in izročena v veliki meri najbližja usoda narodov naše monarhije. Prepričani, da izrekamo tako najsrčnejšo željo vsega našega najzvesteje mu udanega slovenskega naroda, pravimo: Naij bi Mu k Njegovemu rojstnemu dnevu podelil Vsevišji, da obrani našo domovino sovražne nevarnosti, jo ohrani Sebi in nam ter nam vsem čim preje pribori oni srečni mir, po katerem hrepeni ves svet !
Papež in vojska.
Dr. —k—. Poročila listov, da namera,va sveti Oče Benedikt XV. zopet posredovati pri vojskujočih se državah v prid vjetnikom, odgovarjajo resnici. Fo nasvetu in posredovanju casihijivega poglavarja sv. katoliške cerkve se bo sklenila kmalu pogodba, da se vojni vjetniki, ki so že nad poldrugo leto v vjetni-štvu in imajo doma troje ali več otrok, prepeljejo v Svico in tamkaj internirajo, naj so zdravi in za boj sposobni ali pa pohabljeni. Nemčija je predlogu sv. Očeta pritrdila že dne 7. julija. Tudi Francoska in Angleška bosta ugodno odgovorili, ako že nista, in ni dvomiti, da bodo tudi druge države sprejele papežev nasvet. Ker je .tudi švicarski zvezni svet pri volji, sprejeti vjetnike, bo novi načrt Benedikta XV, že prav kmalu uresničen.
Nova namera sv. Očeta je krona njegovega dosedanjega človekoljubnega delovanja v svetovni vojski. Takšno omiljen je usode vojnih v jetnikov je v zgodovini nekaj novega, do sedaj nezaslišanega. Kajko hvaležno so priznavali povsod papežev trud za izmenjatev invalidov. Koliko radosti in hvaležnosti bo vzbudilo šele to delo krščanske ljubezni! Kolika tolažba za ženo, za otroke, če bodo vedeli, da mož ali oče ni več bogve kje v sovražni država, marveč v mirni, nevtralni deželi, kjer se prosteje giblje in kjer se lažje ž njim občuje.
Vsa čast pa gre tudi Svici, ki je znala ceniti
„Slovenske bojne in vojaške pesmi“«
D tej knjigi, ki smo jo že večkrat omenili, je prinesla uradna „Wiener Zeitung“ v svoji večerni številki z dne 1. avgusta zelo pomembno oceno, ki jo je spisal ravnatelj mariborske državne gimnazije dr. Josip Tominšek.
Dr. Tominšek piše med drugim:
„To je knjiga, po tisku, papirju in slikah razkošno opremljena, knjiga», ki so se ž njo hoteli Slovenci v teh resnih časih pokazati svetu ; kajti pristno slovensko je v njej vse:	izvirniki,, prelagatelj,
slikarji, natis, založništvo. Notranje življenje, ki ga diha vsaka stran in vsaka vrstica, kakor vsa zunanja oblika pa naj oznanjujeta širnemu svetu kot ne-ovrženo in — ker je tekom stoletij vzrestio na. naravnih tleh — naravno dejstvo, kako se ta narod oklepa Alvstrije, njene presvetle vlad-ajrsfee^iM ; Mfanili
‘	TprptilTffin^^	* rrrrrrrn-iiT1-1'- ' -v ' ' c. •
velikih vojskovodij, tako zelo, da si jih je izbral za predmet svojih najbolj' razširjenih pesmi, celo narodnih pesmi. Ta narod je prešinjala prepričana slutnja, da bo verolomni nekdanji zaveznik pod pretvezo rešitve sorojakov svoji državi prisojal več kakor četrtino ozemlja, ki je dalje nego tisoč let — slovensko! Kaka usoda bi pretila Slovencem pod jarmom Italije, to je moral vsakdo posneti iz usode tistih ti-sočev Slovencev, ki so v XIX. stoletju prišli pod i-tnlijansko gospodstvo: izguba vsake narodne samostojnosti in gospodarska oškodba. Zato je bil in je Slovenec vsak čas pripravljen za najhujšo obrambo. Lah mu ie od nekdaj zakleti sovražnik slovenskega naroda, proti kateremu zgrabi brez odloga za orožje, ki mu pa tudi, zlasti kot zavezniku, nihče več ne veruje,
Tako se razlaga kar čudovito proroški dar slovenskega pesnika Simona Gregorčiča (rojen 1844), ki je v svoji svetovnoznani pesmi „Soči“ leta 1879 preroško zrl bodoče boje z zaveznikom in jih je opeval z živo resnico, Kakor bi jih bil danes doživel, A ta pesem pa je samo eden pojav narodovega razpoloženja. i V naši knjigi bereš to pesem v popolnem prevodu.
velikodušni papežev prelog in je pripravljena sodelovati, četudi jo zadene nemala naloga.
Države sporazuma, ali bolje italijanske in francoske lože, nočejo pripustiti sv. Očeta k prihodnjim mirovnim pogajanjem. Italijanski državniki in doktrin arji so dosedaj takole dokazovali, zakaj da papež nima mesta na mirovni konferenci, Papež ima, so trdili, osebno suvereniteto, nima pa lastnega ozemlja, kjer bi izvrševal svetno suvereniteto, on je deposedi-ran (odstavljen) knez. Deposefairan knez pa nima besede pri razpravah, kjer naj se rešijo preporna vprašanja evro p* s k i h držav, To je bil dokaz dosedaj. Neki italijanski minister je pa pred malo dnevi zasuknil dokaz drugače. Papež, pravi ta novo Solon, nima go-\ oriti na mirovni konferenci, ker se še ul odpovedal svoji državi. Dokler se ne odpove svetni oblasti in se ne zadovolji z osebno suvereniteto, ga ne moremo pripustiti k mirovni konferenci, ker bi n e bil nepristranski, temveč bi iskal svojo korist.
Za razloge torej ti gospodje niso v zadregi, A vpraša se samo, koliko so njih razlogi vredni. Sicer pa o rimskem vprašanju prihodnjič več.
Nova določila glede zmletja žita.
Štajersko cesarsko namestništvo je izdalo glede zmletja žita sledeča nova določila:
Mlini.
Dočim smo dosedaj razločevali v žitnem prometu in v prometu z mlinskimi izdelki troje vrst mlinov, t. j. mlinov, s katerimi je sklenil vojno-žitno-prometni zavod pogodbo, takozvani pogodbeni mlini, nadalje okrajni mlini in končno mlini, kateri so proti odškodnini v denarju mleli kmečko žito, bosta prišli v bodoče samo dve vrsti mlinov v poštev. Za voj-no-žitno-prometni zavod bodo v bodoče mleli žito samo takozvani pogodbeni mlini in ne več, kakor dosedaj, tudi okrajni mlini. Okrajne mline se bo pritegnilo deloma v pogodbene mline vojno-lžitno-promet-nega zavoda, dobe torej lastnost pogodbenih mlinov, deloma se jih pa bo pridelilo med mline, ki bodo proti odškodnini v denarju mleli kmečko žito. Dočim sloni uravnava prometa pogodbenih mllinov v bistvu na pogodbenih določilih, je pa uravnava zmletja žita proti odškodnini po določilih cesarske naredba z dne 11. junija 1916 odkaaana namestništvu. Ta uravnava je sedaj določena potom deželne zakonodaje.
Bivajoč kakor na razpotju med slovanskimi in germanskimi in romanskimi narodnimi elementi in v prehodišču med vzhodom in zahodom, so, si Slovenci ohranili svoj poseben značaj, a so bili vendar pristopni sosednim vplivom: globoko čuvstvo, živahnost in žilava vstrajnost jih usposobi, fda se vrlo obnesejo, kjerkoli se česar lotijo. Osobito pa so izborni vojaki. Povsod jih poznajo, kako gredo pievaje in vris-kaje k naboru in na krvavo bojno polje in — sovražnik se jih boji. T,a trojna lastnost se zrcali tudi v njih pesništvu. Do velikih epskih spevov se narodič ni mogel povspeti, v liriki pa kaže i naroldna i umetna pesem krasne prirodnosveže cvetke. Izmed njih' imamo^ v tej knjigi izbor v gladkem prevodu; kar zgrabijo nas te pesmi, ki obsegajo |lobo od Lavdona preko francoske dobe do junaka ljubljenca Radeeke-ga in do novejšega časa. Nuditi se seveda more le malo vzorcev; a že pri teh se boste osobito čudili,, koliko pristnega, vojaškega in domoljubnega duha 'preveva te pesmi.
Knjigo krasi 18 ilustracij, med njimi 8 večbarvnih, s podobami presvetlega cesarja, generalnega polkovnika nadvojvode Evgena jn generala pl. Bo-roeviča.
M
Odredba vsebuje najpoprej določila glede ločitve po-godtfenih mlinov in mlinov, ki meljejo proti odškodnini, ter določilo, • da je pogodbenim mlinom vojno-žitno-jprometneiga zavoda prepovedano mleti kmečko žito.
Plačilo za zmletje.
Kar se tiče uravnave zmletja kmečkega žita proti plačilu, veljajo te-le določbe:	Za zmletev žita.,
ali za zmletev na debelo (šrotanje) je izrecno prepovedano jemati takozvano merico, ampak mlinarja se sme odškodovati za trud samo v denarju. Tega določila se morajo mlinarji strogo držati, kajti sicer bi bilo onemogočeno nadzorovati uporabo žita. Mlinarjem, ki bi zakrivili tozadevni prestopek, ki se odvzela obrtna pravica. Razven mlinarja je kažnjiva tudi še dotična stranka, ki bi dajala mlinarju merico. A da pri tem ne trpi kmet škode, se istočasno določa najvišji znesek kot odškodnina za zmletev kmečkega žita, katera znaša za zmletev 100 kilogramov pšenice, koruze in ječmena 3 K in za zmletev rži K 2,70. Za zmletev na debelo (šrotanje) pa znaša odškodnina za vse vrste žita največ K 1.30 za me terski stot. V teh zneskih so zapopadene vse postranske pristojbine za mlinarja ali za njegovega uslužbenca (nar pitnine itd.), tako, da je prekoračenje teh zneskov brezpogojno prepovedano. Za takozvano razprašitev so sme odbiti k večjemu 4% od žitne teže, samo pri koruzi se določa, da se sme odbiti za dobo od 1, decembra 1946 do 31. marca 1917 z ozirom nato, ker še koruzno zrnje ni suho, 6,%.
Dovoljenja za zmletev ali karte za mlin.
Za zmletev kmečkega žita za domačo rabo je treba oblastvenega dovoljenja. Namen tega je dvojni Da se nadzorujejo mlini ter da se nafdzoruje u-poraba žita od strani kmečkega prebivalstva. Kmetje in sploh vsi lastniki žita na deželi, kii dajo v mlin svoje žito za zmletev za domačo uporabo, morajo to naznaniti županu. Tozadevne tiskovine imajo vsa županstva, V to tiskovino se mora vpisati ime in bivališče lastnika žita, število oseb, katere ima na prehrani, vrsto in množino žita, zatem težo žita, nadai-ie se mora navesti mlin, ki je določen za zmletev žita. Končno je še v dotični tiskovini navesti tisto m-nožino moke ali mlinskih izdelkov, katero ima kmet doma v zalogi.
To prijavo ali naznanilo mora potrditi župan, kakor tudi okrajna politična oblast, oziroma njen pooblaščenec. Okrajna politična oblast, oziroma njen pooblaščenec, določita tudi časovno dobo, za katero je veljavno tozadevno oblastveno do'vollilo. Po preteku tozadevnega oblastvenega dovolila se ne sme dati dotičnega žita v mlin za zmletev in tudi mlinar ga ne sme prevzeti. (To dovoljenje je torej nekaka- karta za mlin, katera je veljavna samo za gotovo dobo, n. pr. za dva meseca.) Mlinar mora odposlati to dovolilo, katero mora podpisati in na katero je zapisal dan, vrsto in množino mlinskih izdelkov, tistega dne, ko je izročil kmetu mlinske izdelke, politični oblasti, ali njjenemu pooblaščencu. Politična oblast (okrajno glavarstvo) mora to dovolilo vpisati v pregledni obliki. Politična oblast ima tudi pravjico, da sme sama sprejemati prijave ali .naznanila kmetov za zmletje žita, ali pa, da to poveri komu drugemu. Ista določila veljajo tudi za tisto žito, katerega zmelje kmet v lastnem mlinu ali žrmljah.
Določitev mlinov.
Ta ndredba daje polifiični|m okrajnim oblastim pravico, da smejo tudi določiti mlin, h kateremu nodo smeli voziti kmetje svoje žito iz tega ali onega o-koliša. Kakor dosedaj, bodo tudi v bodoče morali limeti mlinarji posebno knjigo, koje vzorec je določila namestnija, V to knjigo bodo morali vpisati vse.podatke, kateri so označeni v dotičnih razpredelih. Tudi imajo politične okrajne oblasti pravico zahtevali od mlinarjev, da jim dajajo izkaze o množini žiia, katero so prejeli za zmletev. Končno se še določa, da morajo imeti mlinarji svoje lastne mlinske izdelke strogo ločene od nelastnih mlinskih izdelkov ter da mora biti na vidnem mestu v vsakem mlinu nabit od-tisek te namestniške odredbe.
