182. številka.
Ljubljana, v petek 10. avgusta.
XVI. leto, 188H.
Izhaja vsak dan ave^er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sk o-ogerBke dežele sa vhc leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za -.ijnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za to je dežele toliko več, kolikor poštnina zua&a Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljaoj v Prana Kolmaua hiši ^Gledališka stolba*. D pravni Stvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, VM udimnistrativne stvari.
Našim nepoboljšljivim.
Nikdo, komur neso popolnem neznane podrobnosti našega narodnega boja nam ne more zameriti, ako nikakor nesmo prešinjeni posebnim spoštovanj em do modrosti in do političnega takta naših domačih protivnikov. In sigurno, kar se sedaj godi v nasprotnem taboru, zamoglo bi hipoma zadušiti vspk podoben čut v naših prsih ter nam napolniti dušo z opravičenim gnjusom pred stranko, katera se poslužuje tako neizmerno podlih sredstev. Po vseh časopisih liberalnega Izraela kopičijo lačni Ljubljanski „peuny a liners" lažnjive proizvode svoje pokvarjene domišlije, s slastno radostjo jih potem razširjajo po vsej deželi njih vredni pristaši. Pozabljen je i/rek Biirgerjev: „An einem Kabervvort soli man nicht drehen noch deuteln" ; zlobno se komentuje, obrača in zavija vsaka beseda, katero je izjavil presvetli vladar o priliki Svojega potovanje in ker tu pravega gradiva ni, da bi tem obrekovalcem moglo služiti v njih nečiste namene, izmišljajo si krilate besede ter jednake izmišljotine trosijo po širokem svetu. Posebno se pa nag'aša po fakcijoznih no* inah, da se je Nj. Veličanstvo baje ostentativno po Kranjskem izogibalo bedede „Slovenec" in bistrooki herme-nevti tolmačijo to takoj kakor neposreden cesarski ukor nasproti narodnim težnjam slovenskega prebivalstva.
V istini, slepa strast omamila je naše npsprot-nike v takej meri, da so izgubili zadnjo mrvico zdravega nzuma! Nikakor jih ne moti, da cesar po vsem Svojem potovanji, na Štujarskem in Kranjskem, nikdar ni izustil besedice „Deutsch", dasiravno se je germanstvo v Gradci, Ptuji in Mariboru na vse kriplje prizadevalo, dokazati svojo eksistenco presvetlemu gostu. Na Štajerskem videlo se jim je to postopanje čisto umevno in naravno, — na Kranjskem pa je analogen slučaj tem vremenskim prerokom takoj največjega pomena! Kake odgovore pa je pričakovala premodra gospoda iz vladarjevih ustV
Deželno slavnost na Kranjskem ni mogel prirediti ves slovenski narod, kateri vsled nemile osode životari razcepljen po sedmih kronovinab, temveč osno vala in praznovala jo je kranjska dežela in tedaj je popolnem naravno, da je presvetli cesar, odgovo-rivši kranjskemu deželnemu zboru, kranjske j trgovinskej zbornici, zastopnikom kraujskih občin se posluževal v teh razmerah jedino pravilnega izraza ter govoril o kranjske) deželi, kranjskej obrtnosti itd. Pač treba je gledati skozi mikroskop posebne konstrukcija, ako se hoče v tem videti kako znamenje posebne simptomatične važnosti in odkritosrčno milujemo obupni položaj nasprotne nam stranke, katera se v svo.jej nezgodi tolaži z jednakimi halucinacijami.
Žalibože pa moramo nemškutarskej gospodi kaliti tudi to nedolžno veselje! Presvetli cesar izustil je veuder to zloglasno besedo „SlovenenJ in sicer pri priliki, kjer je bila po vsem na svojem mestu. Le jedno narodno društvo predstavljalo seje Nj. Veličanstvu — „Mttica Slovenska", katera združuje vse slovensko razumništvo ter zastopa duševno ceic-kupnost našega naroda. Ko so tedaj gg. Grasselli, Leveč in Šuklje imenom „Matice" cesarju izro čili prekrasen „Spomenik", glasil se je odgovor Nj. Veličanstva od besede do besede:
„E s freut M i c h sehr, diesen neuonBe-weis der Anhiinglichkeit HIt»liior <r«»iieii Blovenen entgegen zu nehmen". Živo se za-nirnaje za razmere tega občeslovenskega zavoda poizvedoval je presvetli vladar, če ima društvo družabnikov tudi po drugih deželah, zlasti po Stajer skem, koliko knjig da izdava na leto in kakega zadržaja da so, — in deputacija, iznenađena po milostnem sprejemu, zapustila je cesarski dvor h preveselim prepričanjem, da imamo Slovenci na cesarskem prestolu premilostljivega pospešitelja svojih slovstvenih in narodnih prizadevanj!
In zakaj se oziramo danes na to zanimivo epizodo, zakaj oživljamo spomin na nepozabljeno deželno
slavnost? Zgodovinska imenitnost cesarskega potovanja po Slovenskem tiči baš v tem, da sta se v teh prekrasnih dnevih bližala pravični vladar in verno udani slovenski narod, da je voz. katera veže Slovenstvo na Habsburško dinastijo, odsehmal postala mnogo bolj trdna in nerazrušna, nego je bila do sedaj. Protivniki pa, osramočeni in preplašeni, hočejo sedaj siliti se mej vladarja in narod, rušiti lepo soglasje, z lažmi prekaniti ljudstvo, katero se je že naveličalo njih kovarstva. Naj se pomirijo ti junaci — prebrisanost kranjskih Slovencev je na predobrem glasu in tudi o njih neplodnem podjetji veljajo besede mojstra (J ti t hej a: ., Man merkt die Absicht und wird verstimmt!" —j.—
Miklošič in Hrvati.
(Daljo.)
