Štev. 35.
V Ljubljani, nedelja dne 4. februarja 1912
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
ramildh — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—* četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — «'.(Inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se v	pošilja	upravništvu.
Posamezna številka 6 vinarjev.
t-
<.ka
Telefon Številka 118.
:n
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
3:	Dredniitvo	in	upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica it
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za 0] se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju s; pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
•••
•••
Telefon Številka 118.
Volitev v trgovsko in obrtniško zbornico
za Kranjsko.
Kandidatje nar.-napred. stranke so: Za srednjo trgovino
(rdeče glasovnice);
Viktor Rohnnann, trgovec in posestnik, Ljubljana,
Feliks Urbanc, trgovec in posestnik, Ljubljana. Josip Perdan, trgovcc in posestnik Ljubljana.
Za malo trgovino
(modre glasovnice):
Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani,
Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani,
Josip Kraigher, trgovec v Postojni.
Za veliko obrt
(rumene glasovnice):
Ivan Bonač, tovarnar in posestnik v Ljubljani.
Za srednjo obrt
(bele glasovnice):
Ivan Rakove, tovarnar in posestnik v Kranju, Ivan Schrey, pekar in posestnik v Ljubljani, Fran Ksaver Stare, sobni slikar in posestnik
v	Ljubljani, Sodna ulica.
Lavosiav Bučar, gostiiničar in posestnik, Kostanjevica.
Za malo obrt
(zelene glasovnice):
Engelbert Franchetti. brivski mojster v Ljubljani.
Opozarjamo, da morajo ženske volilke v eni ali drugi volilni kategoriji, ki nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja — kar je redek slučaj — same podpisati glasovnico, poleg njih pa tudi kak moški pooblaščenec, ki mora svojemu podpisu dostaviti: pooblaščenec. Tak pooblaščenec more samo za eno vo-1 i 1 k o podpisati.
Dr. Šuštaršič v škripcih.
Dr. Trillerjevo očitanje, da je deželni glavar dr. Šušteršič prelomil častno besedo in da jc klerikalna stranka brez častne besede .[e neizrečeno razburila klerikalce. Njihova čast je bila tako angažirana, da bi dr. Šušteršič na vsak način moral izvajati konsekvence in odložiti glavarsko čast. Temu koraku bi neizogibno sledil popoln propad klerikalne stranke! .lasno jc torej bilo, da mora dr. Šušteršič podvzetivse. da reši sebe in stranko. Baje je bil pri tej aferi soudeležen tudi deželni predsednik Schwarz, ki je — kakor se zatrjuje — pritisnil na deželnega glavarja, da reši kot zaupnik
krone osebno čast. Dr. Šušteršič pa se ni dolgo pomišljal, vzel v roke revolver ter ga pritisnil na prsi ljubljanskega župana dr. Tavčarja in prsi podžupana dr. Trilerja. Ne vemo s čim je vse pretil dr. Šušteršič, to pa vemo, da je rotil ljubljanska poslanca, da naj zadevo mirnim potom rešiti pomagata, ker sicer bo on in njegova stranka izvajala nad Ljubljano skrajne represalije. Rezultat teh njegovih groženj je bil, da je izsilil znano izjavo. Kako huda je predla dr. Šušteršiču dokazuje dejstvo, da se je kar sam postavil v lastni stvari za sodnika. Njegova čast, čast njegove stranke je bila angažirana, a on se ni podrvrgel niti razsodbi c. kr. okrajnega sodišča, niti razsodbi razsodišča odvetniške zbornice, niti razsodbe kake mešane komisije. Niti tega ni dopustil, da bi v njegovi zadevi intervenirale tretje, neprizadete osebe. On sam ni samo on je vzel na protokol grofa Bar-bota, dr. Tavčarja in dr. Trillerja z nekako tako oblastjo, kot vzame na zapisnik policijski šei Lavter kakega krivca. Vso svojo moč, vso svojo uradno avtoriteto, vso rafiniranost je po rabil dr. Šušteršič, da je izsilil izjavo. Huda je predla dr. Šušteršiču, da se je zadovoljil s tako izjavo kot jo je podal dr. 1 riller za svoj izgovor. Nobenega preklica ni v njej, nobnenga obžalovanja. Samo izjava, da klerikalci niso imeli slabega namena, ko so prelomili besedo, samo izjava, da klerikalci niso hote in namenoma prelomili besede. Iz izjave jasno zveni nova konstelacija, nova trditev, da so klerikalci vendarle preiomili besedo in napravili najostudnejše
zakonolomstvo.
Da dr. Trillerja izjava ni nikako zadoščenje za dr. Šušteršiča, je dokaz tudi to. da ž njo niso bili klerikalci zadovoljni. Tudi sam dr. Šušteršič je ril hotel sprejeti in šele ko je dobil odgovor, da drugačne izjave pod nobenim pogojem ne dobi, je bil dr. Šušteršič prisiljen sprejeti izjavo, ki ni po svoji vsebini ničesar druzega kot novo razžaljenje za dr. Šušteršiča in njegovo stranko. Da je temu tako, dokazuje zopet dejstvo, da pošiljajo sedaj klerikalci po »Slovencu« članke, v katerih pripisujejo izjavi čisto drugo vsebino kakor jo pa ima. Celo v goriške liste je dr. Šušteršič imenom deželnega odbora poslal uradni popravek sestavljen na podlagi razsodbe dr. Šušteršiča samega o njegovi lastni osebi. Toliko previden pa je bil dr .Šušteršič, da je v Gradec poslal izjavo, ki jo je podpisal glavarjev namestnik dr. Lampe, seveda samo za to, da bi dr. Šušteršič zgledal kot da bi se njegova čast rešilo v njego-
vi	nenavzočnosti in nepristransko po neprizadetih ljudeh. Tega seveda Lampe ni nikjer priobčil, da je dr. Šušteršič sam bil sodnik o sebi ter da je on sam izsilil izjavo in da ga pri tem poslu prav nič ni bilo sram da je to storil kot deželni glavar in zaupnik krone. Zanimivo je tudi, da so klerikalci šele potem začeli reševat svojo čast, ko je prišel pritisk nanje od zgoraj. Mirno so požrli trditev dr. Tavčarja v deželnem zboru, da bo dr. Šušteršič — ako razveljavi stranke mandata Ribnikarja in Reisnerja — odšel iz zbornice s prelomljeno besedo. Takrat je bil čas, da bi se klerikalci premislili, takrat je bil čas, da bi klerikalci reagirali. Dr. Šušteršič bi lahko prekinil za nekaj minut sejo, da bi se prepričal jeli so dr. Tavčarjeve trditve pravilne ali ne. Tega pa klerikalci niso storili, marveč so jo, opozorjeni da bodo prelomili besedo, tudi dejansko prelomili.
Takrat seveda dr. Šušteršič še ni čutil kako dalekosežne posledice bo zanj in za njegovo stranko imelo to očitanje. Tri dni po tem oči-
tanju ta kavalir še ni niti zahteval, niti dobil zadoščenje zanj. Šele po dr. Trillerjevem govoru, ko je dr. Šušteršič spoznal opasnost položaja in ko so vsi juristi, kar jih premore klerikalen štab, si glavo ubijali z zofizmi kako bi se dalo izrezati, je deželni glavar zagrabil za revolver in izsilil iz dr. Tavčarja in dr. Trillerja izjavo. Ce je torej dr. Triller v silobranu podal izjavo, ki nič ne pove in ki le z nova potrjuje izrečene očitke, proti glavarju, in proti klerikalni stranki, še ni na stvari ničesar izpremenjenega. Dr. Triller je delal klerikalcem očitke na podlagi stenografičnega zapisnika.
Na tem tudi ničesar ne izpremeni naročena interpelacija Lainpeta v deželnem zboru in odgovor deželnega glavarja. Klerikalci se hudo motijo če mislijo, da se da že s takimi konstatacijami — brez dokazilnih sredstev — rešiti iz škripcev in ovreči opravičene napade.
Njegovi argumenti še danes drže in dokler drže ti, tako dolgo je S. L. S. stranka brez časti, toliko časa so klerikalci brezčastni besedo-lomci.
Klerikalci naj tudi nikar ne mislijo, da bodo iz Trillerjeve izjave kovali kapital proti narodno napredni stranki. Podana je bila izjava brez vednosti izvrševalnega odbora, brez vednosti kluba deželnih poslancev in je danes še kot taka čisto osebna zadeva prizadetih.
Umevno pa je , da zanjo dr. Triller jamči osebno in da je zanjo odgovoren nele strankinin centralnim organizacijam, marveč tudi svojim volilcem. Kako bo svojim pristašem pojasnil in utemeljil svoj korak in kako bodo razsodili naši pristaši, to v danem položaju klerikalcev prav nič ne briga in niti najmanj ne zmanjša očitkov, ki še danes leže na njih. Sicer se pa ne suče vprašanje okoli izjave in častne besede, marveč okoli razveljavljenja mandatov narodno naprednih poslancev Reisnerja in Ribnikarja.