Ta odredba namestnije bo naše kmetsko ljudstvo zelo hudo zadela, ker prinaša nova pota, in nove skrbi, S to naredbo se torej tudi upeljejo „karte za mlin.“ Oblast bo določila, koliko žita bo smel posamezni gospodar za gotovi čas zapeljati na mlin. Te karte bodo veljale, kakor smo se informirali, za 2 -3 mesece. Ako v tem času kmet ne bo zapeljal določenega žita na mlin, bo izgubil pravico do uporabe tega žita. Radii tega opozarjamo najše ljudi, da takoi, ko dobijo karto za mlin, odjdajo žito mlinarju, Huda bo glede določitve mlinov. Oblasti stojijo na stališču, da se žito ne sme več dajati v mlin izven okraja. A vprašanje pa je, ali bo mogel določeni mlin o pravem času semleti izročeno mu žito. Cele Slovenske gon.ce so n. pr. glede mlinov zelo uboge. Kmetje vozijo svoje žito v mline na Muri. Naj prizadete občine takoj vložilo prošnje na okrajna glavarstva, da se jim dovoli voziti žito v mline izven okraja. Važno bo tudi določilo glede domačih mlinov in žrmlj. Žito se bode sicer smelo na domačih mlinih in žrmljah semljevati,
a določena bo gotova množina žita, Id se bode smela doma zamleti. Govorice, da se bodo žrmlje zapečatile itd., so popolnoma neosnovane. Svetujemo našim ljudem, da si prad vsem vse natanko zapisujejo: koliko žita so priznali, oziroma namlatili, kedaj in koliko dali v mlin, koliko kilogramov moke so dobili i. t. d. Vsi ti podatki bodo pozneje morda vsakemu posebno prav prišli.
Italija im naša zemlja ob
JlcirijL
V „Hrvatski Rieöi“ Čitamo:
Ko smo nedavno zabeležili zanimive razprave v zadnjem zasedanju italijanske komore, smo n oglašali izjave italijanskega socijalista 'Morgarija proti italijanskim aspiracijam na slovanske dežele! Nag-lašali smo tedaj, dat ni samo vsa enfenta nasprotna tem italijanskim željam, ampak da tudi med Italijani samimi ni soglasja v tem.
To mnenje je sedaj potrjeno po nedavnem zar j nimivem članku „La question italo-slave“ (Italijans-1 ko-slovansko vprašanje), ki je bil priobčen v listu: t „Gazette de Lausanne“ (Lozanske novine). Ta članek je prinesla v celoti tudi „LMndepenldance rou-! maino“ — poluraden list rumunske vlade — od ko-! der ga je posnelo več listov v naši monarhiji. V tem } članku se omenjajo pred vsem vojni nevspehi Italije,
I se navlajjago na kratko pokalne italijanske zahteve, j ter označajo stališča Srbije, Francije in Anglije, ki ! so nasprotna Italiji.
„Ne moremo verovati, da bi hotela Evropa iz- \ j zvati nove mržnje, ki bi neizogibno dovedle do novih j spopadov “ O tem problemu nahajamo sijajno poroči-! lo v knjigi M, Pierre de Lanam: „La Jugoslavie “
I	Pierre	de Lanaux piše: „Dokler nas	ne prisilijo fakti. ne	dovolimo, da	bi v Italiji — v deželi luči, kjer
je vse nacionalno življenje zasnovano na spoštovan-j ju svobodne izbere prebivalstva, obstjala večina, ki I bi zahtevala te pokrajine, v katerih se prebivalstvo |
I	danes	zaveda svoje	narodnosti,“ Za	Pierre de La-	jj
nau;xa	se — in to	je glavna trditev	njegove knjige	j
— italijanstvo nehuje pri predmestju Trsta, ld je da- j nes po večini slovensko.	I
Dalmacija šteje (po Pierre-u) 610 000 S'lo\encev in Hrvatov proti 180.000 Italijanom. Kljub protestu i južnih Slovanov in njihovih francoskih in angleških j braniteljev vstraja veliko Sterile Italijanov pri svo-I jih zahtevah. V manifestu lige „Pro Dalmazia, italia-i na“ in v mali M. Dudanovi brošuri „Dalmazia e Ita- j j lia“1 je najti razmetanih razlogov, ki' kaj veljpjo, in ! takih, ki so manje veljavni. Najmočneji razlogi liar lije so zgodovinski, ld mnogo veljajo v deželi, bogati na lepili spominih. „Plemstvo in meščanstvo dalmatinsko sta — je rečeno tam — italijanska; slovanski element pa sestavljajo siromaki, s katerimi dežela ne računa mnogo. Dalmacija je dala Rimu štiri cesarje, od katerih je Dioklecijan ustanovil Split. Dalmacija je dala italijanski literaturi Uga Foscola in Toma-sea.“ Manifest italijanske lige „Pro Dalmazia“ zaključuje, „da nacionalno dostojanstvo nikakor ne dovoljuje, da bi se sklenil mir, ki bi Daljmacijo in Reko dal kaki drugi državi.“ V tem pogledu je manifest odločen do najvišje stopnje. V študiji M, Prezzo-linija o Dalmaciji pia se nahaja sledeči pasus: .„Okupacija Dalmacije bi bil čin imperijalizma in ne bi bila posledica nacionalne vojne, Ako bi Italijo potegnil seboj imperija-lizem, bi se mi odločno uprli temu. In ako bi kdaj šlo za io, da bi se slovanska večina v Dalmaciji ali kje drugje zatrla, bi mi drugi Italijani — ravno zato, ker smo Italijani in ker stojimo na višji stopinji civilizacije — pohiteli na pomoč listi večini ali manjšini.“
Ako dodamo k temu še poznana izvajanja angleškega publicista Steeda, pač vidimo, da je Italija glede svojih zahtev do sloVanskih dežel popolnoma osamljena. A tudi članek v pariškem „Tempsu“ o 2 letnici vojne je — navajajoč vojne cilje entente — glede Italije omenjal le, da ima „osvoboditi“ svoje f soplemeniake v Trentini!, ali nje aspiracij na Jadra- j nu se namenoma niti dotaknil ni. In ne samo to — tudi trezneji elementi v Italiji sami odvračajo od ka-koršne si bodi aneksije slovanskih krajev, ker bi se s tem ustvaril le slovanski iredentizem v Jtaliji. Si-I cer pa bo o vsem tem govoril besedo — rezultat vojne. A dosedajni potek vojne ni pokazal, da bi mogli Italijani osvojiti "slovanske dežele.
Tako čitamo v „Hrvatski Rieöi.“ Mi bi dodali še nekoliko. Najtehtnejo besedo je izpregovoril zagrebški list v zakliučnem stavku, kjer je povedano, \ kar mi vedno naglašamo: da se gospodje prepiram za medvedovo kožo. Da, rezultat vojne bo govoril in sicer skupni rezultat, ki bo _ — o tem smo uverjeni bo današnjem vojnem položaju — govoril za nadalj-ne pripadnišitvo vzhodne obali Adrije k habsburški monarhiji.
Važen je citat iz članka v „Tiemnsu“, ker govori v lapildarnem stilu, kako neobrazložena, da, nemoralna je sedanja vojna Italije proti monarhiji. Le soplemenjake v Trentinu naj „osvobodi“ Italija — pravi „Temps.“ No, neizbrisno dejstvo je, da je monarhija — v plemeniti želji, da bi se izognila sedaj- f
nemu prelivanju krvi — sama ponudila Italiji te soplemenjalce, da torej tu ni bilo ničesar „osvobojati!“ Italija je v svoji zavratnosti in objestnosti odklonila ponudbe monarhije, ker je hotela stegniti roko po deželah, do katerih nima nobene pravice ne po božjem in ne po človeškem pravu, in mora zato le ona nositi strašno odgovornost za reke krvi, ki se prelivaio sedaj !
In zato ne dohi, česar ni hotela sprejeti brez krvnih žrtev.
Vrvenje ie Ogrskem,
Iz Budimpešte prihajajo nekam čudne vesti, ki si jih je težko tolmačiti. Dne 8. t. m. so imele vse o~ pozicijonalne stranke konference, na katerih so razpravljali o sedanji situaciji, Karolyi je v svoji stranki podal izjavo, ki nas preseneča in ki ji ne vemo obrazloženjja. Predsednik je navedel razloge, ki so ga prisilili, da je s svojimi somišljeniki izstopil iz Andrassy-Apponyi-jeve opozicije, in je rekel: „Naša stranka ne deluje za bodočnost, ampak za sedanjost -i z 'a n e o d v i s n o s t n a r o d a. Da nismo med vojno delovali za neodvisnost naroda, smo napravili veliko pogreško, ki se težko da popraviti ... Mi smatramo sedanje stanje kot nevarno za domovino sploh in ne moremo sprejemati nikake odgovornosti za to, da se z vlado izvajajo skupne akcije. Dokler pa je stara stranka odobravala skupne akcije z vlačilo, nismo mogli ostati v njej.“ — Dalje je rekel, da se program njegove stranke da uresničiti le tedajA če zruši vlado!
Justh je izjavil, da soglaša z izvajanji grofa Karolyja. V zbornici bo nagla šal, da hočemo po čim liitrejem zaključenju vojne zdravega, stalnega mir u, kiboizključal, da bi se ponavljali đogodki,i kalioršni so bili tisti, M so dovedli do te vojne. Stremiti da je po mirnem, skupnem delovanju narodov. Konflikti med narodi bi se morali reševati mirnim potom. Samoobsebl umovno je, da hoče pri tem čuvati „našo teritorijalno integriteto.“ Hočemo braniti svoj lastni dom in si nočemo priključati nobene druge dežele.
Tajinstvena je beseda o dogodkih, ki so dovedli do te vojne. Koga hoče Justh s to besedo obtoževat? Zadnji pasusi pa so jasni. Tu je Justh v soglasju ne le z vsem ogrskim mnenjem, marveč se i postavlja na stališče, ki je zavzemlje vsa monarhija:	ohraniti hočemo svojo, teritorijalno integriteto»
hočemo braniti svojo domovino, To hočemo vsi narodi monarhije do zajdnje kaplje krvi! To hočemo tudi mi na južnem zapadu monarhije — ta volja je v nas. tem odločneja v teh težkih dneh, ki so prišli nad eu del naše zemlje !
V Karolyi-jevih izvajanjih pa pade v oči izjava, ida hoče zrušiti vlado. Zakaj prihaja grof Karolyi kar naenkrat s tem naglašanjem programa svoje stranke? — Spričo tega vprajšanja moremo imeti le slutnje in ugibanja. Mari si prisvaja ta radikalni o-pozicijonalec kako posebno vlogo ra bodočnost? Vrvenje na Ogrskem je polno zagonetk!
r-jsvrr, '-w	'-' .«V	'F '
Kranjska zastava ©stame
w veljavi.
Ljubljanski listi priobčujejo:
„St. 5243-Mob, Ukaz c. kr. deželnega predsednika, na Kranjskem z dne 15. avgusta 1915, št. 5243-Mob., glede rabe tuzemskih zastav pri slovesni manifestaciji dinastične zvestobe, državne ali deželne pripadnosti. Na podlagi odloka gospoda ministra notranjih zadev z dne 12. ayg,usta 1916, št. 18.050-M,-L, odredim, da se smejo — s prijdržkom, izdaje splošnih odredb glede zastav — do nadaljhega rabiti od tuzemskih zastav pri slovesni manifestaciji dinastične zvestobe, državne ali deželne pripadnosti izključno le zastave z belo-rdečo, črno-rumeno barvo in v deželnih barvah. Kot deželne barve imajo veljati v odloku c. kr, ministrstva notranjih zadev z dne 23. septembra 1848, št, 2778-114, zaznamovane barve: „b e 1 arm o d r a-r d e č a“, ki se skladajo z dež. grbom. Raba takozvanih starih deželnih stanovskih barv „zlate(rumene)-modre-rdeče“, katere so bile po navedenem ministrskem odloku pridržane izključno le v lastno rabo deželnih stanov, kot deželnih barv zasebnikom ni dovoljena in je pod kaznijo cesarje naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št 90, prepovedana. Razen navedenih tuzemskih zastav pa se smejo pri takih slovesnih prilikah kot doslej razobešatt tudi zastave kranjskih mest. Uporabe ogrskih zastav in državnih zastav, ki so z monarhijo v zve-1 zi, se ta odredba ne dotika. Ta ukaz stopi takoj v veljavo. — C. kr, deželni predsednik: Henrik grof: Attems s, r."

Italijani v Vipavski dolini
Srditi boji pri Opatjem ši lu. ■— Pred Trstom se dobro držimo. — Zračni boji med našimi in laškimi letalci. Naši uspehi v Bukovini. — Rusi hočejo pri Stanislavu in pred Lvovom presekati našo fronto. — Yelevazna
posvetovanja na Dunaju. — Pred odločitvijo Rumunije. — Boji pred Solunom.
