Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte injeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev'v Ameriki. KWUJ VKC KOT HA DAN DOBIVATI C"GLAS NARODA" po pošn naravnost na SVOJ DOM Umeril mM M :: Čitajte, kar Vat zanim* VI Telephone: CHelsea 3-1242 ge^^g« Mi CUm Matter September 25th. 194« at the Fort Office aft He* lork. N. If, under Act of ConfEre« of Marefa 3rd. 1879. No. 129 —Stev. 129 NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 2, 1941 — SREDA, 2. JULIJA, 1941 -----1-- Volume XLIX. — Letnik XLDC HITLER PRODIRA PROTI MOSKVI NEMCI VKORAKALI V RIGO.— OKLOPNE DI VIZIJE PRODIRAJO PO CESTI P^OTI SMOLENSKY — RUSI SE DRŽIJO NA SEVERU. — RUSI TRDIJO, DA NEMCI IMAJO STRAŠNE IZGUBE. — RUMUNCI SO BILI POTISNJENI NA ZAJ V BESARABIJI Včeraj in sinoči so nemške oklopne divizije v dveh oddelkih, severno in južno od Minska, prodirale dalje v Rusijo, Rusi pa, četudi se trdovratno branijo, se počasi umikajo in so se že umaknili do Berezine. A ko je Minsk že pactel, ni znano, toda Nemci so severno in južno od mesta že 50 milj proti vzhodu: Na severu prodira, nemška airmada po cesti Minsk - Smo-lensk-iMo&kva, na jugu pa v smeri proti Bobruieku. Ob Berezini, kaanor &o Nemci dospeli včeraj, so že vnanje utrdbe močne Stalinove obrambne črte, ki je na tem kraju široka 20 milj, na nekaterih krajih pa seže celo 70 milj. V svojem prodiranju skozi baltske države »o Nemci zase dli Rigo, glavno mesto Letske, Na srednji fronti so Nemci zavzeli Lvov in prodirajo dalje v Ukrajino. Rusko vrhovno poveljstvo naznanjat, da »o 'bile vstavije-ne nemško-finske armade pri 'Murmansku in Kaefeisalmi ter v Kareliji. Poročilo 'a Helsinkov pa pravi, da »o Nemci in Finci dospeli do Kandalaše, 100 milj v notranjosti Rusije 'na skraijnerm severu Finske. Severno in južno od Minska" zadevajo Nemci na zelo močan, odpor ruskih tankov in aero-planov, toda Rusi se v popolnem redu in počasi umikajo proti svoji utrjeni črti. V Be&arabiji je bila nemsko-rumunska e jti. . Združene države bodo zala-1 Mornariški urad je naročil g-ale Rusijo x vsem potrebnim pri korporaciji pet lahkih kri-vojnim materjalom, ki bo po- žar k in sedetmn/trideeqt rus'l S fronte dela in kapitala Miitimalne plače v industriji gumija General P. B. Fleming, načelnik mezdno-urnega urada, je odredil, naj bo po 28. juliju minimalna plača v indiKtriji gumija 40 cenftov na uro Od te odredbe bo imelo dobiček kakšnih devet tisoč delavcev, do-čim imajo vsi drugi že zdaj višje plače. * Nad 38 milijonov delavcev Delavska tajnica Miss Perkins poroča, da je bilo meseca maja zaposlenih v ameriških tovarnah in drugih podjetjih rekordno štefvilo dehaivcev, namreč 38 milijonov 278 tisoč. Leta 1929 jiih je bilo zaposlenih 800 tisoč manj. Zaposlenje je posebno v tovarnah zelo napredovalo. Od lanskega do letošnjega maja je dobilo v tovarnah (predvsem v municijski industriji) 1 milijon 756 tisoč novih delavcev delo. Za prihodnje leto o-betajo še večjo zaposlenost, kajti vojna naročila bo treba čimprej izvršiti. Stavka pri Gypsum Co. Konci prejšnjega tedna 60 zastavkali aelavci v trinajstih tovarnah United States Gypsum Company. R. W. Hanson, narodni ravnatelj Gypsum organizacijskega odbora, je rekel, da štrajka 4000 delavcev ter da zahtevajo deset centov priboljška na uro. WPA odpušča delavce V ponedeljek je bilo s WPA seznama v New Yorku ispet črtanih 7800 deia/vcev. Potemtakem jih je bilo izza zadnjega petka vseh skupaj odpuščenih 13,800. Meseca julija bo dela lo v New. Yorku za WPA samo 57 tisoč oseb. Položaj, v Kearney, N.J. Pri Federal Shipbuilding POMANJKANJE IZVE2BANIH DELACEV Med 394 strokami jih je 78, za katere ni mogoče dobiti potrebnih delavskih moči. — Med "veščaki", ki se oglase, jih je le malo sposobnih. Upravitelj zvezne socijalne oskrbe, Paul V. McNutrt, je govoril o resnem pomanjkanju izvežbmiih delavcev v ladjedelnicah, strojnicah in v tovarnah za zrakoplove. kov, risarjev in prvovrstnih mehanikov. Razne tovarne imajo posebne tečaje, v katerih se - mladi in sposobni ljudje vežbajo v go- r. ... , , tovih strokah, ko so pa enkrat C e porazdelimo delavce po . ■ _ r * izvezbani, jih tovarne same za- ^trokah oziroma razredih, je teh strok 394. Med njimi jih poslijo. Neki senatni pododbor je u- je pa 78, za katere ni mogoče go to vil, aa ho kmalu mogoče dobiti primernih delavskih moči. Vsi napori vladnih delavskih posredovalnic so bili v tem pogledu brezuspešno. Vojna industrija je potrebovala do 1. dobiti doma dovolj tistega vojnega materij afe, ki ga je prejšnje čase dežela importirak* iz inozemstva. To s>o predvsem tiče kroma, mangana, živega junija 978 izdelovalcev Ktroj- ferebra, anttimona in tungste- uega orodja. Oglasilo se jih je nekaj nad sto, toda med njimi jih je bilo samo 61 sposobnih. Manjka monterjev, nadzorni- na. Tovarne, ki ne izdelujejo vladnih naročil, se bodo pač morale pri-po^tbi teh kovin o-mejiti do skrajnosti. Ladjedelnice na Zapadu Ker so se stavku joči CIO in AKL mašinisti vrnili na oclo, je začelo s polno paro obratovati etnajst ladjedelnic v bližini San Francisca. Delavci bodo delali po 48 ur na teden. V ta delovni Čas je vštetih sedem ur overtimea. Mašinisti bodo dobili $1.12 na uro ter poldrugo plačo za overtime. Bermuda bo izgnala sovražnike Governer Bermude je bil pooblaščen iz^nafti z otočja vsako osebo, ki se mu zdi, da o- Farmerji so zastavkali Za sto funtov mleka zahtevajo tri dolarje. — Unija ima baje nad 23 tisoč članov. — Owen Young pomaga strajkarjem. — Velike kompa-ni je prizadete. Vodstvo "Dairy Farmers Union" v Utica, N. Y., je naročilo vsem članom, naj ne prodajajo mleko prekupčevalcem in kompanijam, dokler ne bo ugodeno zahtevam unije. S 1. avgustom bi dobili farmerji za sto funtov (47 kvartov) prvovrstnega mleka $2.88, unija pa zahteva za vse mleko isto ceno, namreč tri dolarje za sto funtov. "Dairy Fanners Union" i-ma 23 tisoč čanov v državi New York, • v Pennsylvaniji in v Vermontu. Mleko oddajajo 380 večjim in manjšim kompanijam, med katerimi sta največji Bordeai in Sheffield. Pred njunimi napravami v New Yorku so že razpostavljeni pi-keti. sod veliko pomanjkanje farmskih delavcev. Unija je izreono naročila far-merjem, aa ne smejo prodajati mleka sirarnam. Tekom štraj-ka leta 1939 so gat prodajali, pa se je dognalo, da sirarne niso porabile mleka za izdelovanje sira, anrpak so ga prodale v mesta. Iz Albany, N. Y., poročajo, da je bil dosežen sporazum med "Dairy Transport Association" in unijo razvažalcev mleka. Razvažalci v Westchester okraju in okolici, ki so ao-bivali doslej $35 na teden, jih bodo dobivali vprihodnje $40. telan preko Pacifika v Vladivostok, oev, mornariSka komisija pa Seetde«t ladij. Preteča stavka pri Sealed Power Corp. Uradniki obrambnega posredovalnega urada v Wa^hirg-tonu si prizadevajo preprečiti pretečo stavko pri Sealed Power Corporation v Muskegon, Mich., ki izdeluje motorje za tanke in podmornice. De- pot ni kom fotografske aparate, predno se iikrcajo na otočju. Turist, pri katerem bodo dobili^ fotografski aparat, bo poslan takoj nazaj na ladjo, aparat mu bodo pa zaplenili. Na Bermixii je precej ameriških vojakov, ki imajo tam svoje oporišče. Tozadevno pravico je dala Anglija Ameriki v zameno za nekaj bojnih ladij. Tja prihajajoči izletniki lavci so člani AFL Automobile so skoro izključno iz Severne Organizirani farmerji imajo približno 350 tisoč krav. Nekaj nileka booo imeli za domačo u-p o rabo ter za krmljenje prašičev in kokoši, drugo bodo pa uničili. ~ —~ - —------ Stavkujočim farmerjem se je pridružil tudi Owen D. Young, bivši predsednik General Electric Co., ki živi v pokoju na svoji veliki farmi pri Van Homersville, N. Y. Po njegovem mnenju cena $3, ki . , , jo zahtevajo farmerji za sto groza javno varnost,obrambo ,funtov miek ^kakor ni in u-^pesno nadaljevanje vojne. | tjrana Kapitani izletniških parni-1 Harry Carfan, tajnik famier-kov so dobili naročilo, pobratil^ unije je rekel. _ Ce far. toerji ne bodo dobili treh dolarjev za sto funtov mleka, bo postal njihov položaj narav- Workers unije. in Južne Amerike. nost brezupen in bodo nehote prisiljeni sabotirati narodni obrambni program. Vlada želi PREMEMBA V ANGLEŠKEM POVELJSTVU V Londonu je bilo oznanjeno, da je biL na mesto vrhovnega poveljnika angleških armad v Sredozemlju generala sira Archibadda Percivala Wa-vella, ki je poveljeval v petih velikih biitkah in ki je dosegel nad Italjani velike zmage v A-friki, pozneje pa doživel poraze, imenovan gen. sir Claude John Eyre Auchinleck. General Wavell bo sedaj poveljnik v Indiji, Auchinleck pa na Bližnjem Iztoku. Zakaj je bila izvedena ta prememba, vlada ni naznanita1. Domneva pa se, da bo Wavell skušal zadržati Nemce, ako bi skozi Rusijo vpadli v Indijo. Novi ameriški parnik Komunisti naj agitirajo za vojno Nerodni voditelji komunUti- sident Polk," čne stranke v Združenih državah so pozvali članstvo naj preneha s svojo mobilizacijo za mir in naj začne agitirati fca vstop- -Združenih držav v vojno. Se pred desetimi dnevi so člani komunistične American Peace Mobilization piketi-rali pred Belo hišo, obsojajoč ameriško pomoč "imperialistični Angliji." Komunistična stranka je "že dostikrat obrnila svoj plašč po vetru, nikdar pa še ni tako temeljito spremenila svojih nazorov kot jih je prejšnjo soboto. Glavni stjaai komunistične stranke je izdal neslednje ugotovilo : . — Naši govorniki naj pozivajo predsednika Roosevelta, naj izpolni svojo obljubo in naj pomaga Sovjetski Rusiji. Lend-lease postava naj se ti-?e V Newport News, Va., ladjedelnici so spustili v morje najnovejši ameriški parnik "Pre-la&t American President Line. Kumovala mu je Miss Patricia Kennedy, hoi bivšeka ameriškega poslanika pri angleški povečano produkcijo, da ji bo/tudi Sovjetske Rusije. Angli-mogoce poslati v Angiijo za- ji je treba z vsemi silami poioa-dostne množine sira in konden- gati% Vlada Združenih držav ziraneg«/ mleka. Če bodo farmerji plačani po stari ceni, jim pod nobenim pogojem ne bo mogoče produkcije povečati, ker so obratni stroški zadnji čas zelo narasli in je vsepov- VOJNA V IRAKU naj razvije bojno črto proti Hitlerju ter naj uveljavi potrebne odredbe za zmago demokracij in iSovjetske Rudije nad Hitlerjem. Tanker nasedel na pesek Iz Lewesa v dnžavi Deteware poročajo, da je v Delaware ©ay nasedel na pesek ogromen tanker Atlantic Refining Co. Tanker je eden največjih, kar jih je bilo kdaj zgrajenih v Združenih dnžavah. Na krovu rma 150 tisoč sodov olja. Zzorovanje Townsendo-vih pristašev .V Bufao, N. Y., Be vrši šesti kongres Towsendovih kln-bov. Na kongTesu je navzočift nad osem tisoč delegatov iz vseh delov dežele. Zborovanje se bo vršilo v znamenju narodne edinosti in patriotizma. Delegati bodo skušali vplivati na narodne zastopnike, da bi potom zakonot daje uveljavili penzijski načrt po Towsendovem sistema. DA NE BO MANJKALO PREMOGA ... Kakor olje in gazolin, bo tudi premog podrejen . strogi vladni kontroli. — Ameriška industrija bo potrebovala 500 milijonov ton premoga. Tajniku za notranje zadeve je bilo sporočeno, da bo pri- j kega premoga. Angleški vojaški trucki, ki so zgrajeni posebno za vojevanje v puščavi, drve preko peščene puščave v bojih v Iraku. hodnjo zimo precejšnje po-manjkanje premoga, če vlada ne bo že zdaj storita potrebnih korakov. Kakor za olje in ga-zalin, bo tudi za premog imer novan poseben koordinator, ki bo preprečil vsako brezpotreb-no trošnjo ter skrbel, da bodo predvsem vojne industrije s premogom primemo preskrbljene. Soglasno z zadnjimi podatki, bo letos potrebovala ameriška industrija približno petsto mi- ionov ton premoga, torej deset odstotkov več. kot ga je potrebovala kani. S premogom sc tovarne slalbo založene; imajo ga Je nekaj nad 22 milijonov ton, doeim je znašala konci zi nae rezerva 50 milijonov ton. Pormanjikan je je povzročila predvsem stavka kopačev meh- Dvomljivo je, če bodo mogle železniške družbe preskrbeti prihoanje zimo toliko tovornih vagonov za prevažanje premoga kot so jih prejšnjo. Vlada je že > zdaj pozvala premogovno industrijo, naj poveča produkcijo premoga. — Zdaj ga nakoplje jo premoga r-ji na mesec od devet in po1! do deset^milijonov ton, d očim bo treba do jeseni povečati pro-dtuMijo nai tedenskih dvanajst milijonov ton.' Ce se v tem slučaju ne bodo .pojavile kakšne nepričakovane zapreke bo prihodnjo zimo dovolj premoga ^za i nd ustri j al ne in privatne potrebe. Koga namerava imenovali' predsednik za premogovnega koordinatorja oziroma "car-s« mn&alŠ£ M «9 t A 8 * A * O D S" - Hew ToiS a« GLAS NARODA CTOfGB or TBS KOPIJI) 99 by Hwwk FabtiAlng C—p»T. (A Corporation), frank Bakaer, President; J. Lnpoba, See. — Place of trasinesi o* the and addreaeee of above officers: 21« WEST 18tb BTBJUBT, NEW YORK, N. X. 48th Year •Glao Naroda" Is limed every day except Saturday Sundays and Holiday«. Subscription Yearly ML—. Advertisement on Agreement. Ba eeio leto Telja DM mm Ameriko In Kanado «0.— ; aa pol leta <8.—; ■a iatrt lata H BO. — Za Mew York aa celo lelo «7.—; aa pol leta »8.80. Ea lnoaematro aa celo leto <7.— ; aa pol leta <8.00. "Glas Naroda" lshaja vsaki dan lxvaemSl sobot, nedelj lo praanlkov. "flL&fl NARODA," ti« WEST 1811) STREET, NEW t CHelaea 124Z YORK, N. X. T"*" » Wednesday. July 2, 1941, — Fourth of July »165. obletnica rojstva Združenih držav. s cim more amerika pomagati rusiji? Ko je preusednik Roosevelt obljubil Sovjetski Rusiji oziroma meči armadi vso mogočo pomoč, so začeli obrambni . uradniki razmišljati, s čim bi se dalo najuspešneje pomagati. — . Najprej je državni zakladničar sprostil ruski kapital, ki je bil "aaimrznjen" v tej deželi. Koliko je tega denarja, «e ne ve natančno, toda nekateri sodijo, aa g^, je skoro sto milijonov dolarjev. Nadalje je Roosevelt namignili, da si bo Rusija brez posebnih težav nabavila dovoljenja za elcspoift vojnega materi jala in drugih potrebščin. Pomisliti je treba, da Združene države že preskrbujejo z vojnimi potrebščinami Anglijo in Kitajsko, polegtega pa morajo skrbeti tudi za primerno domačo abnaanbp.. Pomoč Rusiji bo za Ameriko nadaljno breme, ki ga bo prenašala v zavesti, da za dosego končnega cilja'—poraza diktatorskih sil —ni nobena žrtev prevelika. Izza izbruha sedanje svetovne vojne je naksipila Ru-' sija v Združenih državah velike množine oljiai, bakra, krojnega orodja, usnja, bombaža, raznovrstnih strojev in raznih jeklenih izdelkov. Leta 1940 je kupila Rusija od Amerike za jodvfomsti" 86 milijonov 943 tisoč dolarjev blaga. Edinole Francija in Anglija sta kupili več. Za vse tako blago so zdaj potrebne ekspertne licence in ga je z daj sploh težko dofoiti v večjih množinah. Odkar je Rusija v vojni, bo potreb vala znatno več kot dosedaj. Predvsem bi ji bila dobrodošla letala, toda v tem pogledu ji Amerika ne* bo mogla dosti pomagati, ker zaenkrat ne more producirati dovolj letal niti zase in za Anglijo. Rusija bo morala precej dolgo čakati, predno bo dobila od Anglije kaj letal. S ' 'high test" ga^linom, primernim za letala, bi ji Amerika lahko pomagala, pa ji manjka tankerjev za prevoz. . , . .. . . , Nadalje je treba vpoštevati, da ima Rusija razmeroma le malo tovornih pamikov, s katerim^ bi mogla prevažati preko Atlantika v Ameriki kupljeno blago. Ta pot bi bila seveda najbližja v Rusijo. Dne 4. julija bo letos 165 let, ot*kar je bil podpisan zgodovinsko pomembni dokument, ki se zon e Izjav« NecdvLsnostL Zato inja letošnji rojstni ' dan Združenih držav tem, večjo vaižnoet. Prvič pa, odkar je Thomat. Jefferson dal v oni »lavni izjavi izraz nače-lcm. ki so dala podlago svo>bodni ameriški lju-dovladi in pogum vsem zatiranim* ljudem šinem wet a, so ta načela izpostavljena naipa-jdom in nevarnosti v#tkd vzma-\ ha prertidemokratičnith načel, ki se razširjajo z nasiljem in ofražjem.; Amerika odgovarja z mogočnim obramfbniin programom v fevrlio, da se obvaruje pred napadem in zasužnjen jem. Na isti način je mala skupina voditeljev pokolje-nja. Drugi je bil baje potomec stare avstrijske rodovi ne, za trttiega pa se prepirajo razne ,T , a • r,«. » soboto dne 28. juiuj« »e jt neradnoeti - bilje nei^ce- tukfij ,i]a mla£ 4 dl£ ske ail pa italijanske narodno- ■ pauj ^^ vzeia je po rzviru. ^ j ženina iz irske vrste, doma iz Vsi pa so bili edini v veri v,Ilion, N. V. M/rs. Jennie O-bodočnost te dežele in poidipi- sretlkar, aLi mati. ji je v tukajš-sal i slavni dokument, ki njem Slov. domu priredila ta- ' VSTANOVEJEN L. 18OT i-ir - ---' — L t I I« n II mi rij ■ ■ 1» I 0 ! 4. t .-■?.'t \ i _ Peter ljudska KUHARICA N^jnorejSa zbirka navodil za kuhinjo ir dom. Cena 50c Financial Department.. . Neki rojak iz West Virgini-je mi piše: — Po dolgoletnem trdem delu sem prihranil nekaj grošev. Lahko mi .verjameš; da bi jih ne izgubil rad. Zdaj pa vse sorte govore: da .bo^ dena r i zgubil I velda RAZNO Z LITTLE FALLS, h.HT. junija se je draginja narašča Navzlic pazljivosti Leona Hendersona in njegove komisije, ki ji je poverjena kontrola nad cenami, se je bati, da ne bo mogoče preprečiti nadaljnih povišanj cen. Urad za de^avvsko statistiko v Washingtonu TEgotavija, da je posledica draginje pomanjkanje gotovega blaga, ki ga vojna industrija porablja v čedalje večjih mnežinaih, da zadosti domačim naročilom in preskrbi oaiveznike z vsem potreb nim. K draginji prispeva tudi povečana nakupna sila prebi-, valstvm Zaslužki so namreč znatno večji kot so bili, in število nezaposlenih se od dne do dne manjša. Poudariti je pa treba, da cene še zdavnaj niso tako visoke kot so bile leta 1929 in so le neznatno višje keft so bile leta 1937. Soglasno z narodno stiaatstiko so se živila oiw£eio. Upaiiv da pridč kdaj Mir. Zgaga gori ter. da >e popeljemo k njim v gtf te. Kaj pa kaj naši prijatelji gozdarji? Upam*, da nas kaj obiščejo 4. julija, da se malo z»vrte, čeravno vem, da so dovolj utrujeni in z vsakim dnem bo j, ker je taka vročina. Vajb-ijeni ste vsi Lz mesta in okolic , da se po inožnosti udeležite te z:ibave. . 'bo inflacija-in ne vem, kaj še fvse. Banke ne plačajo skoro nob en ili interesov. Špekulirati ne znam. Kaj naj torej storim z denarjem* Četudi nisem noben finančni strokovnjak, kajti1 vedno mi manjka do niklja par oentav, sem možu takole odgovoril: — Stopi v poštni urad in lou-pi Defense \Savings Bond. JZu $18.75 že faliko dobiš najmanj še&a, ki bo pai po desetih letih vreden $25. Za $75 kupiš že i-ifkega, ki bo po detetih letih vreden $100. • Za variiost ti ni treba *krbt»-.ti. Prej bo vrag vse drug© vzel kot pa Združene države in dokler bodo Združene države, bodo tudi njihovi boudi varni. SIz vojaške kempe. Pred dobrim mesecem je bila tudi tukaj na obisku Mrs. vovalo. Malo vroče je bilo, to-(Ludvik Ovsec iz Cleveland, O., da sn»o se vseeno dobro poza- ki je bila rojena v tukajšnjem bivali. Mlademu paru pa želi- Slov. domu- šc ko so bili njeni MESEČNIK NAPADEL . STRAŽNIKA. V Šibeniku se je pred dnevi nastanili mornar Ivan Maver, Fcnoči je zapit-lil sobo in v pristanišču odvezal ladjico, na kateri so spaiii mornarji. Ko je mornarje zbudil, so ga pozvali naj zapusti ladjico. Toda Maver jim ni odgtjvajral, tett^ eč je mirno legel. Na kričanje mornarjev je prrhitel stražnik, ki je s težavo zvlekel Maverja z ladjice. V pritsanišču je stal kakor Okamenel in stražnik ga ni mogefl nikamor zvleči. Nenadno je pa Maver skočil vz leta rgičnega stanja in sunil stražnika v morje. Ko je prihitel še drugi istrasžnik, ga je Maver kakor, pobesnel napadel. Mesečnika so Skušali zvezati, a jim je potrgal vezi in pobegnil. Šele drugi dan so ugotovili, da so imeli posla z mesečnikom in ne z zločincem. mo obilo sreče v bodočnosti. Kot se sliši, bo zopet v kratkem "t^ower party", pa za njeno sestričmo, katera živi tu v bližini. Torej le tako naprej, da bomo "ta" stari misiji, da smo bili isamo mi tako srečni, da smo stopili v zakonski jarem. V petek večer 4. julija bo zepet malo proste- zabave v S3V>-venskem dumu na Danube St. Igral. «bo harmonikar J. Zoroe razne komade, ter se bo: lahko vsak plesažeHjni zavrtel, kolij kor se uhi bo ljubilo. Seveda pijače in je«=tvine bo treba pa plačati, kder se bo hotel kaj okrepčati. Upam, da ne bo take vročine, kot je hjja preteče ni teden, da bi se o1 o vek kanalu iztopil, potem pa pankrat tak nnlrr, da bi nas kmalu voda odnesla. Pretečeno nedfffjo nas je turii^ obiskal s svojim sinom Mr. Pr, Trinkaus, kateri iuKa svoj hotel v Chdskany, N. Y. Kct je Rekrut brska po menaži ter Wjoe med sofato nekaj peska in prsti. Ogorčen se pritoži seržantu.., — Šele dva tedna si. pri nas pa se že pritožuješ? — ga nabrali seržant. — Mar nisi prisegel, da boš zvesto služil domovini? — Da, prisegel sem- — odvrne rekrut, — da bom domovini zvesto služil, nisem pa prisegel, da bom domovino je-uel. * Počitnice.-.. i tarši varuhi doma po hiuenu Spacapan. Mati ji je tukaj u-mrla, oče se je pa z družino prese4il *v staro domovino, odkoder se je tičev vmila tfr se orrtcžile; Večino pa je le ho- ' p0 mojem nmenju bi bile i tela vedeti, kje je bila rojena, dealne počitnice, če- bi mogel nakar 'A, PENNA. lušt&jč moxham i .u-u v johnstown^pa. i ^ vst»n«nljcfio l&.jupij* .1916; torrj jf stwo JiSJrt To drufitro Je bilo V tem časa smo Izplačali: podpore Smrtnuw ................. k -i $22.< ..... 70.00 sHi^jijt. ix.ier.n. tm\ ui.ii In "■- ■■ To Je le^jpoflvot.f duCaju Jioleiul aH smrt;} Jn 4ruStio Uua Se blagatoe nad ^7.0Qp.ppr V.nU> druSt^o. .lajiko '.prestopi, j ^sak;, Jugosl vaa Rod . 10 mUd odd|Ijeu od /iru^tyenega a^dpia. Prosilci od, ip.rleta do 30,.»o,;F/sto-pnine prosti; od 30. do 45. leta i>a je pristopnina $1.—, in to velja samo do konca tega leta. — Torej pristopite v to društvo na prihodnji «jt, ki se vt« vsak« 1. nedeljo v mesec« t Sloveneketn Doma nO Martam. Ulj a v »i. 1 v El^S K.I1J! T 'tiW ' ti/kCi • t • ^ i*) i* KOT' V3AKO CBi^; ^ td PIKNIK 4. JCOJJL'V SIpTEJfŠKtlM EJOMO- Dober otfcttter nast^ Šb 8. uri zVe«er. -J PIKNIK SE PM^tCft £ URI POPOLDNE in bo trajal do l^mtmOAr ffB*el od Wisu ia dale& da pwoUte« ta plknikp^Btiiev« bi^doatt te tttA wtop oe boTmanjkalo T-Fvjr -LIJA PAPQLDN£ATJ ' . O LANE TEGA DBUŠTVA pa prosim, da ae vdeležijo : Ce ue, bu moral prispevati 11.— v društveno blagajno. Torij "" 4. JULIJA POPOLDNE ALI ZVEČER. na svidenje JOHN POLANTZ. tajnik. Najstarejša slovenska podporna" "organizacija v Ameriki . . Posluje že 48. leto Članstvd 37,000 Premoženje $4,726,000.00 , *.SOLVlSNTNQJST K. 8. K. JEDNOTB ZNAŠA 125.19% Si««*. '*< tad^d-aoii f * - . - " - i *" fe b^I dobr« *eM In svojim dragim, zavaruj m.pri najbolj.^ po-M«al in.n^Mlvmtnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI jfcDNOTI, kjer se lahko xavarujei zrn nartulne, razfte Operacije, proti boiexni in oncmoflMfL OTffA« ta>c«j po ' ^ K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ionsko od 18. do CO. leU: otroke pn lnkd| pov rOfrtvu in do'1«. leta pod svoje okrilje. d^nje d^be ---!