Glede pravilnosti taktike dr. Trillerja so lahko mnenja naših pristašev različna, edini pa smo prav vsi v tem, da so klerikalci napravili z razveljavljenjem mandatov nasilno zakonolomstvo, ki ne sme ostati brez maščevanja pri vseh bodočih volitvah.
Široke vrste naših volilcev na katerih sloni nar. napredna starnka ne klonejo in se ne strašijo še večjih klerikalnih nasilstev. Raje naj poginemo kakor da bi omagali sredi boja in vrgli puško v koruzo. Bolje, da v boju za resnico in pravico takoj častno izdihnemo pošteno slovensko dušo, kakor da bi se udali skušnjavam klerikalnega izdajalca naroda in se zasužnjili o-žlindrani stranki, ki pozna le slepilo in nepošteno politiko.
SPLOŠNI PREGLED.
Kapitulacija krščanskih socialcev. V svoji politični nedoslednosti so si klerikalci vsega sveta popolnoma enaki. Nimajo nikakega pro-gramatično določenega stališča, ker njih politika je vedno samostojna in odvisna od volje onih, ki vzdržujejo klerikalno politiko. To se je jasno pokazalo v gonji, ki so ji dunajski krščanski socialci in za njim vsi avstrijski klerikalci — tudi ljubljanski »Slovenec« je pri-capljal — uprizorili proti Ahrenthalu. Od časa aneksijske krize dalje jc bil Aehrenthal bog klerikalcev, bili so njegovi največji zagovorniki. Kar naenkrat pa so se spremenili, zahotelo se jim je konflikta z Italijo, kar pa je Aehrenthal preprečil s tem, da je provzročil odpust šefa generalnega štaba Hotzendorf. To
je pa razvnelo do skrajnosti klerikalce, očito so šli v boj proti Aehrenthalu najodličnejši klerikalci, skrajno uničujočo kritiko je izrekel o Aehrenthalovi politiki baron Fuchs, za njim pa drugi; žugali so. da bodo v delegaciji obračunali z Aehrenthalom. Toda ta gonja je začela presedati tudi merodajnim krogom in prišel je zopet preokret. Včeraj je imelo na Dunaju predsedstvo krščansko socialne stranke sejo. katere so se udeležili tudi vsi delegatje stranke. Govorilo se je o politiki zunanjega minstrstva in debata je pokazala popolno kapitulacijo klerikalcev pred Aehrenthalom. Izjavili so slovesno, da klerikalni napadi proti Aehrenthalu niso bili nikdar osebni ampak stvarni, krščanski socialci so odločno za obnovitev trozveze, one trozveze, ki so jo pred par dnevi proglasili kot nepotrebno in Avstriji škodljivo. Podčrtati pa je treba naslednjo izjavo, ki je precej trd oreh za vesoljni klerikalizem. Krščanski socialci izjavljajo namreč: Nikdar se nismo zavzemali za bedasto (absurdno) misel, da bi podvzeli vojaški podhvat za obnovitev papežke države. S to svojo izjavo so se dunajski krščanski socialci postavili v načelno nasprotje programa političnega klerikalizma, ki hoče obnovitve papežke države! Seveda naše klerikalce to nič ne briga, ti so morali podati to izjavo in njih gonja proti Aehrenthalu je žalostno končala. Ta slučaj je zopet jasen dokaz, kako nesmotren, nesamostojen je politični program klerikalcev, ki so odvisni vedno od vplivov posameznikov in pa merodajnih krogov. Ako bodo pa razmere kazale. bodo klerikalci jutri preklicali to izjavo, seveda ako dobe zato svoj imprimatur od posvetne in cerkvene gosposke!
Odgoditev štajerskega deželnega zbora. Tekom današnjega dneva dobi štajerski deželni glavar cesarsko pismo, s katerim se proglaša odgoditev štajerskega deželnega zbora. Odgoditev je bila že zdavnaj pripravljena, a vlada je še vedno upala na kak uspeh. Skoro šest tednov so se vlekla ta pogajanja med vlado Slovenci in Nemci, dosegel se je že skoraj sporazum, kakor se je poročalo, a naenkrat je bilo vsega konec in moralo se je konstatirati, da jc vsako nadaljne pogajanje brezuspešno. Odgoditev so pa izzvali slovenski klerikalci s svojo izjavo, da odklanjajo vsako tudi desetodstotno zvišanje deželnih doklad, da bodo vsled tega obstruirali proračunsko predlogo. »Tagespost« pravi o taktiki slovenskih klerikalcev. da je njih stališče samo strankarsko, da so njih zahteve samo pesek v oči. Klerikalci so hoteli razpust štajerskega deželnega zbora ne pa samo odgoditev, to pa zaradi tega, da bi slovenskim naprednjakom v novem volilnem boju odvzeli edini mandat. To je bil oni nepremagljivi povod, da klerikalci niso hoteli na noben način odnehati od obstrukcie. Toda dolgo ne bo z odgoditvijo pomagano. pride razpust in kdo ve ako bo naš deželni zbor delazmožen, dokler ne izpolni slovenskih zahtev. Kam pelje ta pot? Do popolnega bankerota, kateremu se brzo približujejo vse razmere.
DOPISI.
Z Viča. Za spreobrnjenje »neke duše« molijo naši patri vsako nedeljo po pridigi. Kdo je ta duša pregrešna? Različno ugibajo ljudje. Eni pravijo, da prosijo naši pastirji Očeta nebeškega. da bi tisti čuk iz Rožne doline, ki je v odsotnosti svoje žene poskušal srečo pri ne-
LISTEK.
J. BARBEYD’ AUREVILLY:
Maščevanje žene.
(Dalje.)
Nekega večera sva sedela kakor po navadi skupaj, kakor sva preživljala naše življenje, odkar sva se ljubila, sama, združena s pogledom; on pri mojih nogah, pred menoj, kakor pred Prečisto Devico, in tako globoko zatopljen, da nisva potrebovala nikakih nežnosti. Hipoma pa je bil vstopil vojvoda z dvema črnecema, ki jih je bil pripeljal s seboj iz kolonij, kjer je bil dolgo guverner. Nisva jih zapazila v svoji nebeški zamaknjenosti, ki je odpeljala najini združeni duši v neznane vse-tove — kar je v hipu padla Estebanova glava težko v moje naročje. — Bil je zadavljen! Črnca sta mu bila vrgla grozno laso okoli vratu, s katerim ubijajo v Meksiki bivole.
Zgodilo se je, kakor bi udarila strela! Vendar strela, ki me ni ubila. Nisem omedlela, nisem zakričala. Solza ni kanila iz mojih oči. Nema in odrevenela sem obstala v neizrekljivi grozoti, iz katere sem se prebudila z raztrganim bitjem. Čutila sem, da so mi odprli prsa in iztrgali srce. Ah, niso ga iztrgali meni; Estebanu, mrtvemu Estebanu, ki je ležal zadavljen pri mojih nogah s preparanimi prsi. sta iztrgali pošasti srce! Čutila sem, tako sem bila z njim združena v ljubezni, kar bi čutil Este-ban, Če bi živel. Čutila sem bolečine, ki jih njegovo truplo ni občutilo in to me je vzdramilo iz otrplosti, ki se me je polastila, ko so ga zadavili. Vrgla sem se jim nasproti: le sedaj uni-
čite še mene, sem zakričala. Hotela sem umreti iste smrti in ponudila sem glavo ostudni zanjki. Ze sta se pripravila, da jo zagrabita, kar je zaklical vojvoda, ponosni vojvoda, ki je smatral sebe za plemenitejšega, kakor kralja: »Kraljice se ne dotikajte« in ju odgnal z udarci pasjega biča.
»Ne. gospa, živeli boste«, mi je rekel, »v večen spomin na to pa, kar boste sedaj videli« ... in zažvižgal je. Dva strašna divja psa sta pridrvela. »Vrzite psom srce izdajalca, da ga požro!« je zapovedal.
Pri teh besedah se je nekaj vzdignilo v meni, niti sama ne vem kaj:
»Idi, maščuj se temeljitejše!« sem mu rekla. »Meni je daj, da je snem!«
Obstal je kakor pribit ob moji misli... »Ti ga torej ljubiš brezumno?« je vprašal.
»Ah, ljubila sem ga s strastjo, ki je bila pretirana sedaj do skrajnosti. Ljubila sem ga tako zelo, da nisem občutila, niti strahu niti studa pred tem krvavečim srcem, ki je ležalo še celo pred menoj, še gorko od mene in hotela sem je shraniti v sebi, to srce... Na kolenih, s sklenjenimi rokami sem prosila zanj. Hotela sem temu plemenitemu, oboževanemu srcu prihraniti ono bogoskrunsko, vnebopijoče onečašče-nje... obhajala bi se s tem srcem, kakor s hostijo. Ali ni bil moj Bog!...«
Spomin na Gabrielo de Vergy, katere zgodbo sva pogosto z Estebanom skupaj čitala, se mi je pojavil pred očmi. In zavidala sem jo!