Kdor hoče Miklošiču pravičen biti in kdor kaj o jezikoslovstvu razume — oboje pa moramo od vsakega zahtevati, ki v takih pitanjih le zino — mora pripoznati, da je Miklošič pustil Hrvatom vse, kolikor je le po svojih študijah mogel storiti. Košnica pa se v znanosti ne sine in ne more prikrivati, če tudi komu ni ugodna. Ali vender še je le Miklošič Hrvatom tako rekoč ustvaril narodno epiko in prvi preiskal njih epički verz (Volksepik der Kroatcn, Denkschrilten der Aeadomie, Bd. XIX). Prej drugi svet ni nič o hrvatski epiki znal. O pesntah, Ui pohajajo iz XV., XVI., XVII. stoletja, je Miklošič dokazal, da so po jeziku brez dvojbe hrvatske. Bogišič vsaj na videz ni tega mnenja, ker jih je v svoji 1. 1878 v Beogradu izšli zbirki „Narodne pjesme" dal natisniti s cirilico. Iz te Miklošičeve razprave naj še omenim jako karakteritičon stavek (str. 57): „\venn Hektorovie die mclndic des liedes: „Kada mi se Kadosave vojevoda odiljašeu serbiseh neniit (evo ti šaljem ovi srbski način), so ist daraul boi der triih begonnenen vennengung der Kroaten mul Serbeu in Dulmazicn uni BO ucniger ein gevvicht zu legen, als die sprache des liedes 1'iir
LISTEK.
Klara Milic.
(Ruski spisal J. t". Turgenjev, poslovenil J. P.) (Dalje.) IV.
On je tekel proč od Aratova, — a ta je mislil : „Srce, pa tok okamenel obraz!" Zdelo te mu je, da se,ona drži in giblje, kakor bi bila ali na-magneti/Jrana ali kakor bi bila mesečna. — In ven der ona brez dvojbe .... da, brez dvojbe gleda HI njega.
„Literarno jutro" se je "nadaljevalo. Debeli Človek z naočniki je zopet nastopil; napram svojej resnej vsaojOBti predstavljal je zdaj šaljivca, — de-klamoval je prizor iz Gogolja, pa ni dobil nikake po-hva le, prikazal se je zopet Havtist; *za njim prigrmel je pijanist; potem je dvanajstletni deček, napomadi-ziran in zavit, svira 1 neko varijanso na gosli h, po licih so se mu videli sledovi solza.   Čudno je bilo,
da so ob prestankih iz sobe za igralce večkrat zaslišali se glasovi troinbe, ko se ta instrument ni nič potreboval pri predstavi. Pozneje se je zvedelo, da se je splašil diletant, ki je bil povabljen igrati nanj, lavno ko je imel stopiti pred občinstvo. Na zadnje se je zopet prikazala Klara Milic.
V rokah držala je zvezek Puškina, veuder mej deklamovanjem ni niti jeden pot pogledala nanj . . . Bila je videti prestrašena, majhena knjižica se jej je tresla mej prati. Aratov zapazil je tudi zdaj nekako OtotDOSt po vsem njenem obrazu. Prvo kitico: „Ja k vam pišu . . . čego že bole V" deklamovala je jako priprosto, skoraj naivno, — ter naivno in iskreno mahal* z obema rokama pred seboj. Potem je začela malo hitreje; ko je začela kitico: „Drugoj ! net! Nikomu ua svete ne oddala bi serdceja !" — se je zopet osrčila in oživela — ter ko je prišla do besed: „Vsja žiznj moja bila zolotom sviđanja vernaga s toboj," je njen do zdaj tihi glas zazveni! vzvišeno in pogumno — a njene oči so se tudi predrzno upirale v Aratova, h konci je njen glas zopet oslabel  in njen  obraz zadobil je prejšnjo naivnost.
Poslednje štiri vrstice je čisto pobila, — zvezek Puškinov pal jej je iz rok — in hitro je odšla.
Občinstvo je ploskalo in jo obupno klicalo . . . Nek seminarist iz Male Rusije je tako gbsno kričal: „Milici Milic!" da ga je njegov sosed uljudno in prijazno podaril: „prizanašajte bodočemu dijakonu!" — Aratov je hitro ustal in pripravil se za odbod. Kupfer pritekel je za njim . . . „Prosim, kam pa že ti V** — zavpil je on, ,,ali hočeš, da te predstavim Klari?" — „Nc, zahvalim se,u odgovoril je Aratov in odšel domov.
V.
Čudna, njemu samemu nejasna Cuvatva so ga razhurjevala. V resnici mu Klanim deklamovnnje ni prav dopalo, dasi ni prav vedel, čemu ne? Njega vznemirjevalo je to deklamovanj >, zdelo se mu je zoprno, nebarmonično . . . Kakor bi nekaj razgrajalo v njem, javljala ae je neka sila. In ti bistri skoraj usiijivi pogledi'' Kaj li pomenjajo?
Skromnost Aratova ni niti jedno tren litje dopuščala misli, da bi on mo^el dopasti takej čudnej deklici in vzbuditi v njej čuv.-tv<>, podobno ljube/ui,
den kroatischen ursprung desselben entseheidet und als dem ausdruck „serbisch" bei demselben Hektorovie der ausdruck bulgarisch entgegen steht."
Iz prej navedenega citata o hrvatskem jeziku lahko se razvidi, da je tudi Miklošiču vse Hrvat, kar se samo tako zove, ker tudi kajkavcev njim ne odreka, zoveč je samo „Pseudo-Hrvate". Navzlic njegovoj hipotezi, da hrvatski in srbski jezik nesta jeden jezik (se ve da prvotno), je lahko vsakdo Hrvat ali Srb po svoji volji. Kdor se diči s svojim hrvatskim imenom, je Hrvat, bodi si po rodu kaj-kavec, čakavec ali štokavec ali e-ije- ali i-kavec. Faktuin pa je zopet, da ogromna večina hrvatskega naroda (prostega namreč, ker to je važen moment) ni govorila in še ne govori onega narečja, ki je podloga sedanjemu hrvatskemu književnemu jeziku. Kako pa je ta jezik nastal in kdo je imel največ upliva na njegov razvoj, to pa itak mora vsakemu Hrvatu biti znano. Da za književni jezik Hrvatov in Srbov od ilirske dobe ne velja Miklošičev izrek, da se mu izraz Jezik hrvatski iti srbski" kriv zdi, veuder lahko vsako dete razsodi.