Italijansko bojišče.
s/
Najhujša borba se sedaj vrši v Vipavski tìtoli ni. Pri Opatjem selu, t. j. južno od Vipavske Soline, napadajo Italijani dan za dnevom v globokih rojnih črtah. Severno od Vipave hud artilerijski o-genj. Na jugu pred Trstom se dobro držimo. Naša fronta na Primorskem se je pomaknila z one strani Soče na Sv. goro, hrib Sv, Gabrijela, Kromberk, Panovec, Staro goro, hrib, Sv„ Marka, Vrtojbieo in potem na zapadni rob Komenske planote, preko Lokvice, po vzhodni strani Opatjega sela, mimo Doberdobskega jezera na Debeli vrh in do 'Timava pri Devinu.
Na Tirolskem napadajo Italijani v iSuganski dolini in severno od Asiaga.
Med našimi in laškimi letalci se vrše dan za dnevom tekmovalni boji. Naši skoro vsak dan mečejo bombe na Benetke in druga mesta, Italijani pa napadajo Trst in naša važna železniška križišča, — Naš poročnik Banfiehl je sestrelil že šest italijanskih dotai
Naša fronta na Krasu.
Italijani imajo po svojem vspehu pri Gorici novo črto kraških pozicij pred seboj, katera ni nič lažje premagljiva. Radi tega se ne morejo prav veseliti posesti goriškega mesta. Zato pa so tudi zadnjo dni storili Vse, da zajurišajo višine vzhodno Gorice. Sedemkrat po vrsti so prišle vsak dan iz razbitih go-riških ulic sovražne jurišajoče ktoione, sedemkrat oO se morale vrniti. — Bolj južno teče, nova obrambna črta vzhodno od kamenite globoke dupline Dol, ki je nad morjem samo 50 do 60 m, d očim so kraške planote In vrhovi, ki segajo nad vzhodni rob, dupline in jih sedaj branijo naše Čete, visoki do 300 m. Razlika v višini med soško ravnino in najvišjo točko Dober-dobske planote, zgodovinskim vrhom Sv. 'Mihaela, je znašala ravno toliko. V kraškem gorovju je višina 200 m že največjega vojaškega pomena. Obramba te Doberdobske planote in pozicij ob Jadranski obali je bila otežkočena skozi leto dni s težkimi baterijami, ki -so ob Sdobi vedno menjevale svoje mesto in so posegle v največ bojev. Da se je posrečilo c. in kr. letalski skupini zopet, poškodovati z bombami te baterije, je jako znaten vspeh.
Ali bodo mogli Italijani naprej?
Polkovnik Egli piše v „Baseler Nachrichten“, <da je vrednost zavzetja Gorice odvisna od tega, ako bodo Italijani mogli suniti naprej. S prodiranjem v gorovje postane vojevanje vse težje, Se le potem nastane vprašanje, ali namerava italijansko armadno vodstvo p o s ik u s i t i, ali prodre v smeri n a L j u bi j a no ali na T rst in če je dosti močno, da razgrne svoje čete na Primorskem., v Julij s k ih a 1 p ,a ,h in na Kranjskem. A še tu ni mogoče zadeti avst-ro-ogrsko monarhijo na takem mestu, da bi morala odnehati. Posebne razmere na italijanskem bojišču silijo armadno vodstvo na veliko previdnost pri prodiranju na vzhod, dokler nima dohodov do Brenner-ja, ali vsaj do Trsta. Avstro-ogrskega sunka iz južne Tirolske se sicer v trenutku ni dosti bati, ker rabi Avstro-Ogrska svoje čete za odbijanje ruske ofenzive, a to se lahko spremeni. Umevno je, da skuša i-taJijainsko armadno vodstvo razširiti čim bolj svoj, Benečijo obdajajoči polkrog. Zadnje tedne so bili napadi severno Arsiera in v ozemlju Tofane, a brez v-speha. Vodstvo italijanske armade se drži dosledno namena, napadati poglavitno na Primorskem.
V Vipavski dolini.
V Šempetru pri Gorici se je vršil jako ljut boi mejd našimi vojaki in italijanskimi patruljami. Naši so odbili patrulje, obilo italijanskih vojakov je obležalo mrtvih, italijanski častnik, ki jih je vodil, je bil težko ranjen. Kri je tekla na poti pred cerkvijo» Prebivalstvo je bežalo. Nekateri iz Šempetra, Vrtojbe in drugih vasi so se ustavili v Vipavski dolini v krajih, kamor še niso segle italijanske granate. Beguncem iz Renč in še drugim je bilo določeno, dia jih odpeljejo na Kratnjsko v kočevsko okrajno glavarstvo,’ ali ko so se pripeljala na Kranjsko, so jih odvedli v Lipnico, kamor je Šel za njimi tudi neutrudlji-
vi renški župan Ivan Stepančič, da jih spravi tja, i
kamor „e bilo določeno. — Sedaj pa vendar dovaža- ; jo begunce iz Vipavske dolino v kočevski okraj na i Kranjskem.
’
ita lij ausi*a uradna por* čib.
Dne 12. avgusta: Na kraški gorski planoti so včeraj prekoračile naše čete D o 1 in so zavzele višino Črni Vrh, katero je sovražnik krčevite branil. Danes zjutraj smo zasedli O p a t j e-s e 1 o. Sovražnik je izgubil 270 vjetnikov, 3 poljske topove in veliko municije za srednje in težke topove. Na j goriškem ozemlju se nahaja sovražnik, ki je dobil o-jačenj, na hribih vzhodno od mesta pod varstvom njegovih težkih topov, ki se nahajajo na gorski pia’ noti Ajševica, Na ostali fronti artilerijsKo de^-van je in piri sovražniku pridna, utijjevaiina dela. V gornji dolini Bojte so se polastile naše čete nove postojanke na drugem vršacu Tofana V pretekli noči so ponovili sovražni zrakoplovci svoj napad na G r a d e ž, ne da bi povzročili kaj škode.
Dne 13. a v g n s Da:	Ob spodnji Soči so
si naše čete priborile včeraj novih sijaijnih vspehov. Na ozemlju pri Tržiču so po dvadnevnem trdovratnem boju zavzele v i š i n i š t e v. 12 1 in Debeli Vrh. Dalje proti severu so prekoračile D o J v celi dolžini in so se prerile do kilometer vzhodno od O p art j e g a s e 1 a. Na severnem robu kraške gorske planote je bila zelo močna višina Nad Logom št, 212, katero je branil sovražnik s skrajno u-porabo sil, zavzeta od inf anteri je 23> divizije. Pri tem je bilo v jeti h 1565 mož s 57 častniki, vplenjena 2 topova srednjega kalibra in nekaj strojmn pušk Na ozemlju ob obali vzhodno od Gorice so bilo zavzete višine št. 174 in severno od T i v ö 1 i, pri čem je bilo vjetih 533 mož in vplenjenih nekaj strojnih pušk. — Na ostali fronti običaJjne, povsod odbite sovražne demonstracije, V teku teh ‘vojnih podvzetij od 6. avgusta naprej smo dosedaj vjeli 15.393 mož, med temi 833 častnikov; vplenjenih je pa bilo 16 tupov, številno strojnih pušk, mnogo raznega vojnega gradiva na bojiščafti in v goriških vojaških skladiščih. Sovražni zrakoplovci so metali v pretekli noči bornim na G r a d e ž in Cam j< alto in so usmrtili tri mornarje. Lastno majhno zračno letalo je zgorelo Poškodovane so bile zasebne hiše.
Dne 14, avgusta: V ljutih bojih napredujemo v odseku pri Plaveb. Tretja armada prodira stalno med Tolminom in Gorico in se bliža okolici Tolmina, kjer so Avstrijci že pričeli z izpraznjevan-jem. Avstrijske čete, ki so zapustile Gorico, so se u-stalile na hribu Sv. Gabrijela, na katerega so Lahi že naperili napadi.
Dne 15. avgusta:	Na kraški planoti je
trajal včeraj naš krepki pritisk. Vzhodno kote 212 Nad Logom je bila uničena nadaljna. močna črta sovražnih strelskih jarkov in vjetih okoli 800 mož, in med njimi 12 častnikov. V goriiškem odseku topovski boj. Sovražnik je obstreljeval mesto in soški most z nekaj granatami. Na ostali fronti mali a ljuti boji na pobočjih točk del 'Murane p'ri izvirku potoka. Costea-na in na vznožju Civarone v Suganski dolini. Sovražnik je bil povsodi odbit in je pustil kakih 50 vjet-nikov v naših rokah,	j
Najstrašnejše žrtve.
Švicarski polkovnik Busšini, piše, da je cena Gorice tako strašno draga, da se niti pneračuniti ne da. Italijanska, armada je izgubila v 15mesečnih bojih za Gorico najmanj 400.000 mož. In vse te ogromne žrtve bi bilie zaman, ako ne bi bili pričeli Rusi z ofenzivo na severu. Ako bi general Boroevič imel zadostno število topov in vojaštvo, ki je pri prvih laških ofenzivah branilo prehode čez Sočo, bi bil tudi tokrat ves napor laške armade ničev. Dai so Italijani dosegli Gorico in Doberdob, se imajo zahvaliti pred vsem novemu položaju in razmeram, ki so bile ob Soči,
Vtisk na Dunaju.
List „Fremdenblatt“ daje izraza svojim trpkim občutkom nad usodo mesta Gorice, katerega razvaline bodo tvorile za vedno neizbrisno spričevalo avstro-ogrskega junaštva. Razvaline Gorice pa bodo za večne čiase tudi svedočile sramoto Italije, one Italije, ki je zakrivila najpodlejšo verolomstvo pod pretvezo, da hoče osvoboditi svoje rojake in M je cvetoče mesto, katero je hotela iztrgati barbarom, izpremenila v kup razveli n. List naglaša, da Vkorakanje laških
čet v Gorico ne odloča vojne in ne odloča bodoče u-sode tega mesta. Duh pa, ki navdaja branitelje Gorice in M živi v naši armadi, nam jamči z vso gotovostjo, da nobena premoč ne bo mogla zdrobiti naše
vojske.
Sprejem Italijanov v Gorici.
O hladnem sprejemu Italijanov v Gorici pišejo francoski listi; obžaljujejo, da ni bilo nikakega toplega navdušenja in slovesnega sprejema s strani goriškega r robi va,1st va. Nekateri frnjncoski listi trde, da so bili odstranjeni iz Gorice vsi pravi Italijani, ostali so tam samo „cesarju zvesti“ in ti radi vohunstva v goriškem mestu. — V Gorici je bilo najbrže še zadnje čase in je ostalo tam nekaj L a-hov, ki so pričakovali 11 a T (i j >a n e, drugo prebivalstvo pa je zbežalo, toliko italijanske, kakor slovenske narodnosti. Ostalo je tam nekaj revnih in bolehnih ljudi, nekateri so bili tako zmešani, da niso niso vedeli, kaj početi, pa niso odšli in zajeli so jih Italijani. Italijanske čete so sprejele slovesno ruševine goriškega mesta.
Koliko ljudi je ostalo v Gorici?
List „Stampa“ v Turinu poroča, da je ostalo v Gorici okoli 9000 ljudi, sami revni ljudje. Zadnje hude dneve so prebili v kleteh in preživeli strašne ure. Mnogo njih so zadele granate ali so jih ubile ruševine. — 9000 ljudi ni moglo ostati v Gorici iz enostavnega razloga, ker 9000 ljudi tam ni bilo ob zavzetju Gorice in je bežalo vse, kar je le moglo, iz Gorice. Gotovo pa je, da niso odšli vsi, marveč jih je nekaj ostajo tam, toda ne na tisoče. Verodostojna poročila z bojišča pravijo, da je ostalo v Gorici samo 500 do 600 ljudi.
Italijani In goriška begunka.
731etna Marija Bizjak ni hotela odpotovati s svojo družino, temveč je ostala v svoji vasi St. Peter pri Gorici. V četrtek, dne 10. t. m. so jo obiskal5 v hiši Italijani ter jo povabili v alvto, da jo odpeljejo v Italijo, Starka pa se je branila, češ, đa raje u-mre. Ker so jo le vlekli proti vozu, se je prijela za neko drevo. Ko so izprevideli Italijani, da je starka res pripravljena vstrajati, so ji končno dovolili, da je smela skozi našo fronto za svojo družino. Poprej pa si je še smela ogledati v župnišču in v drugih kuhinjah, kaj se kuha za italijanske vojake. Na pot so ji dali dva hleba komisa.	1
Rusko bojišče.