Bila je srečnejša, ker je dala svoja prsa za grobnico možu, ki ga je ljubila. Tako velika ljubezen pa je napravila vojvodo , neizprosnega. Njegovi psi so raztrgali srce Estebanovo pred mojimi očmi. Vrgla sem se med nje in se trgala ž njimi zanj. Nisem ga jim mogla izpuliti. Pokrila sta me s strašnimi ranami, obgrizla sta me
in si brisala krvave gobce ob mojo obleko.«
Prestala je. Pobledela je pri spominu kakor mrlič, vzdignila se je hropeče, pograbila z divjo gesto bronast držaj nekega predala, odprla ga in pokazala Tressigniesu razcefrano obleko, ki je nosila na mnogih mestih krvave sledove^
»Vidite«, je rekla, »to je srčna kri moža, ki me je ljubil, srca, ki ga nisem mogla iztrgati psom! In kadar sem sama v tem ostudnem življenju, katero živim, kadar se stresam od gabnosti, kadar mi gnusoba stopa v '•••lo in me duši, kadar opeša v meni duh maščevanja, kadar se povrne vojvodinja in me odreši od vlačuge, takrat se zavijem v to obleko, svoje oskrunjeno telo pokrijem z rdečimi s krvjo napolnjenimi gubami in se odevam v svojem maščevanju. Talisman so, krvave cunje! Kadar jih čutim okoli telesa, popade me besnost maščevanja v drobovju, in je mi, kakor bi zadobila moči za večnost!«	,
Tressignies je trepetal, ko je poslušal stra-hotno žensko. Trepetal je pred njenimi gestami, pred njenimi besedami, pred njenim obličjem, ki je postal obraz Gorgone; bilo mu je, kakor da vidi kače ovite okoli nje glave, ki jih je nosila v srcu.
Začel je — zastor se je dvigal! — razumevati besedo »maščevanje«, ki jo je ponavljala tako po gosto in ki ji je plamtela celo dobo na ustnicah.
»Maščevanje! Da«, je povzela, »razumete sedaj, kaj pomeni, moje maščevanje! Iskala sem je, kakor se išče bodalo, ki nrizadene največ bolečine, ki najbolj razmesari s svojim rezilom sovražno bitje, ki ga hočem uničiti. Umoriti ga z enim mahom, tega nisem hotela! Ali je usmrtil Vasconcellos z mečem, kakor plemiča? Ne! dal ga je ubiti svojim slugam. Njegovo srce je vrgel psom in njegovo truplo morebiti v mrtva-
šnico. Nikdar nisem zvedela. Samo umoriti ga za vse to? Ne! Premilo bi to bilo in preurno! Zahtevalo je nekaj počasnejšega in grozovitejšega ... In vojvoda je bil hraber.
Ni se bal smrti. Sierra-Leoni so mu vendar nasprotovali. Njegov ponos, njegov neukrotljivi ponos je postal strahopeten, kadar je šlo za sramoto.
In v ta ponos sem ga morala zadeti in ga križati. Ime sem morala oskruniti, na katero je bil ponosen. In prisegla sem, da spremenim to ime v sramoto, v govno, v blato in ga potopim v močvirju!
In zato sem postala, kar sem — javna vlačuga — vlačuga Sierra-Leone, ki ste naleteli nanjo danes zvečer!«...
Govorila je te besede z očmi, iz katerih se je usipal ogenj radosti, da je tako izborno namerila.
»Vendar«, je vprašal Tressignies, ve li vojvoda kaj ste postali?«
»Če še ne ve, izve gotovo nekega dne«, je odgovorila z gotovostjo ženske, ki je poskrbela, za vse, ki je z vsem računala in je bila gotova bodočnosti. »Glas o tem, kar počenjam, ga more doseči vsak dan in moja sramota ga bo onesnažila z blatom! Eden od ljudi, ki prihajajo sem, mu more pljuniti v obraz sramoto njegove žene, izvržek, ki se ne da izmiti; pa to bi mogel biti le slučaj in maščevanja ne morem izročiti slučaju. Sklenila sem, v njem poginiti, da bo sigurnejše; moja smrt je bo zapečatila in skon-čala.«
Tressignies je postal zmeden po zadnjih skrivnostnih besedah; pa skoro se je določeno izrazila:
(Dalje.)
ki deklici, spoznal sramoto, ki jo je napravil viškim orlom. Drugi imajo v mislih patra Fe-odorja. Ta je začetek vseh prepirov v fari. on Je zanesel razdor med sosede, preje mirna občina je sedaj razdejana političnih strasti. Župnik kregajo in svare to zgago; miren mož so in sovražijo prepir. Goreče molijo: »ignosce domine« odpusti mu Gospod. Tretji menijo sedanjega načelnika orlov. Moža je kaj lahko dobiti na to ali ono stran. Nekdaj se je imenoval ta korenjak »deteljica« viškega Sokola; ko je pa zagledal pri klerikalcih bogato obloženo mizo, prijele so ga skomine in poprosil je za stolček v Društvenem domu. Kaj lahko se zgodi, da postane »viška deteljica« jutri rudečkar. In zato ponižne prošnje: Bog ohrani ga nam stanovitnega v spreobrnjenju. Amen!
DNEVNI PREGLED.
Trgovci in obrtniki, spominjajte se, da so vas klerikalci hoteli uničiti s konsumnimi društvi in da je vam edino napredna stranka stala v tem težkem boju ob strani, zavedajte se, da so klerikalci osredotočili vse svoje težnje na to, da ugonobe krepak in svoboden trgovski in obrtni stan, ter volite kot en mož kandidate, ki jih vam priporoča narodno-napredna stranka. — V Ljubljani, dne 31. januarja 1912. — Za volilni odbor: Dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski. Dr. Fran Novak, deželni poslanec.
Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico. Volilne legitimacije in glasovnice za letošnje dopolnilne volitve v trgovsko in obrtniško zbornico se bodo danes, dne 4. februarja, zvečer oddale vse hkratu ljubljanski glavni pošti ki jih bo odpravila z nedeljskimi nočnimi vlaki, tako da se bodo volilni dokumenti v pondeljek
5.	februarja mogli začeti volilcem dostavljati. Te pošiljatve se morajo dostaviti v lastne roke adresata. tako da jih ne more nihče drugi sprejeti. Adresat mora prejem lastnoročno na oddajnem listu potrditi. Volilcem, ki bi jih pismonoša ne našel, bo pustil naznanilo (aviso), da morejo na pristojni pošti dvigniti pošiljatev. Priporoča se, da se v takih primerih volilee (adresat) preskrbi s primerno legitimacijo o osebni identiteti. Nedvignjene ali nedostavijene pošiljatve bo pošta vrnila c. kr. volilni komisiji v Ljubljani.
Kako psuje »Slovenec« gostilničarje. Včerajšnji »Slovenec« na prav nečeden način psuje gostilničarje s farizeji in drugimi psovkami. Pravi, da so liberalni »oštirji« — tako imenuje »Slovenec« gostilničarje — tisti, ki zabavljajo čez odpravo praznikov, ker se boje, da bodo odslej dalje nekaj manj dobili, ker bodo raje hodili ljudje ob odpravljenih praznikih za poštenimi in nujnimi opravki kakor pa v oštarije. Tako vdari »Slovenec« in klerikalec kjerkoli more čez obrtnika, osobito čez gostilničarja. Za praznike tem farizejem res nikoli ni bilo in še nedelje bi odpravili, ako bi vedeli, da bi s tem uničili gostilničarje n druge stanove.
Mesarji so razburjeni radi deželne mesnice. Med mesarji kar vre vsled tega, ker je klerikalna deželnozborska večina sprejela predlog za deželno klavnico. Kako pa tudi ne! Obrt bo popolnoma ubita, povrh bodo pa še ljudje pri davkih doplačevali za nesrečen eksperiment dr. Lampeta. Neverjetno je kaj si vse to člo-veče upa. Pojma ima o težki mesarski obrti toliko kot ima mesar pojma kako se bere maša in vendar se drzne ta človek spuščati se v tako strašne špekulacije. Lampe pravi, da bo znižal z deželno klavnico cene mesa. Misli, da gre to tako lahko kot gre lahko zvišanje pristojbin za maše, pogrebe in druga duhovniška opravila. Mar naj bi se sprejel zakon po katerem bi se odpravila bera in druge drage cerkvene takse. Duhovščina naj samo obresti plačuje od cerkvenega premoženja, kot jo morajo posvetnja-ki plačevati od svojega in draginje ne bo več. Tako gre pa pri nas vse v črno malho, ljudje pa naj stradajo. Tudi največjega berača noben duhovnik zastonj ne pokoplje. Sedaj pa hočejo Lampe in klerikalci obrtnike že žive pokopati. Za mesarje zato ustanove deželno klavnico. Proti takim ljudem mora v deželi nastati tak odpor, da bo Lampe sfrčal s sedeža v deželnem dvorcu.Mesarji in drugi obrtniki pokažimo že pri prihodnjih volitvah v Trgovsko in obrtno zbornico, da se hočemo otresti klerikalne komande in tistih ljudi, ki nas hočejo vse uničiti in ubiti. V boj torej, na delo proti klerikalcem!
