DRAGOTIN HUMEK: ' ' " ~ ' ..' , Majka priroda pripoveduje. 7. Pajkina možitev. ¦ •, I /*?Y% / / me* ^e ^'' otrebil mejo, in iz okleščkov so pognale A^j^_^X nove, vitke šibice. Vmes se je s samopašno baha- J^-^~^\^'" vostjo vrival pasji petršilj in mišjak in trobelika in rtf ~^\\ ^e mn°g° podobnih rastlin, ki jih kličemo z nespoštlji- \ "i ~*" \\ v'm 'menom: plevel. ^** ^'^j/ \ Visoko poganja plevel, pa si domišlja, da je pravo *v /_ 1 grmovje, da ga jeseni ne pobere mrzla smrt in da mu I I t^i" J 1 spomladi ne bo treba vzkliti iz drobnega semenčka. Tupatam porumeni list in odpade, a poleg poženeta dva ali pa trije, in visoko pri vrhu so se oni dan razvili veliki, beli cvetovi kot solnčniki za palčke. Med steblovjem in odpadlim listjem se igra miška. BHej, tu je kar čez noč zrastel nov gozd," fL lv\fT* cš^Bf!*1*1*^^*^! pravi in se zvedavo ogleduje. ""S'7^^>w S " iČ: .Mi smo gozd," se postavi petršilj, in to- ^;| jP^^'ip//^''.lyY' variši ponosno dvigajo cvetje in odrivajo šibice, $\Lf ^^^ /*/'./ ki so pognale \z okleščkov in ki jim ni sojeno ^lfJ^^^Bk - * I ^<* ni cvetje ni seme. '\v!&KL JsB^-Jif^ »Če ti ugaja pri nas, pridi in si postelji tu ""'-' ^mM^K ¦ ~-^^-med nami posteljico za zimo," nagovarja trebe- *^^«P'''^&- lika miško. ' Jž ^- ^tn^1^ fl BNe veruj jim, ne veruj!" svarijo šibice. BVse polne so bahavosti in napuha. Pa dojde jesen in starka zima, in iz-ginile bodo brez sledi." -^, 250 .^- : i MBKaj nam je do jeseni," se obregne petršilj. »Jesen je strašilo za šibice v meji," pritegne trobelika. ,Ni strašilo," popravi miška. ,Jesen dojde in zli vetrovi in bela slana, 'pa pripravijp pot starki zimi. O, skrajni čas je, da si naberem kaj za one dni! Kar tu tned kamenjem si izkopljem varen kotiček in nanesem vanj vsepolno dobrot." .Kdo bi ril v zemljo," se ji posmehuje peteršilj. »Zraka hočemo, zla-tega solnca in svobode!" wPa ptice bi lahko gnezdile tu pri nas," potoži trobelika. »Zibale bi jih in ujčkale in odganjale bi solnce, da bi ne nagajalo spečim mladeni-čem. Ej, pravo grmovje bi porumenelo od zavisti." »Vzemite mene v varstvo," se začuje tuj glasek, in preko listja se ne-rodno prikobali siva žival. BKdo pa si?" jo vpraša petršilj. »Pajka setn," odgovarja tujka. »Ali tudi letiš?" zvedavo vprašuje trobelika. ,,Hm, tako za silo bi že,* pritrdi siva kobacajka. ,In loviš mušice?" pozveduje petršilj. ,Oh, pa še kako rada!" se reži pajka. »Morebiti ležeš tudi jajčka. Zdi se, da si samica." »Sem, in to mi je v ponos!" »Hej," se razveseli petršilj, »letiš, loviš mušice in jajčka ležeš! Gotovo st ptičica. Kar tu pri nas ostani. Majčkena si in lahka, ne polomiš nam vej. Daj, prični plesti gnezdece! Mehkega listja ti damo in bilk, in vsega je tu v meji." * »Hvala," odklanja pajka. BGradivo nosim TraHBH^^"^ BA kje ti je prtljaga? Ali pride mož za te- ifeflL l^KL • ^0^ 'n Pr'nese vsega? Povej, povej!" W%. '^H^^f ^ «FeJ!" se odreže pajka. BČemu bi mi bil '¦' .^!» jjHj * .* j m°ž- Vesela sem, da ga nimam." /\^S^||JL, , - Oglasi se miška: »Brez moža si? Sirota. .^'^^^^^ssgg^s^ Gotovo ti je dolgočasno brez moža." ' -M^\ ^ P^tk^bV »Tako-le čvekate ženske," jo zavrne pajka. j^-..--;jpg"________v^-^ »Sram vas bodi, da ste tako malo samosvoje. Mož in tnož! Če bi si kdaj vzela tnoža, bi mi »'Biti ne smel v hišo." ,Oh, glejte si no, kakšna si," jo kara tniška. Kdo bi mi pomagal re-AiMiti in vzgojevati otroke, ko bi ne imela tnoža ?" ,E, kaj otrcci! Jajčka zležem na pripraven kraj, pa mir besedi. Otroci *?haj si pomorejo nato sami. Njih stvar je to." -- BPtice so vse drugačne," pravi petršilj. »Skoraj se je bojim," doda trobelika. ,Mislite o meni, kar hočete, a povem vam, da pri priči odidem, če zazrem tuokrog kako ptico." — 251 >— »Brez skrbi bodi," ji prigovarja petršil, »že zdavnaj nisem videla kljuna tu v meji. Ko so jo otrebili, so se umaknile ptice v gozd." »Zato je pa tako pusto tu pri nas," tožijo šibice z okleščkov. ,Prav je tako. Meni najbolj ugaja brnenje muh in mušic." Tako od-govarja pajka šibicam, petršilj in trobelika pa ponosno dvigata glavo. „ .,„,. • ,In čemu ti bo gnezdo; ko pa kar zapustiš jajčka, ko si jih zlegla ?" radovedno vprašuje miška. nLe ne skrbi zame, kosmatinka! Vajena sem skrbeti sama za sebe. Če bom imela kdaj tnoža, si bo moral sam iskati hrane, ali pa naj gavzne grdoba." BNespoštljivo govoriš o možeh. Jaz bi si o svojeip ne upala goyoriti tako. Večji je od mene." nPa bodi! Štirje pajki so komaj za eno pajko. Niti mušic niso vredni, ki jih snedo. To bi se postavila s takim strašilom! Bolj pametno je, da grem na delo." »Mrači se že, a gradiva še nimaš," pripomni petršilj. »Ljubim temo in gradivo nosim s seboj." Pa spleza pajka trobelikiba , vrh, da se razgleda. »Razgled je pa res krasen sedaj-le v mraku, kaj?" se ji posmehuje '.< miška. BOsem oči imam in vidim, kolikor je treba. Tudi nog imam osem. In • se sploh lahko zanesem na sebe. Nisem tako nežna io jokava koi.ve druge babaice." , Zatem pritisne pajka zadek na vrhu trobe-like in se v hipu prekopicne v globino. C~ "W^~~<š^-^^t »Jej!" se ustraši miška, »ševrat si zlomiš." ^ jš&B& - ,Ko bi ga imela," se zaničljivo oglasi pajka ^^^9lSi / na tleh. BLepo te prosim, izgini domov k svo- 1 .jP^ffli j jemu možičku in objemčkaj ga in poljubčkaj. A Wy\mww Zjutraj si pridi pogledat moje delo." l\lL/ f \SJmi''- Užaljena odide miška domov. Pajka se pa 7*al l'JBr venomer dviga s tal proti vrhu in se prekopicava thL-,.,i^fmj ¦¦ z vrha na tla in na nižje veje in liste. Vsa za- %^& |^ ^ j vzeta gledata petršilj in trobelika s tovarišicami to čudno početje in neče jim v glavo, kako da ne pade pajka kar hipoma na tla, ampak plava tako lepo varno, kakor bi jo nosila nevidna krila. ..Rekla sem vam, da je ptica," pravi trobelika, ki jo je popolnoma minil zaspanec. ,Pa prav zares," pritrdi petršilj. ' . ¦ •; , rZapoje naj kaj," se norčujejo šibice v meji. • • ,,Daj, zapoj kaj," prigovarja pajki petršilj. BHa, ha, še tega mi je treba. Življenje je delo in napor. Sama sem in živeti moram," odvrne pajka. »Zakaj pa prepevajo ptički?" »Zato, ker so prismuknjenci. Jaz pa nisem." —¦ 252 •«— ,He, čakaj, da pride pravi čas." »Če pride, naj pride, a jaz se ga ne bojira," odvrne pajka, pa se vztrajno prekopicava dalje. A ko zasveti tnlado jutro, visi pajka s pritegnjenimi nogami mirno v zraku med listjem in trdno spi. ,Ali se drži tebe?" začuden vpraša petršilj trobeliko. ¦' " '¦ s »Saj sedi na tebi," odvrne trebelika. . ¦•. _r..j-..