-^- . . Pred leti soiu jia nekem slo-venskem farmerskem pijcnikii slučajno/ujel' besede, katere se i danes smatram zfi največji, obenem pai tudi za najnerod-hejši poklon, ki ga more na-1 prarviti mož svoji zakonski družici. _ j 'Na trati pred dvorano sla »ležala dva fannerja, podajala vrč sadjevca ter razpravljata o družinskih' zadevah. NPa pravi starejši mlajšemu: — Tako se mL zdi, ; da je moja žen« najoianj pet let Kriilajea kočije fvoja Jwiba.-"-^ HJLA8 * X 1 O D IM — 9sw Tori** .Wednesday, July 2, 1941 »»TiiroTEj»m n mi Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci TESNEJŠE DELOVANJE MED KANADO IN AMERIKO V Washington^ in Ottawi je bil imenovan skupni odbor za gospodarske zadeve. — Ze zdaj se je treba feaviti s povojnimi načrti. Kanada in Amerika sta usta-f ~ " novili 'gospodarski odbor, ei-'King in ameriški predsednik gar namen bo pospešiti mobi-'KoomJve.it'dogovorila o potrebi lizacijo kanadskih in arneri-; k iL-pomožnih virov za obrambi) dež«"!t1. takega odboru.. Tako kanadska kot tudi a-mcrišika vlada sta mnenja, da ( 'lani odbora »o v Washing- bodo načrti odbora koristni o- tonu in v Ottawi ler Wlo pred vsem proučevali mr&nost uspešnejšega imnlbl;aaija kanadskih in ameriških pomožnih virov v "'vrho p rodukeijp obramfbnih sredstev, kolikor se to doslej še ni izvršilo. Ker so bo po sManji vojni nr'dvon|no pojavila rt-sna go psodarska kriza, je treba že borna deželama, ker bo z njiiio vo pcanočjo povečana kanadska iii ameriška produktivna zmožnost. Kanado zastopajo v odboru na 'lojnji strokovnjaki: H. C. Heiirv, član departnren- . t« za ntfunieijo in ptrobščine; J0 U10l'e,jitni nouspehi. pr. \Y. A. Mcintosh, posebni PARLAMENT SE JE ODGODIL Kakor vsako leto cib tein ča-sij je tudi letos odgodil aa nekaj .tednov kanadski parlament, da bodo poslanci in ministri lahko odšli na počitnice. 'Za * luča j k?ikišniJi izrodnih dogodkov, IkkIo takoj poklicani naesaj v Oitavvo, kjer bodo j nadaljevali svoje prekinjeno i delo. t JSeje pnvt odgoditvijo so bi le precej d »lige: Trajale so od 11. dopoldne jkjziio v n0»*. Zadnji dan zasedanja je opozarjal presednilc Mackenzie King- ministre in člane parlamenta, naj ji3i trenutni uspeh! zaveznikov prerveč ne navdušijo in naj jih preveč ne razbuir- .zdaj napraviti načrte, da bo go-1svetovalec finančnega depart-i-fl»odarstvo obc-*-i t j' t;i r-iri^'-r- ■ ■ - ,■ M * NOBENA KOST NAJ NE BO ZAVRŽENA To je geslo novoustanovljene organizacije, či-je člani zbirajo po vsej deželi kositi in razne ciruge še up>orabne odpadke. Malo ouo.no se sliši trditev, Delavski voditelji aretiran^ V Hamilton, Ontario, je bil aretiran O. S. Jiaekson, kanad-1,1; «ki podpredsednik United Electric Radio and Machine Workers unije (CIO). Dan kasneje Pozrv je bil poslan ikprmvain dne 10. junija ter je brio v njem rečeno, naj se začno pogajanja d- set dni po tistem dnevu. Vsled prej neslnit^iiih ovir-se ie pa se^tamik nekoliko zaJ knsnil in se l>o na,fbr/. vr^il prve dni mei-cca julija. ■Poziv unije se «lasi: ,, ^ . A . , |!?od»>e. Prvi sestanek naj se "Une 10. junija je Kirkland vnsi de-eti dan »po odpoišiljatvij ]aVWV. Po zatrdilu unije se jih Lxke .\tine and Mil! Worked resfistnranih obve til. , je vrnilo na delo 3000, dočim jih tisoč še počiva. Družba trdi, da je bil povratek stoodsto- ............ ...... — -....v ( K^ns iiiuje ')■ i-'tut Kasneje and Mill Workers unije št. 240,; je bila končana stavka pri Ca-j)c«rajati z zastopniki majn nadian Westin^house Corapa-de sklenitve .nove delavske po- Zfistavkalo je bilo 4000 de- LJUDSKO ŠTETJE V KANADI Uradniku censusa mora vsak odgovoriti na stavljena vprašanja. — Vpogled v podatke bodo imele samo dominijske oblasti. -r V Kanadi se je pričelo ljud sko Štetje (census). Uradniki ii' hodijo od hiše do hiše, cd stanovanja do stanovai\ja in zbirajo potrebne podatke o starosti in .številu prebivalcev, hi da jih ne bo mogel nihče izrabljati v svoj lasten prid. Uradnike ljudskega štetja veže prisega, da ne smejo dati dobljene informacije nikoimnr njihovi narodnosti, delu, pri ^drugemu na razpolago, kot iz katprem so zaposleni in raznih , ključno le pristojni oblasti. . d rilcih stvareh. Na vsa vprašanja je treba to< ■no odgovoriti. Sleherni naj -i zapomni, da bodo na ta način dobljeni podatki na razpolago edinola domdnijski vladi Onega, ki- bi netočno odgovori! na Vprašanje, utegne zadeti občutna kazen. Za n>esto Teck in okolico je določenih 23 števcev. Tietedinu ki ni zmožen angleščine,'bodo preskrbdli tolmača. ten ter da se zdaj produkcija neovirano nadaljuje. Jackson je bil aretiran anra-di prekršenja kanadskih o-brambnih določb. £*tirinaj«t n-službencev tovarne se l>o mora- lo zagovarjali zaradi nepo- stavne sbavke. Dasi je bila stavka pri Canadian Westing-house Company izredno kratka, je splošno kanadsko javno«t precej presenetila, kajti Kanada* v sedanjem času skoro sploh ne pozna stavk, posebno pa ne v tovarnah, ki so z 6rniado> mornarico ali zračnim zfoorom v kakšni zvezi. Običajno je vsak spor med delavci in delodajalci mirno uravnan. SALVATION ARMY IN VOJNA Kanadčani predobro vedo, da ne more biti nobenega kompromisa med ameriškim načinom življenja in nacizmom. Nedavno je govoril v Now Yorku George W. Peacock, poveljnik kanadske Salvation Ar-W* - ..... < Dejal je, da po Kanadčani od due do dne, bolj odločni j»ojfia-gati Angliji izvojevati vojno civilizacije proti "barbarstvu. • Colonel Peacock, ki se je nedavno vrnil iz Anglije, je obsojal nemško propagando, čije cilj je izpodkopati angloSko moralo, ter dostavil: — Anglija ni bila še nikaar v zgodovini tako odločna zmagati, kot je v sedanji vojni. vZelo je pohvalil tudi Kanadčane, o katerih je rekel: — Dasi je Kanadčanov te nekaj nad 12 milijonov, , so prispevali v vojno - službeni sklad nad 7 milijonom dolarjev jter so po preteku prvih treh tednov podpisali 500 milijonov dolarjev vojnega posojila. Vsak posamiezen Kanadčan prav dobro ve, da ne more bi- i! m/^J a n-« ■ h« X1* I*-w» -n a r*t ti vi 17- da igrajo ko^ti v sedanjem času v Kanadi zelo važiio vlogo, !toda trditev je skozi us koz resnična. V dokaz teiuu je sporočilo kanadske "National Salvage" kampanje, iiz katerega navajamo nekaj poorobuosti. i Kanada eksportira na l^to od 60 do 70 tisoč stotov kodi. Kanada ima tovarne lepiva (gl»e), ki pa ne morejo dobiti ^dovolj sirovin, predvsem kosti, jfda bi mogle obratovati e polno olumT" sledm ii:VsIed te^a ie bila KnlUl-o k ui ^.os iui^i^ prisiljena leta 1940 impo*- tirati za približno 125 tisoč dolarjev lepiva v obliki praška in plošč ter za 30 tisoč dolarjev tekočega lepiva. "Tovarištvo s Kauado pa mara biti tudi tovarišstvo z Anglijo; in gu?er v vseh zadevali. tBkajdčili se dominija. "Z podnje tri me^e-jKjrtirala Kanada za 100 ii^oč T man-> da bo dolarjev kostnega prahu in sPraviti ^upaj za Zadnjega vojnega posojila so 1 »odpisali Kanadčani za 200 milijonov več, kot je bilo. prvotno določeno. Vsak trinajsti Kanadčan je kupil eno ali več obveznic. Najbolj sta se postavili provinci Ontario ip British Columbia, kjear je vsaka deveita o-eba kupila ne^aj posojili a. Ne oziraje se na-velike kar-poracije, banke in stične ustanove, je kupilo poeojilo 844 ti-soič posameznikov. Povprečno je kupil vsak za 350 dolarjev obveznic. ' •V kjp peči, bodo zaloge olja toč- želo, ki je ibila vedno proti stal no odmerjene. Tudi tovarne, rvim armadam in proti imperii v katerih §o doselj kurili » pre- istični politiki. Levu knjiga Je kulturna poslanka; odprimo jI vrata t nafte rcnd naj da prisili žalni trak na pravo mesto, da ne bo invcjl c^ar kaj grajati na meni In gumi>e je treba zlikati, kakor se spodobi. Tudi če bi bil cesar na pol slep od joka — ali gumbi svetijo. Li vendarle videl. Morda pojde papa : menoj v avd.enco. Če ne pokličejo samega, brez papana, mi je ljubše. Oton fco tudi na Dunaju. Kaj poreiee, ko bom zdaj ja« pr^tolona^'ednilkf t Ta mah še nisem, ne maram se •'dajati gotovosti. W A jut- i bo morda že v listih. Ako cesar umre, postane prestolonaslednik tisti trenutek cesar. Po triu tik m je treba tudi takuj postaviti novega prestolonaslednika, ako prejšnji uiffre. To je vendar logično. A kaj, da ni z Dunaja nobenega inada)'jnjega glasu* Takoj moram vpra'ati. In preoblači se, skrajni čas je, kje pa so ljudje? Ob sedmih se mi zdi. <..dha;a vlak, in zdaj bo takoj šest." JM «e j«« obriti. Nobena brzojavka ni bila več prišla. Med preoblečen jem je venomer ponavljali: * * Pazite, morda pride kuašna brzojavka!" Na postaji Franca Jožefa je dal poklicati načelnika. "Nobenih brzojavk?" ' Nobenih ni bilo. Ob sedniih in dvajset minut je breo-vlak xlptfljaL Grof Wurmibrand je sedel nadvojvodi nasproti. Vlak ie ^rinel skozi predmestja, večina hiš je bila razobesila žalne zastave, 'v,rne ?astave so težko in togo visele v rumenem soju ulpčmih svetilk. N: to je prišla poslednja hi&a. poslednja žalna za jtava, poslednja luč. Vlaik je čedalje hitreje g rmel v neprodl ino nočno. -temo. Orof je zadrgnil zavode. Po'a-i vozi," je rekel nadvojvoda, "kje pa smo?" Prejedi emo naslednji dopis: Cen j. g. urednik: — Jako bi Vam bil hvaležen, če nri dovolite, da v Vašem časopisu zapreism Vaše čitatelje za sodelovanje v borbi proti diskriminaciji vsled prejšinjega pripadništva, plemena in vero-izpovedanja. Taka diskriminacija je povsem ne ameriška in ne-deniokratična. V primle-ri z minogimi drugimi deželami je Amerika bila precej prosta k-to. vendarle zadosti je imamo, da treba biti zares v skrbeh — zlasti v t eni času, ko naš narodni dbramfbni programi potrebuje popolno soudeležbo vsakega državljana in stanovalca in ko Združene države morajo pokazati svetu, kaj demokracija zares pomenja v pogledu svobode in enake priložnosti. V privatnih industrijah viia-da po obstoječem zakonu ne mnogim kvalificiranim inozem cev le v izdelovanjn zrakoplovov in njihovih priti klin ali pa v deflu pod "tajnimi, zaupnimi in pd ebno omejenimi kon-trakti." Vzlic tej jako omejeni legalni izjemi se godi, da se mnogi nekvalificiranim inozem-cem ne daje delo. In ta diskriminacija se razširja tudi na mnoge natural i žira ne in celo na tukaj rojene državljane. To plasti velja za ljudi nemškega in italijanskega pokoljenja, Žide in črnce. Ker imajo nemška a>!i italijanska imena, se mnogim Amerikancem odreka zaposlovanje v obrambnih in drugih industrijah., daei so se oni sami ali ceio njihovi roditelji rod M i v tej deželi in so ravno tako sposobni in lojalni, kakor vsak drugi Aimerikanec. 'Za uspešno borbo proti das-krhmnaoiji treba napadati ne le v splošnem, ampak v posameznih tftučajih. Eadi tega prosim Vaše čitatelje, da prijavijo organizaciji Common Council, ako vedo za posebne slučaje take diskriminacije. Da >e ukrene primerna akcija, treba znati, kake vrste je ta diskriminacija, imena in. naslove "ljudi, ki so bili zapostavljeni, delodajalcev zapletenih ljudi. Edinstvo v trpljenju _ Francoski list "Temps" je priobčil &anek, ki podaja zgovorno *ftiko današnjih težav francoskega naroda, članek se glasi: panes v težkem času, bi bil najostudnejši zločin, ako bi se izkoriščalo trpljenje našega naroda za sejanje nesloge in za rokuje narodnega edinstva. Kakor smo čuH, "bi se nekateri ne p remišljali utfnogo, preden bi se lotili tega posla. Tudi nekateri iisti radi obtožujejo vlado, da se prema to briga za prehrano zal edenega dela Francije. zlasti Pariza, in da ji je po-polnonia vseeno- kako živi m drugih j francosko ljudstvo na drugi strani demarkacijske črte. Po- Dtidkrimfrnacija ni Je briga | navija 8e toda očitek, da vlada ljudi, ki so bili zapostavljeni. Briga je nas vseh. Kajti le, ako imamo človeško družbo, ki sprejema vse svoje ljudi kot enake člane, brez ozira na rojstvo, barvo ali vero. moremo vreuičrti oni ideal in priložnost, ki ju želimo za sebe in svoje otroke. Upam, da Vaši čitatelji bodo sodelovali s tem, da nam pošljejo kolikor mogoče informacij. Pisma morejo biti spisana v angleščini ak materinsči^ ni in morajo biti naslovljena na- Common Council on Dis crimination, 222 Fourth Ave., New York, N. Y. Read Lewis, izvršilni ravnatelj Common Oounc'rl for American Unity. maršaja Petaina ni kos vorjni nalogi. Take Jbesede ne zaslužijo drugega, kakor prezir, saj je vendar vsakomur znano, da *»e trudi vlada na vso moč, da bi ublažila težke poledice poraza, bede, zasedbe in ostrosti pretekle zime. Toda na žalost ostane nesreče še vedno mnogo in ta bi se dala rikrotiti samo s strogim edinstvom in prostovoljno disciplino vseh Francozov oibeh delov države. se. Zaspati ni mogel. Krčevito je zaprl oči in sklenil, da jih opre šele pred prihodmn*. "Ln'zite tudi vi n spre," je ukazal. Necpiosnp. počasi je vozil Mak. ".Prekleta viočina v vozu," je pomislit "ko pa ia-t",piš, se prehiadjš na ledtnem zraku. Sa;> sem tako zmerom prehlajeri. zjutrai se zmerom potim 1 Ali mi pošljejo tvori-i voz na postaio! Onkrat ni bilo voza. Svinjarija! Zanika rm-s-t avstrijska! Ti so res amožni, da mi ne polje jo voza na oostaje. Ne. to pot težko da bi ga. Morda me bosta čaka1!." na postaji oče in ngati. Morda mi papa poreče v pozdrav' "Hočeš postati cesiy, Franc Ferdinand? Ali naj se otipov-m v korist tebi?" i Lorda poreče;: "Ali veš- da je postal tvoj si ari papa na stara siva leta še prestolonaslednik? Bolj strumno sedi, ara ven svojega bodočega cesarja." Papa zmožen, da nri to reče. Če bi tako dejal, takoj takoj poreče mama: " ?apa se samo šali, saj niti ne misli na to. Pre-stolonas1 Tednik boš ti. to je nJavnaj sklenjeno, a težko breme si boš naloIiT, ubogi Franci "' I To bo vsekako r^kla, poznam nla.no, /e zdaj jo skrbi, ali mi vladanje ne bo prevelika muka. ^lamu — ta -nu želi ret zmerom najboljše. Nihče drug ne," je cb>tal. Frainc Ferdinand je vstaL privzdignil za^tor i pogledal venkaj. Snežilo je. Žalna zastava na majhni postaji je fofolala v vetrn. Vstopale so vsega tri osebe, potniki t.etj«gs razreda "Zaradi treh ljudi se morami p«t minut dalje voziti," je zlovoljno pomislil: Franc Fer-amand. Obrr-ii se je. zagledal grofa, ki je bil vstal in s težavo držal o^i odprle, in rekel; "Kar m uno sp:te; zastran mene laihko spite do Dtunaja." J*arn-i stroj jej zatuliti. Vlak je vozil zdai v lepem, krepkem ponosnem ritnru. Železo je mlačno porožljavalo. TTho ,ie pe>žverfketa\ alo steklo v oknih. Rožljalo je, žvenketalo, bučaH. V" tem ritmu ei čutil širjavo dežele. Vlak je M' de- ar."|^anjosti povserf nedolžna- je Glioma ie staL na postajnem pločniku, sto in sto ljudi je bii!o|kaj težko- & angleški pre-n i okreg, vsi v praŽT.jih uniformah im firkkih. Usto dekletce ko.ooe,na' pamik S. Queen je kl«v>a'n pred njim in mu molilo šopek cvetlic. VI i ljudje so v strahu in spoštrvenju molčali, zadaj pa, v globoki dolini je klica! grmee /fbor. "Cesar Cesar!" Franc Ferdinand si je mislil: "ljudstvo je veselo, dttf-go časa > hrepenelo po močnem oesarju. Izpregovoriti moram nekaj zahvalnih boseld." Tedaj je zagledal na preprogi Jri jt "esrala oe: dialjnih gara čez v^a dolino prav na postajni pločnik, dva. častnika, ki sta z epctekajoeiira se koraki zelo nespoštljivo prihajala bliže in bliže. Postajala sta čedalje večja. i<- -adajci ju jo spozna,; bUa sta oesarjevič in Oton pod pazduho se držeč sta koievratila proti njemu, cesarjevič je p-ešemo A-zel šopek ki je ležal na mizici zraven Franca Ferdinanda, in dejal: {Nadaljevanja prihodnji) Elizabeth odp'iul iz newyorske ga pristanišča z več sto letalB za Veliko Britanijo, je nefofo oddal na newyorški radijski postaji navadno športno poročilo o neki boksenski tektnS. Dejansko pa je med besedilom ^ uunmo prav na postajni tpga poročial bilo znakovanje opctekajaeum se koraki zelo za neki sovražni pamik na s tu. Dognalo se je, da se tudi z zjckravnišfcb terapeutično pripravo, Če ni blekirana, da sestavljati motnjam podobni tajni znaki. Take znake more ujeti le posebno izvežbano in paz^rvo liho sovražnega prr-•Jluskovalca in napraviti iz njih porodilo vohuna. . Celo v radijska predavanja se fvtihotapijo odstavki, ki so raanmljrvi le čuječi sovaržni-kovi tajni službi. Tudi v glatn, ki se oddaja po radiju z gramofonskih plošč, se spleta vohunska zveza s asv razni kom. VgTamo-fonlske plošče se vrijejo z igla znaki, ki povzročajo med oddajanjem glasbe rahlo prasketanje, ki iz določene zapovrst-nosti tefti znakov izurjeni prisluškovalci sestavijo vohunsko poročilo. Iz teh podatkov lahko vsak sam jasno razvidi, kolikega pomena ne Je za državo in njeno vojaško silo, marveč trudi zanj in za njegove svojce je, če zna molčati. Molk dandanes ni le zlato, kakor so doslej dejali, marveč je tudi državljanska dolžnost. Molk dandanes pa je tudi dolžnost in >»krb za svoje življenje in zlasti za življenje svojih sinov in očetov ter bratov, ki stoje kjerkoli na braniku domovine, katere pa kle-petavost domačih spravi lahko v .smrtno nevarnost. Vohunu ni nič svetega. Breaobzirno bo izrabil vakršno novico, ki bi jo dobiil od lahkomiselnega državljana. In ta notvica, sporočena v tiyino, bo utegnila veljati življenje katerega izmed tl-tih, ki so takemu klepeta-veVrru človeku dragi in 1 j lib i, ne glede na to. da klepetanje škoduje svoji državi in svojemu narodu. Zato, ljudje božji, ne klepetajte. Molčimo in delajmo! Jrt -no je, da so ona hudobna očitanja v nasprotstvn z zdravim razumom pariškega prebi-vaflstva in naših rojakov v vsej zasedeni Franciji. Silna pri-ljub'jenost maršala s tem' ni prav ničesar utrpefa in ta ljubezen, s katero je obdan rešitelj defrtavine, nam je v sedanjem času najjacji temelj narodnega edinstva. Vsa država z oft) cudov arija vred mm. optimizmom prenaša vsiljeno nan* nesrečo, ker ima enako zaupanje v šefa države in enako vero v dvig domovine% Med severom in jugomi vzhodom m zapadom v tem pogledu ni raa-like; vsa Francija je enotna v nesreči, kakor je bfla v dnevih sreče. Vzajemnost obeh delov se ne bo dala porušiti z ničemer. Niti z grožnjo, niti s po-mantjkanjeni Vsaka frartoo-sfca duša trpi isto boli in vsaka poji iste nade. V svobodnem delu države, kjer so omejitve takisto stro- ge kakor v zasedenem, «o dobro znane vse težave v prestolnici. Proizvodom s ft a postaja vse slabša in slabša, ker industriji občutno primanjkuje surovim NavadniT ufkrepr so ojačili nade, da bo preskrba Pariza olajšana in ite ukrepe je ljudstvo zasedenenga dela toplo pozdravilo, dasi zahtevajo novih žrtev,. Zd^ j mora vsakdo vedeti, da v- francoski narodni za-jednici, ki je tako strašno utrujena, ni mesta za privilegiran-ce, vsaj -v pogledu gmotnih potreb. Francozi v nezasedenem dellu tznajo nedvomno ceniti vredna«t večje moralne svobode. ki jo uživajo. Toda vsako vrstne omejitve, ki jih teže, tudi pri njih niso manjše in njihovo siromaštvo je prav enako. V*a Francija je v pretekli zimi bMia izpostavljena zelo marčni preizkušnji, ki jo bo premagala s tem, da bo pred vsem drugim ohranila *svoje moralno ediinstvo. Najresnejša opasnost "bi bila v tem, ako bi prišlo do nesporazumov in do n asp ros tov čustvovanja med obema deloma države. * Na vi?o srečo te opasnosti ni, ker sta obe strani demarkacijske črte prepojeni z isto vero in nšdo. V>em nam so sedaj dobro znane posledice vojne, ki se nadaljuje še vedno na naših tleh, toda vsem nam -je tudi poznana vrednost trpljenja, ako se prenaša skupno v bratsflci za-jednici. To moralno edinstvo je jamstvo za preporod, ki se pripravlja. IMATE ZE TA PRI-ROČNI ATLAS? V tek krttfiolb lasih Je mkemn tttaioUn dnevnih renti potreben U priretrii ATLAS. Id f» M*Ue-■m nslim naročnikom po najniiji eeni. — NaroČite ea to dane«! II oteb usmrčedih Tekom izgredov, ki so-ae zavreli v "Dacca, Indija, je bilo usmrčenih 11 oseb, 29 pa ranjenih. Dibal je navalila s kamenjem na policijski glavni^ stan, nakar je začela policija streljati. - Velikost IH a 14H tnfev 4S velikih strani; 82 barranlb wmijerldo* tu Jib drlav Id 9 semlJevldoT Zdr. drla* In saatar Todllnlh drle*: 45 irttonlb «Uk popolnoma o ■naoenlb; Zenlmlrl cretbTni dogodki. NaJnoTeJSl »mljend kale celi iwt in tndl: RAZDELITEV POLJSKE MEH NEMČIJO IN RUSIJO ITAT.I J A NSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- &KE K NEMČIJI NOVA FIN8KO RUSKA MEJA Svojevrsten predlog Odkar je Hitler napovedal Rusiji vojno,"prihajajo z vseh strani vsakovrstni predlogi, kako bi se dalo Rusiji pomagati. Cena 35 centov Poiljite aroto t znamkah po S _oa. po 2 centa._ P o 8 ebn o s t : HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atUaora in ko s« Izpolnite in pogljete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje prarico, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejami vojakojo Mb ae drfav, kakor bodo preme njene posedanji vojni. NaroČite Atlaa prt: "GLAS NARODA" n« WEST 18th STREET NEW IOSS, N. t. Predlog ravnateljskega sveta '' Associated Farmers of California" se gasi: — Amerika Rusiji najuspešneje s tem pomaga, d® pošlje vse nacije v koncentracijske taborišče, - vse komuniste, kar jih je v tej deželi, naj pa posije v Moskvo. ČITATELJI! — Ostalo nam je Se nekaj Blaznikovih Pratikj za leto 1941. Ker je že sredi let a in bi šle v popolno izgubo, smo pripravljeni jih čitate^em poslati, ako pošljejo nam deset centov v znamkah za pokritje poštnine in pošiljalnih stroškov. — Knjigama "Glasa Naroda" Poučni spisi ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Veaane Qou $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI naj "Hew to beceaae a «4*1 tejlitee — •T toe United V tej knjifri ao vat pojaantla ln aako-nl aa naaeUene, » Qena 360- DOMAČI ŽIV1NOZDRAVNIK, aplaat Franjo Dolar. 278 atranL Cena trda vea Oena $1.50 Belo korlataa knjiga aa vsakega (tvinorejca; opis raznlb bolasul in adravljenje; slika. GOVEDOREJA. Spisal B slikan" a *agvart. 148 atranL Ceoa $1.- KN.TTOA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Cena 50c. Spl«ai Anton Pove.- S ailkaal MLEKARSTVO. 168 atrmol. Knjiga aa ssiakarj« ln IJnbltelle mlekarstva spi ob. 50c ODKRITJE AMERIKE, aptaal tL MAJ Alt. Trije deli: 162. 14L 133 atranl. Cena mebko ve* Poljuden ln natančen opis odkriti« novega sveta. Spis ae CI ta kakor zanimiva povest ter Je sestavljen po najboUBlb vlrlb. Cena 50c PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda ras. 2S1 m... Priročna knjiiica. ki vaebnje rm, k«r Je pri naknpn ln prodaji notrebno. Oena 75c PROBLEMI SODOBNE FILOtOKlJE Spisal dr. F. Veber. 841 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se boče seznaniti a davnimi črkami sodohoe filozofije. Cena gQc SIX) VENSKO NEMŠKI SI.O V AR. Restsvil I»r. F. " Bradač. — 625 strani. Cena NAJVEČJI SPISOVNIK. — 166 stranL -60c NAftK SKODIJIVE ŽIVALI r PODOBI h BESEDI. Oplpal Fran Bvjav«r. 224 strani Bro«. 360 OBRTNO KNJIGOVODSTVO. »8 stranL Ves... Knjiga Je namenjena r prvi vrati m atavbno. umetno in-strojno ključavničarstvo tmr lele-•ollvaastvo. $1— UMNI ČEBELAR Spisal Frank Lulunayer. 163 strani. Cena VELIKI SLOVENSKI 8P1SOVNQL »estavll Podkrajiek. — 437 strani. Cena $1.25 $1— $1.- EDRAVILNA ŽELISCA. 63 strani. Cena 25c Naročite pri: Slovenlc Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N.Y. ¥