Klerikalci so lahko hudi na gostilničarje. Klerikalci niso zastonj tako hudi na gostilničarje. Na zadnjem občnem zboru »Zveze gostilničarjev« je klerikalni kolovodja Kregar take slišal, da že cel teden hodi po Ljubljani z zavezanimi ušesi. Gostilničarji so na tem občnem zboru Kregarja kot predsednika takozva-nega deželnega obrtnega pospeševalnega zavoda do nazega slekli. Dokazali so, da se tamkaj na deželne stroške in za drag, z žuljavimi rokami obrtnikov zasluženi denar uganja naj-gršo, najnesramnejšo pristranost in korupcijo. Političen bojkot, ki ga je razglasila S. L. S. se baš v tem deželnem zavodu kaj posebno čuti. Gostilničarji se trudijo in pehajo, da povzdignejo svoj stan, da privabijo v deželo tujcev in da pospešijo razvoj našega zaostalega narodnega gospodarstva. Vsaka dežela bi podpirala tako prizadevanje obrtnikov, pa naj bi bili že katerega koli političnega prepričanja. A kaj delajo klerikalci, kaj deželni odbor, deželni pospeševalni zavod? Uničiti, ubiti hočejo gostilničarje in njihovo stanovsko organizacijo. Kjerkoli morejo, mečejo klerikalci gostilničarjem pod noge polena. Iz odbora »Deželne zveze za tujski promet« so pometali gostilničarje, vanj so pa postavili kaplane iti župnike. Niti poučnih tečajev gostilničarjev ne podpirajo. Samo ena resnica je, če gledamo postopanje in delo klerikalcev v naši deželi in ta je, da bodo spravili kmalu vse stanove na rob propada. Če bo šlo tako naprej bo cela dežela en sam farovž in en sam klošter, v njem se bode pa na stroške posvetnjakov mastila razna farov-ška golazen.
Poslanec Spinčič in ban Čuvaj. Kakor smo že poročali so hrvaški in srbski dijaki na Duna-
ju pozvali vse poslance, da naj prekličejo svoj podpis na vabilu k plesu dunajskih Hrvatov, ker je na ta ples pozvan ban Čuvaj. Prvi se je oglasil posl. Spinčič, ki je poslal predsedniku pripravljalnega odbora brzojavko, v kateri preklicuje svoj podpis. Pričakovati je isto tudi od drugih poslancev; kajti težko bo dobiti poslanca, da bi bil protektor prireditve, ki se je udeleži ban Čuvaj.
Madjarlzacija na Hrvaškem. Po zadnjem izkazu je na Hrvaškem in v Slavoniji 70 madžarskih šol. Največ jih odpade na Slavonijo, kjer se dela sistematično na to. da bi se ta rodovitna zemlja odtrgala od Hrvaške in priklopila direktno k Ogrski. Število otrok, ki obiskujejo te šole znaša 11.000. Žalostno dejstvo pa je, da je od 390.117 šoloobveznih otrok na Hrvaškem 177.444 t. j. čez 40 procentov brez vsakega šolskega pouka.
Hrvaški listi priobčujeio danes veliko a-dreso, ki sta jo poslanca Sedarič in Zagorac oddala v cesarski kabinetni in v prestolonaslednikovi vojaški pisarni. Adresa vsebuje kratek zgodovinski pregled, karakterizira postopanje Ogrske napram Hrvaški, katero postopanje je tudi vzrok sedanjih nevzdržnih razmer. Spomenica konča s prošnjo, da naj se naredi na Hrvaškem red, kar je pa v sedanjih razmerah mogoče edinole z vrnitvijo državne ustave in krajevne integritete.
Poročil se je danes g. Anton Kajfež, c. kr. sodnik v Velikih Laščah z gdč. Danico Kavčič. hčerko predsednika okrožnega sodišča v pok. in dvornega svetnika gosp. Jakoba Kavčiča.
Železničarja vrgel nekdo pod vlak. Dne
2. t. m. zvečer se je pripeljal v tovornem vlaku s svojim bratom železničar Anton Mislej iz Nabrežine s tako zmečkanima rokama in nogo, da so mu morali zdravniki odrezati obe roki in prste na eni nogi. Revež je povedal, da ga je nekdo v Nabrežini pod tovorni vlak sunil, ko je brzovlak peljal na postajo, da torej ne gre za nezgodo. Ker je bil tudi brat, ki se je medtem bil že v Nabrežino vrnil, nekaj tajinstve-nega namigaval, so začeli zadevo preiskovati. Uslužbenci na nabrežinskem kolodvoru, ki so nesrečneža na tovorni vlak naložili, so rekli, da ga je vlak povozil. Mislej ima ženo in 6 ctrok. Nahaja se v zelo nevarnem stanju.
Deset kilogramov težkega sulca je ujel te dni gospod A. Sever v svojem revirju pod jezom v Mednu nad Ljubljano.
V	sedmih urah z Dunaja v Trst. Iz Mod-linga poročajo, da se je poizkus z novim brzo-vlakom, ki ima železniški stroj in samo dva voza dobro obnesel. S tem brzovlakom se bo mogoče pripeljati z Dunaja v Trst v sedmih urah.
Mesto uradnega sluge je razpisano pri c. in kr. okr. glavarstvu v Radovljici. Certifikatisti oz. podčastniki z najmanj šestimi službenimi leti imajo vposlati svoje prošnje do 2. marca t. 1. na c. kr. dež. vlado v Ljubljani.
Danes dopoldne na shod k Mraku! Politično in izobraževalno društvo za dvorski o-kraj priredi v nedeljo dne 4. t. m. ob 10. dopoldne javen društven sestanek za trgovce in obrtnike v salonu gosp. Valentina Mraka »Pri starem Rimljanu« na Rimski cesti 4. Na dnevnem redu: Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Poročata gg. državni poslanec dr. Ravnihar in Adolf Ribnikar. — Volilci, volike in somišljeniki, vsi na shod!
Občinski svet ljubljanski ima v torek dne 6. februarja 1912 ob šestih popoldne svojo redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Naznanilo predsedstva. 2. Odobrenje zapisnika zadnje seje. 3. Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu mestnega magistrata glede izvolitve raznih odsekov ter direktorijev in pa zastopnikov občinskega sveta v razne korporacije. 4. Stavbnega odseka poročilo o prošnji Kranjske hranilnice za spremembo regulačne-ga načrta kat. občine Gradišče glede ceste za novim nemškim gledališčem. 5. Samostalni predlog občinskega svetovalca dr. Josipa Pi-penbaeherja glede ustanovitve državne realne gimnazije tipa v Ljubljani. — Na vsporedu tajne seje so sledeča poročila: 1. Personalnega in pravnega odseka poročili. 2. Finančnega odseka poročila o četvero raznih prošnjah za podpore. 3. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
Zahrbtni napad. Ko je šel sinoči Anton Žgajnar, 201etni mesarski pomočnik domov iz Kramarjcve gostilne, je nenadoma pritekel^ za njim nek neznanec in ga dvakrat sunil z nožem v hrbet. Žgajnarja so prepeljali v bolnico.
Poskušen samomor. Sinoči je prišla 251et-na kuharica Marija Sturmova, rodom iz Weit-hofena s svojini ljubimcem v navskrižje, kar jo je tako užalilo, da je šla iz Aliacljeve ceste naravnost na sv. Petra nasip, kjer je slekla jopico, odložila klobuk in boo ter skočila v vodo. To pa je videl O. Crtalič od 17. pešpolka, ki je takoj priskočil Sturmovi na pomoč in jo otel gotove smrti. Poklicali so rešilni voz in jo prepeljali na opazovalni oddelek.
Čudno vreme imamo zadnji čas, zlasti pa smo ga imeli včeraj. Človek ne ve, ali je svečan ali april, bliska se, grmi, treska, dežuje, sneži, zmrzuje, videti je nekako, da smo res v predpustnem času in da ne nore le ljudje, ampak tudi vreme.
Restavracijo »Narodnega doma« in kavarno »Narodne Čitalnice« prevzame z dnem
6.	februarja t. 1. gospa Marija Dražilova, soproga v slovenskih krogih dobroznanega g. Ivana Dražila. Več v današnjem inseratu.