•¦•=. ,Na meni ni," zagotavlja petršilj. nNa meni tudi ne, na meni ne in na meni ne", se vsevprek oglašajo tovarišice. BPtica je, vam pravim," trdi trobelika. BAha, ptice spijo kar v zraku," se norčujejo šibice v meji. Šelest in prepir predrami iiiško, ki vsa radovedna priteče pogledat. »Čarovnica je! Copernica! Čakajte, da se zdani, potem si ogledamo stvar natančneje." Izza gore se dvigne žarko solnce, in zasveti /\ ^^4—C^^^T^ J se polje in gozd V meji je pa med vejicami in / ^V^/^—F^^^VV listjem stkana mreža iz pretankih' srebrnih niti, KV^fj^^vv ki se v njih poigravajo mokri solnčni prameni. \\ lTi^^^^K\L^ »Glejte, glejte!" kliče miška. »Prav tu-le na M|\\^MmMV/T/ srec*' mreže Je sedeIa- Kje je neki sedaj ?" ^Jr^vSP?wy//7 >.Tu v senci sedim," se oglasi pajka izpod \\ y\N^~V^^O/Tn širokega lista. »Skrila sem se solncu. Ali vatn \/\'V::/^^^''^X/ / Je yšeč moj izdelek?" ^f\A4—-^(^_/y\ »Mhrn, a gnezdu ni podoben," jo pikne miška. BKdo je pa govoril o gnezdu, kaj ? Ti sama, ki si omožena in razva-jena in mehka. Tu pod listom mi je dobro, in mrežo iniam, da si v njo na-lovim mušic. Dogotoviti jo moram, a tam-le vstaja meglica. Deževalo bo. Potem izvršim započeto delo." Topel dež je porosil prirodo. Zvedrilo se je, in prijetno svež je zrak. Pajka prede in tke, da izpopolni mrežo. Radovedno jo opazujejo znanci v meji. Pa gledajo, kako vleče iz zadka po več najtanjših niti, kako jih ravna z grebenčki na nogah in jih prede v enotno nit, ki prepleta z njo vse večje vrzeli v tnreži. Oh, in tako namazane in lepo sprijemkaste sonitkel Mušice morajo obviseti na njih. »Končano je," se oddahne pajka proti večeru. V tistem hipu prileti na mejo škorec in sede na najdaljšo šibico. »Večerjal bi," se oglasi. Prestraši se miška in pobegne. Petršilj in trobelika bi rada skrila svo-jega gosta, a šibice vsečez pripovedujejo škorcu, da se je tu naselila debela pajka in da je preko noči stkala mrežo. Pajka se v naglici spusti po nitki na tla in obleži trda in tnirna kot kamenček. »Kdo ve, kje jo imate, svojo pajko," pomisli škorec in odleti. —¦ 253 — .Dobro je bilo," se pomiri pajka in spleza po nitki nazaj v mrežo. V tem primotnlja rejena mušica in se vjame v mreži. V hipu jo prime pajka. S strupenimi čeljustmi jo ugrizne, da strepeta, nato jo prav slastno povečerja. Tisti večer so se vjele še tri mušice, in dobro se je izplačalo mukepolno delo. Ko pribrni v tnraku velika muha v mrežo, jo pajka samo umori. ,To si prihranim za slabe Čase," pravi in jo zavije v mešiček. »Tako je prav," jo pohvali miška. .Prav nič mi pa ni všeč, da tako zavratno in s strupom moriš svoje žrtve." »Glej, glej, kako si rahločutna. Kako pa ti loviš svoj plen?" ' »Ne morim in ne zastrupljam. Orehe pobi- ram in bukvico in želod. Časih najdem še kaj ____________________ priniernega. Nasilnosti ne poznam." 'l>x^'4fcft\^ ' »Oj, ti sladka koreninica ti," se ji roga pajka, W*JLš$ljRft'--¦• ^ »ostanke pobiraš in moža imaš rada in otroke. M§p^"'^JP^raiL ^ Ha, ha! Glej, jaz pa ljubim mušice, rejene in ^C^S^f^^*"^1* tolste. Sama jih lovim in sama jem. Veselim se 'TJšffifcmvihr^L. •-¦t—-sitih dni in ob lačnih ne tožim." '(iLw^w9&L »Pa si tako sirova in hudobna." jmiS^±Vm^- /^>"~N BNo, in vi drugi ste sami poštenjakoviči. ^JK^^^^^A Petršilj odganja trobeliki metulje in čebele, ona ffr y; % y|~ mu pa ukrade solnčni žarek, kadarkoli more." »Pa prav zares," pntrdi petršilj. - v" : »Pametno govori," dostavi trobelika. ' ' ' »Ljudje pravijo, pa sem strupena," nadaljuje pajka, »inžaljim je muh in mušic, ki jih snem. Sami pa ubijajo, kar jim pride pod pest. Še muha jim ne stne sesti na nos." ,In grda si kot smrten greb," jo zbode miška. ¦ 'r'j* »Kakršno opravilo, tako oblačilo," se brani pajka. BA!i se naj naše-mim in nafrfulim, da me vsakdo po nepotrebnem zapazi? In čemu bi se lepšala, ko pa nečem moža. Naj se šemijo drugi in naj me zaničujejo. Kdor se vjame v moji mreži, ga umorim, če je še tako gosposki in lep." Miška odhaja globoko zamišljena. Tajinstveno šepečeta petršilj in tro-belika. Pajka pa sedi sredi mreže in prebavlja vsa zadovoljna. Ko pozlati solnce drugo jutro rosno poljano, se mu umakne pajka pod list. S tal se oglasi miška. ,Ali spi?" vprašuje petršilj in trebeliko. .Menda že," se odzove petršilj. »Najbolje je, da jo pustimo v miru.« BTako je," pritrdi trobelika. nMir mora imeti naša ptičica." »Oh, oh, rajska ptičica," se posmehujejo šibice. ,Kaj pa venomer gobezdate," zabavlja trobelika šibicam. nPri vas še takega gosta ne zmorete." »Res je čudna," miri petršilj, ,pa imamo vsaj nekaj." ,Ptica že ni," dopoveduje miška. ^Znabiti je stara, nesrečna devica, ki ji je neznano gOTJe zagrenilo življenje. Kdo ve? Morebiti jo je zapustil _^i 254 .— mož ali ji je utekel ženin. Izkušena sem v teh stvareh, saj mi je prvi mož pobegnil z belo miško." . ¦ .-.r. > »Morebiti si zadela pravo," pritrjuje petr- šilj in razmišlja. »Ko bi le vedeli, kaj naj počne- |^|t fSjJ^ %) j /š mo z njo, da se razvedri." HHHuteflivZ9r~ »Omožimo jo", svetuje miška. nOsrečitno ^B^^B^^MSij^tN. jo z ženinom, da ne bo tako sama, sicer se še ¦K35-^5i^B6r:^ * / bolje pogrezne v črnogledje, in zamre ji posled- \*^&il^^^K^*^g Jn kje naj iztaknemo kar tako-le na lepem ^ ^f^R.^S^F^^~"' moža?" zaskrbi trobeliko. ^^^ŽJžli^*-' t> ,Koga vlečete zopet skozi zobe?" se tisti ¦T hip oglasi pajka in pogleda izpod lista. »O tebi govorimo in pravimo, da se moraš omožiti," ji pove miška. »Kdo bi zmerom sameval. Treba ti je družbe, zabave in razvedrila, sicer ostaneš vse žive dni taka-le kisla pustoška. O, lepo je imeti moža in pri-jetno je na kolenih cencljati otročiče in jih pitati in živeti z njimi otroško življenje !• »Prismoda," godrnja pajka. »Povem ti, da mora biti tako. Pa se brani, kolikor ti drago. Hočeš, nečeš, moraš! Čakaj, preskrbim ti moža, čeprav proti tvoji volji. Na onem koncu meje je naselbina pajkov. Majhni so sicer, pa prav srčkani. Mogoče je kakšen večji vmes. Tja pojdem in jim povem, da je tamintam devica, ki si želi moža." »Nikar ne trosi takih bedastih laži po svetu," ji seže pajka v besedo. »Meni enakega moža gotovo ne najdeš. Vsi pajki so pritlikave pokveke Me pajke to vemo; zato stno satnosvoje in jih ne maramo." »Pa grem vseeno in ti poiščetn snubca. Privadiš se mu in še prav prijazna boš z njim." ^Sama ženitev ti je v mislih, norčavka. Kar teci in išči! Meni ne pri-vedeš pravega." Pajka umori muho, ki se je pravkar vjela v mrežo, in jo zavije v me-šiček. Nato odide pod list na prežo. Miška se napoti na oglede, petršilj in trobelika pa še dolgo šuštita o prihodnjih dogodkih. (Konec.)