V	B u k oi v i n i napredujemo. V gorovju Ca-
pul vzhodno in severovzhodno od mesta,. Kirlibaba smo zasedli 1487 m visoko goro Stara Občina in malo nižji gorski vrh Stara Vipčina (Višina). Pri prelaw zu Jabionica smo se pred rusko premočjo umaknili z galiških Karpatov na, mejni gorski greben. Zahodno od Stanislava skušajo Rusi z naglim prodiranjem na črti Halič—Kaluš presekati našo gališko črto in tako ločiti Kčvessovo armado od Bothmerjeve. Krvavi boji se bijejo severno od D’ n, j e s t r a. Rusi so si že priborili prehod čez spodnji tok Zlote Lipe. Drzen cilj si je izbralo rusko armadno vodstvo na fronti p r e id Lvovom:	Z vso silo skuša pre-
hiti našo fronto med južnim krilom Hindenburgove in severnim krilom prestolonaslednikove armade, da si tako napravi prosto pot proti Lvovu. Naši se zahodno od kraja Zalošče krepko ustavljajo. Dalje proti severu nič posebnega.
Splošna pozornost se sedaj obrača na rumuns-ko mejo, kjer zbira Rusija veliko armado. Pravijo, da hoče z oboroženo silo ali z dobra ali s huda u-dariti skozi Rnmunijo proti Bolgariji in proti Sedmo-graški.
Položaj na ruskem bojišču.
V	Karpatih je položaj naših čet povsem ugoden; v Bukovini so si izvojevali naši oddelki nove vspehe, Pri gori Capnl so zasedli goro Stara Višina, 15 km severo-vzihodno od Pri slo;'-sedi ai (na ogrskih tleh). Južno Vorohte so se morali sicer umakniti v svoje stare pozicije ob Jabloniškem (Tatarskem) sedlu, toda. Rusi u imajo od tega nikakega dobička . Pot
Čez sedlo v ogrsko nižino jim ostane slej ko prej zar prta. Na bojišču pri Stanislavu skušajo Rusi pritiskali na naše nove pozicije onkraj retke Bistrice. V nedeljo so vrgle naše čete neposredno za Stanislavom dve ruski diviziji nazaj proti mestu, v ponedeljek pa so odbile ruske napade južno Jezupola ob izlivu Bistrice v Dnjestr. — Onkraj Dnjestra so se z-brale Bothmerjeve čete na fronti Marij amp ol—Horo-žanka—Kozova—Konjuhi—Avgustovtca—(Zborov, in odbijajo skupno z Böhm-Ermollijevo skupino, ki stoji pri Zaloščah in zapadno Podkamjena (severovzhodno Zaloše), vse ruske navale. Ali so te naše pozicije že definitivne po izvršeni novi grupaciji, ali je grupacija še v teku, to nam bodo naša poročila skoro povedala. V Voliniji in ob Stohodu je vladal zadnji čas precejšen mir. Vojaški strokovnjaki sodijo, da smo pred novim viharjem.
Nove ruske priprave.
Vojaški kritiki četverozveznega časopisja na-migava]o, da je pričakovati odločilnih operacij ruskih armad. Ruski strokovnjaki povdarjajo, da bitke na vzhodu še dolgo niso idosegle svojega vrhunca. — „Corriere della Sera“ poroča, da so dobili ruski generali, kp so izbrani za zapovednike velikih operacij, obširna pooblastila, Ti generali so:	Brusilov,
Evert, Gorblatovski, Pleve, Litvinov, Smiirinov, Radke vič, Dimitrijev, Rogoza, Leš, Ivanov, Saharov, Lešicki in Sčerbatov, Vršijo se dalekosežne priprave. 'Mnogobrojne nadomestne čete iz Sibirije se nahajajo na potu na fronto. Crnovojndd letnikov 1872, 1878, 1898 in 1899 morajo takoj pod orožje. Garnizije na Krimu in v Kavkajziji so odšle na bojišča, ž nii-mi tudi silni tartarski kontingenti. Zatrjuje se, da je pričakovati vpoklica Fincev, dosedaj oproščenih sekt in v notranji službi zaposlenih vojakov. Iz Francije, Belgije in Japonske prihajajo številni častniki, in Francija jie poslala veliko letalsko flotiljo pod poveljstvom znanega vojaškega avijatika Poireja. — Ruske izgube so Mie po poročilih ententinih listov dose-daj velikanske ter znašajo več kot 450,000 mož, med njimi 40 generalov. Vojaški kritiki priznavajo, da stoje centralne armade kakor zid in rta so preprečile vsak odločilni vspeh ruskih čet, Vreme na. fronti je skrajno slabo.
Francosko bojišče,
Na francoskem bojišču se nadaljuje angleško-fraiucoska ofenziva z nezmanjšano silo. Posebno hud je bil četrti naval angleško-francoskih čet dne 15. f, m. pri mestih Bapaume, Peronne in južno od reke Somme. Zlasti ob reki Sommi se bije že tri dni brez presledka noč in dan nova četrta velika Mtka, od katere si obetajo Angleži in Francozi odločitev na francoskem bojišču. Od 14. avgusta naprej Je ang-leško-francoska armajda ob reki Sommi priborila borih 4—5 km ozemlja, kar je z ozirom na obojestranske ogromne žrtve pač bridka vara četverosporazu-movih velikih nad na francoskem bojišču. O dogodkih pred Verdunom na obeh straneh tajinstveni molk.
Pred Solunom.
Pri Dojranu se bijejo boji med Bolgari in čot-verosporazumovimi četami. Angleška poročila pravijo, da so angleške čete že zasedle kolodvor pri Doj ranu. Bolgarska poročila pa to poročilo zanikajo. — General Sarrail pošilja v najhujši bolgarski artilerijski ogenj srbske čete. Radi tega je baje prišlo že med generalom Sarrailom in srbskim prestolonaslednikom do resnega spora.
Rumuniia.
Kaj bo z Rnmunijo? Ni ga menda človeka v Avstriji, M bi te dni ne stavil tega vprašanja. Kako odgovoriti? Gotovo je le to, da se bo Ru-munija res v kratkem odločila, Kako, se danes še ne more reči, ker se poročila, ki prihajajo iz Bukarešte, popolnoma križajo. Dejstvo je, da se z obeh strani baranta za Rumunijo in da je večina javnega mnerir ja v Rumuniji — proti nam. V glavnem se gre sedaj za to, ali bo Rumunja dovolila prehod ruskih čet. Ce to dovoli, je toliko kot bi nam napdvedaja vojsko.
Ali ho Rum unija posegla v svetovno vojsko?
Iz raznih poročil, katera smejo objavljati avstrijski časopisi, je razvidno, da kaže politični toplomer v Rumuniji še vedno na „nestanovitno“ ter da je vojno navdušenje v Rumuniji sedaj večje, zdaj pa zopet manjše. V najnovejšem času se pa smatra,- da j ie opaziti v Rumuniji nekak odmor v vojnem navdu- ! Senju. Toda to še pa ne izključuje možnosti, da se utegne že v bližnji!? urah vse spremeniti, V oči pade,-da dunajsko in budimoeštansko časopisje, ki ima " 2 našim zunanjim ministrstvom tesne zveze, presoja ?
romunsko krizo- skrajno hladnokrvna ter namigava, , da je treba mirno in potrpežljivo čakati na odločitev | Rumunije, ki bo baje padla še v tem mesecu. Da si { cetverosporazum prizadeva na vse kriplje spraviti j Rumunijo na svojo stran, da poseže ravno sedaj, ko j je dosegla svetovna vojska svoj višek, je opaziti na f vsak korak. Že več tednov se dobrika rusko časopi- | sje Rumuniji in ruska uradna vojna poročila o rus- | kih vojnih vspehih so nalašč zato tako silno pretira- j na, da M se Rusiji posrečilo spraiviti Rumunijo v j vojni ples, ne da bi ji trebalo pri tem kloprinašati j velikih žrtev. Toda za sedaj ni najti v rumunski j zbornici nobene večine, ki bi hotela prevzeti popolno odgovornost za .tak usodepolni korak Rumunije. Tudi v Bukarešti so začeli dvomiti, je-li bo možno Rusom svoje dosedanje vojaške vspebe še nadalje izpopolniti in dokler niso v Bukarešti popolnoma prepričani, da je končnoveljavna zmaga na četvćrosporaz-umovi strani, si bo Romunija pač dobro premislila, da bi se spustila v svetovni vojni ples.
Zelo verojetno je torej, da ostane stališče Rumunije za sedaj še popolnoma neodločno Ali bi pa naj bilo res, če bi si hotela Rusija po grškem vzorcu izsiliti prehod ruskih čet skozi Rumunijo? To je pač maloverjetno, kajti političnim mogotcem v Rumuniji se je pravočasno povedalo, da- bi smaitralai Avstrija in Nemčija neoviran prehod ruskih čet skozi Rumunijo kot vzrok za napoved voj s ko. Slučaja Grčije bi se ne moglo več posnemati. Vsled tega bi pač bilo za Rusijo enostavnejše, da si takoj pridobi vojaško pomoč Rumunije. Resnih tozadevnih ruskih opominov na naslov Rumunije pač ni manjkalo. Saj je še le pred nedavno pisal ruski list „Birševiia Vjedomo-sti“ na, naslov Rumunije sledeče: „Ruska armada ob transilvanijskih prelazih — to je veliko znamenje za rumnnsko ljudstvo. Logika zgodovine narekuje tukaj vzrok za odločitev. Ključ do vrat, za katerimi so skriti rumunski ideali, se sedaj nahaja v naših rokah. Mi smo pridobili ta ključ za drago ceno. Treba je torej, da bi si vendar enkrait bili v Bukarešti na jalsnem, da tega ključa ne moremo izročiti tistemu, ki se ne bojuje z nami ne samo ramo ob rami, marveč še celo koplje volčje jame na našem potu.“
Pod izrazom „volčje jame“ je pač razumeti prodajo rumunskega žita, živine in olja Avstriji in Nem-čiii. Upati je, da. se bo našlo v Rumuniji dovolj trez-nomislečih mož, ki bodo 'znali izračunati dobiček od teh volčjih jam, ki bodo premagali vojne hujskače in obvarovali svojo lastno deželo pred grozote polno in dolgo vojsko, koje izid je zelo dvomljiv.
Na turških bojiščih nobenih velikih dogodkov,
Na k a v k a š k. e m bojišču se Rusi pred turško ofenzivo polagoma umikajo.
Na per z i j s k i fronti je prišlo dne 12. avg pri Hamad an u do spopada med Rusi in Turki. Rusi so bili pognani v begi Tudi v južni Perziji so Turki v ofenzivi.
Na ostalih bojiščih nič pomembnega.
Kralj Peter na grškem otoku.
Srbski kralj Peter se je naselil vi vasi Chaleiš na grškem otoku Euböa. Tam prebiva v neki ubožni kmečki hiši, ki ima le dve sobici in kuhinjo, in ž njim je samo en sluga. Kraljevo zdravje se je v toliko popravilo, da se vozi na motornem dvokolesu. A politiko je popolnoma prepustil svojemu sinu.
Usoda Poljakov,
Poljsko vprašanje stopa bolj in bolj na pozori-šče. Nemčija in Avstro-O,grška bosta nadaljeval* provizorično prekinjene pogovore v tem vprašapju ; in poljski listi so poročali, da se bliža akt centralnih v-lasti, ki razveseli Poljake.
Po naravi stvari se seveda za sedaj ne more ne poznati, ne pretresati v javnosti ne oblike in ne smeri bodoče uredbe Poljske. To 'tem manje, ker doslej ni bila izdana še nikaka uradna izjava. , Generalni guverner Poljske, general Beseler, in ogrski politik grof An|drassy sta sicer pisala o poljskem v-prašanju in o potrebi njega rešitve, alji konkretnih podatkov o bodoči uredbi nista podala. Oba sta pa izjavila, da je poljski problem kompliciran s tem, — ker žive Poljaki, razun v Ruski Poljski, 'tudi v Galiciji in v Poznanju. Pa tudi v državah entente je postalo poljsko vprašanje aktuelno. Ali vesti iz Rušite o namerah in načrtih v tej stvari so tako protislovne, da se ne more vedeti, katera je prava. Bivši ruski generalisilmus Nikolaj Nikolajevič je izdal ob začetku vojne manifest na Poljake, v katerem jim je obljubljal ujedinjenje in najrazsežnejo avtonomijo. A oid tedaj ni ruska vlada ničesar storila v tem pogledu. Danes pa hočejo vedeti nekatere vesti, da car Nikolaj pripravlja manifest o avtonomiji Poljske, dc-čim trde druge vesti, da so merodajni krogi nasprotni avtonomiji Poljske, dasi države entente pritiskajo na Rusi'o, naj. proglasi avtonomijo poljske kraljevine in naj se jej dovole najširše svoboščine. Slednjič
javljajo ruski listi, da se Poljaki, živeči v Rusiji, nočejo zadovoljiti s samimi manifesti, to je: obljubami, marveč da so ruskemu carju v glavnem stanu izročili spomenico, kjer zahtevajo garancij, da dobi Poljska največje svobode in samostalnost!