Umrl« so v Ljubljani. Marija Debevec, liči železniškega sprevodnika, 7 mesecev, Sv. Martina cesta 7. Apolonija Vrhovec, postrež-nica, 74 let, Breg 4. Marija Serše, žena napovedovalca pogrebov, 64 let, Poljanska cesta 47. Marija Strniša, zasebnica, 66 let. Kapiteljska ulica 11. Karolina Pristov, mokarjeva vdova, 74 let. Poljanska cesta 23. Josip Bokan, zasebnik, 90 let, Ilirska ulica 21. Nadica Sever, uradnikova hči, 16 mesecev, Franca Jožefa cesta 16. — V deželni bolnici: Frančiška Cesar, hiš-
na posestnica, 41 let. Ignacij Uli. zasebnik, 60 let.
Tujci v Ljubljani. Dne 2. svečana: Dr. Fr. Mathias, c. kr. okrajni glavar. Krško. — Nikola Kardieff, uradnik, Sofija. — Arnold Meis-sner, trgovec, Brno. — Davorin Sladonja, spe-dit. Pulj. — Dr. M. Vasmer, vseučiliški docent, s soprogo. Petrograd. — Miihlrad, Rosenberg, Rast, Neuberg, Graf, Weiss, potniki, Dunaj. — Dr. Fran Ogrin, vlad. koncipist, Črnomelj. — Jos. Klofutar, tovarnar, Tržič. — Martin Frece, trgovec. Bizeljsko. — Dora Pehani, gostilničarska hči. Žužemberk. — Ema Gregorič, davč. viš. upravitelja soproga, Št. Jernej. — Franjo Ktissel s soprogo, sodnik. Žužemberk. — A. Lutman, posestnik, Bilje. — Fr. Schweiger, davčni asistent, Senožeče. — Vinko Kolšek, notar, Šoštanj. — M. de Jong, B. Spaan, artistki. Gravenhage na Nizozemskem. — K. Mu-ley, zesebn., Vrhnika. — Anton Kajfež, sodnik Vel. Lašče. — Ferd. Gaspari, vet. nadzornik v pok., Postojna. Baron Rechbach, generalni major, Gradec. — Rahne, posestnik, Kamnik. — Ivan Povše, usnjar, Mokronog. — Majcen, asistent, Poljčane. — Ivan Pirnat s soprogo, trgovec, Celje. — Val. Lovišček, posestnik, Kanal. — Ivan Kregar, posestnik, Vrbovo.
Kinematograf »Ideal«. Popoldanski spored za nedeljo in pondeljek. Pri Muru tih. (Prekrasen naravni posnetek v barvah.) Little Hans, lovec na roparske živali. (Velekomično). Junakinja iz leta 1864 (Zgodovinska drama). Gg. Reli, umetnika z obroči. (Varietetna slika.) Moru, detektiv. (Velekomično. Igra gosp. Prince.) Večeren spored od 7. do pol 9. in od pol 9. do 10. V nedeljo od 6. do pol 8., od pol 8. do 9. in od 9. do pol 11.ure. Ako umrje ljubezen. (Moderna senzacijska drama iz življenja, firme Nordiskfilm Co.) 1000 m in pet novosti iz popoldanskega sporeda. Dne 12., 13. in 14. febr. 1912: Tripolis (Vojni posnetki. — Okoli 1500 metrov dolg film. Prizori iz vojne. Boj pri Bir Tobrasu. — Predavanje traja poldrugo uro.) V torek, dne 6. februarja: Iz serije Aste Nielsen: Izdajalka, dramatični prizor iz vojne.
Vremensko poročilo. Dne 3. svečana pred. Stanje barometra v mm: 709.5. — Temperatura v C stopinj: 4.2. — Jug. zah. veter.
DRUŠTVA.
Podružnica Ciril - Metodove družbe na Viču priredi v soboto dne 10. svečana običajno zimsko veselico v vseh prostorih gostilne »pri Končanu«. Veselica bode največja, kar jih je bilo letos na Viču. Posebno lepe bodo dekoracije.
Narodna čitalnica v Celovcu priredi veliko predpustno veselico v sredo, dne 7. februarja 1912 v veliki dvorani hotela Trabesinger. Pri plesu svira vojaška godba c. in kr. 17. pešpolka v Celovcu. Začetek ob 8. uri zvečer.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca januarja 1912 sledeči promet i. s.: Prejemki: a) redni dohodki: Prispevki nabiralnikov 1914 K 39 v, prispevki podružnic: Kranjsko 2110 K 73 v, Štajersko 725 K 94 v. Koroško — K, Primorsko 1843 K 04 v, skupaj 4679 K 76 v, razni prispevki 6679 K 34 v skupaj 13.300 K 49 v. —- b) Izredni dohodki: Prispevki za obrambni sklad 2574 K 91 v, skupaj 15.875 K 40 v. — Izdatki: a) redni izdatki: Plače. rem. učit. osobju, razni računi itd. 8369 K 35 v, b) izredni izdatki: Naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 2321 K 91 v, skupaj 10.691 K 26 v, torej prebitka 5184 K 14 v. — Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala gdč. Jelica Grisold 8 K, katere je nabrala v veseli družbi v restavraciji Grisold. — Gdč. Lojzi-ka Posebova je nabrala ob 401etnici g. Stegnarja v »Narodnem domu« v Mariboru 38 K. — Ob godovanju Pavlice in Pavleta so nabrali njuni častilci v gostilni pri Marčanu za družbo sv. C. in M. 7 K 60 v. — Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani je vplačalo za »kamen« 206 K 54 v, iz nabiralnika pa pridelek
9	K 51 v. — G. Ant. Gnus, nadučitelj na Dolu, je poslal 10 K s sporočilom: »Nabrala jih je Stana Gnus na fantovskem večeru, ko je naš Franci slovo jemal od dolsko - hrastniških samcev«. Hvala iskrena!
stopa proti njim. Včeraj so v Lizboni delavci, ki so bili večinoma zapeljani po svojih voditeljih, nehali s štrajkom in začeli z delom, tako da so danes že skoro vse tovarne začele z obratom.
SRBSKO POSOJILO.
London, 3. februarja. Angleška vlada je sklenila, da da Srbiji na račun posojila predujem v znesku 7000 pfuntov šterlingov. Vse posojilo financirata Rusija in Anglija.
KONEC DINASTIJE MANDŽU.
Peterburg, 3. februarja. Princi dinastije Mandžu so podpisali svojo odpoved in se odrekli vsakim pravicam do prestola.
Najnovejše vesti, telefonska poročila,
VODNOGOSPODARSKI ODSEK.
Dunaj, 3. februarja. Vodnogospodarski pod-odsek alpskih dežela je sklenil v svoji včerajšnji seji, da se nova seja skliče 22. februarja, takrat se predlože referati tudi onih dežela, ki tega doslej še niso storile, v ti seji se bodo obravnavale tudi vodnogospodarske kompenzacije za Dalmacijo.
HRVAŠKI PLES.
Dunaj, 3. februarja. Vsled pritiska javnosti je pripravljalni odbor hrvaškega plesa brzojavno naznanil banu Čuvaju, da preklicuje svo je vabilo na ples.
ČRNOGORSKI KRALJ V OPATIJI.
Opatija, 3. februarja. Na potu v Rusijo se je danes tukaj ustavil črnogorski kralj Nikita in princ Peter, nastanila sta se v hotelu Ste-phanie.
MILOVANOVICEVA DEMISIJA.
Belgrad, 3. februarja. Kralj Peter je spreje' demisijo Milovanovičevega kabineta. Komu da poveri sestavo novega se še ne ve, a skoro gotovo pride na površje zopet Pašič.
PORTUGALSKA.
Lizbona, 3. februarja. Razkrinkanje voditeljev štrajka, ki so bili v zvezi z monarhisti je razburilo prebivalstvo do skrajnosti. Prebivalstvo, ki je poprej simpatiziralo z delavci, na-
RAZNO.
Najcenejši zdravnik. Na Angleškem, v Londonu živi zdravnik Pelly, znan po imenu »Three-ense-Doktor« ali po naše zdravnik za 30 vinarjev. Ta posebnež ne računa za obisk več kot trideset vinarjev in ima celo armado svojih pa-cijentov. V preteklem letu je bil pregledal 80.000 jolnikov, kar je toliko, kot 220 na dan. Vendar so vsi pacijenti in njihov zdravnik — zadovo-jni — kot se kaže, je menda tudi veda le predmet trgovine, samo znati je treba.
* Turški parnik se je potopil. 28. m. m. je jutnil v Batumu turški parnik »Lasistan« v belgijski parnik »Apseljeron« in se tako poškodoval, da se je v kratkem potopil, vendar :e bila posadka — 11 mož — rešena.
