KMETIJSTVO IN KMETIJSKE ORGANIZACIJE Zadružni skladi omogočajo zadrugam pomembno vlogo v razširjeni reprodukciji Naša po&itika je že nekaj let ttsmerjena v krepitev skladov kmeitijskih organizacij in krajevnih skladov za pospeševanje kmctijstva. DohocTki, zbrani z osnovno dohodnino iaulimdualnih kmettjskih pro-izvaj&lcev, z obei.iiLsikkni doktadanroi i.n s taksaini na premožen.je so biHi stelno usmerjeni v krepitev krajev.nih sktedov za pospeHevanje kmetijstva. Nastajanje in razdelitev dohodkov kmc-tijskih organizacij — posestev in lcmo-iij&kih zadrug — kakor tudi družbejie obveznosti kmetijskib organizacij smo prilagojevali v vsem obdobju novega gospodarskega sistema smeri krepdtve lastnih skladov tek organizacij za razšir-jeno reproduikcijo. Tako je bila zemlja-rina v celoti ali delno vplačana v investi-cijskc skiladc, tc orgaTiizacije so bile ali oproščcne plačevanja obresti od osnovnih sredstev ali pa so jih vplačevale v svoje investiieijske sklade itd. Vsi ti nkrepi pa so imeld le omejen doseg in nino pomenili mmogo za povečanje teh skladov kot res-ne kategorije za pospeševanje kmetijske proizvoclnjc. Politiika usmerjanja in nasiajanja skla-dov kmetijskih organizaoij, okrepljeno družbeno investiranje v sodobna tehnična sredstva za kmetijsko proizvodnjo kakor tudi stalna krepitev gospodars-ke aktiv-noeti ieh organi^aci j so daie ipričakovane rezultate in 'pokazalc. da je bila taka po-lHika praviJna. Skladi kmetijskih organi-zacij pomendjo cfanes že resnejšo katego-rijo socialistične razširjene reprodukcijc in nadaljnjo gospodarsko krepitev vseh kmetijskib orjrunizacij. V nadaljnii raz-lagi boino opisali nastajanje teh skladov v lctošnjem letu pt» zadružnik organiza-cijah, ki so najbolj množične kmetijske organizacije. NENAMENSKO TROŠENJE REZERVNIH SKLADOV Rezervni skladi kmetijskih zatlrug so se pove^ali do konca septerabra za 2.5-krat v primerjava s stanjem 51. decernbra 1. 1956. Ti s-kladi znašajo pri.bližno 2.500 milijouov, to je približno 400 tisoč na za-drugo. Ti .skladi so torej še vedno zelo skrornni, v primeri s prejšnjim stanjem pa je to soliden napredck. Težarno pa je razumeti, da se li skladi troš-ijo nenamen-sko. V prvih devetih mesecili letošnjega leta je bilo porabljenih nekaj n&d 350 milijonov predvsem za plačilo obveznosti drugih skladov — iavestioijskili, skladov obratnih sredstev in podobao. Namen rc-zervoih skladov je točno opredeljen in iih je treba varovati prav zaradi rezerve, ki omogoča bolj smele gospodarske po-dvige zadruge in njeno zovarovanjc pred morebitnim« riziki, kakršne prinaša s seboj tudi najbolje organizi'rano gospo-darjenje. Vplačevanje v amortdzacijsike s-kilade je letos pri kmetijskih zadrugah prav tako zadovoljivo. Nov dbtok znaša do konca septembra približno 4.800 milijonov, kar s prenosom približno 3.900 milijonov tvori *kupeu dotok 8.700 milijonov. Poraba sreds^tev atnortizacijskih skladov je bolj počasna ka.kor dotok. "V devetili meseoiti je bilo porabljenih le ppibližno 4.000 mi- Lijonov, Jcar prida, da se smotruo j?<»f«>-laganje prenešcno v obratna s-redstva samo 163 milijanov, a iz amortizacijskega sklada 863 milijonov cfin, smo mnenja, da v gospodarjenju s tem skladom nekaj ni v redii. Od skup-nega z-neska se je le malo preneslo v sklade osnovnih in obratnih stedstev, pre-več pa v druge sklade in za razna izpla-čila. Tudi ta dejs-tva bi morali posel>ej analizirati v vsaki zadrugi in okrajni za-družni zvczi. Ce rekapitulirarao dotok v sldade kme-tijelkih zadtrug, do^bimo naslednjo slniko (v milijonih dinarjev): Skladi za Amortizacijski samostOino Skupno skladi razpolaganje 3.936 3.211 8.200 4.763 6.503 12.731 8.699 9.714 20.915 4.000 4.871 9.201 41699 4.843 11.750 prav tako tudi, da se poostri nadzorstvo nad namenskim trošenjem sredstev iz njihovih skladov, ker samo t finančnem poslovanju solidno organizirana in disoi-pliniraua zadraga lahko postene za svoje člane privlačna sila. Milun Ivanović