Po našem mnenju stoje stvari ta(ko-le: Poljsko vprašanje je res postalo »aMuelno ter zahteva nove uredbe, ki se jej vlasti ne bodo mogle izogniti. Težko pa je misliti, da bi bila rešitev poljskega problema v neposredni bližini. Kako naj n. pr. car da kake garancije, ko je rusko-poljsko ozemlje zasedeno po Nemcih in Avstrijcih in jčo je — sodeč po dosedanjem potekli vojnih dogodkov — izključeno, Ja. bi Rusi mogli iztisniti zavezniške vojske iz rečenega d-zemlja?! Kompliciranost poljskega problema, kakor jo naglašajo avstrijski in nemški državniki, pa tudi silno otežuje rešitev. Po našem mnenju se sedaj pač vrše razgovori o podlagi, na kateri naj se reši poljsko vprašanje, ali za končno in definitivno rešitev dozori to še le po odločilnih dogodkih na bojiščih. Potem še le se reši tudi bodoča usoda Poljakov. — Vsaka preuredba v sedanjem Stadiju bo imela samo značaj provizornosti.
Za spravljivost in strpljivost.
Grof Adalbert Schönborn, predsednik deželne upravne komisije na Češkem, reagira v reviji „Las neue Oesterreich“ na različne predloge po listih, kako naj bi se izvedla upravna reforma v naši državi. Med drugim se grof Schönborn ozira na izjavo ministra izven službe dr. Fiedlerjai, češ, dale duh. spravljivosti in m e d !s e b o j |n o s t r p -Ijüvosti v narodnih sporih m o r e p r i-nesti odpomoč ter da ta duh morajo gojiti ne le juristi in politiki, ampak tudi v z g o j e v a 1 c i , šole, cerkev in časopilsjje!
Grof Schönborn odgovarja: „ITo so zlate besede; morda, žal, nepopularne, toda resnične!“ — „Union“ pripominja.: „Dostavil naj bi še neko drugo nepopularno besedo: odjenljivost! Seveda ne v načelnih Vprašanjih vere in jaMne nravstVjelnosti, ampak samo v vprašanjih narodnega spora,!“ — Ad voćem grof Sch'önborn! To je člen visokega češkega, zgodovinskega plemstva, torej plasti, ki korenini zo-lo globoko v zgodovini in tradiciji in ki tudi svojo sodobno politiko oslanja na stara, neizpremenljiva načela. Posvarila narodom iz takih ust, naj bodo v medsebojnem življenju spravljivi in strpljivi — naj bi ti poslednji ne prezirali.
Politične vesti.
Važna posvetovanja na Dunaju. Nemški državni kancelar pl. Bethmann-Hollweg in njegova desna roka, državni tajnik zunanjega urada, pl. Jagow, sta prošli petek zjutraj dospela na Dunaj in sta se v soboto zvečer zopet vrnila v Berolin. Petek, pravijo, je nesrečen dan v tednu, ko naj bi se ne začenjalo nobeno večje delo; vendar pa mislimo, da v sedanjih več kot modernih časih ni človeka, ki bi od petkovega poseta nemškega državnega kancelarja na Dunaju pričakoval slabih posledic, in to tem manj, ker se je ob odhodu nemških državnikov sporočilo uradno, da se je v dvodnevnih pogovorih med voditelji zunanje politike obeh držav mogel glede vseh predmetov, o katerih se je razpravljalo, ugotoviti popoln sporazum. Da so se pogovori na Dunaju vršili v znamenju veleresnih časov, se je poudarjalo vsestransko. Predvsem je treba poudariti, da je tri dni pred prihodom nemškega državnega kancelarja na Dunaj padla Gorica in da se je prav tiste dni vsled pritiska ruske pre-i moči .morala izvršiti pregrupacija na gališki fronti I od Otin'je pa do okoliša jugozapadno Podkamjena. I Velevažno je tudi, da se je grof Tisza mudit več I ur pri nemškem kancelarja na Dunaju. In v tgr-I skem državnem zboru so kmalu nato Tisza, Ka* roly in Apponyi podali značilne izjave glede Rumunje. Kmalu nato se je vršil na Dunaju daljši skupni ministrski svet. Kratko rečeno; Na visokih mestih se razpravlja o izredno važnih zadevah. Stojimo pred velikimi dogodki.
Stoletnica ilirskega kraljestva. »Wierer Z O* \ ting« je poročala sredi avgusta 1816: Njegovo Ve* ! iičanstvo cesar je izdal patent za pod imenom Iliji njo zopet pridobljene province Kranjsko, beliaško ■ okrožje, Gorico,	imo ja ogrsko Primorje in k pro-
1 vincijalni Hrvatsk, prej spadajoči d*l ka imeno-
vane dežele ostane v veljavi ime Ilirija. K tem pridejo še okraji Čedad in Gradiška in celovško okrožje. Kraljestvo Ilirijo morata upravljati dve posebni guberniji, izmed katerih eni pripadeta vojvodini Koroška in Kranjska, drugi Primorje, grofija Goriško Gradiščanska, potem provincijalna Hrvatska. Uprava vojvodin Koroške in Kranjske se podeli dvornemu s etniku Juliju grofu Strassoldo.
Finski deželni zbor šteje 200 članov. Pri zadnjih volitvah so dobili socijalni demokrat je večino. Med poslanci je tudi 24 žensk.
Tedenske novice.
17. in 18. avgust. Včeraj je slavil naš bodoči cesar prestolonaslednik Karl Franc Jožef, danes pa slavi naš sivolasi vladar, cesar Franc Jožef svoj rojstni dan. Oba dneva smo Slovenci bodisi doma, bodisi na fronti slovesno obhajali. Naše cerkve so bile ta dneva polne vernega ljudstva, ki je pošiljalo vroče molitve pred prestol Najvišjega za zdravje in srečo visokih slavljencev. Prihodnjo nedeljo pa se bodo vršile po širni slovenski domovini obile patriotične slavnosti. Naša društva tekmujejo, katero bi lepše proslavilo rojstni dan prestolonaslednikov in cesarjev. Bolj izrazito kakor kedaj poprej, se te dni razlega po slovenski do movini pe^em : Bog ohrani. Bog obvari . . .
Cesarjev rojstni dan v Mariboru. Na predvečer cesarjevega rojstnega dne se je vršila po mestnih ulicah slovesna bakljada, z godbo. Vse slovenske hiše so bile razsvetljene in okrašene z zastavami. Danes so se vršile v vseh mariborskih cerkvah slovesne službe božje. V baziliki Matere Milosti je bila prva slovesna službia božja ob 6, uri za župljane, oo 8. uri za domobrance in ob 10. uri za inlanterijo. V stolnici je daroval ob 9 uri prevzvišeni knezoškof pontiiikalno sveto mašo, katere so se udeležili, kakor običajno, zastopniki uradov, zavodov in vojaštva, kakor tudi veliko število nevojaškega prebivalstva. V kadetnici se je vršila služba božja ob 10. uri; v A-lojzijevi cerkvi pa ob 8. uri za dragonce in arlile-riste.
Apostolskemu vikariju škofa Bieliku je podelil vojvoda saksonski Koburg Gota veliki križ saškega Ernestinskega hišnega reda z zvezdo.
Premestitev hrvatske gimnazije iz Pazina v Volosko? Kakar se piše, bo premeščena hrvatska gimnazija iz Pazina v Volosko. Nadalje bi se imela preseliti upravna komisija za Istro iz Poreča v Pazin.
Odlikovan je bil s častnim znakom Rdečega križa II. razreda z vojno dekoracijo g. profesor ©runo Lovrič, c. in kr. divizijski župnik in dopisnik »Našega Jedinstva«. Prof. Lovrič je znan tudi čitateljem »Straže« po svojih izbornih opisih bojev z Italijani.
Odlikovani avstrijski ministri. Cesar je podelil avstrijskemu železniškemu ministra dr. Zdenkotu Förster veliki križec Leopoldovega reda, ministre Otokarja Trnka, Maksimilijana pl Hussarek in Fr. Zenker je pa povzdignil v baronski stan.
Imenovanje. Crnovojniški zdravnik dr. V. Kac v Mariboru in dr. Škof v Celovcu sta imenovjana za višja zdravnika.
Za poročnike so bili imenovani kadeti, oziroma praporščaki domačih polkov:	Hrašbvec Alojzij,
Gregom Anton, Gril Karl, Kaučič Alojzij, Kaučič Ivan, Ortan Ivan, Polič Maks, Sturm Jakob, Zafošniki Mihael in Žvokelj Dominik, i
Slovenski častniki v Penzi. Iz ruskega vjetni-štva (Penza) näm pišejo: praporščak Josip Ferk,, St. Ilj v Slov. gor.,; Ignacij Coki, učitelj, Runeč p. Ormožu; praporščak Alfonz Završnik; praporščak Vekoslav Heric; praporščak Vladimir Grahli; praporščak Rajko Pavlin; praporščak Josip Sedlak; praporščak Franc Vizjak; kadet Košak Rudolf; kadet-aspirant Hajnrihar; kadetaspirant Milko Jerše; poročnik Julij Zentner, Kamnik.	______
Vpoklici ostalih črnovojniških letnikov. »Grazer Tžgblatt« javlja z Dunaja, da bodo pozvani čr-novojniški letniki 1886—1885 pod orožje dne 10, septembra 1916.
Junaški Hrvat. »Tiroler Soldaten Zeitung« poroča; Narednik Anton Rogelič Lukič, ki je od začetka vojne na bojišču, se je izkazal v maju v ofenzivi v Italiji tako hrabrega in požrtvovalnega, da je odlikovan z zlato kolajno za hrabrost. On je vodil svoj oddelek tako uspešno, da je zarobil 8 častnikov in 250 mož, dve italijanski metali min s popolno opremo in 25 zabojev m ničije Vrhu tega se je m gel zarobljeni materijal takoj porabiti proti sovražniku. Poleg tega odlikovanja je dob.'T Rogelič Luk'č ge celo vrsto odličnih pri z a i J \T Rekviriranje zvonov. V Gradcu sc i> dm čeli s snem Mem cerkvenih zvonov. Dae 16
gusta so graška cerkvena predstojništva odredila, da se je še zadnjikrat z vsemi zvonovi zvonilo. Odvzeli bodo tri četrtine teže vseh zvonov. V Mariboru so dne 15. avgusta vrgli 2 zvona pri Sv. Magdaleni raz zvonika. Oba zvona sta se zarila skoro meter globoko v trda tla. Tudi v drugih cerkvah bodo v kratkem pričeli z rekviriranjem zvonov v vojaške svrhe.
0 knjigi »Slovenische Kriegs- und Soldatenlieder« dr. Rudolfa pl. Andrejke piše ugledni nemški vojaški list »Danzers Armeezeitung« v svoji številki 29—80 z dne 27. julija 1916 sledeče: Kdor hoče spoznavati dušo narodovo, jo mora poslušati v njegovih pesmih. Zato smo dr. pl. An-drejki posebno hvaležni, da je v zbirki »Slovenische Kriegs- und Soldatenlieder« razkril širšemu svetu mišljenje in čustvovanje najvažnejšega plemena avstrijskih Jugoslovanov, Slovencev, Južne Štajerske, Kranjske, Primorske in Koroške. Lepa knjiga Andrej-kova, ki je tudi umetniško zanimiva zaradi mnogih slik slovenskih risarjev in slikarjev, nas seznani v gladkem nemškem prevodu z izbranimi umetnimi in narodnimi pesmami slovenskimi enega celega stoletja. Tu naletimo na povsem izvirne prepesnitve Collinovih brambnih pesmi iz 1. 1809, najdemo narodne hvalospeve na Radeckija in čujemo vsi presenečeni, kako se je Soči med Slovenci že pred desetletji pripisovala odločilna bojna vloga; tako zadobimo splošno s 1 i-ko pravega slovenskega ljudstva, skozi rodove in rodove neomajno zvestega in udanega svojemu cesarju, pa tudi vojaško krepkega. Zapomnimo si imena njegovih pesnikov Vodnika, Prešerna, Simon Gregorčiča, Ašker ca, Simon Jenka.« — Knjiga, ki je sijajno oprem-llena, se dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru in stane s poštnino vred 3 K 20 v.
„Cetinjske Novine“. Včeraj smo prejeli prvo številko lista »Cetinjske Novine«, ki izhaja v Cetinju. List se tiska v »Tiskari c. k. Vojnog generalnog guvernerstva u Crnoj Gori«. Glavni urednik je poročnik dr. Gjuro Kumičič. List izhaja dvakrat na teden in stane za četrt leta 2 K. Naslov: »Cetinjske Novine, etapna pošta, Cetinje. Vsebina 1. številke: 18. kolovoz (Gosarjev 87. rojstni dan) ; straža na jugu ; nadvojvoda Karlo Franjo Josip; našim čitateljima; ciljevi naše uprave u Cmoj Gori; zdravstvene uredbe; prije 120. godina; nadvojvodi prestolonasledniku; poziv; dnevne viesti. Prva številka je izšla v slavnostni obliki s podobama cesarja Franca Jožefa in prestolonaslednika Karla Franca Jožefa. V listu je izborno ocenjeno tudi delo dr. R. pL Andrejke : »Slovenische Kriegs-und Soldatenlieder«.
Ogrski listi izhajajo v zmanjšani obliki. Ogrska vlada je vsled pomanjkanja časnikarskega papirja določila, da morajo izhajati od 15. avgusta naprej vsi ogrski časopisi v zmanjšani obliki. Tudi je določila za vsak list, na kolikih straneh sme izhajati. Končno je še tudi določila cene za liste.
Oprostitev poljedelcev in gozdarjev. Vojno ministrstvo je odredilo, da so osebe, ki so samostojni kmetovalci, nadalje pripadniki samostojnih polje-delstev, ki nadomeščajo samostojne kmetovalce, nadalje uradniki ali drugo nadzorovalno osobje gozdarskih obratov, ali osebe, ki so kot kovači, feo-larji ali mlinarji neobhodno potrebni za poljedelstvo in gozdarstvo in katere osebe so bile od vojaških osrednjih oblasti že oproščene od vojaške službe, ali pa pričakujejo oprostitev do 20. septembra, da so te osebe še nadalje oproščene od vojaške službe in sicer do 30. novembra 1916. Tozadevne prošnje se morajo pravočasno predpisanim potom vložiti na osrednjo vojaško oblast, ki odločuje o tozadevnih prošnjah.
Novi zemljevidi. V založbi firme G. Freytag & Berndt na Dunaju VIL Schottenfeldgasse 62 so izšli trije novi, ravno zdaj jako aktuvalni zemljevidi. Prvi predstavlja Bukovino in velja s poštnino vred 60 v, drugi predstavlja avstrijsko-ruska in nemško-ruska mejna ozemlja ter velja 1 K 30 v, tretji predstavlja balkanske province Kurlandijo, Livlan-dijo in Estlandijo ter velja 1 K 30 v. Vsi trije zemljevidi so jako skrbno izvedeni.
Gogfodarske novice.
Odiranje kmetovalcev pri umetnih gnojilih. Z ■
dežele piše veleposestnik: V nekem kranjskem ča- ! 'op ai sem čiial ponudbo Tomaževe žlindre. Če se j
; ne motim, se je ponujalo 14% Tomaževo žlindro j po 20 K meterski stot. Cena se mi je zdela silno visoka; povprašal sem še pri podučenem človeku in la mi je pojasnil, da slane 14% Tomaževa žlindra v Vitkovicah komaj 6 K 44 vin. meterski stot. Ako se k temu računa prevoznina in malenkostni stroški za papirnate žaklje, bi se smelo žlindro računati pri nas, vštevši primeren dobiček, k večjemu po 10 do 11 K meterski stot; pa če se zraven računa tudi vrečo, je cena po 20 K meterski stot na vsak način pretirana. Ako na ta način postopajo z nami celo odlične gospodarske korporacije, kako potem naj računamo svoje pridelke mi? S prošnjo, da priobčite ta dopis, ki bo marsikaterega odjemalca umetnih gnojil zanimal, se priporočam itd.
Karte za kavo v kavarnah in gostilnah. Izšla bo v kratkem nova cesarska naredba, ki bo izpopolnjevala določila glede vporabe kart. Obiskovalcem kavarn namreč dosedaj ni bilo treba oddajati kavnih kart, toda v bodoče bo določeno, da bodo kavine kartice razdeljene v manjše oddelke in vsak, kdor si bo naročil v kavarni ali gostilni kave, bo moral ravno tako oddati odrezek kavine karte, kakor je to določeno ori krušnih kartah.
Apno v očesu. Silno bolestno je, če nam pride apno v oko. Bolečine bi se zvišale, ajco bi hoteli z izpiranjem z mrzlo ali toplo vodo odstraniti to apno. Dobro pa Je, poškodovano oko umivati s sladkorjevo vodo. Apno se združi s slafdkorjem in postane popolnoma neškodljivo.
Rgcme možice.
Troje poslopij. „Kako je to, Jurij, da ti vedno
popivaš, za stare dini pa nič ne prihraniš, kaj?“„reče nekdo pijancu. — Ta pa odgovori: „Zakaj bi jaz štedil, ki imam še itak troje poslopij ?“ — „Troje poslopij]? Kje pa so?“ — „No, jes je, prvo je ubožnica, drugo bolnišnica in tretje kaznilnica)!“
Pravica za tatove. Enkrat sta se srečala dva izvrstna tata. „Brate“, reče prvi, „ni več pravice na svetu.“ — „Pač res“, odgovori drugi, „če bi še bila pravica na svetu, gotovo bi Rib naju že davno kod obesili.“
Skopuh na smrtni postelji. Skopuh leži na smrtni postelji, zraven pjega na mizi brli mala sve-tilnica. Zdaj se mož vzdigne iz postelje ter izpihne luč, rekoč: „Pač škoda za drago olje, Človek tudi v temi lahko umrje.“
Mačka izpraskala oči. List »Bohemia« poroča; Triletni France«: in štiriletna Marija Wolferer iz Sv. Martina na Češkem sta ostala sama v sobi z domačo mačko. Razbesnela mačka skoči na dečka, izpraska mu obe očesi in iztrga cele kose mesa iz obraza. Tudi mala Marija je bila močno poškodovana.
Dopisi.
Maribor. Dne 16. t, m. se je vršila v tukajšnji frančiškanski cerkvi poroda Alojzija Henrika plem. SchildenfeTd, narednika pri 26. domobranskem pešpolku, z gdč. Marijo Urnat, zasebnico v Ribnici na Pohorju. Ženin je šoštanjski rojak. Bilo srečno!
Maribor. Po dolgi in mučni bolezni je dne 14. avgusta umrla Marija Gorup, rojena Reš, soproga tukajšnjega kaznilničnega nadpaznika. Svetila ji večna luč!
Št. Ilj v Slov. gor. Vabimo k prireditvi Kmetijskega bralnega društva pri Št. liju v Slov. gor. v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva, ki se vrši v »Slov. Domu« v nedeljo, dne 20. avgusta 1916 popoldne ob pol 5. uri. Vspored: 1. Igra; Dekla božja. 4 dejanja. Deklam.: Slovenija svojemu cesarju. 2. Igra: Čašica kave. Ne zveni mi, mešan zbor. Vstopnina navadna. Predlačila se hvaležno sprejmejo, ker gre čisti dobiček vojnim pohabljencem v prid. Pridite!
Ljutomer. Umrl je tukaj dne 12. avgusta po dolgi mučni bolezni veletržec in veleposestnik g. Fran Seršen. Slava vrlemu narodnemu možu!
Ljutomer. Povodom 87. rojstnega dneva Njih Veličanstva bo v Ljutomeru več slovesnosti. Za širše kroge bo zanimiva zlasti slavnost dne 26. avgusta, oziroma ob slabem vremenu dne 27. avgusta. Tamkajšnje vojaštvo bo predočilo moderno bitko, vojni napad na vojašse utrdbe. Začetek vojne predstave je ob 4. popoldne; pred njo od 3.—4. ure je ogled utrdb, strelnih jarkov, bojnih ovir in modernih vojnih sredstev. Me1 ogledom ter ljudsko veselico po p odstavi koncertira vojaška godba. Kdor se hoče peljati na približno 10 minut iz trga oddaljeni predstavni prostor za pokopališčem, mu je od 2. popoldne napro^ na ponudbo vozl prilika na glavnem % i v Ljutomeru,
za večerni povratek pa na slavnostnem prostoru. Za vdeležence, vračajoče se do Radgone, je poskrbljen poseben vlak, ki odhaja iz Ljutomera zvečer ob 9. uri. Vstopnina na predstavni prostor znaša 50 vin. za odraslo osebo, za otroke 20 vin. Ker je čisti dobiček namenjen skladu vdov in si rot štaj. padlih vojakov, se preplačila hvaležno spre jemajo.
Sv. Marko niže Ptuja. Veliko naših fantov in mož je že padlo in umrlo vsled ran in drugih boleznih po raznih bolnišnicah. Njih grobovi so daleč, neznano kje. V soboto, 12. avgusta pa smo pokopali mladeniča, 28 let starega, Janeza Meznarič iz Stojne na domačem pokopališču. Bil je pi-jonir, se vojeval na raznih frontah in lotila se ga je jetika. Prišel je nazadnje v bolnišnico na Ptuj in čez mesec dni si je, spravljen z Bogom, šel po zasluženo plačilo v večnost. Prepeljali so ga na pokopališče k Sv. Marku, kjer so mu pri sprevodu izkazali zadno čast domači veteranci in par voja-kov-domačinov, ki so bili na dopustu. Mir daj Bog njegovi duši, starišem pa tolažbo.
Hajdin pri Ptuju, dne 9. avgusta. Velik požar! V nedeljo, dne 6. avgusta je opoldan, ko so ravno verniki od službe božje prihajali, izbruhnil ogenj v Gerečji vasi — župnije Hajdin, kateri je vpepelil osmerim posestnikom hišna in gospodarska poslopja z vsemi dosedaj pridelanimi poljskimi prideljki, kakor: ječmen, pšenica, oves, zlasti pa rž in seno — tudi otavo, ter dvojno deteljo. Pomoči je malo, ker posestniki-gospodarje, kakor sinovi so deloma na bojišču deloma — v vojnih bolnišnicah itd. 1. Gospodar Jurij Kajzensberger, je na Ogrskem pri trenu in sin njegov na bojni fronti. — 2. Filip Mlakar je padel novembra 1. 1. na južnem bojišču, bil je na domače pokopališče hajdinsko prepeljan — in kaj si naj pomore bolna vdovica z malimi otroci? — 3. J. Jutihar nosi vojaško suknjo, in kaj si hoče tudi bolehna žena-gospodinja z otroci? — 4. Matevž Metličar, stari, skoraj na pol oslepeli gospodar, ravno s tako slabotno ženo, ki imata tri sinove na bojišču, od katerih jeden Štefan je pred dobrim mesecem padel v Tirolah, a četrti sin pa, vsled zadobljene rane na severnem bojišču — je za vsako težko delo nesposoben. Skrbeti in gospodarstvo obdelovati pa morajo pomagat tudi bolni hčeri vdovi Mariji Kancler, katera kakor iz druzega poročila razvidno je bolna, se dalje časa v Gradcu zdravila in drugi dan v pondeljek 7. avgusta v sosednji vasi Nji-verce tudi po tam razsajajočem ognju prišla ob streho in poljske pridelke. — 5. J. Gojčič, gospodar, vsled bolezni od vojaščine oproščen — tudi ni mogel pri nesreči veliko braniti. — 6. Kaj si bodo pa počele tri naslednje vdovice, ki imajo svoje sinove še na fronti — pa tudi, ki so že od šrapnela zadeti pokopani v tujini, kakor Ana Dobnik, posestnica le s hčerami — 7. Marija Rozman, koje štirje sinovi nosijo vojaško suknjo, ter — 8. Jula Kokot, ki se mora tudi sama trudit in vbijat na posestvu, ker dva sinova sta v vojaški službi. — Kje ni močij — tudi ni pomoči — torej u-mevno, da se je le bore malo lahko rešilo, zlasti pa še, ker so vsa poslopja tik druzega, tako, da skoraj iz ene sosedove na drugo sosedovo streho deževnica kaplja. Toraj, če bi se še tudi dalo kaj rešiti pa ni prostora kam bi se položilo, ker pri kupu teh poslopij je trenotkama vse v ognju. — In drugi dan v pondeljek 7. avgusta pa je začelo popoldan goreti v sosedni vasi Njiverce, tudi župnije hajdinske. Tam je ogenj vpepelil tiem gospodarjem hišna in gospodarska poslopja. — 1. Frančišek Šlamberger, posestnik — a sedaj že od lanske spomladi v ruskem ujetništvu —f nima, ki bi branil in reševal iz ognja drugih močij, kakor slabotnega očeta, ženo in tri majhne otročiče. — 2. Marija Kancler, uboga vdova, kakor že pod 4. po-ročano, je bolana, hodi po brglah, dasiravno se je dalje časa v bolnici v Gradcu zdravila. Kaj jej hočejo rešiti mali, nedorasli troji otroci, kojih najstarejši šteje 11 let. — In 3. Jožef Godec, ki leži v Knittelfeldu bolan na malariji, kojo si je nalezel v Poli — ima doma starega slabotnega očeta pa ženo z majhnimi otroci Kdo naj kaj reši? Ako ne bi bila vojaška pomoč iz Šterntala prišla, potem je vse uničeno. — Ali je pri tej nesreči hudobija — ali neprevidnost? Bog se usmili vseh ponesrečenih in tudi dobri ljudje imejte usmiljenje z njimi
Rogatec. Orožniki so v neki gostilni prijeli sumljivega človeka in našli pri njem 1386 K 31
vin. Prijeti je priznal, da se piše Karol Bezjak in da je denar ukradel posestnici N. Haložanovi v Cirkovcih pri Ptuju. Bezjaka so rogaški orožniki dne 17, avg. izročili mariborski okrožni sodniji.
Sladkagora pri Omarju. Po preteku 15 mesecih je dobil prvo pismo iz svoje domovine v rusko ujetništvo Miha Svetelšek. Odgovoril je sledeče : Preljubi moji ! Komaj enkrat po dolgem času sem prejel od Vas tako zaželjeno pismo. Naznanim Vam, da sva z Jurijem Cerinšek skupaj že eno leto. Sedaj sem rudokop. Pišite mi še, da mi nekoliko olajšate življenje v lem pustem kraju. Pit mo je hodilo iz Rusije 45 dni.
Dobrna. V nedeljo, dne 20, t. m., popoldne po večernicah, se vrši v hotelu „Union“ občni zbor naše Posojilnice, pri katerem se bo vršilo predavanje: „Naloge kmetijskega stanu v vojski in po vojski,“
Celje. Oddaja moke pri mestnem mlmu se vrši po sledečem redu: Dopoldne od 8. do 12. samo za okolico in popoldne od 2. do 6. ure za mesto. — Pri nedeljski dirki je pri trikratni vožnji dobil mesar Er. Filipič iz Maribora s kobilo »Ideal« prvo darilo. Gospod Filipič rodom Muro-poljec.
Celje. Stranke, ki še kovinastih predmetov do sedaj niso oddale, morajo iste gotovo dne 1. ali 2. septembra oddati na dvorišču mestnega urada. Mnogo hišnih gospodarjev še ni oddalo kotlov pri štedilnikih. Ker bodo posebni zaupniki preiskovali po hišah, je bolje, da se kovinasti pred meti prostovoljno oddajo. Periine kotle in takih za svinje ni treba prej oddati, dokler ne pridejo nadomestni kotli.
Celje. Padel je na severnem bojišču, kakor poročajo iz Rusije, junaške smrti poročnik Franc Radej poveljnik stotnije nekega pešpolka in sin veleposestnika Ivana Radeja iz Celja. Njegova dva brata dr. Vane Radej in Anton Radej se nahajata tudi na bojišču. Čislani rodbini na bridki izgubi iskreno sožalje!
Ljubno v Sav. dolini. Po 21. mesecih se je zopet oglasil iz ruskega vjetništva vojak Gregor Rožnik. Zadnjikrat je pisal dne 22. oktobra 1914 in potem se ni Vič oglasil In sedaj piše, da je zdrav.
Zadnja poročila došla v petek dne 18. avgusta.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 17- avgusta.
Uradno se razglaša:!
Rusko bojlSče.
Armadna fronta generala kavalerije n a'd v o j-vode K ai r o 1 a : Na ozemlju C a p u 1 je bila zavzeta Stara O b Č i n a. 'Južno od 'Moldave ter ob gornji Bistrici so se izjalovili ruski' sunki. Sicer ni bilo na tej armadni fronti razven včerajšnjih napadov pri H o r o z a n k i nobenih posebnih dogodkov.
Armadna skupina generalarfeldmaršala plem, Hindenburga: Pri armadi generalnega polkovnika pl. Böhm-Ermolli je prišlo včeraj med P e r e p e I n i k i in Piemiaki do najsilovi-t e j fš i h bo j e v. Sovražnik je tiral skozi več kakor 12 ur neprestano svoje množine čet proti našim postojankam. Večina, napadov, je bila že pred našimi ovirami odbita, Kjer se je sovražniku posrečilo, začasno, kakor pri M a n- a j o v u, vdreti v naše jarke, je bil od naših rezerv vržen nazaj. Zmago-nosno odvračanje ruskega sunka je ravno tako zelo pripisati izbornemu delovanju nemških, in avstro-o-grfejldh baterij, kakor junaškemu zadržanju infante-rije, zlasti zahodno-ogrskih polkov št. .12 (Komarno) in št. 72 (Požun). Naše izgube so malenkostne, sovražnikove pa izvanredno težke. Dalje proti severu nič pomembnega,
Italijansko bojišče,
Dočim so včeraj omejili Italijani svoje delovanje na živahni artilerijski ogenj na fronti med P 1 a-V a m i in reko Vipavo- so med to reko in O p a-t i e m selu petkrat v globokih vrstah napadli naše postojanke. Samo na enem mestu so naše čete sovražnika v boju iz bližine vrgle naziaj, Sicer so pa bili njegovi navali s posebno težkimi izgubami že v našem ognju odbiti.
Na tirolski fronti so se izjalovila manjša sovražna podvzetja na goro Piano in C i v a -r o n.
Balkansko bojišče:.
Razven navadnega vojnega delovanja ob spodnjem toku B o j u z e nič novega.
Na,mestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Bombe na Benetke.
Kot odgovor na napad sovražnih letal na Trst je v noči od 16. na 17. avgusta napadel oddelek naših letal Benetke. Izdatno je metal težke in lahke vžigalne bombe na kolodvor, skladišče, orožarno, in na vojaške naprave. Bombe so polno zadele ter povzročile velik požar v kolodvorskih skladiščih.
Drug oddelek naših letal je vspešno napadel notranjo 1 ù k o G r a d e ž, eno baterijo ob spodnji Soči in vojaške naprave pri Tržiču. Kljub hudemu obraimbnemu ognju so se vrnila vsa naša Intarla nepoškodovana.
Mornariško poveljstvo.
Rumunija se odloči dne 28. avgusta?
Dobropoučeni budimpeštanski listi poročajo, daše bo Rumunija v najbližjem času odločila. V informiranih dunajskih krogih se smatra 28. avgust za kritičen (lain. Debeli, črni oblaki se zbirajo nad Ru-munijo. Vsakdo čuti, da so trenutki težki in resni.
„Deutschland“ in „Bremen“.
Na Dunaj so došla zasebna poročila, rda se je P-Čoln „Deutschland“ srečno vrnil v Bremen in da je „Bremen“ dospel v varno ameriško pristanišče.
«
Španska in Portugalska.
Curih, 17. avgusta.
Portugalska jo na pritisk Anglije 1 zbrala ob španski meji 60,(700 mož, Cetverosporazum bi rad na-hlaskal Špansko in Portugalsko v bojni metež, Anglija bi na to pod pretvezo „posredovanja“ zasedla špansko in portugalsko obrežje» Zdi se, da so trezni portugalski krogi spoznali Črne angleške naklepe in svarijo vlado, naj ne stopi z orožjem na stran četve-rosporazuma, čeravno je Španska odločno na avstrijski strani.
Potres v Italiji.
Dne 16. avgusta po noči je bil iv Srednji Italiji močan potres in sicer v okrožju mest Jakin, Bolonja, Florenca, Ferrara, Rimini, Pesaro itd. Ljudstvo je bežalo na prosto. Potresni sunek je bil tako močen, da se je železniška črta Rim—jadranska obal na m-nogih mestih popolnoma zrušila. Promet je na tej črti za več tednov ustavljen.
Spopad med Kitajci in Japonci.
'Japonci bi radi v kalnem ribarili. Japonski a-genti, ki jih je na Kitajskem vse polno, povzročajo nemire in na vse mogoče načine izzivajo Kitajce, — Tako je prišlo dne 13. avgusta v kitajskem mestecu Chenghiantaung do resnega spopada med Kitajci in Japonci. Radi drznega nastopa nekega japonskega uradnika ga je kitajski vojak ustrelil. Oddelek japonskih vojakov, ki je bil v tem mestu, je nato začel streljati na vojašnico, kjer so bili Kitajci. Vršil se je boj, v katerem je padlo okrog 50 Kitajcev in približno toliko Japoncev. Boj je trajal pozno v noč in se je končal Še le, ko je kitajski guverner zapovedal Kitajcem, naj ustavijo ogenj.
Ranjeni, padli in ujeti.
Pešpolk štev. 87:
Ujeto moštvo:
Semenič Janez, častniški sliuga, Ljutomer (A-latyr, Simbirsk, Rusija); Seršen Alojzij, četovodja, Ljutomer (Kaahka, Rusija); Sitar Franc, Ptuj (Niž-ni-Novgorod); Skocaj Franc, poddesetnik, Sv. Vid, Slotvenjgradec (Kaahka, Rusija) ; Skok Franc, Bočna (Orenburg, Rusija),; Skok Valentin, Šmartno pri Celju (Orenburg, Rusija); Šmerc Alojzij, Trbovlje, (Cikišljar, Transkaspijsko, Rusija); Šmid Fr., Jur-klošter (Forte Begalo, Italija); Soban Janez (Rocca di Scandiano, Italija); Spitaler ‘Jernej, Sv. Krištof, (Lukujanov; Nižni-Novgorod, Rusija); Spitaler Martin, Sv. Krištof (Forte Beglato, Italija); Srnovržnik Martin, Mozirje (Kaahka, Rusija); Stanovšek Fortunat, Šoštanj (Kaahka, Rusija); Stejnbdrger Anton, (Seras, Rusija.); Stiftar Martin, Solčava (Orenburg, Rusija): Stojnšek Franc, Sv. Florijan, Ptuj (Lajzev
Kazan, Rusija^; Strojasnšek Marko, Braslovče (K&-ahka;, Rusija); Stumberger Filip, Ptuj (Forte Begato, Italija); S vaj gl Mihael, Ruj (Forte Ratti, Genova); Svenšek Jakob, Podlehnik, Ptuj (Kaahka, Rusija).; Svetina Janez (Skobelev, Ferghana, Rusija);
Terglav Matija, Polzela (Forte Begato, Italija).: Tevž Jože! (Maddaloni, Italija); Toplak Janez, Ptuj (Skobelev, Ferghana, Rusija);
Učakar Anton, poddesetnik;, Sv, Krištof, Celje, (Serahs, Transkaspijsko, Rusija); Ukmar Jožef, (Rusija, Moskva); Umek Jožef, Novacerkev, Celje (Rusija, Orenburg); Urh Janez, Slovenjgradec (Serahs, Transkaspijsko, Rusija);
Večaj Anton, desetnik, Sv. Pavel (Kaahka v Rusiji); Veljak Viktor (Merv, Rusijaj; Verbaue Karol (Merv, Rusija) p Verhovnik Franc, Konjice (Maddaloni, Italija); Vertačnik Anton, Mozirje okolica, (Rusija); Vjidož Jožef (Rusija); Vodoučjnik Egjdij, Velejnje (Kaahka, Rusija); Vodušek Franc, Slatina, (Skobielev, Ferghana, Rusija); Volavšek Franc, Brežice (Kaluga, Rusija); Voter Martin, poddesetnik, Sv. Martin, Celje (Obojan, Kursk, Rusija); Anton Vouk, Brežice (Jelabuga, Rusija)); Vratoša GaŠpar, Ljutomer (Skobelev, Rusija); Vezovnik Ciril, Remšnik (Uusija); Volmut Janez, poddesetnik, ptujska o-kolica (Kaahka, Rusija);
Zagoričnik 'Adolf, Sv. Janž na Vinski gori, (Kaluga, Rusija); Zagožen Franc, desetnik. Vransko (Kaahka, Rusija:); Zajc Janez, poddesetnik, okolica celjska (Posselok, Melniöny, Rusija); Zakšek Martin, Brežice (Obojan, Kursk, Rusija); Zalezina Alojzij, Sv. Krištof, Celje (Forte Beigato, Italija); Zaspan Ignac, Ptuj (umrl v Palmanovi, Italija); Janez Završek, Slivnica (Cistopol, Kazan, Rusija); J. Zemljak, Brežice (Kaahka, Rusija); Zimolo Alojzij, (Forte Begato, Italija); 'Žmavc Jakob, Ptuj; Žmavc Janez, Brežice, Bizeljsko (Vladimir, Rusija); Žnidar Alojzij, Frankolovo (Savona, Italija,); Zupan Franc, Sevnica (Lukjhjanov, NižninNovgorod, Rusija); Zupan Leopold, Jurklošter (Rusija); Zupanek Rudolf, celjska okolica (Kaahka, Rusija).
Domobranski pešpolk štev. 26:
Ujeto moštvo:
Alekšič Janez, ptujska okolica; Anderlič Fr., Ljutomer; Artnak Janez, Brežice (Simbirsk, Rus.):
Babič Janez, poddesetnik, Ljutomer (Rjezan, Rusija.); Batbič Jurij, Brežice (Merv, Rusija); Bezjak Anton, poddesetnik, ptujska) okolica (Kara-Kalla, Rusija); Bezjak Franc, desetnik, Hajdin (Krasno-U-fimsk, Perm, Rusija); Bezjak Janez, Pobrež (Castello Brescia*, Italija); Bezjak Janez, Kamenščak (Rusija);
Caf Janez, Sv. Jurij v Slov. gor, (Ruspa); Cehte Janez, poddesetnik, Brežice (Rjezan,. Rusija); Cepek Franc, Kostrivnica (Moskva, Rusija); Černelč Janez, Brežice (Kovrov-Vladimir, Rusija); Cesek F,, Brežice (Astralhajn, Rusija); Cidin R. (Semgili); Cmrekar, Ljutomer (Moskva, Rusija); Cirješ Franc, celjska okolica (Merv, Rusija); Cuk Franc, ptujska okolica (Rusija);
Dernkovič Janez, Bizeljsko (Rusija); Dolinšek Matija, Sv. Krištof (Novo-Nikolajevsk, Rusija); Do-manko Janez, Marenberg (Rusija);
Fasching Janez, poddesetnik, Radgona (Castello Brescia, Italija); Ferezin Janez (Orenburg, Rusija); Fortmüller Jožef, desetnik, Radgona (Moskva, Rusija); •	! ì Ì - i I ! ! I } lfIH
Gabrič Rihard (Kungur, Perm, Rusija); Gai-ser Jurij, Ptuj, (Kvalinsk, Rusija); Galle Jožef, Trbovlje (Ceboksary, Kazan, Rusija); GermuŠek Jurij, Brežice (Lukujanov, Rusija); Glaser Andrej, Ruše, (Penza, Rusija); Glavnik Janez, Ljutomer ('Charkoy, Rusija); Gorjup Franc, okolica Ptuj (Lgov, Kursk, Rusija); Gračun Janez, celjska okolica (Rusija); Grobler Franc, Sv. Jurij ob Taboru (Penza, Rusija); Gutman Jožef, poddesetnik, Radgona) (Jelabuga, Rusija) ;
Horvat Martin, desetnik, Ljutomer (Rusija);
Jager Jožef, Jelše (Merv, Rusija); Jager Lovro, Kostrivnica (Razdolnoje, Rusija); Jagodič Janez, Sv. Martin, Celje (Tula, Rusija); Jagodič Jožef, desetnik, Sv. Peter na Medvedovem selu (Rusija); J,a-kop Franc, Frankolovo (Rusija); Javeršek Janez, (Chvalinsk, Rusija);
l
I
I
i
!
i
Ketiš Franc, Maribor (Sudogda, Vladimir, Rusija); Klopf Aleksander (Rusija); 1 Klemenčič jožef, desetnik, Sv. Marjeta na Pesnici (Renza, Rusija); Klicek Anton, Maribor (Chvalinsk, Rusija),; Kohne Blaž, okolica Maribor (Vladimir, Rusija); Kokot Janez, poddesetnik, Ptuj (Sengiley, Rusija); Kokot Janez, Turškivrh (Moskva, Rusija); Kolman Ferde, (Rusija); Komauer Franc, Slivnica, (Orenburg, Rusija); Kompolšek Avgust, stotnijski trobentač, Celje, Sv, Vurij (Nožni-Novgorod, Rusija); Koken Avgust, Konjice (Spaskoje, Rusija); Korošec Martin, poddesetnik, mariborska okolica (Tamttov, Rusija); Kozel Janez, ptujska okolica (Moskva, Rusija); Kovačič Janez, četovodja, Poličkivrh (Rusija); Kozar Tomaž, (Nižni-Novgorod, Rusija) ;
(Dalje sledi.)
j

■
! MM step o, žragKS" j sati, intinta ii ipotta RS m «Ml sssl
! T«8 »a •ör*Jw. - Itetfr. Msfo
j rasi»«}, -	2&--280 ».
I 'iikktft»	% MA
j PrDta» »rebra» iura K V-j Ong-hsai «ntp «v* K Jš'~ j Košhgik» «ira	K	Mr-
! Baéilka siklaata K 8' j Porodni pr«a®i	K	%'
I SrabnM rerttic« K 2-
Nasi. IHeHstger
leoi Fetirenbaofi
»s la ažils?
ISSIMI, lupita b!. Zi
Kapa«*« ztetRÌM «s «rebro, i
lllüi
2 difaka
za nižje gimnazijske razrede sprejme na hrano in stanovanje ugledna slovenska obitelj v Mariboru. Več pove uprava lista.
Inštruktorja
za gimnazijca 2. razreda se takoj sprejme. Več upravništvo lista.
yien@c
' Močnega «čenča sprejme mizarski mojster v Kaiserje« i ulici št. 18. Maribor.
Vina in sadni mošt od 561. naprej Tssrbe hruške od 5 kg naprej in novi „Silva“ vrelec namizni in zdravilno kislo vodo razpošilja proti povzetju A. Oset, pošta Guštanj, Koroško. Posodo zaračunam za lastno ceno ter jo vzamem, nazaj Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in pratiračunu ter se naj pošljejo na Žale* niško postajo Spod-njidravograd. ___________ 448
Gospodična vešča slov., hrvaškega in nemškega jezika, izprašana učiteljica za meščanske šole, vešča trgovske korespondencije in knjigovodstva, išče primerne službe. Dopisi A. P. Lenaugasse 20, Maribor.	505
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež, ter sploh vse deželne pridelke
kupi veletrgovina
Anko» Kolenc, Celje«
istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov.
Ctoitllna'OB
nasproti glavnemu màriborskemu kolodvoru, eno-S nadstropna, s sobami za tujce, velikim in senčnatim « vrtom za goste, velikim dvoriščem, lepimi kletmi, v s hiši je pekarija, ki se tudi lahko vporabi za mes-! nico se iz zdravstvenih ozirov lastnika prav po-\ ceni proda. Vpraša se pri lastniku Jožef Kukovič, j Tegeithoff-ova ulica št. 53, Maribor.
j Alojz Senčar,
{trgo vec s špecerijskim f> agoni in z deželnimi pridelki
j	¥	Ptuju
i sprejme trgovine izučeno blagajničarko, ki je spo . sobna tuđi za knjigovodstvene in korespondenčne «	posle.
Pismenim ponudbam naj se priložijo spričevala in * fotografija; tudi naj se stavijo zahteve gledé plače.
Šida-med, ki je najcenejša in najboljša jed s kruhom
Ceneno, izborno, okusno hranilo je Sióa-med, napravljen iz umetnega medu. Med je bil dosedaj predrag, sedaj je lahko v vsaki hiši vedno v zalogi in se uživa lahko vsaki dan, osobito kot maža za kruh mesto dragega surovega masla, s čimer se doseže jako znaten prihranek. Nadomešča mnoga druga draga jedila. En zavojček velja 35 vinarjev. Sida umetni malin ji prašek (1 zavojček velja 40 vin.) služi v izdelavo V/2 funta izvrstne maiinje marmelade, kakor tudi kot nadomestilo za naravni malinji sok. Sida šumeči limonadni prašek (1 zavojček velja 40 vin.) da tri do štiri kupice izvrstne žejo tešeče otežujoče pijače, Neobhodno potrebno za vojake, izletnike in za domačo rabo. Ena sama p oskušnja Vas bo o tem -prepričala. Dobiva se pri razpošfijalnici JOSIP BERDAJS, Ljubljana 13, Zdjarska ulica, Poš lja se najmanj po povzetju ali če se pošlje denar naprej za K 2.— jZajtrgovce ugodna prilika z popustom.
Brzojavni naslov Cirilova tiskarna Maribor

mmmmmmwmmmm

BOB
tifila
v
sv
i W- ® w ''«BW Ili#1®
unta
Trgovina tiskarne
BW
MARIBOR, v lastni Iris
Ko
rosica
cesia
I sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: I časnike, knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
Za vlč. župnijske urade; spovedno in misijonske listke s črnim, rdečim ali modrim tiskom, o» due zavitke z natisom glave ter razno oznanila« napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade- uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd.
priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatliah, razglednic, itd. — Svete podobo (male, velike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinjice, škapulirji. — Štambilije za urade in dr. — Postrežba točna in solidna.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju reflstrovsn« sedruaa z zavezo.				
	m m m m	Qbrmmim tirai* ita «s vioee mm Daje poselila Uradne ure M *1] ® Da vknjižbo, na osebni kredit in na, zastavo , , , mm, \m j» - . . ,. j 		, . . .-za stranke vsak oelavmk od 9. do 12. ure |4> id vrednostnih littm pod zelo ugodnimi pogoji. od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo, deia posojilnica brez- dopoldne. Rentni davek plača posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke, ,Posojilnica daje tudi domače hranilnike.1	m m p m i	
h? i »sttii hiši (Hotel «pri belem volu* ) ** Cellu, Graška cesta 9,1 nadstr.				
M
m
>SlROLINnRod^
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci«
Kdo naj jemlje Si roli n ?
Sm dobi v vs9t> tmkamah
i /r.At -
Vsak.ki trpi na frajnem kažlju. lažje je obvarovati se boiezni,nego jo zdraviti. Osebe s kroničnim katarom bronkijev, ki s Sirnlinom ozdrave.
Vadušl jivt .katerim Siroltn znatno olehča naduho
Skrotuzni otroci,pri katerih učinkuje Siroltn z ugodnim vspehom na splošni pocufek.

•*»aseL£
ml
§11
Ugodna prilika?	Ugodna prilika!
Zaradi odhoda k vijakom prodam po nizki ceni večjo zalogo odprtega čaja Souchory, Caylon in Kaiser» Melange.
Anton Močnik,
Celje.
Od vojaške oblasti imenovani komisijonar za nakupovanje sena in slame za brežiški, kozjanski in sev» niški okraj kupim vsako množino sena ia slame
Anton Birkmajer,
Maribor» Malie itev, 29.
Ivan Ravnikar
Vi trgovina špecerijskega, kolonijal- |Ji
DEBELO!	voda°8amine- DROBNO!
CELJE — Graška cesta štev. 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
MLINAR
se sprejme za dober mezdni mlin v lepem kraju Spod. Štajerske, Ponudniki s kapitalom kateri bi se investiral v prenovitev in povečanje, imajo prednost.
Ponudbe pod ,MLINAR POSLOVODJA*
na upravo tega lista.
Haznanilo.
Ker se nahaja v mlinu podpisanega preveč žita in vsled pomanjkanja vode, sem prisiljen svojim cenj. odjemalcem naznaniti, da podpisani mlin za mesec avgust 1916 ne bo prevzel za zmlete v nobenega žita.
Spielfeld — Strass — mlin.
NAD MLIN AS,
L % Ai*
Edina šiaferska steklarska narodna trgov o. Na debelo!	Na drobtini
FRANC STRUPI
Graška cesta
• 9 •
® ® •
CELJE
priporoča po najnižjjih cenah svojo bogato zalogo steklene In celanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev k oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.
»•“Ure! Ure!"*«
¥ veliki izbiri in po nizkih cernii«
Srebrne ure z& fante od 7 K Srebrne are damske od 8 E Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3 60 Zlate damske nre od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Premijske nre, Sob&fhatisea, Senith, Omega, Eterne
Očala : Za kratkovidne nova, »boljSana stekla
Burei M—-
urar, zlatomer in očalar,
Tegettbofova sesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
Priporočam č. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč, Toščene sveče prodajam kilogram po 5 K, mili-sveče pa zavojček po 3 K 40 v. Vosek kupujem kilogram po 2 K 40 v.
Duchek Franjo, svečar,
Marib®r, Viktrinihofiifi cesta.
Novozidana hiša
z dvema nadstropjema, z velikim vrtom ob vznožju Semeringa se vsled smrti lastnika poceni proda. Hiša je pripravna za zasebno rabo kakor tudi za letoviščarje ki so tukaj pozimi in poletu. Ponudbe pod XI. IP. IX na upravo lista. 521
Altarno siilo ali eno cerkev brezplačno
(le za povrnitev režijskih stroškov) poslika umetnik in propagator cerkvene umetnosti. Podrobna pojasnila daje uredništvo »Reuve pro umeni
crkveni« Praga-Vinogradi, Krameriova 10. Češka.
-
Knjigama, umetnine in musikallie»
Goričar & Leskovšek
= Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisnic XX po raznih, cenah. XX
Zrn gostilniiari*:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
j Sp lil ■oj	lodnfešiaf. ljudska posojilnica v Mariboru reg. zad. z neotn. zav.		
	I» 1	triinunr» » ujemajo od vsakega in sa obrestujejo, navadne po 4'/.*/.. proti trimesečni odpovedi po Obresti se pripisujejo h kapitalu i li aitimi V Uly” i, vàuuàija in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njib obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poit', »o poštno hraniline položnice (9r,.07S'i nj. -azp-:ago Rentni davek plača posojilnica sam».	
		V -riMOD i-* «• proti pupU»^ nrmmti pe »‘/«V*. «• vknjižbo spio» po ŠVV U » If*"!* 1 UöUJlid Sv U€lJĆ*|€- * tu Q oseb«* 6%» Nadam «a sitavo vrednostnih papirna t^V-**1*-t«sasnwl» ^svodih prevzame posojilnica t svojo last proti «Kvsattvi go«?«ia stroškov '■$ i>n uvida? ne presega» ? tanna. Proinjo s» vknjižbo dela posojilnim ‘»«.pinto», tsrmkm -imt. im kolke.	
II« Stol		1T«»<ii1ma „-a so vsako -edo in četrte« od ». do 12. are dopoldne i». .g-A» »eh**. ‘<£’ *» -te Ä <SV> »imrcijus v’ uradnih orah se sprejema U raune urif jn vplačuje denar	
		PnÌRGtlila eo Hüiüin in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do ’.S. u?a dopoldne n< od S. do 6. are popoldne * VJjaöIUia oc uajaju Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. "JpR	
	na u	lica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvlfo.)	!
Izdajatelj ln založnik: Kcmsordj „Straža,*
Odgovorni Hodnik: Vekoslav Stapan,
■SMsk fiskarn. sv, Dtrila v Maribora.