* Italijanski natakar — kitajski general, uigi Savaldi je bil pred leti natakar v Brescii. ko pa je odslužil svoja vojaška leta pri italijanski mornarici odšel je po svetu in do-v.\ službo kot prvi natakar v nekem hotelu v Šanghaju. Te dni pa je pisal svojim ljudem v domovino jako lepo pismo, v katerem pravi:
Iotel, kjer sem bil uslužben, sem zapustil. Voditelji kitajskega ustaškega gibanja so mi namreč preskrbeli boljšo službo. Zvedeli so namreč, da sem služil deset let pri italijanski mornarici, vprašali so me, ako se čutim zmožnega, da prevzamem izvežbanje vojaških novincev; ko sem prevzel in izvršil to šolo, so mi izročili bataljon vojakov, ki ga bom vodil pri napadu na Peking, za to svoje delo dobim 600 taelov, to je nekako 2154 K avst. veljave mesečno. Ako bodo moji poveljniki z menoj zadovoljni zvišajo mi plačo na 1000 taelov (K 21.540). Ako bom v bitki ranjen, dobim 10.000 taelov (K 35.900) odškodnine, ako pa padem v boju izplačajo moji rodbini 50.000 taelov (K 179.000). Ako zmaga republikanska vojska, dobirn od republikanske vlade nagrado v znesku 100.000 taelov (K 359.000) in nameščen bom kot visok dostojanstvenik v novi državi. Vse te pogoje so mi napisali in potrdili voditelji republikanskega gibanja in mi izročili tudi uniformo kitajskega generala. Tako je napravil natakar precej lepo kariero, akoravno še ni popolnoma gotovo in vise obljube republikanskih generalov še precej v zraku.
* Ferrerjeva zapuščina. Ker je najvišje sodišče izreklo, da je bil Ferrer popolnoma po nedolžnem usmrčen in da ni sodeloval pri onih zločinih, zaradi paterih so ga obdolžili in obsodili, nastane tudi glede njegove zapuščine katero je država konfiscirala preobrat. Najvišje vojno sodišče, ki se je največ pečalo z njegovim procesom se je odločno izreklo za to, da se izroči njegova zapuščina njegovim zakonitim dedičem. Klerikalni listi so seveda vsi besni vsled tega
Kolikokrat naj se ženska omoži!? Prav čudne nazore, ali pa prav nič čudne, izražajo o tem razne dame iz »novega sveta« Amerike, kjer so zakoni nekoliko bolj poceni, kot pri nas. Vendar po mnenju evropejskega filistra iz vseh teh nazorov in iz vsega logičnega zaključka ženskega amerikanskega ženskega vprašanja ne veje drugo, kot le strast po življenskih nasladah, po uživanju, prava »ljubezen«, ki tudi pri nas — govorimo odkritosrčno — nima pravzaprav nobene prave cene in veljave, in ona »simpatija«, ki je na jeziku vsakemu zaljubljenemu, ne temelji pri Amerikankah na zanesljivem pojmovanju. Pa pustimo vse ugovore, ki jih imamo mi pro^ razvadam in lepim navadam, modernim olepšavam našega življenja v tej dolini večnih solza, pa si nekoliko oglejmo nazore teh žen. Jedna teh Američank zanikuje vsekakor ono lepo praktično stran vdovinega zakona, da se jo s tem obrani pred vsakojakiini skrbmi in se te naloži na rame »slabeje« polovice in trdi, »da posurovi značaj ženske, ako se večkrat omoži, in s tem zgubi oni fini čut stvo-vanje, ki je lastno le ženskam«. (Op. stavca: zlasti če natepava svojega moža z burkljami.) Druga, neka baronica, pa svetuje ženskam, naj se le večkrat može, naj menjajo može, in tako najdejo kako osebo drugega spola, ki bo vsaj deloma, če že ne popolnoma odgovarjala onemu idealu, ki si ga je predstavljala ženska v lepih mladostnih sanjah. — Naravnost neokusno pa je mnenje neke igralke, ki smatra zakon Zti nekako loterijo in pravi, »naj se ponesrečeni poizkus tolikokrat ponovi, da se navsezadnje zadene terno in dobi moža, na katerega strani ji je preskrbljeno neskrbno in z vsemi sladkostmi oslajeno življenje, pa magari naj se s tem uniči tudi nebroj moških src«. — Sicer neusmiljeno,
ampak praktično načelo!	.
Premetena goljufija. Panska m londonska policija se peča s premeteno goljufijo, ki sta jo izvršili dve dami, o katerih po storjenem zločinu ni nobenega sledu. Prevara znaša nad pol miljona frankov. Pred nekaj časa prišla je k nekemu pariškemu zlatarju elegantna dama, ki si je nakupila dragocenosti za več tisoč frankov, katero vsoto je poravnala, v gotovini. Rekla mu je tudi, da posreduje nakup draguljev in zlatnine za najodličnejše pariške in londonske dame, ter opozarjala trgovca, da naj jo poslu-ži vedno z najboljšim blagom, ker le na ta način more ostati njegova stalna odjemalka. Ma-
lo	časa na to prišla je zopet k zlatarju ista dama, nakupila nekaj dragocenosti in jih tudi plačala. Čez nekako teden dni pa pride zopet k
zlatarja izbere si briljantov ter nakitov za vsoto 200.000 frankov. Tedaj pa mu reče, da nima te vsote na razpolago, da mu pa pošlje denar takoj iz Londona, kamor mora odnesti ves nakit. Zlatar je pristal nato, in res v par dnevih je dobil iz Londona ček katerega je neka pariška banka brez obotavljanja izplačala. Tako je dobival zlatar iz Londona še večkrat naročil, pošiljal je blago v London, a vedno dobival točno denar. Nekega dne pa je izostala večja pošilja-tev denarja, trgovec je večkrat pisal, a ni dobil nobenega odgovora. Zato se je napotil v London, seboj pa je vzel predragocen briljanten nakit vreden 500.000 frankov. V Londonu je šel na stanovanje dame, kjer jo je res našel v naj-elegantnejšemu delu mesta, pri nji je bila še ena dama, katero je prva predstavila kot eno odjemalk dragocenih nakitov iz New-Yorka. Ta dama jim je povedala, da denarna pošiljka se ni dospela iz New-Yorka, da jo pa pričakuje v najkrajšem času. Peljala je zlatarja v neko londonsko banko, kjer so mu povedali, da je ta banka posredovala vso kupčijo, ker je dobivala iz Amerike denar za kupljene dragocenosti in ga potem redno nakazovala po neki pariški banki trgovcu. Zlatar je bil seveda popolnoma pomirjen, takoj drugi dan je prišel zopet v stanovanje obeh d^m, kjer jima je ponudil svoj dragoceni nakit za 500.000 frankov naprodaj. Dami sta se v začetku branili, da kupita ta nakit, a nazadnje sta se odločili, da ga vzameta, a plačata skupno s prejšnjo vsoto, tako bo račun znašal nad 600.000 kron. Zlatar je bil zadovoljen in se je odpeljal v Pariz; čez nekaj dni pa dobi od dam nakaznico za pariško banko. Ko gre tja po svoj denar, mu tam povedo, da je nakaznica ponarejena, da sploh ni položenega nikakega denarja. Mož je obvestil londonsko policijo, ki je šla takoj v stanovanje obeh dam, ki sta pa neznano kam izginili, tako da se do danes ni o njih nikakega sledil.
* Zabranjena odveza. »Neue Frcie Pre-sse« prinaša zanimiv članek o vmešavanju du-hovskih oblastni j v postopanje o ločitvi zakona. Lepega dne dobi žena, koji zakon se je pred dunajskim deželnim sodiščem ločil, povabilo svojega župnika, ki jo je pri njenem pohodu sprejel z očitki, da je opustila zaprositi posredovanja duhovske oblastnije pri nameravani ločitvi zakona in hotel ubogi ženi natveziti, da je radi tega ločitev, ki jo je izreklo sodišče, neveljavna ter jo pregovoriti, da se z možem spravi. Toda ne še dosti; v to interno zakonsko zadevo se je omešal tudi nadškofijski ordinariat ter ženo pozval na zaslišanje. Ker se temu pozivu ni odzvala ji je nadškofijski ordinarjat sporočil, da se ji odreka odveza. Ne le prizadete osebe, vsakega tresno mislečega človeka se mora polastiti ogorčenje, da se vmešava v tako že itak nad vse neprijetno afero uboge žene, duhovnik, ki ga ni nihče intervencije prosil. Po dolgih in težkih bojih se je iztrgalo cerkvi iz rok zakonsko sodstvo. Najde se pa duhovnik, ki skuša v svesti si naraščajoče moči cerkve, že rešeno zadevo znova pregrevati in se postavlja celo na stališče, da bi žena morala predno je zaprosila pri sodišču za ločftev, prositi njega za posredovanje.