Ako so ga Hrvati o svojem času nazivali ilirskim, njim je sedaj ravno tako svobodno nazivati ga hrvatskim. To ime je tudi opravičeno, kar ono kakor znano ni bilo. Jezik hrvatski in srbski je hvala Bogu danes jeden jezik in bo zmirom tem bolj, čein manj bodo Srbi ekavili, Hrvati pa v Zagrebu in drugod jezik kovali, ampak držali se Vukovih načel in ouega živega narečja, iz katerega je Vuk zajemal.
Književno in s tem duševno jedinstvo mej Hrvati in Srbi je jedna najveselejših prikaznij na slovanskem -lugu in misleči Hrvati in Srbi lahko se iz tega, da je bilo navzlic vsem razlikam in veliki mržnji mej brati veuder mogoče, učijo poguma in vztrajnosti in tudi potov, da bo rodilo še drugi sad; naj ne čakajo, da je Magjari k temu prisilijo. To je gotovo tudi Miklošičevo mnenje. Krivo razumevanje njegovih strogo znanstvenih trditev je pač uzrok, da je svoje nauke o Srbih in Hrvatih v drugem izdanji „Lautlehre" od 1. i.sTij (Vrgl. Gram, I. Ud.) natančnejše izrazil ter jim na str. :j!J2 dodal v znanstvenem delu nepričakovane besede: „selbst-verstand lich d ar I' die se ansicht nicht als versueh gedeutet vverden, beiden v o 1 k e r n d i e b a h n e n d e r p o 1 i t i k z u w e i s e n: sie bed iir te n einander."
More li dober prijatelj Srbom in Hrvatom kaj lepšega svetovati nego te tri res zlate besede, s katerimi je prav v Miklošičevem pregnantneni stilu toliko povedanega V Na to prosimo iskrenega odgovora! Tri besedice so, ali njihov veliki pomen je jasen dovolj.
Slobodinega dopisnika sklep, da Miklošič „otevši nam Dubrovnik oteo je staru knjigu, oteoši Zagreb uzeo je poviest, jednom riečju: učinio je isto što poznati Majkov, a malo ne isto što onaj , koji je u svom inagjarskoni pathosu nazvao Hrvatsku fikcijom". — Miklošič in Pesty!M   -je povsem
tem res pravi humbug, o katerem velja: Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Proti hrvatski državni misli — to pa je strankarom prava ven-der glavno, ki še ne morejo razumeti, zakaj se mi Slovenci bavimo le z ono „leidige sprachenfrage" ter se še nočemo navduševati za visokoleteče državnopravne ideale — pa Miklošič nikjer ni besedice izrekel, ampak iz omenjenih njegovih besed veje čisto drugi duh. Dubrovnika pa Miklošič Hrvatom tudi ni niti prvi niti sam vzel, tem inanje pa staro literaturo, ker ravno tudi na njo opira Miklošič svojo hipotezo; dalmatinski pisatelji razen Gundulića in Palmotiča so mu vsi Hrvati. Kar se pa Gundulića in Palmotiča tiče, omenim kratko le to, da od časa književnega jedinstva morajo itak vsi srbski in hrvatski pisatelji biti skupna last obeh narodov.
Nemci so se o svojem času dosta pravdali — in še danes nahajajo se taki učeni in neučeni ljudje, ki nemaj o druzega posla — kdo je veči, Schiller ali Goethe? Goethe je na to rekel enkrat Eckermannu (gesprache mit Goethe von J. P. E. 4. Auh", Brock-haus. Leipzig. 187*». I. lfib'.): „sie sollten sich freuen, dasz liberali ein paar kerle da sind, vvorii-ber sie streiten konnen". Mutatis mutandis naj velja to Hrvatom in Srbom! Svojite si le Gundulića in Palmotiča notranje, ne samo zunanje, in v vaše kolo naj skoro pristopijo i Slovenci.
Neka mržnja proti Miklošiču izvira tedaj le iz nevednosti, kaj je jezikoslovstvo. To bi se pa še hrvatski akademični mladeži na Dunaji in tudi drugod lehko odpuščalo, ker nahajajo se še drugi ljudje, ki nečejo jezikoslovstva razumeti. (Daljo prib.)
Politični razgled.
II <i» s r«* a a t e dežel e.
V Ljubljani 10. avgusta.
Budgetna debata čestUc&a dež« Inega zbora vrši se precej mirno: le v sredo je bila nekoliko živahnejša ko j« pri naslovu „zdravstveuost" poslanec dr. Roser poudarjal slabe Banitarne razmere
Pražkega mesta ter slabo p tno vodo; na kar so se za mesto zavzel! dr. Gregr in župan 0erny, zagovarjaj e postopanje sanitarnih organov, Pri naslovu ljudska šola predlv:a budgstni odsek resolucijo, v ke.teri se deželnemu odboru nalaga sklicati enketo o načinu, kuko bi se ustavili vedno rastoči stroški za ljudsko šolstvo, ne da se utesnuje pouk O budget-uem na-lovu „ subvencij ti" predlagal je grof Har-rach, da se naj voh 20.000 gld. za priprave in načrte k zidanju muzeja, k:o- se vzprejme t vsemi gl»8' razven onih nemške levice. Budgetna debata se nadaljuje.
Cesar je baje že vzprejel ostavko tfaiišu<>§£a namestnika grofa Potockega ter ga hod« v po-
si bnej odliČnej obliki oprostil njegove službe. Nasled nik mu hode podpredsednik gališkega namestili->tva, dvorni svetnik pl Za leski, ki bode porok za to, da se bode uprav;. Galicije nadaljevala v duhu od stopivš ga namestnika. Dvorni svetnik pl. Zaleski ni smilio spreten, avedeu m izurjen uradnik, nego ima tudi onega političnega duha, ki je neizogibno potreben za to dostojanstvo, da daje deželi Galiciji, kar je njenega, pa tudj razume varovati ugled in korist cele države. V vseh njegovih dosedanjih služ-
bah in pa kot vladni zastopnik v deželnem zboru izkazal «e je zelo spretnega ter sposobnega za to velevažuo mesto, ki ima baš v Galiciji včasi reže vati zelo težavne naloge.
Vranje države.
Utrjevanje ruske zapadne meje se nadaljuje z vztrajnostjo in marljivostjo. Trdnjava Varšavska, koje jedini grad Praga je imel doslej sedem trdnjavic, bode se pomnožila s šestnajstimi forti; štirje bodo stali na desnem bregu Visle, dvanajst pa na nasprotnem Varšavskem. Druga trdnjava Georgiewsk ob ustji Buga pomnožila se bode z osmimi trdnjavicami, ravno s tolikimi trdnjavi Ivangorod in Brest-Litevski na Bugu. Kjer pa še vse te trdnjave ne zadostujejo, napravili se bodo utrjeni ostrogi. Tako se so pričeli letos taki nasipi v Gonsewu v guberniji Lomza in v Konski, guberniji Radom, ki bodo še letos končani. Prihodnje leto se bo utrjevanje nadaljevalo in mnogo novih železničnih prog osnovalo. V mejno gubt-rnijo Kališ in pa v Podlahijo in Ukrajno poslali ho se vojni in vladni inženirji, da preiščejo zemljo glede ugodnosti za železnico. V prvej vrsti imele bodo železnice strhtegičen namen, še le v dru-gej trgovinski. V ruskej Poljskej je toliko vojaka, kar ga izza 20 let nik.lar ni bilo. Pod poveljstvom generala Gurka stoji 85 000 mož. Sicer se pa da ta marljivost vlade opravičiti nekoliko s tem, da stare poljske trdnjave nikakor ne zadostujejo modernim zahtevam in da se tudi železnice ne dajo meriti z inozemskimi.
„Pol. Corr.-i" se piše in Carigrada, da sili upravni odbor javnih dolgov Visoko Porto k temu, da bi zopet pri vlastih urgirala zadevo bolgarskega t r i b u t a in deleža balkanskih držav na dolgu. Predsednik upravnega soveta, Mr. Vin-cent, izdelal je načrt, po katerem naj bi prevzel evropski syndikat z nekako garantijo balkanskih držav Izplačevanje teh deležev. — Zvanje ease se je v Cangradu, posebno v francoskih krogih, v obče naglašavalo, kako da se sultan bolj in bolj nagiba proti Franciji in ta vest se je r.iz>irila tudi po vseh listih. Zdai se pa zopet trdi, da narašča nemški upliv pri Visosi Porti; sultanu da so posebno ušeč nemški uradniki, ki se izogibajo vseh spletk >n se vedejo sploh pošteno. — Prihodnje dni pripeljal bode polkovnik generalnega fitaba Nuri bey nekaj mladih turskih oficirjev v Berolin, kjer se bodo v pruski vojski praktično priučili službi. Prvo ieto ustopijo ti gojenci, sami sinovi prvih turških dru/iu, v vojaški pedagogi), da se in uče nemščine; potetD .«e le bode cesar odločil, v katere polke da se imajo uvrstiti ti I inostrani častniki.
Doji
MSI.
Iz Trata 9. avgusta [Izv. dop.j Zopet so začele petarde pokati po nadih ulicah. Irredenta Se ne spi, pač pa menda našu vladu, ki ju vsemu la-honskemu početju nasproti preveč apatična, in se ie tedaj probudi iz svoje dremote, kadar gre za to, da se kakemu narodnemu društvu prepove javni nastop, da bi se ljubi mir ne kalil. — Prihodnjo nedeljo napravi naš vrli „Sukolu zopet izlet ha Opčino, kjer bode veselica v Čitalnici in se bodo „Sokoli" pokazali v raznih vajah. — Delavsko podporno društvo bode 26. t. m. slovesno praznovalo rojstni dan svojega pokrovitelja, cesarjeviea Rudolfa.
V Trstu obstoji še jedno slovensko delavsko društvo.   To sicer ne nastopa javno,  akopram bi
strasti! . . . On si je tudi drugačno predstavljal tisto deznano tonsko, tisi o deklco, katerej se bo on čisto uiial, katera se bo vanj zaljubila in postala njtgova nevesta, njegova žena ... On je le redko-k eda j mislil na to: bit je z dušo m telesom še čisto nedolžen mladcu: č — a čisti obraz,   ki   se j«; pri
takih priložnostih   vzbudil  v  njego vej   duši, bil
je čisto drugačen, — podoben njego vej pokoj nej materi, katero je jedva pomnil, a tij>'n portret je hranil kakor svetimo. Ta portret bila je naslikala z vodeno barvo prijateljica soseda ne imš lepo; a bil \r. čuiia podoben, kakor bo pravili vsi. Ravno tak nežen profil, ravno take mile, svitle oči, ravuo tiki svilnati lasje, ravuo tako smehljanje in prav taka bi morala biti deklica, katero bo on izbral . . .
A ta iu;ava, zagorela deklica z ueielimi lasmi in malimi lokami pod nosom pač ni dobra in je verjetno bedita. — Zakaj mi bo V — ta ciganka! (Aratov ni mo^el najti hujšega izraza.)
In vender Aratov ni mogel izbrisati iz glave te ciganke — če tudi mu uiti njeno petje, niti obnašanje,  niti vnanjosi   ni   biia po godu. Nedavno
poprej Cital je VValter Skottov roman nSen Ronan-skija vodi". Junakinja tega romana imenuje se Klara Mobrav. Pesnik četrtega desetletja jej je posvetil pesen, ki se končava z besedami:
nKw6aatnaja Klara! liezmnnaja Klara! Nesčastnaja Klara Mobrav !u
Aratov znal je to pesen na pamet ... In so mu te besede blodile po glavi . . . „Nesčastnaja (nesrečna) Kara ! Bezumnaja (neumna) Klara!" . . . (Zato se je bil tako začudil, ko je Kupfer omenil Klare Mibč). Platoša je zapazila, — ne to, da bi se bil on kaj zunaj spremeud; na njem tudi ni-kake spremembe ni bilo — a nekaj tajnostuega in neprijetnega v njegovih pogledih in njegovem govorjenji. Previdno ga je povpraševala o literarnem jutru, na katerem je bil; — vzdihovala je, pogledovala ga spredaj, zadaj in po straneh — na jedenkrat je pa počila z dlani ob stegna in zaklicala: nNo, Jakobček, zdaj že vem, kaj je!"
— Kaj tacegaV — povprašal je Aratov.
— Najbrž opazil si na tem jutru kako dolgo-repato.  (Platonida Ivanovna imenovala je tako vse
gospodičme, ki se oblačijo po modi.) . . . Njen obraz je bil lep ... in tako le se je sukala in ti mižikala (Platonida je vse to predstavljala v resnici), in z očmi je delala take kroge (Platoša je delala s prstom kroge pti zraku) . . . Tebi je to bilo i>o volji, ker nesi tega vajen ... a to ni vse nič, Jakobček ... Le popij čašo čaja, pa bo dobro . . . Bog pomozi !
Platoša je umulkoila in se oddaljila . . . ona še ni nikdar toliko in tako navdušeno govorila . . . I a Aratov je mislil: „Tetka, prav imate . . . Vse to :je le, ker nesem vajen . . . (On je bil res še le prvikrat vzbudil pozornost kake ženske ... a vsaj prej tega ni bil nikdar zapazil.) Razvajati se ni treba."
Začel je brati neko knjigo — in zvečer popil je Čašo lipovega čaja — po noči je dobro spal. Drugo jutro se je pa zopet, kakor bi se ničesar ne bilo prigodilo, poprijel fotografije.
A proti večeru je z nova nekaj motilo njegov duševni mir.
(Daljo prih.)
dobro bilo, da bo pokaže. Pa, dasi malo koristi svojim udom in deli pomoč v bolezni prav ekonomično, je vender vse hvale vredno. Večkrat se je že poudarjalo, zakaj se ne bi te dve društvi združili? Posamični udje jednega ali druzega društva bo se zanimali za to, pa ostalo je vse pri starem, ker ni nobene inicijative ni od jedne ui od druge strani od dotičnih odborov.
Tržaški Slovenci mi ne bodo v zlo jemali, ako jaz, kot nov dopisnik, pred svet stopim s predlogom, kateri ni težak in bode v veliko korist našej stvari v Trstu. Obe društvi „Delavsko podporno društvo pod pokroviteljstvom cesarjeviča Rudolfa" iu „Trža-ško podporno društvo" izbereta naj vsak svoj odsek treh ali več udov. Ta odsek se vsak za se posvetuje, kako bi se začeli dogovori. V odsek naj bi bili voljeni ljudje čisto mirnega značaja, brez strastij in brez osobnih mrženj. Naj bi v to svrho povod dalo manjše „Tržaško podporno društvo", naj bi povabilo dotični odsek „Delavskega podpornega društva", ter ob jednem podalo kratek program, po katerem bi se dogovor vršil. Po tem potu bi se dale poravnati stvari, katere neso več tako nasprotne kot so bile, ker so od društva odstranjene vse osobe, ki so v burnem času netile ogenj do mačega prepira in iz osobnosti cepili narod v Trstu v dva tabora. Nikjer na Slovenskem ni potrebnejša sloga, ko tukaj v Trstu, kjer živi naš narod mej ljut mi i so vragi L;; boni, nasprotniki Slovaustva in Avstrije. Slovan ima v Trstu veiia iu znamenit poklic, kajti ne Nemec ne Italijan ne sme gospodovati na Jadranskih obalik, ker pripadajo Slovanu, ki je tukaj na lastui zemlji.
Da pridemo do tega, je prvi pogoj: jedinost, sloga. Bodimo tedaj Slovenci v Trstu jedini, poza bimo osobnosti mej seboj, narodna stvar naj nam sveti liki jutranja zvezda, katera oznanuje beli dau Pozabimo prepire,  postanimo trezni iu mislimo, da nas bodo naši potomci oosojevali, ako še dalje traja to  neznosno  stanje.   Za dober začetek stavim kot miroljuben   Slovenec   naslednji   predlog:   Naj vsi uplivni  narodnjaki na to delujejo, da se omenjeni društvi zjediniti.   Odboroma obeh društev pa gorko na srce polagam,   da jo njih naloga, premišljevati združenje obeh društev v jedno močno celoto. Naj bi se še katero drugo pero oglasilo v tem smislu potrebno bode in koristno,   Želeti bi bilo, ko bode „Deiavsko podporno društvo"   praznovalo rojstveu dan svojega pokrovitelja, da bi se s tem velevažuim dnevom tudi položil temelj združenju. K—1.
Celjskega  okraja (J. avgusta. [Izv. dop ] Pretočeni torek bila je pri Celjski porotni sod niji   obravnava   proti  mlademu   kmetskomu funtu Aloiziju Krajgarju,  katerega je zagovarjal neki dr. Stepischueggg. Že pri začetku obravnave vpraša pred-seduik gosp. Levićoik zatoženca, ali zastopi uemški, na kar zatožeuec odgovori, Ja uiti besede ne razume. Obravnava b la je se ve da nemška,   govor državnega pravduika kakor tudi zagovornika   nemški, in le potem,  ko smo porotniki že svojo  sodbo naznanili, spregovoril je državni  pravdnik gosp. Šviuger slovenski, in sicer za to,  da je zatožeuec razumel, kaj tožitelj uasvetuje, kar je po človeških, in menda po avstrijskih postavah  veuder  pravično  iu  bi se nikdo ne mogel spodtikati na tem;   ali  v Celji je menda  to  protipostavuo!   Brž   ko   gosp. Šv nger konča, ustane dr. Stepischueggg iu začne  se pritoževati, da ni nihče gosp. Švingerja razumel, za kar ga gosp. predsednik takoj k redu poki:če, iu s tem je bila tudi ta stvar koneaua.   Omenjam tu dogo dek le zaradi tega, ker Celjski in Grašk listi avetu trobijo in lažejo,  da je zatožeuec odgovoril,  da ni razumel  slovenskega   govora  gosp. Šviugerja, kar zatoženca nihče prasal ni, in bi ta tudi tako odgovoril ne bil,  ker gosp. Šviuger govori prav lepo in lehko uinljiNo slovenski.
Taki so torej ti Celjski odvokati Glantschnigg in Stepischueggg. Ta dvoj ca bi bila torej slovenskemu kmetu prijazna! Taki ljudje se predrznejo naše poslance grditi in nam avoj lažnjivi list uai ljevati. Ti ljudje se naselijo med nas, imajo od nas zaslužek, zato da naš jezik, naše stare navade za smehujejo. — Zapomuite jih!
Domače stvari.
— (Biskup Strossmaver) pripeljal se je danes popoludne v Ljubljano, obiskal Čitalnico in si potem  ogledal mesto, zlasti  vse cerkve. Tudi
Narodno Tiskarno" počastil je  s svojim pohodom. V njegovem spremstvu sta gg. dr. Rački in Uih terič.   Iz Ljubljane odpelje se „dika Jugoslovan-stva" danes zvečer na Bled, kjer ostane tri dni.
— (Državno pravdniatvo v L j u b I j a n i) začelo je uradovati v slovenskem jeziku.
— (Nemške zabave pri paviljonu za šampanjec pri ljudskej veselici.) Danes se je vršila obravnava pri c kr. mestnej delegiranej okrajnej sodniji proti g. Spetzler- ju, c kr. praktikantu pri finančnem ravnateljstvu, jako zloglasnemu nemčurju^ ker je mestnega živinozdravnika gospoda S k al č-ta brez vsacega uzroka, samo zato, ker je zaklical „živio!", dvakrat na glavo udaril in ga s psovkami razžalil. Sodnik je bil c. kr. pristav g. F. Čuček. Zatoženec ni dejanja tajil, izgovarjal se je le z razburjenostjo. Obsojen je bil na 48 ur zapora, eventuvalno deset gol-ginarjev globe. No, za praktikanta dober začetek!
— ( „Tu r n er k n e i p e" v Švieariji.) Že v sredo pričela se je obravnava pri c. kr. okrajnem glavarstvu  Ljubljanskem   proti   Otokaru Kiinl-u, prej uradniku Rudolfove železnice v Ljubljani, sedaj potom kazni v Lobersdorfu na Dolenje Avstrijskem, zaradi znanih njegovih Slovence in „Sokol" sramotilnih  „knittelversov"  pri  „Turnerkneipi" v Švieariji.   A ker K ti nI ui   imel  urodkov svoje nemške poezije pri sebi, odredil je c. kr. komisar g. Jabor-nik,  da se ima obravnava   prestaviti  na danes ob 10. uri dopoludne.   G. Kil nI-a ni bilo, pismeno se izgovarja,  da je moral odpotovati iz službenih ozi-rov. Pač pa je poslal se ve da močno popravljeni glasoviti svoj „poem", ki gaje dekla-moval pri „Kneipi" v Švieariji. Akoravno je odkril al g. Klini marsikatero surovino svojih „knittelversov. so isti še zmirom zadosti impertinentni in surovi. Zapisali smo si nekatere kitice, da čitatelji vidijo,  kak  duh vlada v krogih „Laibacher Turnve reina" pod vodstvom Prusa U U t in ga. O „Sokolili" deklamoval je Kiinl te verze:
„Danebeo standen prttohtig rotb, Die Berren S oko lis ton; VVeiin dio nur, \vorn sie iihulieli soheti,
Dooh endlioh auoh aohon wUjaten!
Sohon sind es babi au 100 Jahr Selt Frankroiclis Schrokenstagen ; Soharfrloher mussten dasamal Soleh rothe llemden trajen.
Navdušenost slovenskeg.i naroda napram Nj. Veličanstvu Izraženo v živio-klicih, sramoti gosp. Kii n 1 v sledečih vr-tih :
VVeun froher (lnisn uiit hcllimi Ton Der Slavenbrust eutatoiget; Wenn die bugeisterte Flaaien gluth Ihm iu die VVangen stoiget:
Dann lob ieh mir sein „Živio", Danu mag es laut ertonun: Douh Brullen, wie man's da gehort, H e i h s t u n a e r e n K a i ser ho h n e n !
in dalje:
Dort Staub tliegt a uf, der INibel j oh It Und rennet naeb doni Wagen; Daš Stosaen wird voh uuserem Verein Mit stolnem Krnsto getragen! Dogodka pri paviljonu za šampanjec,  kjer so Nemci in Nemškutarji  pokazali vso svojo surovost, vide Spetzler, opeva g  lviinl tako: Doeb weil Toaste doutseh und frei Und doutsehes Wort ertonnte, Der P (i bel, deun nur soleher wars, Die wackren Schiitzen hdhute !
Und ob ron zo r re i »bo n de s Živio bril lit Die angetrunke ne Menge, Und d rob t mit S točk und dro h t mit Faust Und arg wird das Godriingo !
Auftaucht ein Pričate- vor dem Herrn, Und seine Augen thuuiuen; loi Namen der Dreieinigkoit! U a u t ali u bier zuaauuuen!
Vpraltmo, kateri Slovenec, sploh kateri omikani človek zamore pri takej nesramnosti miren ostati? Kaj poreče „Ljubljanski butelj", ki je trdil, da je „Slovenski Ntirod" v svojem poročilu pretiraval ? Seveda surovost, celo od mirnih Nemcev občudovana, kakeršno prakticira on vsaki teden, ta je nJe60V „metier", in gotovo bode pod g. KUula verze podpisal radostnim srcem „Imprimatur". — Ker g. Kiinla ui b<lo, zaslišan je bil g. Tome kot priča, in g. c. kr. komisar Jabornik objavi, da se bode sodba sklenila in contuiimciam in pozneje objavila. Kadar zvemo sodbo, jo priobčimo.
— (Na Ostrem) pri Hrastniku so rudokopi že pred par dnevi napravili „Štrajk", ker jim je novi ravnatelj mezdo tako znižal, da ni moč živeti. Do 7. t. m. ni bilo še nikakega nereda, pozneje pa se je moralo že kaj obrniti na gorje, k«r 12 tja poslanih žandarjev ni zadostovalo, temveč so poslali še po oddelek lovcev v Celje in po Kuhnovce v Ljubljano.
— („Slovensko d r U 91 v o") zborovalo bode letos še pri sv. Ani v Slov. Goriciih in v Ptuji. V Mariboru pa bode glavni zbor. Društveniki se prosijo, da uplačajo letnino za 1. 1888 pri bbigajniku g. dru. Jarneji Glančinku, odvetniku in predsedniku posojilnice v Mariboru.
— (Požar), ki se je op i žal 7. t. m. zvečer V Ljubljani, bil je v Rovtafa nad Vrhniko. Treščilo je v hlev Jakoba Kunca (popisna št. 96 v Rovtah) iu zgorelo je 21 glav živine, vsi vozovi in kmet jsko orodje, kozolec itd. Resiti se ni moglo nič. Škoda jako velika. — Od druzega dopisnika došlo nam ,je naslednje poročilo: V torek 7. dan t. ni. ob 11.
uri po noči udarila je strela v hlev Jakoba Kunc-», posestnika v Osredku. Požar }e Upepelil to poslopje in zraven stojeei kozolec, /gorelo mu je pri tej nezgodi vse seno prve letošnje košnje 12 štantov iu (> naloženih voz nažete pšenice, 21 lepih govel, veliko poljskega orodji, in Kaganic. Zaradi Bitnega viharja ni bilo moč ničesar oteti. Nesrečnež je bil zavarovan pri Graškej zavarovalnim le /a f)0() goid., škode pa mu je nad 8000 gold Zlobni vihar nosil je iskre daleč na okob, iu ko b» ne bil dež; prej že nekoliko močil, unela bi so bila še tudi druga poslopja pri fiunej cerkvi ž njo vred. „Bog nas obvaruj treska in hudega  vremen*"! —e.—
— (V P i resicah) pri Celji zmagali so s pomočjo Ponkviianov pri občinskih volitvah narodnjaki.
— (P ob o j i 1 n ic a Celj s ka.) Koncem julija bilo je uplačamh .041 glavnih deležev. Hranilnih ulog 78 208 gld.; 41)8 zadružnikom posodilo seje 100.455 gld. 2fi kr.
— (Vabilo.) Čitalnica v Gornjem tiradu priredi v spomin <JO0 letnega združenja Štirske s presvetlo hišo HabsbUrdko v dan 15. avgustu t. 1. veselico s sledečim sporedom: I. Eno uro doktor. Bui ku v jednem dejanji, poslovenil J Alešovec. II Mutec. Vesela igra v je I nem dejanji, poslovenil Dav. Bole. III. Petje: „Slovence sem', „Domovini",
Kum?", „Glasi domovinski", „Kojakom", „U boj". IV. godba ui ples. Z.«etek toćno ob pol a. uri zvečer. — Ustoptiiim prostovoljna. Igralo iu zaoa-valo se bode v vel.kej dvorani v gradu.
— (Za n a g r u d o spisov „ S I o m š e k kot pedagog") darovali so IS6. gg.: J. Me<ko 2 gld., Jože Sinko 2 gld, Koser 1 gld., Kukovec 2 gld., Pučko 1 gld., Lovrec 50 kr., Kranje 1 gld., Žitek l gld, Bobanec Ivan 2 gld., Serajnik Lovro 50 kr., Žolni r 1 gld., Zadravee 1 gld., Trstenjak 1 gld., Gradišnik Armin nabral v Postojini gld., Konjiško učiteljsko društvo 4 gld., Celjsko učiteljsko društvo (J gld., dr. Križanie 2 gld., Koprivnik 2 gld., SeŽHn-Bko-Komensko učiteljsko društvo 10 gld., Zmazek 1 gld., Kolarič Matija 1 gld., Jamšek 1 gld., Ivan Kelec je poslal 7 gld., nabranih na Aninsko nedeljo pri sv. Ani v Krembergu pri obedu v furovžt. — Vsem blagim darovateljem izreka srčno zahvalo
Fran Žiher, predsednik Ptujskega učiteljskega društva.
Telegrami „Slovenskomu Narodu u:
Dunaj   10.   avgusta. „\VieiieiY.eitung" objavlja ostavko namestnika  Potockega, kate-
remu je podeljen veliki križ Štefanovega reda in imenovanje podpredsednika Zalesky-ga namestnikom v Galiciji. Slednji imenovan je taj-uim svetnikom.
Peterburg" 10. avgusta. Da se neopravičenim poročilom o koleri v okom pride, odredila je vlada primerne naredbe in zaukazala, da se o vsakem slučaji te bolezni ali dotični govorici predloži resultat preikave ministru.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v ima.
tub > C« si	7. zjutraj 73.v«M)mm. 2. pop.   788*19 mm. 9. zvečer 78*2*60 mm.		-f 13-4° C 4-a4*740 + 17G°C	si. sov. Bi. jUg brezv.	obl. obl. d. jas.	0*O0am. | dežja, j
Srednja tcmperatnra -f- 18t>°, za 0'2° pod normalom.
dne 10. avgusta t. i.
(Izvirao telegratićno poročilo.;
Papirna renta.......... 79 gld.
■Srebrna renta ....       .   .       .   . 79 „
Zlata renta ... ...... 99 ,
5% marčna renta......... 93 B
Akcije narodne banke  . ..... 838 „
Kreditne akcije......                               .   . 297 „
London   . ..... 119 ,
Siebro ........ — „
Napol.        . ......... 9 „
C kr. cekini . ...... •> „
Nemške mark«         .....           . 58 n
4% državne srećke iz 1. 18f>4   250 gld. 120 .
— hi.
70 „
70 „
50
10 70
49
65 30 25
Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0......
a n t
rt n f>        — .» ...
„     papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/a°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Itudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 B Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
170	n	50	n
99	n	75	n
119	n	85	n
88	n	90	n
87	it	25	m
103	H	—	ti
114		75	
118	_	—	n
107		60	n
105	n	50	n
173	n	20	n
20		25	TJ
111	„	50	
223	II	hO	„
Slavno občinstvo!
V nedeljo 12. nvguata ob a1 ,. uri popoludne
pripravi poseben odsek
plesno veselico s tombolo
v Holin-ovi KOMliliii (pri Lebanu) na dvorišči. Čisti dohodek je namenjen društvu za podporo rokodelcev v Ajdovščini.   K obilnej udeležbi uljudno vabi odsek.
Ajdovščina, dne 8. avgusta 1883. (531—1)
Vrelec kronprincesinje Štefanije
Krondorfske slatine.
Od zdravniških kapacitet za svojo izredno zdravilno inoč pri boleznih v želotlcn, na plačah in v grla pripoznan kot najboljša slatina na kontinentu.
V velioih Bordauz-steklenicah po 24 kr.
prodaje samo
im. PICCOLI,
lekarnar „pri angel ji", na Dunajskej cesti, V Ljubljani. (277—5)
Obče znano izvrstno
tovarno kmetijskih strojev
HENRIK LANZ-a na DUNAJ!
zastopa za Kranjsko od sedaj naprej ter vzprejema naročila
(534—1)
E. Kramar,
učitelj kmetijstva v Ljubljani.
pi'avo božjo st-ai-o kapljice
več sodov
proda za gotove denarje
(521—2)
Pivovarna bratov Kosler-jev.
Ia^vi**»tiio
v zabojih po 25 in 50 steklenic
se dobiva iz (83—27)
zaloge piva v steklenicah v Ljubljani.
G-ostilnica,
v najlepšem, od Ljubljančanov dobru obiskanem kraji blizu I.jnl>ljitn«-. z lepim senčnatim vrtom, s krasnim razgledom na Ljubljano, se pod prav ugodnimi pogoji daje v jiiMJem. — Natančneje pove iz prijaznosti administracija „Slovmiskega Narodii". (529 2)
VIZITNICE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
V Ijllllljlilll.
Najbolje ter najceneje naročajo se
priznano dobre ročne mlatilnice, slamoreznice, vinske tlačilnice ter vsi drugi kmetijski stroji
za točno plačilo in tudi na obroke
Naznanilo in priporočilo.
Visoko čas ti tej duhovščini in slavnemu občinstvu sploh naznanjam, da sera po smrti svoje stare matere, gospe Frančiške Šupevc-eve, prevzel njeno dobro znano
v najstarejšej tukajšnje j ter po vsem Kranjskem najbolj poznatoj zalogi
pri A. Debeve-u v Ljubljani,
JI uri jo Tcr«»xif«' ccsia Nt. IO. pritlično.
(508—13)
Vinske tlačilnice
%alo*K*a pri gospodu
nujno vej šega sistema, zav/.tuiiajo malo prostora, tlačijo dvakrat hitreje ko druge preše, ^v ^ so zelo priročne, so-V      i crs'c?*^ lidne in trpežno ho-
stavljene, izdelujejo se v vseh velikostih za privatne osebe, kakor 111«1 i za največje producente kot specijaliteta. (Jaranej«, spričevala o Vfcfl nego 1000 i/.do-lanib tlač.ilnic Obrisi in cene na zabte\anje gratis in franco. '    (404 — 9)
(tiro/iiv.e tirlie«- najnovejše s« stavljene. Židi se v kratkem času naročil.
I »ima;. II., Prater-strasne B6. Tovarna v iMiihoh rodu n. M.
\. Deb.'-ic.".  I j uhlja na. Marije Terezije cesta.
IPh.Mayfartli&C,«:;
/tfUii 110 znižanih cenali w
■t
velika razprodaja
bogato založenega, v konkurzno maso gospoda
Iv. P. Schreyer, Špitafske ulice,
»padajočega
galanterijskega, Noriniberškega in drobnega blaga
na ilobelo in «lr<»l»no. — Posebno so priporočila vredna krasna, v voliltej ;^Jj»
ixb«*ri nahajajoča so (405—9)
pisalna, pušilna in popotna orodja, albumi in fino blago iz usnja, ^ otročje igrače, namizno in jedilno orodje, kuhinjske posode, kine. ; parfumerije, lesorezni izdelki, podobe svetnikov, pobožni darovi itd.
/; rtiit/s/></ naročila i^rršr sf točno in v zadovoljnost po poštnem povzt tj i. Bc
katero bodein vodil pod sedanjo lirrao:
Fr. Šupevc.
Zabvaljevaje se za ranjkej izkazano zaupanje, priporočam se uljudno visoko čas ti tej duhovščini in slavnemu občinstvu, da tudi mene blagovole počastiti z mnogimi naročili, ker so raojka stara mati toliko izgo-tovljonega blaga zapustili, da mi jo mogoče takoj vsakej želji ustreči Zagotavljam pa tudi, da v prihodnjo poleg dosedanje firme ostanejo tudi dosedanji izkušeni in vestni delavci, dosedanje nizke cene, dosedanja točna in natančna postrežba in dosedanje — popolueiu eiato in uepukvar-Jeuo Hlavgo.
Z naj odličnoj šini spoštovanjem
lieriuird
(535-1)
Jof-iii> Bernard mlajši, vnuk ranjke Fr. Šupevc.
\\.':.   '/Bsr -ta.-. •- . un
Bergerjevo medicinično
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim
uspehom zoper
vsakovrstne oprhe na životu,
osobito zoper hraste, kroiMČen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Hergerjevo m i I <» iz Niiiulc ima -IO" ,\, koncentr. Niuole iz let*n ter se Btvamo od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se iirekanjenju izogne* zahteva naj se odločno ltergerjevo milo iz Mino.«-       «al se pazi na
znano varstveno marko. Pri trdovratnih poltuih boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspehom
Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla,
a zahteva naj s< vedno hiiiiio Iteri^rjcvo milo iz smole in žveplu, ker so iiiozouiNku ponarejanja neuspešni Izdelki.
Kot inileJNe milo In   ui<« • /.a odstranjenje vsoh
n^riMloslij na |iolli
zoper oprbe na glavi in koži otrok iu kot uepiese/.no kosmetično milo ia .....i -
vainje in Tkoi»anje pri v*iiikduoj«>j miti služi
Bergerjevo gliceria-milo iz smole
imej oče 35 °/„ glicerina ter fino diši. (44—15)
Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo »ma lekar
II KL L v €» 1» .1 V I.
V zalogi v vseh lekarnah cele države.   Cilavne zaloge pa imajo: V I Jiitiijimi pri gg, lekar jih J. Svoboda, (L Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trn k O 08 y. V KoeevJir j. Hran ne. V KrAkeiii J. H ome ker.   V Idriji J.
l*. u» u ji  K. Sav ni k.   V u. i ■ ■ j ■ J o s. Bo noš.   V Novem meatu aCiMiovijKi A. K oble k. V Vipavi A. K n u u 6 u y.
Warto. v
D. K i z z o 1
Izdatci] in odgovorni urednik Makno A r m 11.
Lastnina in lisk „Narodne tiskarne**.