Izven vsake diskusije je pač, da je duhovnik absolutno nesposoben posredovati v taki zadevi, ki posega globoko v ljubezensko in spolno življenje dveh ljudi. Naj bo li posredovalec mož, ki mu njegov stan prepoveduje, da bi poznal družinsko življenje, ki mora ostati ne le neoženjen, ki je celo obljubil večno devištvo, mož, ki bi ga morala žena, predno mu lahko potoži svoje težnje predvsem poučiti o vseh primitivnih pojmih zakonskega življenja, če seveda ni vsled kakega slučajevega prestopka svoje deviške obljube za tak poduk nepotreben postal. 'I'ak mož naj bi imel dovolj spretno roko, da reši tako globoko idoča in tako daleko-sežna vprašanja. Tak mož bi sejal le nesrečo in zlo. Direktno v nasprotje s pri nas obstoječim zakonom se pa postavlja nadškofijska sodišča, ki hoče poslovati kot konkurenčno duhovno sodišče poleg naših posvetnih sodišč.^ Ce bi se bila ta žena, prestrašena po grožnji večnega pogubljenja, zbala za svojo dušo in če bi bila tako verna, da bi jo omehčala groza pred peklenskimi mukami, je gotovo, da bi bila duhovna oblast od nje vzela vse, kar bi lahko. 'Vrnila bi se bila gotovo tudi k možu v svojo največjo nesrečo, v življenju, ki ga duhovnik ne pozna in ki mu je tudi deveta briga. Ta slučaj osvetljuje grozečo moč temne sile, ki žav-Ijenju tuja, posega v življenje, ki bi bila nevarna, če bi jo vodili najčistejši nameni v njenih ukrepih, in tim nevarnejša, ker jo vodi na njenih potih le pohlepnost po moči.
* Poraba premoga in podnebje. Na podlagi podatkov, ki so jih dale meteorologične pisarne Združenih držav, je prišel ameriški inženir Bolton do mnenja, da mora gorkota, ki je razvija neprestano kurjenje s premogom in izpuhteva v zrak, polagoma vplivati na podnebje Novega Jorka in okolice. Bolton ceni težo premoga, ki ga vsako leto porabi miljonsko mesto, na 19 miljonov ton in na 440 ton težo premoga, ki bi ga morali pokuriti, da bi proizvedli gorkoto kakor jo ima pet miljonov ljudi. Od leta 1870. pada toplota Novega Jorka vedno redkejše pod — 17 stopinj Celzija, in to zmanjšanje gorkote se popolnoma vjema s povečanjem porabe premoga. Obenem tudi narašča število jasnih dni leta in zlasti po zimi vedno manje dežuje in sneži.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 3. februarja 1912. Termin.
Pšenica za mesec april 1912 .
Pšenica za mesec oktober 1912 Rž za mesec april 1912 . . .
Koruza za mesec maj 1912 . .
Oves za mesec april 1912 . .
za 50 kg 11 95 za 50 kg 1111 za 50 kg 10 60 za 50 kg 8 62 za 50 kg 1001
Kupujte „Dan ‘!
Izvod samo 6 vinarjev.
		
		
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 3. do 10. februarja 1912.
	Cene v kronah	
	od	do
1 kg govejega mesa I. vrste ....	180	2-—
1 . . .11.		1 60	1 80
1 , . IH. . ....	1 20	1-70
1 „ telečjega mesa ...	1 60	1 80
1 . prašičjega mesa (svežega) . . .	1 72	1-92
1 . . . (prekajenega) . .	1 90	2’-
1 , koštrunovega mesa .	1 50	1-60
1 » masla ....	250	2-60
1 . masla surovega . .	2-40	2-50
1 . masti prašičje . . .	2-	2-12
1 „ slanine (Špeha) sveže . .	170	1-90
1 » slanine prekajene	1 90	2‘—
1 , sala ...	1-80	1-90
1 . čajnega masla . . , .	327	—•—
1 „ margarinskega masla		1 90	—■—
1 jajce		— -08	—•09
1 liter mleka		— 20	—•—
1 „ „ posnetega		-•08	—•10
1 . smetane sladke			•		_ •—
1 . kisle ....	•90	1 —
1 kg medu 		1-40	1-60
1 piščanec		1-30	1-60
1 golob		— 44	-•48
1 raca 		260	2-80
1 gos		6‘-	6-50
1 puran		T—	7-50
100 kg pšenične moke št. 0 ....	3660	—■—
100 , . . „ 1 . . . .	36-20	—•—
100 . . , „ 2 . . . .	35-80	—■—
100 . . . , 3 . .	35 —	—•—
100 . . „ 4 . . . .	3430	—•—
100 . . . . 5 . . . .	33 60	—•—
100 . . . . 6 . . . .	32-60	—■—
100 . . . . 7 . . . .	30 —	—•—
100 . . „ , 8 . . . .	20-—	—•—
100 . koruzne moke . .	25'—	—•—
100 » ajdove moke I. vrste .	47-—	—•—
100 . . .n		45-—	—■—
100 „ ržene moke . . . .	32'—	—•—
1 liter fižola . . .	-•28	-•38
1 „ graha .... ...	—•32	—■36
1 leče .... ...	—•SO	—•34
1 ,, kaše		-22	—•24
1 „ ričeta	 100 kg pšenice		-•20	—•22
	24--	
100 ,, rži		22 -	—•—
100 „ ječmena		19 —	—•—
100 „ ovsa 		21-50	—•—
		—•—
100 „ prosa belega ........	19-20	—•—
100 „ koruze stare		21 —	—•—
100 „ „ nove 		19 50	—•—
100 „ krompirja		9 -	9-50
100 ,, činkvantina 		22- —	—•—
100 „ sena 		5-50	6-50
100 „ slame		5 —	6-—
100 „ stelje		2’-	210
100 „ detelje		650	7--
Cena trdemu lesu za m3		9-50	10 —
Cena mehkemu lesu za m3		8--	8 50
msm
se odda v najem za majev termin na Turjaškem trgu št. 1., bivši »Katoliški dom". Vpraša se isto-tam v gostilni, ali v pisarni Filipa Supančiča, Šubičeva ulica 5.	110
Mali oglasi.
Besed« & rlnarJeT. Kaj manj Sl znesek 60 vinarjev. Pismenim vpraSanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nie popast« in se platajejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov
Stanovanje z dvema sobama išče mirna stranka za majnik. Ponudbe pod: »Zadovoljnost« poštno ležeče, Ljubljana.
Proda se lepa pritlična hiša v mirnem kraju mesta, pripravna za vsako obrt Natančneje v »Prvi anončni pisarni«.	80—3
Trgovski uradnik išče od 6. ure zvečer dalje primerne službe. Ponudbe sprejema Prva anončna pisarna.	108
Ivan Kraiger
umetni brusač in trgovec jeklenih izdelkov v Ljubljani
Židovska steza štev. 10
se slavnemu občinstvu prav toplo priporoča.
—Specialna trgovina--------
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
f-
Stampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver In Izdelovatelj kavčukovih Stampiilj.
Ljubljana, stan trg «. a*.
Ceniki fr&nko.
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino ip srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta 44
Za vsako pri meni kupljeno kakor
tudi popravljeno uro jamčim 1 leto
Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela.
Langen&TOf, Dunaj X.
Zastopstvo:	97
GABRIEL BRINŠEK, Ljubljana, Bleiweisova c. 16.
ss
n'
n
E3
,rt>
o
CT
P
Originalni „Otto“-motorji.
Goriva: benzin, benzol, sirovo olje, sesalni plin, svetilni plin itd. — Prodanih čez 106.000.
Motorji na sirovo olje sistem Diesel.
Najcenejše gorivo. Zahtevajte cenik št. 569.
so največji, najtežji in tudi najcenejši briketi.
Trboveljski salonski in kosovni
premog*.
Suha drva
vsth vrst in velikosti dostavljena na dom, priporoča po najnižjih cenali tvrdka
St. C. Tauzher, Ljubljana
dunajska cesta .štev. 47.
Telefon štev. 152.	51
JULIJA ŠTOR
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za iawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih Čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
Ke,8S; Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. “
Stritarjeva ulica štev. 3, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račnn ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
2 o
— 60 —
odprla vratiča, na katera je bila naslonjena in sladko zaklicala:
— Imperija!... Lepa moja Imperija!...
V slabo razsvetljeni sobici je Nevers prepaden zapazil divjo zver, elegantno in grozno; leno se je pretegnila na prednjih šapah, stresla se po celem životu in bila z enim skokom, z zijajočim gobcem in z naperjenimi kremplji pri Izabeli... Imperija!... tigrinja ljubljenka Izabele Bavarske!
V hipu je ležala ob nogah. Ivan Neustrašeni je izdrl meč. Bil je mrtvaško bled. Pa zgrozil se je: »Ce opešam le za hip, me ubije naj-prvo s svojim pogledom in nato me vrže tej zveri...«
Izabela ga je preletela od nog do glave in se nasmehnila.
Poleg nje je ležala zver, stegnjena po dolgem^ in molila vlažni gobec proti Ivanu Neustrašenemu in njena vroča šapa se je kadila v sivem, lahkem dihu.
— Poglej ga! je rekla Izabela z nenavadno milobo. Najin prijatelj je. Pojdi sprijazni se ž njim...
I igrinja je spustila glavo, vzdignila se, zakopala kremplje v tla in zamolklo tulenje se je zaslišalo. Obotavljala se je. Hipoma pa je uprla progasto glavo in lesketajoče se oči v Never-sa. Izabela je ponovila:
— Prijatelj je, ti pravim... Pojdi in sprijazni se ž njim ... urno ... sicer se ujezim ...
Nevers ni čutil več bitja svojega srca. Hotel bi bežati, pa bilo mu je nemogoče napraviti korak. Tigrinja ga je gledala nekaj hipov, nato se je prihulila, splazila se, in se z renča-
— 57 —
nimi železnimi konicami; spoznal je ena izmed vrat Hiše Saint-Pol in v spomin so mu prišle vse grozne pripovedke, ki jih je slišal šepetati, kadar se je spregovorilo to ime. Stre-petal je ... Poveljnik je zakričal, se imenoval, dal geslo in kmalu je požrl celo tropo obok, ki je bil medlo razsvetljevan od brleče luči. Hardy je imel vtis, da je stopil v grob in da se ne odpro nikdar več vrata, ki so se škripajoč zaprla. In na rame mu je sedel leden strah, hotel se je zoperstaviti, oprostiti se... pasiloma so ga odvlekli.
IX.
Imperia nastopi.
Ivan Nevstrašni je spremil kraljico Izabelo do Hiše Saint-Pol, prekoračil z njo dvorišče in vrtove, da sta dospela v njeno palačo. V veliki galeriji z dvojnim stebrovjem je šla pred njim, lahko se zibajoč in iz kapuce, ki je zdrknila na ramena se je vsipalo zlato njenih las. Občudoval jo je, kakor vulkan Nevero. V tej nasilni naturi, ki je bila nedostopna za mračno poezijo kraljice, so se vzbujala divja poželjenja. V sencih mu je bilo, oči so se mu kalile. Pograbiti jo je hotel nenadoma, s pestjo krotilca, zgnesti to telo v svojih rokah in kričati: Tvoj gospod sem!... Ko sta dospela v njeno spalnico, se je kraljica hipno obrnila in ga videla zmedenega, plamtečega in pripravljenega za nasilje. Izabela se je smehljali. S takim smehljajem je motrila divjo zver v kletki, v katero se paznik ni upal; ona pa je vstopila v kletko, kjerso se plazili tigri; z
Hiša Saint-Pol.	15
Senzacijonalna prodaja
naj novejše pomladanske konfekcij'el
Ravnokar dospela sveža najmodernejša konfekcija IS 1 A* n flttrPI za dame in sicer lepi dolgi paletoti in kostumi od -*V	liniji c'J
ter modre in barvaste jopice za deklice od K 4•— naprej,
n	n	n	n	n	n	OtrOke	„	n	2’	„
Anleško skladišče oblek Mft£‘J.re
O.	Berna tovič.
J
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Uljudno naznanjam, da prevzamem dne 6. februarja 1.1.
restavracijo Nar. doma v Ljubljani
in kavarno ,Narodne čitalnice*.
Skrbela bodem za najboljšo postrežbo s pristnimi vini, svežim pivom, brezalkoholnimi pijačami in dobro kuhinjo po zmernih cenah.
V	restavraciji bode vpeljana tudi kavarniška postrežba.
Veliki gostilniški prostori so jako primerni za veselice, zborovanja in seje. .
Na razpolago je krasno kegljišče in velika arena. — Sprejemajo se naročniki na kosilo in večerjo. — Vpeljani bodo vsak dan zajtrki od 20 h dalje. Toči se tudi čez ulico.
Za prijazen obisk v svojem novem podjetju se vljudno fpriporoča in zahvaljuje svojim dosedanjim cenjenim gostom	MARIJA	DRAŽILOVA,	gostilničarka.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče:
Jan Lcgova knjižnica: Kape: Dane. Cena 1 K. Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustroyana knjiga. Cena 1 20 K.
M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K.
Stupar: 0 prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 150 K.
Brunet:	Telovadba.
Cena 4 K.
Mt-šlček: Beležke iz lizike in bemije. Cena 40 >in.
Marolt:	Zgodo-
\ inske ul ne s i-kc. Cena 2 It
Vizitke
Engelbert Gangt:
Beli rojaki. Kuverte s firmo
Cena vezani knjigi K 3-broširani K. 2 60.
Kaj izide zopet
9
Trgovske račune
Knjižnim Učiteljskega kouvikla:	Julčka	Mišjakovega	|
/Juani spisi I., II. in III. zvezei«. Cena si 1*50 K. — Kape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi.
I.	zvezek. Cena 1*50 K.
Adamih: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.
Mirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena a ‘20 vin.
Streti: Kako si o-hranim* zobe. Cena 20 vin.
Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.
Uradne tiskovine za županstva.
Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole
Hazni napisi na 1 Novo! Popravi jal-lepenkah za I na znamenja na šole.	§	tabelah.
Stereotipi) a
Litografija
Tabela o pravilnem mešanj umetnih gnojil.
Vse tiskovine za knjižnice.
Muziltalije
Založba knjig
W ..Učiteljski tlikarni^ se tiskajo: Slovenski Sranik, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski llustrovani Tednik, Mudar, Bomaee ognjišče, Zvoneek, Popotnik,
STaša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni dela % ec.
— 58 —
vzivajočimi gobci in opletali z strašnimi repi. Tako se je smehljala Ivanu Nevstašnemu, katerega oči so bruhale bleščeče izlive... in Ivan Nevstrašni je vztrepetal.
— Skoro ničesar živega ni več med nami. Lavra d’ Ambrun je mrtva. Za njeno hči... vašo hči... pa poskrbi Gčrande ...
— Ničesar več, je dejal Ivan Neustrašeni. Ničesar, prisegam vam. In sedaj me pustite, ne govorite o mojih srčnih zadevah. Vi ne veste in ne morete vedeti... Mislil sem, da vas ljubim ... Ko sem vas videl v tej galeriji, ko sem vas slišal govoriti, sem mislil, da razumem, mislil sem, da se povzpnem z enim samim zamahom kreljuti z vami v kraljestvo strasti. A motil sem se, kraljica! Le v kapeli sem čutil, da se je zaplodila ljubezen po mojih žilah, ko sem vas videl blestečo, grozno in oboževal sem vas, kakor obožujem strelo božjo, ki preleti oblake... Sedaj pa ...
Blodil je. Plamteče besede na njegovih izsušenih ustnicah so bile brezoblične, komaj slišno razdejanje; Izabela jih je razumela.
Postavila se je pred stranska vratiča in se oprla nanje. Motrila ga je s svojim magnetič-nim pogledom. Strasti so divjale v njem; po njegovih žilah je poljil ogenj. Brezbrižno je spustila z ramen plašč in pokazale so se gole roke, blesteč vrat in oči so ji plamtele. V Ivanu Neustrašnem je divjal blazen boj. Prisegal si je, da jo ubije, ako se mu zoperstavi, da jo uduši z rokami...
Z zvenečo in sladko resnostjo je spregovorila*	f
— 59 —
— Tak ste, kakor sem vas želela. Kadar postanete vojvoda burgundski...
Grozen drhtljaj jo je sresel. Poigravajoč pa se z zapestnico je mirno nadaljevala:
— Ko bo vaš oče mrtev, ko bo vaša žena Margarita de Hainant mrtva, ko bo moj mož Karl Šesti mrtev ...
Prekinila je to strašno mesarsko naštevanje. On pa jo je gledal bled ko smrt, podjarmljen od njenega pogleda in golta njene besede.
— Takrat šele, je povzela, bova združila vojvodinjo Burgund s francoskim kraljestvom, in z našimi armadami ustvarimo Zahodno vla-darstvo...
Pri teh besedah je zadivjalo v Neversu za-eno z ljubeznijo vladohlepje! Vladati! Biti vladar kristjanskega sveta! Pri spominu na tako bleščečo dobočnost, je zatrl v sebi vse pomisleke in se odločil za vse; kri soproge, kri bratranca Karla, kri očeta... vse je žrtvoval.
In v tem hipu se je Izabela popolnoma vzravnala. Preletela ga je s pogledom od pete do temena in je sklenila s smehljajem na ustnicah:
— Takrat pa Nevers, takrat bom vaša!
— Takrat?... je vprašal Nevers s temnim očesom.
— Samo takrat! je dejala — in nje magične oči so se uprle v njegove.
— Ne, takoj, je zatulil Nevers s hripavim glasom v divji strasti, tu na mestu boš moja! Imam te!...
Silne njegove roke so popadle Izabelo za ramena. Ni se branila... S hitrim gibom je
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta« MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica* PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na zel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaska ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg