ZSKD izvolila nove deželne organe Nagrado Vstajenje za leto 2013 prejel Viljem Černo Pot miru kot španski Camino
Primorski
št. 89 (21.022) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
□ Available on the
App Store

ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190
Evro
ali »lirica«, toje
vprašanje
Aljoša Fonda
Med volilno kampanjo za evropske volitve se nad Evropsko unijo pritožujejo tako v bogatejših državah kot v gospodarstvih, ki stopicajo in sopihajo, in sicer iz nasprotnih razlogov. Nekatere kritike so povsem umestne, začenši z opozarjanjem na stroške ogromnega evropskega aparata.
Naravnost smešno je denimo to, da se mora Evropski parlament enkrat na mesec dobesedno seliti iz Bruslja v Strasbourg in nazaj: funkcionarji, osebje in predvsem dolga kolona tovornjakov s tonami dokumentov potujejo iz Belgije v Francijo, onesnažujejo in zapravljajo milijone evrov. Malokdo ve, da ima parlament še tretji sedež, generalni sekretariat v Luksemburgu. Sami evroposlanci so se novembra lani s prepričljivo večino izrekli za poenotenje sedeža, proti so bili Francozi. O reformi pa mora soglasno odločati Evropski svet: Francija ima torej pravico do veta. EU ni planet zase, v njej na koncu odločajo države. Kritike bi morale torej po logiki pretežno leteti nanje, vendar ni tako - francoski in drugi evroskeptiki udrihajo po Bruslju.
Gotovo so upravičene tudi kritike na račun neusklajene gospodarske, fiskalne, zunanje in še katere politike, na kar opozarja sama Evropska komisija, za to stanje pa so (spet) odgovorne države članice. Na kriznih žariščih, kakršno je ukrajinsko, nastopa EU neenotno in torej neučinkovito. Posamezne države imajo na določenih področjih še vedno svoja pravila in značilnosti, zaradi katerih se po gospodarski uspešnosti zelo razlikujejo, sistem pa trpi.
Po drugi strani je populizem v teh napornih spomladanskih dneh še bolj utrujajoč. Ponavlja se mantra, da se moramo odreči evru, češ da nas bosta skupna valuta in Evropska centralna banka pokopali. Leta hitro tečejo in spomin je kratek. Nekaterim se toži po italijanski »lirici«, ki smo jo nekoč zasmehovali, saj je bila močnejša le od dinarja, zdaj pa naj bi nas odrešila. Ne glede na to, da je izhod iz evra formalno skoraj nemogoč in študije opozarjajo, da bi kupna moč prebivalcev s prevzemom lire »strmoglavila«, velja tudi spomniti, da se je velikanski javni dolg, ki tako bremeni italijanske državljane, odločilno povečal v letih, ko je država neodgovorno zapravljala lire, ne pa v letih, ko je EU svojim negospodarnim članicam (nazadnje Sloveniji, a to je druga, čisto slovenska zgodba) začela groziti s trojko. Večina držav je zabredla v močvirje pred desetletji, ko bi odgovornejše politike lahko preprečile dober del sedanjih težav.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 17. APRILA 2014
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €

ukrajina - Položaj na vzhodu vedno bolj napet
Vse oči danes uprte v Ženevo
Neposredni pogovori med Rusijo, Ukrajino, ZDA in EU
rim - Srečanje
O Primorskem dnevniku v Palači Chigi
bančništvo - Včeraj uradno odprtje
Nova poslovalnica ZKB v osrčju Trsta
TRST - Kdor odpira novo bančno poslovalnico v času krize, je optimist, ki si zasluži spoštovanje in pohvalo. Župan Roberto Cosolini, ki je s predsednikom banke Sergijem Stancichem prerezal slavnostni trak (foto Damj@n), je s temi besedami pozdravil včerajšnje odprtje nove po-
slovalnice Zadružne kraške banke (ZKB) v Ul. Carducci v osrčju Trsta. Novi poslovni prostori, ki so že operativni, nadomeščajo in vsebinsko nadgrajujejo dosedanjo poslovalnico na trgu pred železniško postajo, ki je leta 1991 naznanjala »pohod« zadružne banke v središče Trsta.
romjan - Gradbišče je spet zaživelo
Novo šolo bodo odprli v začetku prihodnjega leta
KIJEV - Na vzhodu Ukrajine je vse bolj napeto, zato se vse več upov polaga v Ženevo, kjer bodo danes neposredni pogovori med Rusijo, Ukrajino, ZDA in EU.Šlo bo za prve pogovore, potem ko si je Moskva priključila polotok Krim. Evropski poslanci so včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu izrazili upanje, da bodo pogovori prinesli napredek pri razreševanju krize. Ob tem so posvarili pred vojno, čeprav upajo, da je ne bo. Kot je opozoril evropski komisar za širitev Štefan Fule, predstavlja razvoj dogodkov na vzhodu Ukrajine zelo resen in nevaren izziv in najhujšo krizo v Evropi od konca druge svetovne vojne. Zveza Nato pa je sporočila, da bo v odgovor na zaostrovanje ukrajinske krize v vzhodnoevropske članice poslala dodatne kopenske, zračne in pomorske sile.
Na 11. strani
trst - Občinski svet
Prostorski načrt sprejet
TRST - Tržaški občinski svet je sinoči z glasovi levosredinske večine sprejel splošni prostorski načrt, ki bo zdaj romal na deželo in bo kmalu na ogled občanom. Svetniki večine so glasovali kompaktno, sprejetje prostorskega načrta pa predstavlja za Co-solinijev odbor nedvomen uspeh. Del opozicije se je vzdržal ali ni glasoval, iz opozicijskih klopi je bilo slišati tudi kako pohvalo na račun pristojne odbor-nice Elene Marchigiani. Vsebino sprejetega načrta bodo danes predstavili v mali dvorani gledališča Verdi.
Na 4. strani
RIM - Podtajnik pri predsedstvu vlade, zadolžen za založniški sektor, Luca Lotti je včeraj na pobudo poslanke Tamare Blažina v Palači Chigi sprejel predstavnike Primorskega dnevnika, predsednika DZP Prae Rada Raceta, odgovornega urednika Dušana Udoviča in prokurista podjetja Paola Ma-horčiča. Lotti je pokazal veliko zanimanje za vlogo dnevnika Slovencev v Italiji in izrazil prepričanje, da se mora za obstoj in nemoteno izhajanje dnevnika najti rešitev.
SKGZ: Važna slovenska prisotnost v Trstu
Na 2. strani
Ministrica o usposabljanju slovenskih šolnikov
Na 2. strani
Množica na odprtju bara Vatta na Opčinah
Na 5. strani
Žogarija poživila goriški Travnik
Na 13. strani
Neznana Soča
Na 13. strani
9771124666007
2
Četrtek, 17. aprila 2014
ALPE-JADRAN
/
mediji - Predstavniki dnevnika in poslanka Blažinova pri podtajniku Lottiju
Na srečanju v Palači Chigi v ospredju Primorski dnevnik
RIM - Podtajnik pri predsedstvu vlade, zadolžen za založniški sektor, Luca Lotti je včeraj v Palači Chigi sprejel predstavnike Primorskega dnevnika, predsednika DZP Prae Rada Raceta, odgovornega urednika Dušana Udoviča in prokurista podjetja Paola Mahorčiča. Srečanje je potekalo na pobudo poslanke Tamare Blažina, udeležil pa se ga je tudi novo imenovani šef oddelka za založništvo pri predsedstvu vlade Roberto Giovanni Marino.
V teku daljšega delovnega srečanja je bila v ospredju aktualna problematika Primorskega dnevnika, še posebej finančne težave, s katerimi je povezano njegovo izdajanje. Podtajnik Luca Lot-ti, sicer eden najtesnejših sodelavcev predsednika Vlade Mattea Renzija, je pokazal veliko zanimanje za vlogo dnevnika Slovencev v Italiji in izrazil prepričanje, da se mora za obstoj in nemoteno izhajanje dnevnika najti rešitev. To bo treba najti v okviru prenove založniškega sektorja v Italiji, ki doživlja velike spremembe, s tem v zvezi pa so v razpravi tudi zakoni, ki so doslej urejevali javno financiranje časopisov. Podeljevanje prispevkov časopisom v prihodnje ne bo več potekalo po dosedanjih merilih, ki so se v zadnjih letih izkazala kot povsem neustrezna. Država bo sicer še pomagala časopisom, vendar bolj selektivno. V tem okviru bo vlada vsekakor posvetila potrebno pozornost manjšinskim dnevnikom, ki opravljajo v svojem okolju nenadomestljivo vlogo. Podtajnik Luca Lotti je poslanki Blaži-novi in predstavnikom Primorskega dnevnika zagotovil, da bo reševanje vprašanja dnevnika na dnevnem redu v kratkem roku, potekalo pa bo v tesnem sodelovanju in ob upoštevanju predlogov predstavnikov založniške ekipe Primorskega dnevnika.
Race, Udovič in Mahorčič so se v Rimu udeležili tudi letne skupščine združenja založnikov Fieg in se srečali z veleposlanikom Republike Slovenije Iztokom Mirošičem.
prej do novice
i!«fVH k p
Podtajnik pri predsedstvu vlade Luca Lotti in poslanka Demokratske stranke Tamara Blažina
arhiv
Dars bo med prazniki umaknil zapore z delovišč
LJUBLJANA - Družba za avtoceste v RS (Dars) bo najpozneje do četrtka umaknila zapore z vseh večjih delovišč, promet pa med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki ne bo oviran. Umaknjene bodo zapore na gorenjski avtocesti v predoru Karavanke, na odseku med cestninsko postajo Torovo in Brnikom ter na obalni hitri cesti med priključkoma Koper center in Se-medelo. Ta konec tedna tudi ne bo tudi zapore štajerske avtoceste zaradi del v trojanskih predorih.
Sindikat BSU pri Novakovi
LJUBLJANA - Tržaški predstavniki italijanske bazne sindikalne unije (BSU-USB) so se pred dnevi sestali s predsednico Nove Slovenije (NSi) in nekdanjo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmilo Novak. V prostorih Državnega zbora so s poslanko govorili o Narodni in študijski knjižnici (NŠK). Sindikat zahteva od vodstva NŠK transparentno upravljanje, polno operativnost Odseka za zgodovino in ponovno zaposlitev edinega odpuščenega uslužbenca. Novakova, ki je članica komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, se je obvezala, da bo vprašanje prenesla v obravnavo na pristojne institucionalne organe, piše v sporočilu BSU.
www.primorski.eu1
t ■
nabrežina - Zasedanje Deželnega sveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze
Trst naj bo središče naše skupnosti
Prizadevanja za vsestranski dialog z večino in drugimi manjšinami - Po Pavšičevem obširnem poročilu razprava o številnih perečih vprašanjih
Deželni svet je obravnaval številna pereča vprašanja
foto damj@n
rim - Srečanje med predsednico deželne vlade in ministrico za šolstvo
Za eksperimentiranje na področju usposabljanja slovenskih šolnikov
RIM - Italijanska ministrica za šolstvo Stefania Giannini je pripravljena začeti z eksperimentiranjem na področju usposabljanja vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih italijansko-slovenskih šol v Furlaniji Julijski krajini spričo najnovejših določil, ki jih je izdalo njeno ministrstvo. To izhaja iz včerajšnjega srečanja v Rimu med ministrico Gianninijevo in predsednico Dežele FJK Deboro Ser-racchiani, ki sta se med drugim dotaknili tudi položaja Deželnega šolskega urada za FJK ter vprašanja usposabljanja slovenskih šolnikov in pomena ustvarjanja sinergij in sodelovanja med univerzama v Trstu in Vidmu ter visoko šolo za napredne študije Sissa.
Poleg tega sta se Gianninijeva in Serracchianijeva pogovarjali tudi o vprašanju šolskih stavb, pri čemer je
arhiv
bilo rečeno, da so v FJK pripravljeni na vzdrževanje in prenovo enajstih šolskih poslopij, ki jo bodo izvedli z denarjem iz lanskega t.i. odloka Fare, medtem ko je predsednica deželne vlade ministrico zaprosila za oblikovanje nekakšnega deželnega »filtra« za preverjanje prošenj za ukrepe, ki bi jih izvedli s koriščenjem sredstev iz vsote 3,5 milijarde evrov, ki jo upravlja posebna enota in je namenjena
Stefania Giannini
foto damj@n
prav posegom na šolskih stavbah in s čimer bi deželna uprava lahko koordinirala vse prošnje. Ministrica Gian-ninijeva pa je tudi potrdila svoj pristop k nekaterim pobudam na šolskem področju, do katerih bo prišlo prihodnjega 5. maja v FJK v okviru pobude Go on FVG, katere cilj je digitalno usposabljanje mladih, dalje starejših od 54 let, malih in srednjih podjetij ter javnih uprav.
TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza je prepričana, da je treba vse več pozornosti nameniti slovenski prisotnosti v Trstu, ki mora z vseh vidikov postati tudi središče naše narodne skupnosti in njene organiziranosti. Ustvariti je treba pogoje, da bo ta prisotnost vezana na vsestranski dialog z večinskim narodom in drugimi manjšinskimi skupnostmi. Ravno tako je potrebno prevzeti vlogo posrednika in spodbujevalca povezav in sodelovanja med našo deželo in bližnjo Slovenijo. V tej luči je treba gledati tudi na nastajajoče knjižno središče, ki bo zraslo iz krize Tržaške knjigarne. Ustvariti je treba center, ki bo imel te značilnosti in prioritetno skrbel za promocijo slovenskega jezika, kulture in samega dogajanja znotraj naše skupnosti kakor tudi v Sloveniji.
S tem v zvezi pa bi kazalo tudi racionalno in perspektivno nastaviti razmišljanje o prostorskem vprašanju, ki je vezano na sedeže organizacij, na Narodna domova pri Sv. Ivanu in na Ul. Fil-zi ter na prepotrebno prenovo Stadiona 1. maj. Čas krize ne sme biti ovira oz. izgovor, da se zadev ne premakne z mrtve točke.
Pomembno je tudi, kako mediji, v prvi vrsti tiskani, obravnavajo našo prisotnost v mestu in v kakšni luči prikazujejo našo skupnost. Pisanje osrednjega italijanskega tržaškega dnevnika v zadnjih tednih gotovo ne gre v pravo smer, saj našo narodno skupnost - namesto da bi jo prikazoval v njeni celotni razsežnosti in vlogi, ki jo ima v mestu - prikazuje dokaj izkrivljeno in daje vlogo in težo posameznikom, ki te vloge in teže nimajo.
Kot piše v tiskovnem sporočilu, se SKGZ v okviru tega razmišljanja pripravlja na deželni volilni kongres, ki bo prihodnje leto. Želja je, da bi v tem času stekla poglobljena razprava o vlogi krovne organizacije, o njeni viziji za naslednje obdobje ter o potrebi po večji participaciji članstva in članic pri določanju prioritet in izbir, tudi kar zadeva samo deželno vodstvo.
O teh problematikah je na Deželnem svetu SKGZ, ki je potekal v ponedeljek zvečer v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini, poročal predsed-
nik Rudi Pavšič ter sprožil bogato razpravo, ki je podprla in poglobila izpostavljene tematike. SKGZ bo za bližnje občinske volitve podprla liste in županske kandidate, ki izražajo bližino pogledov in programov, ter si bo prizadevala, da bi na evropskih volitvah prevladala težnja, ki gre v smer povezovanja v prenovi. Kot še poudarjajo v tiskovnem sporočilu, je bila skupščina v Nabrežini priložnost za obravnavanje nekaterih tem, ki so povezane z volilnimi preizkušnjami. Omenjene so bile tudi pobude v našem prostoru (predvsem na Goriškem), ki podpirajo in promovirajo argumente desnice, ki prihajajo iz Slovenije, in otežujejo dialog. Ponovno se izpostavljajo razlike v polpretekli zgodovini, ki so večkrat le propagandnega značaja. SKGZ je mnenja, da bi veljalo naše energije usmerjati v bodočnost in v iskanje dialoga.
V nastajajočem Paritetnem odboru je pomembno zagotoviti določeno programsko kontinuiteto in da vladno omizje vodi oseba, ki ni izraz ozkih strankarskih interesov, marveč širše civilne družbe. Pomembno bo tudi delo v obnovljeni Deželni posvetovalni komisiji, ki se bo morala lotiti vprašanj, ki zadevajo spremembe sistema financiranja in udejanjanja samega deželnega zaščitnega zakona. Vprašanje Primorskega dnevnika naj se obravnava na rimskem vladnem omizju. Tu bo lahko našlo svoj prostor tudi vprašanje posodobitve zaščitnega zakona.
»SKGZ pozdravlja odločitev rimske vlade, ki je podpisala dekret o financiranju naše narodne skupnosti za leto 2014. V naslednjih dneh naj bi tudi iz Ljubljane sprostili sredstva za dejavnost naših številnih organizacij in ustanov, čeravno je že zdaj jasno, da bo letos sredstev manj,« poudarja SKGZ v svojem sporočilu. Nazadnje so se v Nabrežini lotili tudi vprašanja, ki pesti številna vodstva naših organizacij: pomanjkanje vodilnih kadrov. Vse bolj je očitna potreba po resnem in načrtnem kadrovanju ter po profesionalizaciji in iskanju kvalitetnejših standardov. PO mnenju SKGZ, bi bilo v tem smislu treba resno razmisliti o prerazporeditvi sredstev in ustvariti pogoje, da nastane izobraževalni forum prav s tem namenom.
www.spacciocchialivision.it
wTm
Postanite fan naše strani! facebook.com/spacciocchialivision
SPACCIO OCCHIALI VISION
PODARJA!
OB NAKUPU OCAL S PROTIREFLEKSNIM PREMAZOM PODARIMO OKVIR ZA DODATNI PAR OČAL !
(Popoln pravilnik je na voljo v naših prodajnih mestih)
PRI NAS NAJDETE PRAVE POPUSTE SKOZI CELO LETO
GORICA
Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311
ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
SESLJAN (TS)
Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516
Drž. Cesta 14 proti Trstu.
ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
TAVAGNACCO (UD)
Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524 V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO
Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka) 400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED!
SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI
CODOGNE (TV) - VISNADELLO (TV) - MESTRE (VE) - PORTOGRUARO (VE) - JESOLO (VE) - VIDEM - TAVAGNACCO (UD) - CODROIPO (UD) - GORICA - FONTANAFREDDA (PN) - SESLJAN (TS) M. MAGGIORE (VI) - TREVIOLO (BG) - CAPRIOLO (BS) - REZZATO (BS) - CARAVAGGIO (BG) - PESSANO CON BORNAGO (MI) - ERBA (CO) - QUINTO DI TREVISO (TV) - CITTADELLA (PD)
1 2 Četrtek, 17. aprila 2014
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
občina trst - Levosredinska večina kompaktna, del opozicije se je vzdržal ali ni glasoval
Tržaški občinski svet sprejel prostorski načrt
Tržaški občinski svet je sinoči ob 22. uri z glasovi levosredinske večine sprejel splošni prostorski načrt, ki bo zdaj romal na deželo in bo kmalu na ogled občanom, ki bodo lahko vlagali pripombe in ugovore. Po izglasovanju pomembnega dokumenta, ki bo po končanem postopku več let vplival na razvoj tržaške občine in življenje v njej, je snovalko načrta, od-bornico za prostorsko načrtovanje Eleno Marchigiani, toplo objel župan Roberto Cosolini. Svetniki večine so glasovali kompaktno (24 proti 10) in sprejetje prostorskega načrta predstavlja za županov odbor nedvomen uspeh. Trije svetniki so se vzdržali (Alessia Rosolen, Franco Ban-delli in Paolo Rovis), dva se nista udeležila glasovanja (Maurizio Ferrara in Roberto De Gioia).
Uvodoma je Elena Marchigiani na zahtevo Everesta Bertolija (Forza Italia) obnovila zadnje spremembe v predlaganem načrtu, ob 21. uri so sledile glasovalne izjave. Najbolj kritičen je bil prav Bertoli, za katerega je načrt »domišljav«, sam pa nasprotuje omejevanju zazidljivih površin, ker »če gradimo hiše, ne zapravljamo zemlje«. Proti sta glasovala tudi svetnika Gibanja petih zvezd, in sicer iz nasprotnih razlogov. Stefano Patuanelli je razložil, da je bil postopek doslej brezhiben, gibanje pa namesto omejevanja za-
Tržaška občinska odbornica za prostorsko načrtovanje Elena Marchigiani je bila deležna pohval tudi iz klopi opozicije
foto damj@n
zidljivih površin zagovarja popolno zaustavitev novih gradenj.
V opoziciji so mnogi cenili delo občinskega odbora, nekateri niso glasovali proti načrtu. Maurizio Ferrara (Neodvisna občanska lista) v bistvu ni imel večjih pripomb, načrt je po njegovem mnenju boljši od Dipiazzovega (sam ga je iz vrst večine takrat kritiziral). Alessia Ro-
solen (Drugi Trst) se je strinjala s smernicami načrta, kritična je samo do posameznih delov, pogreša recimo skrb za palačo Carciotti in še kaj. »Odbornica Marchigianijeva pa je v treh letih naredila več kakor njeni predhodniki v desetih,« je dejala. Zmeren je bil tudi Paolo Rovis (Ljudstvo svobode), ki je pozdravil »zanimivo novost gradbenih kreditov« in
se je vzdržal, ker bo načrt presodil šele po fazi ugovorov in pripomb.
V vrstah večine je ob pozitivnih ocenah izstopal poziv Marina Sossija (SEL) v zvezi s potrebo po strateških odločitvah na področju demografske in stanovanjske politike: »Trst ima končno novo razvojno orodje. Gradbena podjetja ne bodo delala v umirajočem mestu: v tržaških nepre-
mičninah bi lahko živelo 400.000 prebivalcev, danes pa jih je za polovico manj. Potrebujemo strateški načrt.« Giovanni Maria Coloni (Demokratska stranka) je poudaril, da temelji načrt na odločitvah na srednji in dolgi rok ter se tako izogiba puhlemu iskanju volilnega konsenza: »Načrt teži k uravnovešenemu razvoju občine in upošteva tudi sosednja ozemlja, tako v naši deželi kot v Sloveniji.«
Pozno ponoči naj bi v občinskem svetu obravnavali tudi fuzijo med vi-demsko servisno družbo Amga in Hero, pod okrilje katere sodi tržaški Acega-sAps. Z videmsko družbo se bo skupina dodatno povečala in naj bi tako postala vse bolj konkurenčna.
Postopek za dokončno sprejetje prostorskega načrta se ni končal. Načrt bo romal na deželno upravo, ki bo v roku 90 dni izdala obvezujoče mnenje, po objavi v deželnem uradnem listu pa bodo imeli občani 30 delovnih dni časa, da si ogledajo načrt in vložijo pripombe ali ugovore. Občina Trst na svoji spletni strani opozarja, da sporočil, ki jih je prejela pred sprejetjem načrta v občinskem svetu, ne more obravnavati kot pripombe oz. ugovore.
Glavne vsebine prostorskega načrta bodo predstavili danes ob 18. uri na javnem srečanju v mali dvorani gledališča Verdi. (af)
zdravstvo - Novi Burlo
Priziv na DUS zamrznil načrt
Zmagovalci razpisa tržaškega bolnišniškega podjetja za pripravo načrta za gradnjo nove otroške bolnišnice Burlo Garofolo na Katinari bodo morali še počakati, saj se je celoten postopek ustavil zaradi priziva na Deželno upravno sodišče Furlanije Julijske krajine.
Kot znano, so februarja razglasili zmagovalca razpisa: gre za skupino arhitektnih birojev pod vodstvom avstralskega BVN Architecture PTJ Ltd iz Syd-neya (ostali načrtovalci so italijanski Studio tecnico Gruppo Marche, Ottaviani Associati in arhitekt Massimo Cocciolito), ki si je zamislila delovanje tako pediatrične kot katinarske bolnišnice v odprtih, svetlih in racionalno urejenih prostorih sredi zelenja, skratka v otrokom in odraslim prijaznem okolju. Tako je predvideval predhodni načrt, ki so ga bili predstavili ob koncu februarja na tržaški Pomorski postaji, načrtovalci pa so se medtem že lotili oblikovanja dokončnega načrta.
Vse skupaj pa je ustavil priziv na DUS, ki ga je vložila italijansko-španska skupina birojev, ki ga sestavljata Rpa srl iz Perugie in Tenica y Projectos (Typ-sa) iz Madrida, ki se je na razpisu uvrstila na drugo mesto. Drugouvrščena biroja zahtevata zamrznitev postopka in razveljavitev odločitve generalnega direktorja bolnišniškega podjetja, ki je 7. marca dokončno dal v zakup izdelavo projekta zmagoviti skupini, prav tako zahtevajo tudi zamrznitev učinka razpisnih zapisnikov in poročila odgovorne za izpeljavo postopka Elene Clio Pavan.
Priziv postavlja pod vprašaj pravočasno izpeljavo postopka in podpis pogodbe z zmagovito skupino, vsaj dokler se ne bo DUS izreklo o zahtevi po zamrznitvi postopka. Ugiba se, da bi moralo sodišče zadevo obravnavati maja, časa pa ni veliko, saj mora deželna uprava odobriti dokončni načrt v teku junija, kot to določa dogovor med Deželo in državo, ki namenja gradnji nove bolnišnice 140 milijonov evrov. Zato obstaja resno tveganje, da ta več kot čedna vsota denarja splava po vodi.
dolina - Priprave na volitve
Klun: Kandidati DS so zelo dobra ekipa
Kandidati DS skupaj z županskim kandidatom Sandyjem Klunom
foto damj@n
»Prepričan sem, da je Demokratska stranka oblikovala zelo dobro kandidatno listo za občinski svet. Dejansko gre za dobro ekipo.« Takole je dolinski županski kandidat Sandy Klun ocenil kandidate svoje stranke, ki so se predstavili v hotelu Sonja pri Domju. Predstavitve, ki jo je vodila tajnica občinskega strankinega krožka Alenka Vazzi, sta se udeležila tudi pokrajinski tajnik DS Štefan Čok ter deželni svetnik Stefano Ukmar.
Vazzijeva, ki po desetih letih ne kandidira iz osebnih razlogov (občinski svet zapuščata tudi Igor Ca-varra in Anna Blasevich), se je posebej zahvalila dosedanjemu pod-
županu Antoniu Ghersinichu za velik trud, ki ga je vložil v upravno dejavnost. Ghersinich spet kandidira za občinski svet, kar velja tudi za Rossano Pettirosso. Na politično prizorišče se vrača Franco Crevatin, ki je bil svoj čas občinski svetnik in odbornik.
Klun je izrazil zadovoljstvo, da je dolinska leva sredina spet strnila vrste, saj županski kandidat uživa podporo, poleg DS, še Slovenske skupnosti, Združene levice, občanske liste in SEL, ki se prvič predstavlja na občinskih volitvah. V prihodnjih dneh bosta Klun in njegova koalicija predstavila upravni program.
občina trst in andi
Brezplačna zobozdravstvena oskrba za mlade
Skrb za ustno higieno otrok in mladostnikov ostaja ena od prioritet zobozdravstva, ki je prepričano, da je za zdravje ustne votline nujna dobra ustna higiena, pravilna prehrana ter preventivni pregledi pri zobozdravniku. Prav slednji so včasih za marsikaterega starša pravo finančno breme, česar se zaveda tudi občinski urad za socialno politiko, ki je pred leti pristopil k pobudi, ki jo že vrsto let izvaja v sodelovanju s Fundacijo ANDI (Associazione Nazionale Dentisti Italiani).
V sklopu projekta »Adotta un sorriso di un bam-bino« (Posvoji smeh otroka) so pred leti podpisali dogovor, po katerem se na zobozdravstvene ordinacije, ki so članice Fundacije ANDI, lahko obrnejo tisti otroci in mladostniki, za katere skrbi občinska socialna služba ali so začasno v reji.
Včeraj pa sta vsebinsko dopolnjen dogovor, ki bo v veljavi letos in prihodnje leto, podpisali občinska od-bornica za socialne zadeve Laura Famulari in predsednica tržaškega odseka ANDI Valentina Deluca, ki sta prepričani, da je pravilno dajati prioriteto tovrstnim pobudam. Kot smo izvedeli, so do brezplačne zobozdravstvene oskrbe po novem upravičeni tudi polnoletni mladostniki, ki so v oskrbi socialne službe, in otroci, katerih starši so v resni finančni stiski. Storitve bodo zagotavljali zobozdravniki, ki so vključeni v Fundacijo ANDI, ponujali pa bodo široko paleto storitev; od pregleda, zdravljenja in slikanja zobovja do potrebne terapije ali kirurškega zdravljenja. Na rednih kontrolah bodo zobozdravniki pacientom svetovali, kako je treba skrbeti za ustno higieno, saj le tako lahko preprečimo nastanek paradontalnih bolezni.
Predsednica tržaškega združenja ANDI nam je povedala, da so od leta 2007, ko so prvič lansirali projekt, obravnavali približno 50 mladih pacientov na leto, mnogi od njih pa so bili deležni tudi dolgotrajnih terapij. Vse to smo v sodelovanju z občinsko socialno službo opravili brezplačno, so poudarili ob včerajšnjem podpisu novega sporazuma o sodelovanju, ki bo v razširjeni obliki bržkone pomagal marsikateremu otroku ali mladostniku. (sč)
/
TRST
Četrtek, 17. aprila 2014
5
bančništvo - Odprtje novih prostorov v Carduccijevi ulici
Nova poslovalnica ZKB v osrčju mesta pomeni tudi zaupanje v boljše čase
Govora predsednika Stancicha in ravnatelja Podobnika - Župan Cosolini: Hvala, ker ste prišli
Kdor odpira novo bančno poslovalnico v času krize, je optimist, ki si zasluži spoštovanje in pohvalo. Župan Roberto Cosolini je s temi enostavnimi besedami na najboljši način pozdravil včerajšnje odprtje nove poslovalnice Zadružne kraške banke (ZKB) v Ul. Carducci tik Oberdano-vega trga. Novi poslovni prostori, ki so že operativni, nadomeščajo in vsebinsko nadgrajujejo dosedanjo poslovalnico na trgu pred železniško postajo, ki je leta 1991 naznanjala »pohod« zadružne banke v središče Trsta.
Nova poslovalnica, ki jo vodi mladi Stefan Tomsic, trenutno zaposluje sedem uslužbenk in uslužbencev; domuje v pritličnih prostorih na površini, ki presega 300 kvadratnih metrov. Stalno bosta odprti dve bla-
gajni, v primeru potrebe še tretja, nam je dejal Tomsic. Poleg vseh klasičnih storitev in uslug bo v podružnici, ki je dobila naziv prve mestne poslovalnice, deloval tudi posebni urad za investicije.
Predsednik banke Sergij Stan-cich je prepričan, da se z odprtjem nove poslovalnice za ZKB začenja novo obdobje. Spomnil se je odprtja poslovalnice na Trgu Liberta (21.9. 1991), ki je sad požrtvovalnosti tedanjega predsednika Pavla Miliča in ravnatelja Darija Brajnika. Da je šlo za pomemben dogodek, priča dejstvo, da se je odprtja udeležil tudi takratni italijanski minister Carlo Bernini.
Včeraj pred banko sicer ni bilo ministrov, pač pa so, poleg zastopnikov javnih uprav in gospodarskih
Včerajšnjega odprtja nove poslovalnice ZKB se je udeležilo veliko ljudi. Med gosti je bil tudi župan Cosolini, ki je za dosežek čestital
predsedniku in ravnatelju banke Stancichu in Podobniku
foto damj@n
ustanov, prišli številni uslužbenci in člani ZKB. Dejansko tisti, na katerih od vedno sloni zadružno bančništvo in ki so še vedno njegova gonilna sila. Tradicija, ki gre ramo ob rami z mladostjo in inovativnostjo, je dejal Stancich, ki je mladi ekipi uslužbencev zaželel srečno pot. Da je ZKB banka, ki posluje in diha s svojim okoljem, priča defibrilator, ki bo na razpolago v poslovalnici. »Upam, da ga ne bomo nikoli potrebovali, če pa ga bomo, si nadejam, da bomo komu rešili življenje,« je povedal še predsednik.
Župan Trsta se je zahvalil ZKB za odprtje poslovalnice. »V času ko obrati zapirajo in so ljudje brez dela, je nova poslovalnica znak poguma in zaupanja v boljše čase. Nebo je žal še
vedno zelo oblačno, zadružna banka pa je poskrbela za sončni žarek,« se je z vremenoslovno prispodobo pohvalil Cosolini. Trst potrebuje takšnih pogumnih dejanj. Odprtje poslovalnice razmeroma majhne banke je v nasprotju s še kar razširjeno in očitno zmotno oceno, da v sedanjem kriznem času lahko preživijo le bančni koncerni. Združevanje večjih bank ni prineslo velikih koristi, v glavnem škodo za delničarje, uslužbence in predvsem za stranke ter varčevalce, je prepričan Cosolini. Župan ni ravno zagovornik t.i. spletnih bank in meni, da si ljudje želijo direktnega stika z banko in njenimi uslužbenci. ZKB je s svojo vztrajnostjo in, če hočemo, tudi trmo dokazala, da majhnost ne pomeni podrejenosti ali za-
starelosti, se je o zadružni banki laskavo še izrazil župan.
Ravnatelj Podobnik je priznal, da si je dolgo želel tega trenutka. Poslovalnica na Trgu Liberta, ki je odigrala pomembno vlogo, je s časom postala pretesna in tudi zastarela, je povedal ravnatelj ZKB Aleksander Podobnik. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k odprtju novih prostorov, s katerimi banka potrjuje tradicionalno navezanost s krajevnim okoljem. Novo podružnico je blagoslovil škofov vikar za slovenske vernike Tone Bedenčič, ki je za svoj nagovor izbral dogodku zelo primerne psalme in končal z besedami »z veseljem v novo delo«. Dobra popotnica za ZKB in tudi za Trst.
S.T.
opčine - V upravi gostinskega para Vitez & Grabar
Novi bar Vatta vabi
Na sinočnjem odprtju na stotine ljudi, med njimi številni politični predstavniki - Od jutri dalje redno delovanje
»Ali ste videli, da nam je uspelo?« Franco Grabar je za bleščečim pultom popolnoma prenovljenega bara Vatta ves zadovoljen zastavil vprašanje znancu, ki je v prejšnjih dneh očitno podvomil v napovedano včerajšnje odprtje javnega lokala na Opčinah. Prijel je v roko kozarec, nalil vanj Kantetovo penino in ga ponudil gostu. On, brat Paolo in nova soupravitelja, Boris Vitez in njegov sin Alex, so sinoči na podoben način napolnili na stotine kozarcev. Toliko je bilo ljudi, ki so prišli čestitat četverici in nazdraviti njenemu novemu velikemu poklicnemu izzivu.
Ob napovedani uri, 18.30, so sive navojnice še zapirale vhod v prenovljeni lokal. Na ploščadi in pločniku se je zbrala že lepa čakajoča množica, ki so jo brata Grabar ter Vitez starejši in mlajši presenetili s prihodom iz ozadja. Prijeli so za navoj-nico, jo dvignili, in nov bar je v hipu zaživel.V notranjosti so goste pričakale same dobrote: kraški siri na stranskem pultu, na velikem, 13 metrov dolgem zastekljenem točilnem pultu je bilo pokušnje za vse okuse, ki so jih gostje zalili s penino, izključno Kantetovo, belo in rožnato. Po nekaj minutah je bil bar tako natrpan, da ni bilo mogoče pobliže si ogledati svežo opremo, porazdelitev prostorov, vitrine z domačimi vini in pridelki v notranjosti. Na desni, ob vhodu, je tržiška slaščičarna Maritani ponujala sladice, ki so šle gostom v slast.
Mnogo je bilo Kraševcev, mnogo ljudi je prišlo iz Brega, mnogo iz mesta. Štirje upravitelji so prejemali čestitke in tople spodbudne besede, marsikdo jim je prinesel cvetje, rože, rastline, ki bodo v prihodnjih dneh krasile lokal. Vsem so Alex in Boris Vitez ter brata Grabar in sommelier v visoki uniformi Claudio Donat nalili penino iz velikih
Novi upravitelji bara Vatta so nazdravili
»magnum« buteljk, medtem ko so natakarji in natakarice polnili pult z novim prigrizkom.
Mnogo je bilo ob pultu »znanih« obrazov. Med prvimi je novim upraviteljem čestital nekdanji župan in deželni predsednik Riccardo Illy (ki je prispel z mamo-podjetnico Anno), čemur se ne gre čuditi, saj bodo gostje kavarne Vatta srkali »njegovo« kavo. Nazdravil je tudi drugi nekdanji mestni župan Roberto Dipiazza, ki se je zapletel v razgovor z dosedanjim zgoniškim županom Mirkom Sardočem. Sedanji prvi tržaški občan Roberto Co-
fotodamj@n
solini je bil zaseden v občinskem svetu s prostorskim načrtom. Občino sta tako zastopala »domači« odbornik Edi Kraus (ki je, menda edini, nazdravil z vodo ... ) in rajonski predsednik Marko Milkovič.
Nazdravljanje se je nadaljevalo v noč. Koliko kozarcev so novi upravitelji napolnili, je težko ugibati. Nekaj pa je gotovo: če bo novi bar Vatta od jutri dalje vsak dan privabil desetino sinočnjih gostov, se poslovnega uspeha ni bati.
M.K.
Hude opekline v Ulici Romagna
V	Ulici Romagna št. 71 je sinoči prišlo do hude nesreče pri delu, moški se je opekel. Po navedbah službe 118 naj bi do nesreče prišlo na vrtu hiše, sinoči pa ni uspelo izvedeti, s čim se je 62-letni srbski državljan ukvarjal v trenutku nesreče. Na prizorišče so prispeli tudi policija in gasilci. S tržaške kvesture so povedali, da ima moški opekline na 45 odstotkih telesa, z rešilcem so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico. Najbližji center za hude opekline je v Padovi.
»Čemu selitev pristaniške uprave?«
Odločitev o selitvi vseh uradov Pristaniške oblasti iz Lloy-dovega stolpa v Skladišče 26 v starem pristanišču je prenagljena in napačna, meni tržaški pokrajinski tajnik sindikata delavcev transportnega sektorja FILT-CGIL Renato Kneipp. »Večkrat sem izrazil svoje nelagodje, močno zaskrbljenost in negodovanje v zvezi s pristopom sedanjega vodstva Pristaniške oblasti do sindikalnih organizacij,« je v tiskovnem sporočilu napisal Kneipp, ki je tokrat kritičen do odločitve predsednice Marine Monassi o selitvi uradov v staro pristanišče. Tako pomembna novost ni bila predmet razprave s sindikati in selitev bo prinesla veliko stroškov, saj bo treba prilagoditi prostore Skladišča 26, namen pa ni jasen, saj je Lloydov stolp blizu novega pristanišča in bi lahko torej sprejel vse urade in službe. Skladišče 26 je že gostilo več razstav, odločitev predsednice pa je prenagljena, saj je skladišče ena od stavb iz razpisa za dodelitev koncesij v starem pristanišču, še opozarja Kneipp.
Kradla v trgovinah mestnega središča
V	torek popoldne so se policisti tržaške kvesture mudili v trgovini Coin na Korzu Italia. Poklicala jih je uslužbenka, ki je zunaj trgovine ustavila mlajšo žensko. Le-ta je pri sebi imela nekaj kosov ukradene bižuterije. Policisti so ugotovili, da gre za 34-letno romunsko državljanko A.D.S., kosi bižuterije pa niso bili edini artikli, ki jih je nezakonito imela pri sebi: pri pregledu so namreč odkrili tudi nekaj oblek, ki jih je bila ukradla v trgovinah Zara in Urban, zato so jo pospremili na kve-sturo in ovadili na prostosti zaradi kraje.
6
Četrtek, 17. aprila 2014
TRST
/
cerkev - Ob prazniku velike noči
Nadškofova poslanica
Krščansko vero od drugih verstev in od nevernosti ločuje verovanje, da je Jezus Kristus vstal od mrtvih, kar pomeni, da kristjan postane tisti, ki sprejme vero v od mrtvih vstalega Kristusa, ne da bi besedam »od mrtvih vstal« dal pomen, ki bi bil drugačen od tistega najbolj preprostega. Tako v svoji velikonočni poslanici vernikom tržaške škofije piše nadškof msgr. Giam-paolo Crepaldi, za katerega je vstali Kristus novi kvas, ki, če ga damo v staro testo človeškega življenja in zgodovine, le-to spremeni v novo testo, to pa je tudi prvenstvena služba Cerkve človeku in človeški družbi tudi danes, se pravi jima dati možnost srečanja z vstalim Kristusom, ki daje luč, ki je potrebna za dostojno in dobro življenje.
Ob priložnosti bližajoče se velike noči, ki je največji krščanski praznik, pa se je nadškof Crepaldi odločil, da v svoji poslanici poudari nekatera temeljna načela, pri čemer se sklicuje na besede, ki jih je papež Frančišek izrekel med svojim govorom preteklega 11. aprila. Tako nadškof vošči vsem, ki spodbujajo in ščitijo celotno življenje in družino, ki temelji na sklenitvi zakona med moškim in žensko ter ščitijo prvenstveno odgovornost staršev pri vzgajanju otrok. Pri tem msgr. Crepaldi
Nadškof Giampaolo Crepaldi
arhiv
citira papeža Frančiška, ki podpira pravico staršev, da lastnim otrokom nudijo moralno in versko vzgojo in zavrača vsakršno vzgojno eksperimentiranje z otroki, saj le-ti niso poskusni zajci.
Prav tako se msgr. Crepaldi v svoji poslanici spominja revnih, ki jih je v Trstu veliko in njihovo število narašča, pa tudi družin in oseb, ki trpijo zaradi pomanjkanja dela, ki postaja redka in negotova dobrina tudi na Tržaškem. Od tod osvojitev opozorila papeža Frančiška nosilcem odgovornih funkcij, da družba, ki je odprta upanju, se ne zapira vase in brani interese maloštevilnih, ampak gleda naprej v luči skupnega dobrega, kar zahteva od vseh velik čut odgovornosti, saj ni družbenega upanja brez dostojnega dela za vse.
velika noč - V prihodnjih dneh
Ob verskih slovesnostih tudi kulturna ponudba
Tržaška Cerkev se pripravlja na bližnje praznovanje največjega krščanskega praznika, velike noči, pri čemer bo nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi vodil osrednje slovesnosti v stolnici sv. Justa. Danes, na veliki četrtek, bo po molitvah v krstilnici ob 10. uri krizmena maša, med katero bodo blagoslovili sveta olja, ob 19. uri pa maša v spomin na zadnjo večerjo. Jutri, na veliki petek, bo ob 9. uri besedno bogoslužje s hvalnicami, ob 15. uri obredi velikega petka, ob 21. uri pa križev pot od Trga Vico do stolnice. Na veliko soboto bo ob 9. uri besedno bogoslužje s hvalnicami, ob 22.45 pa vstajenjsko bogoslužje. Na velikonočno nedeljo bo ob 10. uri slovesna maša, ob 16. uri bo v koronejskem zaporu evharistično bogoslužje, ob 18. uri pa bodo v stolnici večernice.
Pravoslavna velika noč
Veliko noč bo v svoji cerkvi sv. Spiridona obhajala tudi krajevna srbsko-pravoslavna skupnost. Danes, na veliki četrtek, bo ob 9. uri liturgi-ja, ob 18. uri pa slovesno bedenje. Jutri, na veliki petek, bodo ob 9. uri ju-tranjice, ob 18. uri večernice s položitvijo Jezusovega mrliškega prta v
grob, ob 20. uri pa molitve z žalostin-kami. Na veliko soboto bo ob 9. uri li-turgija, ob 18. uri bodo blagoslovili pir-he, opolnoči pa bo vstajenjsko bogoslužje s procesijo. Na praznik velike noči bo ob 10. uri slovesna liturgija, pri kateri bodo delili blagoslovljene pirhe. Na velikonočni ponedeljek in v torek bo ob 9. uri liturgija.
Glasba, razstave, muzeji
Med velikonočnimi prazniki pa bo tudi priložnost za obisk muzejev in razstav, za kar sta poskrbeli tržaška občinska in pokrajinska uprava. Tako si bo na sam praznik velike noči, v nedeljo, v Skladišču idej na Korzu Cavour mogoče med 10. in 13. ter 15. in 19. uro ogledati razstavo Lelioswing, posvečeno Leliu Luttazziju, isti dan bo tudi možen brezplačen obisk tržaških mestnih muzejev. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji glasbe. Tako bo jutri v cerkvi Madonna del Mare na Trgu Rosmini ob 19. uri zbor Auricorale Viva-voce izvedel delo Stabat Mater avtorja Stefana Sacherja, ki bo tudi vodil koncert, na katerem bodo nastopili še so-pranistka Monica Cesar in godalni kvartet Tetrachord.
šolstvo - Tradicionalna ekskurzija Liceja Franceta Prešerna
Dijaki klasičnega liceja
po poteh antične in sodobne Grčije
Končno je napočil dolgo pričakovani 5. april! Z avtobusom smo z Ober-dankovega trga odpotovali že ob zori in še vsi zaspani dospeli v Ancono, eno največjih italijanskih pristanišč. To prijetno obmorsko mesto je bilo prva točka na programu ogledov in res tudi tu ni šlo brez pridiha grškosti, saj je glavno mesto dežele Marke dobilo ime po starogrški besedi agkon, ki pomeni komolec, v kolikor se nahaja na polotoku, ki je podobne oblike. Nato smo se vkrcali na trajekt Minoan Lines in uživali prvo skupno noč ob križarjenju do Igoumenitse, kamor smo prispeli zjutraj naslednjega dne (6.4.). Raziskovanje grških kulturnih znamenitosti smo začeli v rodovitni pokrajini Tesaliji, ki slovi zaradi Meteor, zašiljenih vzpetin, na katerih se dvigujejo veličastni samostani. Trenutno jih duhu časa kljubuje še šest od prvotnih petindvajset; mi smo si ogledali najstarejšega, Veliko meteoro (Moni Megalon Meteorai). Obiskali smo še idilično gorsko vasico Metsovon. Noč smo preživeli v bližnji Kalambaki, ki so jo nacisti med 2. svetovno vojno popolnoma porušili, zato je zanjo značilen modernejši arhitekturni izgled.
Tretjega dne (7.4.) nas je pot mimo herojskih Termopil in Parnasa privedla v najslavnejše grško preročišče Delfe, ki med oljčnimi nasadi in cipresami deluje prav pravljično. »Sveta pot« se vije ob manjših svetiščih, v katerih so mesta hranila zaklade, podarjene preročišču (thesauroi), do ostankov Apolonovega svetišča, dobro ohranjenega gledališča in stadiona, v bližini pa žubori Kastalijski izvir. Nato so nas očarale srednjeveške bizantinske freske in mozaiki v samostanu Osios Loukas.
Četrti dan (8.4.) smo v celoti posvetili Atenam, živahni grški prestolnici; seveda se nismo mogli odreči ogledu Akropole, kjer se po slovesnih Propilejah dviguje veličastni Partenon, ob njem pa elegantni tempelj boginje Nike in masivni Erehtej s slavnimi Kariatidami. Sledil je za-
Klasiki liceja Prešeren pred Levjimi vrati v Mikenah
nimiv ogled novega Muzeja pod Akropolo in daljši sprehod po Atenah, bogatih s spomeniki iz vseh obdobij.
Živahno je bilo tudi peti dan (9.4.), ko smo Atiko zapustili za Argolido ter prečkali korintsko ožino. Uživali smo ob ogledu gledališča v Epidavru, ki slovi po izjemni akustiki, nato pa nadaljevali do Miken, kjer smo si ogledali Atrejevo oziroma Aga-memnovo grobnico, Levja vrata, kiklop-sko obzidje ter ostanke nekdaj mogočne utrdbe iz grške predzgodovine. Zvečer smo dospeli v Olimpijo, a tam je bila odprta le še ... diskoteka! Pač pa smo naslednjega dne (10.4.) veliko časa posvetili potepanju po Olimpiji, kjer so luč sveta zagledale olimpijske igre. Novi Muzej zgodovine olimpijskih iger v antiki se osredotoča prav na najrazličnejše značilnosti športnih dejavnosti v antični Grčiji, v Arheološkem muzeju pa nas je očaral zlasti Hermesov kip velikega umetnika Praksitela. Seveda je tudi nas prevzel športni duh, zato smo se po-
merili v teku na antičnem stadionu. Preostalo nam je le malo časa za nakup spo-minčkov in že smo se odpeljali v Patras, kjer smo ponovno stopili na trajekt ter začeli pot nazaj domov, kamor smo prispeli v soboto ponoči (12.4.). Da se na dolgi poti ne bi dolgočasili, so profesorji organizirali pesniško tekmovanje hajkujev z več lepimi nagradami.
Dogodkov, doživetij, vtisov in spominov je seveda preveč, da bi lahko naštevali vse - naj spregovorijo še slike! Potrpežljivi šofer Dušan, vodič Kostas, ki nam je prisrčno približal svojo domovino, poznavanje osnov jezika (že tri leta imamo na naši vzporednici tečaj moderne grščine), dobra hrana in še boljša družba so pripomogli, da je bil izlet res nepozaben. Iskrena zahvala vsem, ki so se potrudili za organizacijo! In še to - naslednji izlet v Grčijo bo kot običajno čez pet let!
Dijaki klasične vzporednice Liceja Franceta Prešerna
Bassekou Kouyate &Ngoni Ba drevi v Mieli
V	gledališču Miela bo danes z začetkom ob 21.30 nastopila glasbena skupina Bassekou Kouyate &Ngoni Ba iz Malija. Na sporedu bo pristna afriška glasba, ki jo skupina izvaja tudi z izvirnimi glasbili. Koncert prireja zadruga Bona-wentura. Za vstopnico je treba odšteti 15 evrov, za študente in starejše od 65 let pa so na voljo tudi vstopnice po znižani ceni 11 evrov.
V	Minervi nova knjiga A. Marza Magna
V	knjigarni Minerva (Ul. S. Nicolo 20) bodo danes ob 18. uri predstavili novo knjigo Alessandra Marza Magna z naslovom Genio del gusto (Genij okusa), ki je izšla pri založbi Garzanti. Knjigo bosta predstavila Marino Vocci in Francesco Razzetto.
Vpisovanje na sejem izumiteljev v ICTP
V	okviru praznovanja 50-letnice svoje ustanovitve bo Mednarodni center za teoretsko fiziko (ICTP) v Miramaru 17. maja letos priredil sejem izumiteljev (Maker Faire). Zainteresirani se lahko vpišejo do petka, 18. t. m.
Drevi ponekod v Trstu ne bo pitne vode
Podjetje Acegas-Aps obvešča, da zaradi del na vodovodnem omrežju danes od 22. do 24. ure ponekod v Trstu ne bo pitne vode. Konkretno gre hišne številke 131-331 v Miramarskem drevoredu, 1-11 v Ul. Cedasamare, 1-25 v Ul. Salita di Contovello ter za vse uporabnike v ulicah Lavaredo in dei Panzera.
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 17. aprila 2014
RUDI
Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 19.53 - Dolžina dneva 13.38 - Luna vzide ob 22.26 in zatone ob 8.16.
Jutri, PETEK, 18. aprila 2014
KONRAD, VELIKI PETEK
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1015 mb raste, vlaga 45-odstotna, veter 45 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15 stopinj C.
[13 Lekarne
Do sobote, 19. aprila 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Oriani 2 - 040 764441, Barkovlje -Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1 - 040 300940.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
0 Mali oglasi
FANTOVSKA BOLJUNEC prodaja Majevo »l'ntjno« - smrekovo deblo, dolgo 10,50 m, s premerom 40 cm. Cena po dogovoru. Tel.: 3488395308.
POD KONTOVELSKO MLAKO prodam zemljišče, pribl. 600 kv.m., ob cesti. Tel.: 329-4372448. PRODAJAM ZEMLJIŠČE nad cesto Dolina - Mačkolje, 950 kv.m., cona E5- kmetijska namembnost. Klicati na tel. št.: 040-228597 (ob uri kosila).
PRODAJAM potovanje - križarjenje po Sredozemlju, od 4. do 11. maja 2014, s popustom. Tel. št: 3401074027.
PRODAJAM trsje (canne) po ugodni
ceni. Tel.: 040-232209. PRODAM kombi mercedes vito, 9 sedežev, 115.000 prevoženih km, letnik 2006, v odličnem stanju. Tel.: 048122122 ali 331-3901302. PRODAM piaggio quargo diesel 680 cc, letnik 2008, 19.300 km, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št.: 333-8273327. ŠTUDENTKA PEDAGOŠKE FAKULTETE išče delo kot varuška otrok v poletnih mesecih. Tel.: 339-4723750.
prej do novice
www.primorski.eu1
/
TRST
Četrtek, 17. aprila 2014
7
Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA
SALEŽ 46 je odprt do 20. aprila. Tel. 040-229439
[H Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229261.
IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498.
OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št. 040 - 200156.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel.: 040-327104.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO je odprl Šuber na Opčinah tel. št: 349-7158715.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985.
PAOLO PAROVEL ima odprto osmico, Mačkolje 33. Tel.: 040-231572.
SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni.
V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444.
Q Kino
20.30 »I concerti della Filarmonica della Scala«.
H Šolske vesti
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU - Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 15. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it.
DIZ J. STEFANA sporoča, da bo šola zaprta v soboto, 19., in v soboto, 26. aprila.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta 19. in 26. aprila.
M Izleti
AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.50, 20.00 »Transcedence«.
CINEMA DEI FABBRI - Dvorana je rezervirana.
FELLINI - 16.00, 20.15 »Father«; 18.00, 22.20 »Quando c'era Berlinguer«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »Grand Budapest Hotel«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Gigolo per caso«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.15, 20.10, 22.00 »Ti sposo ma non trop-po«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.45, 18.30 »Zelja po hitrosti«; 20.40 »Ničelni teorem«; 17.40, 19.40, 21.00 »Noe«; 18.40, 20.30 »Paranormalno 2«; 15.30, 17.30 »Rio 2- 3D«; 15.10, 16.30 »Rio 2«; 20.00 »Stotnik Amerika: zimski vojak 3D«; 17.20 »Stotnik Amerika: zimski vojak«; 18.15, 20.20 »Trans-cendenca«; 16.00, 17.00 »Zvončica in piratska vila«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Banditenkinder«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.00 »Rio«; Dvorana 2: 15.30, 17.50, 21.00 »Noah«; 17.00, 19.20, 21.50 »Divergent«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.10 »Storia di una ladra di li-bri«; 20.15 »Un matrimonio da favo-la«; Dvorana 4: 15.30, 17.45, 21.50 »Captain America, the winter soldier«; 16.30 »Mr. Peabody e Sher-man«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.40, 21.40 »Captain America - The winter sol-dier«; 16.20, 19.05, 21.00, 21.50 »Noah«; 16.40, 21.30 »Un matrimonio da favola«; 16.40, 18.45, 19.30 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 16.40, 18.45, 19.45, 22.10 »Transcendence«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gigolo per caso«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ti sposo ma non troppo«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.50, 21.20 »Noah«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »Transcendence«; 16.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia««; Dvorana 3: 18.00, 20.10 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; 22.00 »Storia di una ladra di libri«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.10 »Gigolo per caso«; Dvorana 5: 17.45 »Grand Budapest hotel«;
KTD LOKOVEC vabi na 14. Velikonočni pohod na Lašček v ponedeljek, 21. aprila. Zbor pohodnikov bo ob 9. uri na igrišču v Srednjem Lokovcu. Ob povratku si udeleženci pohoda lahko ogledajo mali muzej kovaštva. Ob 13. uri pa bomo prisluhnili ansamblu »Topliška Pomlad«. Vabljeni!
OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja v sodelovanju z WWF Zaščitenim morskim območjem v Miramaru, v sklopu projekta »Po sledeh prve svetovne vojne« v ponedeljek, 21. aprila, vodeni ogled s slovenskim vodičem po grebenih Grmade z naslovom »Pionirji botanike«. Sprehod ni zahteven in bo trajal približno 3 ure, namenjen je odraslim in družinam. Udeležba je brezplačna, potrebna pa je predhodna rezervacija. Za info in rezervacije: tel. št. 040-2017374, od torka do petka od 09.00 do 12.00.
SPDT prireja v ponedeljek, 21. aprila, Pomladanski izlet na Kozlek (Snežniško hribovje) in ne na Lokovec, kot je bilo prvotno objavljeno. Na približno triurno krožno pot se bomo podali z osebnimi avtomobili, na razpolago je tudi društveni kombi. Izlet je primeren za vse. Zbirališče v Bazovici na Vagi, odhod ob 8.30. Za info na tel. št. 040-413025 (Marinka).
PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU, v sodelovanju s KRU.Tom vabi v nedeljo, 11. maja, na izlet z vodenim ogledom starega mestnega jedra Škofje Loke in Loškega gradu, popoldne pa Spominskega muzeja v Begunjah. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi v London, od 23. do 26. maja, iz Trsta. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija).
SKD DRAGO BOJAN IN DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC vabita od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, na 3-dnevni izlet na otok Rab. Privoščite si pester konec tedna v znamenju dobre družbe, zgodovine, kulture, naravnih lepot in plovbe z ladjo ter glasbe v živo. Info in prijave na tel. št: 340-2741920 (Mirela).
KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 15. do 24. junija. Za info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, krut.ts@tisca-li.it, od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure in od 15. do 17.ure, ob petkih od 9. do 13. ure.
KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Vse zadevne informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II.nad., tel.: 040360072, krut.ts@tiscali.it.
□ Obvestila
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ulica 124, sklicuje redni občni zbor danes, 17. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu v društvenih prostorih.
RAJONSKI SVET za Zahodni kras se bo sestal danes, 17. aprila, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku 159.
OBČINA DOLINA vabi vinogradnike in oljkarje, ki bi se želeli udeležiti občinskih razstav vina in olja, da prinesejo vzorce najkasneje do petka, 18. aprila, ob 12. uri, na županstvo občine Dolina. Za vino: 7 steklenic »bor-dolese« za vsako vrsto vina, ena od teh je lahko z etiketo; za olje: 1 pollitrsko steklenico in 1 četrtlitrsko steklenico.
TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v petek, 18. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja. V sredo, 23. aprila, ob 17.30 odhod avtobusa iz Pa-drič za nastop v Postojni.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras in AcegasAps prirejata »Ekološko soboto« v soboto, 19. aprila, od 9. do 17. ure na območju javnega parkirišča »Mandrija« na Proseku z zbiranjem kosovnih odpadkov, bele tehnike in elektronike, zelenega odreza, steklenih šip, nevarnih odpadkov, pnevma-tikov in svinčevih akumulatorjev.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE: ZSKD sporoča, da še sprejema predprijave. Oddate jih lahko na in-fo@zskd.eu ali tel./faks 040-635626. Več informacij na www.zskd.eu.
SKD VIGRED, v sodelovanju z krožkom Krut, pristopa k solidarnostni akciji, ki preko Podarimo.si zbira oblačila, obutev, igrače, torbe, posteljnino, odeje, brisače in šolske potrebščine za Zvezo mladine Slovenije. Blago lahko oddate v Štalci v Šempolaju, majhne količine tudi na sedežu Kruta v Trstu, Ul. Cicerone 8.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi v četrtek, 24. aprila, na svoj redni občni zbor na sedežu, Ul. Maz-zini 46, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju.
ZKD PROSEK KONTOVEL vabi vse svoje člane in vaščane, da se udeležijo letošnjega rednega volilnega občnega zbora, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v četrtek, 24. aprila, ob 20. uri.
7. POHOD PO PARTIZANSKI KURIRSKI POTI: TKŠD Mejame iz Dan pri Divači ter KO borcev za vrednote NOB Divača, prirejata pohod v nedeljo, 27. aprila. Start ob 9. uri v Danah na približno 12 km oz. tri urno pot na Vareje, kjer bo krajša slovesnost s kulturnim programom. Pot je lahka do srednje zahtevna, poteka po gozdnih poteh. Prijave na tel. 00386-031652769 ali drustvo-mejame@gmail.com oz. na dan pohoda na startu.
GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 27. aprila, ob 9. uri v prvem in v ponedeljek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2.
OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor danes, 17. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju, v prostorih zadruge Skala, Gropada 82.

Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908
Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu.
Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696
Usluge na domu
bo predvidoma izšel v juniju. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite neposredno v občinskem tajništvu ali na segreteria@com-mon-rupino.regione.fvg.it do 30. aprila.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi svoje člane na redni občni zbor. Prvo sklicanje bo 30. aprila, ob 8. uri, drugo pa v ponedeljek, 12. maja, ob 20. uri, v Kraški hiši v Repnu.
POLETNA ZABAVA ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE - Šc Melanie Klein in AŠD Zarja, v sodelovanju z ZSŠDI-jem, organizira športni/nogometni kamp in poletni center za otroke od 6. do 13. leta. Od 23. junija do 4. julija v prostorih športnega centra Zarja v Bazovici. Vpisovanje od 5. maja do 12. junija v uradu, v Ul. Cicerone 8 (pon. 15-19, sre. 14-18, čet. 9.30-12), ali na spletu www.melanieklein.org. Program in info: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel.: 3457733569.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -
bogat program, zabava, delavnice, izleti v družbi izkušenih vzgojiteljev. V Bazovici, od 23. junija, do 5. septembra, za otroke od 3. do 10. leta. Vpisovanje od 5. maja do 12. junija v uradu, v Ul. Cicerone 8 (pon. 15-19, sre. 14-18, čet. 9.30-12), ali na spletu www.melanieklein.org.
SKD LIPA iz Bazovice organizira zače-tniško likovno delavnico s slikarjem Marjanom Miklavcem, ob petkih od 17.30 do 21.30 od 16. maja do 13. junija. Informacije in prijave na tel. št. 333-8994783.
0 Prireditve
ŽUPNIJA S. MARTINA na Proseku sporoča in vabi: danes, 17. aprila, ob 20.00 na sveto mašo Gospodove zadnje večerje. V petek, 18. aprila, ob 20.00 besedno bogoslužje, češčenje križa in evharistija. V soboto, 19. aprila, ob 17.00 blagoslov jedil v kapeli v Gabrovcu, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Martina na Proseku, ob 20.00 v župnijski cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu sv. maša Velikonočne vigi-lije, sledi blagoslov jedil. V nedeljo, 20. aprila praznovanje Gospodovega vstajenja, ob 7.00 zvonovi zvonijo veslo Alelujo. Ob 7.30 Vstajenska sveta maša. Ob 10.30 Velikonočna sveta maša za župnijo. V ponedeljek, 21. aprila, ob 10.30 sveta maša velikonočne osmine.
DOLINSKA ŽUPNIJA vabi na Velikonočno tridnevje v dolinski cerkvi Sv. Urha: Veliki četrtek, 17. aprila, ob 20.00 sv. maša zadnje Jezusove večerje. Veliki petek, 18. aprila, obredi ob 18.00. Velika sobota, 19. aprila: velikonočna vigilija ob 20.00 s procesijo. Bogoslužja bo daroval N.E. nadškof msgr. Alojz Uran.
DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETNE UMETNOSTI DIVAČA vabi v petek, 18. aprila, ob 18. uri v Kosovelov dom v Sežano, na 10. baletno revijo na Krasu, na predstavo »Veliki rojstni dan«. Ob baletkah domačega društva v koreografiji Alena Medica bodo nastopili še gostje Društva baletnih umetnikov Slovenije, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Baletne skupine iz Slovenije in Italije.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS vabi v petek, 18. aprila, ob 18.00 na potopisno predavanje Nadje in Rafaela Premrla »Pot v Compostelo - Camino del norte« v gostilni v Razdrtem. Sledil bo ob 20.00 nočni pohod ob polni luni na Nanos. Pohod bo ob vsakem vremenu in potrebno se bo primerno opremiti.
VČERAJŠNJA DEKLETA vabijo na razstavo ročnih del »Prebujenje« v sejno dvorano ZKB na Opčine do petka, 18. aprila, od 10. do 17. ure. Toplo vabljeni!
ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi na Velikonočni ponedeljek, 21. aprila, ob 18. uri v domačo cerkev na Velikonočni koncert. Nastopa MePZ Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina in dekliški zbor Kraški slavček - Krasje, pod vodstvom Petre Grassi. Prisrčno vabljeni!
MLADIKA IN ZTT vabita ob svetovnem dnevu knjige na »Noč Poezije«. Avtorska branja pesnikov iz Trsta, Gorice in videmske pokrajine. V sredo,
23.	aprila, ob 20. uri v kavarni San Marco v Trstu, Ul. Battisti 18.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA in Goriška Mohorjeva družba vabita na predstavitev pesniške zbirke Viljema Černa »Ko pouno noci je sar-ce - Ko polno je noči srce - Co plen di gnot al e il c r - Quando pieno di notte e il cuor«, ki bo v sredo, 23. aprila, ob 17.30 v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Spregovoril bo urednik knjige Jakob Muller.
SKD ŠKAMPERLE ter Odbor za počastitev padlih v Osvobodilnem boju iz Sv. Ivana in Kolonje vabita v četrtek,
24.	aprila, na proslavo v spomin na padle v borbi za svobodo. Ob 18. uri bo na Vrdelski cesti potekala počastitev padlih s polaganjem lovorjevih vencev na nagrobni kamen pri Narodnem Domu, sledila bodo pričevanja v slovenščini in italijanščini. Proslava bo potekala tudi v primeru slabega vremena. Udeleženci lahko prinesejo cvet kot simbol miru.
TPPZ P. TOMAŽIČ prireja ob zaključku uradne slovesnosti krajši koncert v Rižarni v petek, 25. aprila, ob 12.30 ob Dnevu zmage nad nacifašizmom.
PRAVLJIČNE URICE v Oddelku za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14 (www.knjiznica.it), v sredo, 30. aprila, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Pripoveduje knjižničarka Alenka Hrovatin.
Prispevki
V	počastitev spomina Vanke Badalič Briščik daruje Karla z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Namesto cvetja na grob drage Marije Starc vd. Prašelj daruje Lidija Starc z družino 40,00 evrov za ŠD Kontovel.
V	spomin na Dušana Petarosa darujeta Silvana in Vojko Slavec 50,00 evrov za kritje stroškov prekopa g'spuda Župančiča.
V	počastitev spomina gospe Mire Pu-rič daruje Danči z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
+
Zapustila nas je naša draga
Ema Ukmar vd. Sarazin
Žalostno vest sporočajo
sinova Dario in Robi, snaha Laura ter vnuki Flavia, Fabrizia, Ivana in Adam.
Pogreb bo jutri, 18. aprila, ob 13. uri v ulici Costalunga.
Trst, 17. aprila 2014
Pogrebno podjetje Alabarda
Zadnji prisrčni pozdrav noni Emi. Hvala za vse lepe trenutke.
Barbara in nona Nada
Robi,
ob boleči izgubi mame Eme sočustvujemo s tabo.
Marko, Andrej, Jožko, Stojan, Franko, David, Evgen, Egon, Iztok, Romeo
8
Četrtek, 17. aprila 2014
TRST
/
zgoniška občina - Obisk ekipe civilne zaščite
Otroci gabrovškega vrtca »gasili« požar
V ponedeljek, 7. aprila, smo v vrtcu v Gabrovcu gostili prostovoljce - štiri člane civilne zaščite zgoniške občine. Pod njihovim strokovnim vodstvom smo izvedli poskus evakuacije. Najprej je bila na vrsti protipotresna vaja oz. vaja o tem, kaj moramo narediti v primeru potresa. Ob znaku člana civilne zaščite, zvižga s piščalko, smo otroci in seveda vse osebje, ki dela v vrtcu, skočili pod mizice in mirno počakali na naslednji znak. Po ponovnem zviž-gu piščalke se je pričela protipožarna vaja - poskus evakuacije v primeru požara. V spremstvu vzgojiteljic in šolske sodelavke smo se otroci mirno in urejeno postavili v vrsto. Desno roko smo naslonili na ramo otroka, ki je hodil spredaj, z levo pa smo si pokrili usta in nos, da ne bi »vdihovali dima«. Urejeno in mirno smo sledili puščicam, ki so nas vodile do izhoda iz vrtca do zbirnega mesta, ki se nahaja na vrtu-dvorišču. Tam smo preverili prisotnost vseh otrok. Poskusu evakuacije je prisostvoval tudi ravnatelj Marko Jarc.
Na dvorišču-vrtu otroškega vrtca so nam prijazni člani civilne zaščite pokazali kar dve vozili: terensko vozilo in kamion, ki ju uporabljajo pri gašenju požarov. Prostovoljci so bili oblečeni v uniformo -ognjevzdržno obleko z varnostnimi rokavicami, škornji in čelado. Razkazali so nam vozila in protipožarne ter varnostne pripomočke, ki se nahajajo v njih: razne hidrante, tlačne cevi, žaromete, utripalne luči ... Nato smo se tudi mi malčki, ki obi-
Dinozaver Laura v Ribiškem naselju
Po Antoniu Laura. V Ribiškem naselju bo od jutri do 5. maja na ogled okostje dinozavra, ki prihaja iz Združenih držav Amerike. Gre za dinozavra vrste »prosaurolophus« oz. »dinozavra z račjim kljunom«, ki je živel v obdobju zgornje krede v severni Ameriki. Odkrili so ga leta 2010 med kopanjem neke ceste v zvezni državi Montana. Kosti so prepeljali v tržaški laboratorij Zoic, kjer so jih očistili, za kar so izvedenci laboratorija porabili 5.760 ur dela. Zdaj bo Laura na ogled v Ribiškem naselju tik ob kalku fosila »domačega« dinozavra Antonia. Danes ob 11.30 bo predstavitev, ogled pa bo možen ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. ter 14. in 18. uro, izjemoma si bo dinozavra mogoče ogledati v petek, soboto, ponedeljek ter 25. in 26. aprila in 1. maja.
Voden botanični ogled na območju Grmade
Občina Devin Nabrežina prireja v ponedeljek, 21. aprila, voden sprehod s slovenskim vodičem pod naslovom »Pionirji botanike«. Naravoslovni sprehod bo namenjen odkrivanju pestrosti rastlinskih vrst, ki so se ponovno razširile na območju Grmade, kjer so v obdobju prve svetovne vojne divjale bitke med avstrijsko in italijansko vojsko.
Sprehod ni zahteven in bo trajal približno 3 ure, udeležijo pa se ga lahko odrasli in družine. Udeležba je brezplačna, potrebna pa je predhodna rezervacija. Za informacije in rezervacije je na voljo telefon št. 040/2017374, danes in v petek od 9. do 12. ure. Rezervacije so veljavne samo po potrdilu zadolženega osebja.
Pobudo prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju Zaščitenim morskim rezervatom WWF v Miramaru v sklopu projekta »Po sledeh prve svetovne vojne« sofinansiranega od EU, PSR 2007-2013, os IV Leader, ukrep 413, aktivnost 3, poseg 2, Lokalni razvojni načrt GAL Carso - LAS Kras.
(PEKARNA
Otroci gabrovškega vrtca s člani civilne zaščite pred kamionom po končani vaji
skujemo otroški vrtec v Gabrovcu, preizkusili v gašenju. Drug za drugim smo si oblekli ognjevzdržni jopič, si nadeli čelado in začel se je najzabavnejši del dopoldneva. Vsi, prav vsi, tudi vzgojitelji, smo špricali vodo s hidrantom. Ta izkušnja je bila za nas malčke iz vrtca zelo lepa in zanimiva, saj smo se ob zabavi tudi veliko naučili. Preden smo se poslovili od prostovoljcev civilne zaščite, pa nas je čakalo novo presenečenje: Društvena gostil-
na Gabrovec nas je pogostila s sladkim, svežim sladoledom.
Zelo radi bi se lepo zahvalili prostovoljcem - članom civilne zaščite zgo-niške občine: Lorenzu Bredi, Francescu Bredi, Devanu Miliču in Sladjanu Bran-koviču, ki so sodelovali pri pobudi za res zanimiv in pester dopoldan. Zahvaljujemo se tudi Društveni gostilni Gabrovec za prijetno in sladko presenečenje.
Otroški vrtec Gabrovec
v v v
SLASCICARNA
bé/póth, plmm'iMjcokmbej

DUNAJSKA CESTA, 3 OPČINE TS TEL. 040213645
PRUNK CARNI
PRAZNUJTE VELIKO NOČ S KAKOVOSTJO NAŠIH PROIZVODOV: JAGNJEČJE IN KOZLIČJE MESO, PRŠUT V KRUŠNEM TESTU, VELIKONOČNA ŽOLČA, PINCE, POTICE, TITOLE IN ŠE MNOGO DRUGEGA... LOKALNI PRODUKTI DOMAČE PROIZVODNJE!
Kakovost, tradicija, izkušenost
VELIKO DOBRIH RAZLOGOV ZA NAKUPOVANJE PRI PRUNKU
Mesnice prunk izvirajo iz dinastije iz leta 1929. izkušnje
in prizadevanja vseh teh let, odkar se ukvarjamo z mesom, lahko najdete v visokokakovostnih izdelkih v naših prodajalnah, v gostilni in v pred kratkim odprti okrepčevalnici v ulici maiolica odličnost mesnih izdelkov naše družine od nekdaj temelji na nakupu goveda in ovc z gričev vremske doline, kjer so pašniki zelo raznoliki. na tak način nadzorujemo celo proizvodno verigo in izbiramo živali, ki jih bomo vzrejali. reja
goveda na poteka
primer brez
uporabe antibiotikov stimulatorjev rasti, sintetičnih hormonov in gensko spremenjenih organizmov strog in stalen nadzor ki ga izvajajo pristojne oblasti na krmi in na krajih, kjer poteka reja, zagotavlja, da je meso zdravo in kakovostno. poleg tega tudi klanje poteka samo v certificiranih prostorih, ki upoštevajo vse stroge predpise glede higiensko-zdravstvenih pogojev dodatna krepost je tudi ta, da mesnice prunk same prevažajo meso in ga prodajajo v svojih mesnicah, ki jih neposredno upravljajo tako v italiji kot v sloveniji. prijetno okolje supermarketov prunk je sinonim za izkušenost kakovost in sposobnost cilj podjetja je namreč ta, da bi bilo s svojo stalno pozornostjo do vrednot proizvodnje in prodaje avtentičen mesni specialist v Trstu.
mesnica l.go barriera vecchia trst tel. 040 3721547
1
delikatesa ul. maiolica 1
trst tel. 040 636010
mesnica san cilino 40/d trst tel. 040 571596
supermarket ul. di roiano 6
trst tel. 040 412112
/
ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 17. aprila 2014
9
trst - Na občnem zboru Zveze slovenskih kulturnih društev izvolili nove deželne organe
Do napovedanih sprememb na čelu ZSKD ostaja Igor Tuta
TRST - Zveza slovenskih kulturnih društev je najštevilnejša organizacija Slovencev v Italiji, ki šteje 84 včlanjenih društev in čez šest tisoč članov. V torek je v Prosvetnem domu na Opčinah potekal njen 48. redni občni zbor in 7. kongres. Dogodek je odprl DPZ Kraški slavček - Krasje, ki ga vodi Petra Grassi. Med uvodnim delom, ki ga je povezovala Mairim Cheber, so delegati soglasno sprejeli 85. članico ZSKD, in sicer SKD Drago Bojan iz Gabrovca. Predstavil ga je predsednik Dejan Kalc.
Igor Tuta je nato v predsedniškem poročilu podal sliko izvedenih dejavnosti, ki jih je zaznamovala finančna kriza. »In vendar je prav v kriznem obdobju nastala zamisel, ki je pomenila zgodovinski dogodek za vse Slovence v središču Trsta. Mislim na pripravo in izvedbo Slofesta,« je izjavil. »Potrebno pa je tudi nadaljevati s kapilarno prisotnostjo med ljudmi,« je nadaljeval in izčrpno orisal po njegovi oceni splošno dobro stanje ZSKD v vseh treh pokrajinah, v katerih deluje.
Sledila je podelitev priznanj. Nagradi za izredne dosežke na kulturnem področju sta prejela Ada To-masetig za dvojezično zbirko pravljic Od Idrije do Ne-diže in SKD Lonjer - Katinara za prireditev Arteden. Posebno priznanje za dolgoletne zasluge na kulturnem področju je prejela kulturna delavka iz Milj Vesna Zahar Tull. Nagradi za življenjsko delo sta prejela Janko Ban in Vili Prinčič. Vsak nagrajenec je poleg plakete prejel sliko slikarke Katerine Kalc.
Prisotne sta nato nagovorila predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič in predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič. Uradnemu delu občnega zbora je predsedoval Miloš Tul. Finančno sliko ZSKD, ki jo je orisal blagajnik
GLOSA
Na občnem zboru so podelili tudi priznanji za življenjsko delo Janku Banu in Viliju Prinčiču, Ada Tomasetig in SKD Lonjer - Katinara sta dobila nagradi za izredne kulturne dosežke, Vesna Zahar Tull pa posebno priznanje za dolgoletno delo na kulturnem področju
foto damj@n
Aleksander Coretti, odlikuje izjemno solidno stanje. To je potrdila tudi nadzornica Nives Cossutta. Po ra-zrešnici staremu odboru je spregovorila predsednica KD Muzej rezijanskih ljudi, Luigia Negro, ki je napovedala, da bodo v Solbici prenovili starejšo stavbo, v kateri naj bi zaživel slovenski center.
Občni zbor je v nadaljevanju potrdil predlagano listo novih deželnih organov. Deželni odbor bodo v naslednjih treh letih sestavljali: Sara Boškin, Luisa Cher, Aleksander Coretti, Giovanni Floreancig, Damjana Kobal, Martin Lissiach, Luigia Negro, Živ-ka Persič, Valentina Sancin, Vesna Tomsič, Mitja Tretjak in Lucia Trusgnach. Prenovljena je polovica odbora. Nadzorni odbor bodo sestavljale Nives Cossutta,
Maja Humar in Iole Namor, razsodniki pa bodo Ana Iussa, Vili Prinčič in Vojko Slavec.
Kar zadeva predsednika, je pa pot napovedal že Igor Tuta v svojem poročilu: »Časi so se spremenili in bo treba na novo premisliti obliko in način našega delovanja. Kljub namenu, da prepustim mesto mlajšim, sem mnenja, da je treba izoblikovati nove smernice delovanja in nato izvoliti novo vodstvo. To naj bi bilo izpeljano v enem letu in do takrat vam predlagam, da mi podaljšate mandat deželnega predsednika.«
V pričakovanju na napovedane spremembe so članice zaupale mandat predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev Igorju Tuti. (mlis)
Protestni shod proti novemu zakonu o visokem šolstvu
LJUBLJANA - Več kot tisoč študentov, dijakov, delavcev in upokojencev se je včeraj zbralo v parku Zvezda v Ljubljani in protestiralo proti novemu visokošolskemu zakonu oz. proti šolninam in komer-cializaciji visokega šolstva. Protestniki so se nato sprehodili do ministrstva za izobraževanje, kjer so pozvali k umiku predlaganega zakona.
Nekateri protestniki so se sicer najprej zbrali na fakultetah, nato pa so se z ostalimi protestniki zbrali v parku Zvezda. Protestniki, ki so prišli opremljeni s piščalkami in transparenti, so opozarjali, da novi zakon o visokem šolstvu, ki ga je v torek predstavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, vodi v ko-mercializacijo javnega visokega šolstva. Na transparente so med drugim zapisali, da se zavzemajo za polno financiranje javne univerze. Za mikrofonom so se zvrstili različni govorci, predvsem študenti, ki so izpostavljali, da se bodo borili ne samo za javno šolstvo, ampak tudi za javno zdravstvo, pokojnine in za vse v zgodovini že priborjene pravice, ki jih je danes treba varovati. Borili se bodo proti privatizaciji državnih podjetij, kjer pod krinko krpanja finančne luknje državnega proračuna ljudje delajo v slabših pogojih in ostajajo brez služb. In vse to v imenu profita, so prepričani. Napovedali so tudi, da bo zakon o visokem šolstvu samo začetek upora, v katerem se bo poenotil boj proti vse večjemu apetitu kapitala, »ki ga lahko ustavimo samo združeni in enotni«.
Fašizem, nacizem in komunizem
Jo2e Pirjevec
Ameriški veleposlanik v Ljubljani me je prijazno povabil na odkritje plošče v spomin na žrtve totalitarnih režimov, ki so jo v prostorih ambasade organizirali včeraj zjutraj. Ko sem dobil elegantno vabilo z zlatim ameriškim orlom, sem se znašel v dilemi, kaj storiti. Z ene strani bi se svečanosti rad udeležil, da veleposlaniku, ki sem ga v preteklosti kritiziral zaradi njegovega vmešavanja v naše notranje zadeve, dokažem, da osebno nimam nič proti njemu. Nasprotno, celo simpatičen mi je, ker vem, da zna biti očarljiv sogovornik. Z druge strani pa me je zbodla dikcija »žrtve totalitarnih režimov«, ki očitno meče v en koš fašizem, nacizem in komunizem, tudi tisti jugoslovanskega kova. To enačbo je pod vplivom baltskih republik prevzela Evropska unija in je pod njenim patronatom postala sveta resnica naše desnice. Jaz pa se z njo ne strinjam in nisem pripravljen sodelovati na dogodkih, ki jo javno potrjujejo.
Naj razložim svoje stališče. Fašizem, nacizem in komunizem izvirajo iz iste družbene stiske, ki je nastala z industrijsko revolucijo v 19. stoletju in je dosegla svoj vrh v katastrofi prve svetovne vojne. Radikalna sprememba produkcije je ustvarila nov razred, proletariat, nov način mehaničnega dela ob stroju, nove, dotlej neznane človeške stiske, na katere so »mase« zahtevale odgovor. Odgovor ne more izzveneti drugače, kot v zahtevi, da se družba radikalno spremeni, da se oblikuje »novi človek«, ki naj bo odgovorno vključen v socialno življenje. Proč z individualnim egoizmom! Treba je ustvariti kolektivno zavest in voljo. Ni slučaj, da se v tem času v Nemčiji pojavi pojem »Masse-Mensch« po drami Ernesta Tollerja in da v Rusiji objavijo roman Jevgenija Zamjati-na z lapidarnim naslovom: »Mi«. Iz tega, rekel bi socialističnega jedra, so vzklili vsi trije totalitarni sistemi, pri čemer pa so v teoriji in praksi ubrali različna pota. Fašizem in nacizem sta se usmerila v fetišizem »naroda« in celo »ra-
se« kot tiste vrednote, kateri se morajo vse ostale podrediti, in sta se izrodila v ideologijo agresivnega nacionalizma, ki je dosegel svoj vrh v holokaustu in v agresiji druge svetovne vojne. Komunizem je postavil na oltar »delavski razred«, pri čemer je v njegovem imenu Stalin ustvaril strahovlado, ki se je lahko kosala s Hitlerjevo. Samo pomislimo na »holodomor« ukrajinskih kmetov, na čistke v drugi polovici tridesetih let, na Katynske jame, v katerih je leta 1940 končal cvet poljske inteligence, na nasilno izseljevanje krimskih Tatarov, povolžskih Nemcev, Čečenov in drugih kavkaških narodov v Sibirijo ali v Srednjo Azijo, na arhipelag Gulag, raztresen po vsej Sovjetski zvezi in na druga nasilna dejanja, ki jim ni konca. Tudi jugoslovanski komunisti v svojem prepričanju, sorodnem religioznemu fanatizmu, da so nosilci »znanstvene« resnice o razvoju človeštva, niso ravnali v rokavicah. Povojni poboji so samo skrajni vrhunec pogosto slepega nasilja, ki se je vleklo skozi ves čas partizanskega gibanja. Kljub vsem omenjenim zločinom, ki jih je v jugoslovanskem primeru omilil razkol s Stalinom, pa se mi vendar zdi, da je ideja socializma in komunizma ohranila kal življenja, kakršne fašizem in nacizem nista. Kakor ni mogoče zavreči krščanstva zaradi inkvizicije in drugih številnih grehov katoliške cerkve, tako ni mogoče zvreči ideje, da so vsi ljudje po naravi enaki, da morajo zato uživati iste pravice tako na socialni kot na gospodarski ravni. Vem, da gre za proces, ki bo trajal stoletja, prepričan pa sem, da se mu ne moremo odreči, če nočemo živeti v džungli, v kateri velja edini zakon, da močnejši požre šibkejšega.
Iz tega razloga uravnilovke med fašizmom, nacizmom in komunizmom ne morem sprejeti.
P.S. Pa še to. Ko Američani govore o žrtvah tega ali onega režima, se je težko ogniti misli na Guantanamo in na žrtve njihovih »dronov«, med katerimi ne manjka žensk in otrok.
VREME OB KONCU TEDNA
Od sobote večja nestanovitnost, izrazitejše poslabšanje v ponedeljek
Darko Bradassi
Zadnjič smo pisali, da za oljčno nedeljo in veliko noč po ljudskem izročilu vremenska slika navadno ni enaka. Resnici na ljubo je preteklo nedeljo proti pričakovanjem padlo tudi nekaj manjših kapelj dežja in je prevladovalo spremenljivo vreme. Potemtakem bi velika noč morala biti povečini sončna. Toda po vsej verjetnosti to letos ne bo držalo, razen morebitnih presenečenj, ki so v tem času sicer nekoliko bolj možna kot v drugih obdobjih v letu. V naši bližini bosta namreč dve hladni višinski jedri, ki bosta ravno od nedelje nekoliko bolj povečevali nestanovitnost na našem območju. Ne kaže ravno na kdove kakšno poslabšanje, pač pa bolj na nestanovitno aprilsko vreme. Če po zdajšnjih izgledih primerjamo vremensko dogajanje za veliko noč in na velikonočni ponedeljek, kaže da bo v nedeljo več spremenljivosti, v ponedeljek pa več dežja. Toda tudi v nedeljo bo, ob sicer spreminjajoči se vremenski sliki in tudi ob morebitni prehodni delni jasnini, kar nekaj oblakov in padavin.
Zaenkrat se nad nami zadržuje anticiklon s središčem nad Skandinavijo. Od severovzhoda preusmerja proti nam suh in razmeroma svež celinski zrak. Pihala bo šibka do zmerna burja, prevladovalo pa bo sončno vreme. Ohladile so se predvsem noči, medtem ko so dnevne temperature, kljub hladnejšemu zraku, kolikor toliko prijetne, ker je sončno žarčenje v tem času že močno. Ponoči pa se bo ponekod v osrednjih predelih Slovenije, zlasti v zatišnih legah, živo srebro lahko spustilo do okrog ledišča, kar velja zlasti za najnižje prizemne plasti. Ponekod zato ne gre izključiti pozebe. Pri nas te nevarnosti ni, ker bo ozračje zaradi burje venomer nekoliko bolj razgibano.
Sončno in stanovitno vreme se bo nadaljevalo danes in povečini še jutri. Jutri se bo proti Alpam spuščala severna višinska dolina z bolj nestanovitnim zrakom, od katere se bo od-
cepilo hladno višinsko jedro. Alpe bodo sprva obvarovale naše območje. Območje nestanovitnega zraka bo najbližje našim krajem v noči na soboto, nato se bo vzvratno oddaljevalo proti zahodu. Jutri zvečer bo že več oblakov, ponekod, zlasti v goratih predelih bodo lahko nastale posamezne plohe in nevihte, drugod pa bo povečini suho.
V	soboto se bodo naši kraji znašli na »nikogaršnji« zemlji, med dvema višinskima jedroma, enem na zahodu in enem na vzhodu. Sprva bodo pod obrobnim vplivom prvega. V noči na soboto in v soboto zjutraj bo prevladovalo spremenljivo vreme, več oblakov z morebitnimi krajevnimi padavinami bo v dopoldanskih in opoldanskih urah, nato se bo vreme čez dan umirilo in bodo možne vsaj delne razjasnitve. Nekoliko topleje bo kot v zadnjih dneh.
V	nedeljo bo delno jasno do spremenljivo oblačno z možnostjo manjših krajevnih ploh. Več oblakov in padavin pa bo, kot kaže, v ponedeljek, ko se bo zahodno od nas poglobilo obsežnejše ciklonsko območje in bo z jugozahodnimi vetrovi pritekal zelo vlažen zrak. Pojavljale se bodo padavine, količine niti ne bodo povsem zanemarljive.
Na sliki: zaenkrat se nad večjim delom Evrope zadržuje anticiklon s središčem nad Skandinavijo
1 G
Četrtek, 17. aprila 2014
KULTURA
/
ssg - V sklopu zelenega abonmajskega programa
Med akcijo in dvomom razdvojeni Hamlet
Predstava ljubljanske Drame je prevzela tržaške gledalce - Podvojeni lik glavnega junaka
Shakespearova tragedija Hamlet v režiji Eduarda Milerja za Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je prevzela tudi gledalce v Kulturnem domu v Trstu, kjer je bila na sporedu v torek, 15. aprila, v sklopu zelenega abonmajskega programa Stalnega slovenskega gledališča: na koncu predstave so se gledalci spustili v zelo dolg in topel aplavz.
Tragedija o danskem princu je tako zelo uprizorjeno in poznano gledališko delo, da se je globoko usidrala v naš skupni domišljijski svet, in zato celo tisti, ki še nikoli niso stopili v gledališko dvorano, imajo v sebi jasno podobo svojega Hamleta, s katero primerjajo tisto, ki jo gledajo bodisi na odru bodisi na filmskem platnu ali celo o njej berejo, da jim je koristen vodič skozi še tako drzno priredbo ter v oporo v prepoznavanju poudarkov ponujene odčitave in tudi morebitnega namernega ali nenamernega odstopanja od izvirnika.
Poleg tega nudi Shakespearovo besedilo neskončno paleto motivov za efektno predstavo, denimo Hamletovo norost, tako resnično kot hlinjeno, maščevanje zločina in obsodbo nemoralnosti, razpetost med akcijo in dvomom, odnose med liki, denimo med Hamletom in materjo ter njenim novim možem, boj za oblast.
V predstavi Eduarda Milerja po priredbi Žanine Mirčevske je osrednji poudarek na Hamletovem nenehnem iskanju zadostne motivacije za ukrepanje: ko je tik pred odločitvijo za akcijo, se vsakič sprašuje, ali je nameravano dejanje upravičeno, in se ustavi; zaradi svoje neodločenosti je pogubljen sam in z njim še mnogo drugih ljudi ter na koncu država. Razpetost glavnega junaka med nujo po ukrepanju in dvomom je režiser ponazoril v podvojenem Hamletu, od katerih eden nenehno nemirno govori in se premika po odru, drugi pa racionalno analizira stanje in dejstva, marsikdaj z be-
sedami Hamletovega prijatelja Horacija, ki ga v priredbi ni, kot tudi nekaterih drugih likov ne.
Ne scenografija ne kostumi se ne nanašajo na kakršnokoli zgodovinsko realnost. Dogajanje je postavljeno v prostoren amfiteater z udobnimi, z modro-zelenim žametom prekritimi fotelji, na katerih se nastopajoče osebe občasno zbližujejo, a vendar med njimi vedno otaja nekakšna oddaljenost. Kostumi, ki se povečini navezujejo na današnjo modo, v svoji brezčasnosti opredeljujejo značaj in status nastopajočih oseb.
Nemirnega Hamleta igra Marko Mandič, njegov analizatorski alter ego je Igor Samobor; uzurpatorskega kralja Klavdija igra Jernej Šugman, Hamletovo mater Ger-trudo Nataša Barbara Gračner, birokratsko formalnega Polonija Alojz Svete, najstniško odmaknejo Ofelijo Polona Juh, aktivnega Laerta Aljaž Jovanovic, Rozenkran-ca in Gildensterna Uroš Fürst in Klemen Slakonja; grobarja Janez Škof, igralce Zvone Hribar, Vojko Zidar in Marko Okorn. Scenografsko je predstavo oblikoval Branko Hojnik, kostumografka je Jelena Prokovic. (bov)
rekord - Glasbila
Stradivarijeva viola na dražbi za 45 milijonov
Redka Stradivarijeva viola, ki velja za enega najboljših godalnih instrumentov na svetu, bi lahko postala najdražji instrument, kar so jih kdaj-koli prodali na dražbi. Avkcijska hiša Sotheby's do 26. junija zbira ponudbe za glasbilo, ki ima izklicno ceno 45 milijonov dolarjev (32,6 milijona evrov).
Skoraj 300 let star instrument, ki ga je izdelal slavni italijanski goslar Antonio Stradivari, je ena od desetih viol tega mojstra, ki še obstajajo. Strokovnjak za glasbila Tim Ingles iz dražbene hiše Ingles & Hayday, specializirane za glasbene instrumente, ki v tem primeru sodeluje s Sotheby's, je dražbo dragocene viole označil za dogodek, ki se zgodi le enkrat v življenju. Stradivari je bil po njegovem največji mojster violin vseh časov, viol pa je izdelal le peščico. Prav zaradi izjemne redkosti je izklicna cena tako visoka. Najvišjo ponudbo bosta draž-beni hiši razkrili 26. junija.
Instrument, znan kot Macdo-naldova viola - ime se nanaša na enega prvih lastnikov, barona Mac-donalda, ki jo je kupil okrog leta 1820 - je po navedbah dražiteljev v odličnem stanju in nikoli ni bil re-stavriran. Izkupiček od dražbe bo namenjen žrtvam potresa in cuna-mija, ki sta leta 2011 opustošila Japonsko. Trenutni rekord med glasbili, prodanimi na dražbi, znaša 15,9 milijona dolarjev (11,4 milijona evrov). Za ta znesek so junija 2011 prodali stradivarko iz leta 1721 z imenom Lady Blunt. (STA)
književnost - Za pesniško zbirko Ko pouno noči je sarce
Nagrado Vstajenje za leto 2013 prejme Viljem Černo
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
Dne 15. aprila 2014 se je sestala na sedežu Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici 3 v Trstu komisija literarne nagrade Vstajenje v sestavi prof. Lojzka Bratuž, prof. Robert Petaros, prof. Zora Tavčar, prof. Dio-mira Fabjan Bajc, prof. Neva Zaghet, prof. Magda Jevnikar in urednik Marij Maver.
Iz lanske izvirne knjižne bere je komisija pregledala 19 del zamejskih in zdomskih avtorjev z letnico 2013. Odločila je, da nagrado Vstajenje prejme Viljem Černo za pesniško zbirko Ko pouno noci je sarce - Ko polno je noči srce, ki je lani izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in Kul-turnm društvu Ivan Trinko.
V pesmih Viljema Černa se zrcali hribovski svet zahodne karnajsko-terske Benečije. V njih ne bomo našli nič folklornega, preprostega in naivnega, temveč izrazito moderen pristop, poln bolečine. Osrednja tema Černovega pesniškega sveta, kot trdi Jakob Müller, je zemlja, ki so jo ljudje s trpljenjem obdelovali in vanjo polagali k večjemu počitku svoje drage. Zemlja ima dušo in nosi v sebi lepoto trav, cvetja, drevja in v njej pesnik začuti, da je tudi on del te narave, ki jo ljubi, kakor jo ljubijo tudi vsi njegovi bratje, tudi tisti, ki so odšli v širni svet. V njej obuja spomin na čas, ko tu bili smo vsi Slovenci, v srce Boga vklesani. Trpka je zavest, da sami smo, na zadnjem počivališču.
Ostale velike teme so skupnost, religioznost, beseda.
Jezik je identiteta skupnosti, besede pričajo o zvestobi zgodovini in skupnosti. Z besedami krstimo zemljo in jo podo-mačujemo. Pesnik trpko ugotavlja, da so ubili v nas Besedo, da smo dan brez iskre luči, smo črni cvet smrti. Rešilo nas bo le notranje prerojenje.
Denar za nagrado je prispevala Zadružna kraška banka z Opčin. Svečana podelitev nagrade bo v ponedeljek, 28. apri-
VlLJEM ČERNO
arhiv
la, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva ulica 3. Do zdaj so dobili nagrado Vstajenje za leto:
1963 Vinko Beličič za zbirko črtic Nova pesem;1964 Ruda Jurčec za knjigo spominov Luči in sence, I. del; 1965 France Dolinar za eseja o Slomšku in Grivcu v Meddobju 1963-65; 1966 Karel Mauser za roman Ljudje pod bičem, III. del;1967 Vinko Brumen za knjigo esejev Iskanja; 1968 Alojz Rebula za roman V sibilinem vetru; 1969 Lev Detela za 7 knjig pesmi in proze; 1970 Boris Pahor za potopisni roman Skarabej v srcu; 1971 Vladimir Kos za pesmi Ljubezen in smrt. In še nekaj; 1972 Milka Hartman za pesmi Lipov cvet;1973 Valentin Polanšek za črtice Velike sanje malega človeka; 1974 Ubald Vrabec za Ljudske nabožne in Maša št. 5; 1975 Andrej Ko-bal za spomine Svetovni popotnik pripoveduje; 1976 Štefan Tonkli za zbirko Na križpotju cest stojim in za življenjsko delo; 1977 Irena Žerjal za zbirko Pobegla zvezda; 1978 Zora Piščanc za roman Pa-stirica Urška; 1979 Franc Jeza za fantastične črtice Nevidna meja; 1980 Pavle Mer-ku' za Plemiška pisma;1981 Bruna Pertot za črtice Dokler marelice zorijo; 1982 Zora Tavčar za spomine Veter v laseh; 1983 Ljubka Šorli za zbirko Veseli ringaraja in za življenjsko delo; 1984 Saša Martelanc za
knjigo črtic Melodija; 1985 France Papež za zbirko Dva svetova; 1986 Tomaž Sim-čič za znanstveno knjigo Jakob Ukmar; 1987 Franc Sodja za Pisma mrtvemu bratu; 1988 Janko Messner za Živela Nemčija. Dnevnik 1938-1941: 1989 Zorko Sim-čič za knjigo Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide; 1990 Dušan Jelinčič za Zvezdnate noči, opis slov. odprave "Karakorum 86"; 1991 Vinko Ošlak: Saj ni bilo nikoli drugače; 1992 Igor Škamperle za roman Sneg na zlati veji; 1993 Tone Brulc: Var-devanje angelčka; 1994 Rafko Dolhar: Od Trente do Zajzere; 1995 Jože Velikonja in Rado Lenček za knjigo Who's Who; 1996 Stanko Janežič za pesmi Večerno žarenje; 1997 Marko Sosič za roman Balerina, Balerina; 1998 Živa Gruden in Milan Grego za knjigo Beneška Slovenija. Fotomono-grafija / Slavia veneta. Fotomonografia; 1999 Milena Šoukal za pesmi Ptice na poletu; 2000 Dorica Makuc za zgodovinsko knjigo Sardinci in za življenjsko delo; 2001 Miroslav Košuta za pesniško zbirko Pomol v severno morje in za celotni pesniški opus;
2002	Jože Blajs za roman Na konici jezika;
2003	Evelina Umek za zbirko novel Man-drija in druge zgodbe; 2004 Boris Pangerc za pesniško zbirko Odžejališče; 2005 Lida Turk za monografsko delo Zora (o antifa-šistki Zori Perello); 2006 Aleksij Pregarc za dvojezično pesniško zbirko Žlahtnost-Preziosita in za življenjsko delo; 2007 Bojan Pavletič za pričevanjsko prozno delo Devet velikih jokov; 2008 Marko Kremžar za pričevanjsko delo Časi tesnobe in upanja ter za življenjsko delo; 2009 Lojzka Bra-tuž za antologijo slovenskih goriških avtorjev Goriška knjiga in za življenjsko delo; 2010 Alenka Rebula za knjigo Sto obrazov notranje moči; 2011 Marjan Pertot za knjigo Lepa Vida ob Srebrni reki in za življenjsko delo; 2012 Ivan Tavčar za pesniško zbirko "Odselitev'.

Grand Budapest Hotel
Režija: Wes Anderson Velika Britanija, Nemčija 2014 Igrajo: Ralph Fiennes, F. Murray Abraham, Adrien Broody, William Dafoe, Jude Law, Bill Murray, Edward Norton, Tilda Swinton in Lea Sey-doux,
Ocena: ★★★★
Barve, vizualna estetika in fantazija so tiste, na katere nas je navadil Wes Anderson, in tudi vsa zgodba je njemu zelo podobna. V izmišljeni srednjeevropski deželi Zubrowka, visoko v hribih, je mogočen, nekoč gosposki hotel. Vanj se vsako leto vrača ugledni gost, ki ga vsi spoštujejo in nekega večera odloči, da drugemu gostu pove celotno zgodbo svojega življenja. Tako se kolo časa zavrti in njegovi spomini obujajo to, kar se je zgodilo v času med obema vojnama, v razkošnem hotelu nekje na meji med Nemčijo, Češko in Poljsko, v elitnem, termalnem središču, ki ga upravlja receptor Monsieur Gustav, velik prijatelj večine ženskih strank.
Te sezono za sezono iščejo sprostitve v čudovitem letoviščarskem kraju, vse dokler ena od njih, priletna Madame D, ki je tudi najljubša Gustavova stranka, umre. Damo v resnici ubijejo, in ker je v zapuščini pustila prav Gustavu najdragocenejšo sliko, receptorja kmalu osumijo umora. V Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sence nacizma, spremljamo zgodbo junaka Gustava in njegovega, miljenčka, pomočnika, mladega Zera.
Wes Anderson je izmišljeno zgodbo priredil po spominih dunajskega pisatelja Stefana Zweiga in večji del filma posnel na nemških tleh. Pravljični ži-vo-roza Grand Budapest Hotel je seveda sad njegove bujne fantazije, pa čeprav je pri tem iskal navdiha pri luksuznih zgradbah, kot so londonski Savoy, nekoč Adlon v Berlinu, in celo Grand Hotel Pupp v Karlovyh Varyh: naposled pa film v resnici posnel v stari, razkošni veleblagovnici v mestu Görlitz.
Tako kot že v prejšnjih Andersonovih zgodbah, sestavlja filmski ansambel cela vrsta čudovitih igralcev, ki se jim tokrat pridružuje tudi Ralph Fiennes. Najnovejši film petinštiridesetletnega texaškega režiserja, ki živi šest mesecev na leto v Parizu, in drugih šest v ZDA, je že februarja navdušil publiko berlinskega festivala in je tudi v filmskih dvoranah ne gre zamuditi. (Iga)
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 17. aprila 2014
1 1
ukrajina - Na vzhodu države razmere vedno bolj napete
Upi vseh usmerjeni v pogovore v Ženevi
KIJEV - Na vzhodu Ukrajine je vse bolj napeto, zato se vse več upov polaga v Ženevo, kjer bodo danes neposredni pogovori med Rusijo, Ukrajino, ZDA in EU.
V Donecku je včeraj okoli 20 proru-skih protestnikov zasedlo urad župana. Pri tem niso naleteli na odpor, dejali pa so, da je njihova edina zahteva priprava referenduma v regiji Doneck o preoblikovanju Ukrajine v federacijo. S tem bi ta vzhodna regija z večinskim ruskim prebivalstvom dobila več pravic. Proruski protestniki še vedno zasedajo upravna poslopja v še osmih mestih v regiji Doneck, ki meji na Rusijo.
Skozi mesto Kramatorsk so v spremstvu vojaškega tovornjaka včeraj peljala vsaj tri neoznačena oklepna vozila z ruskimi zastavami. Na vozilih je sedelo več deset oboroženih in zamaskiranih moških, ki na uniformah niso imeli oznak. Šlo naj bi za oklepna vozila ukrajinskih sil, ki so jih na območju zasegli proruski protestniki.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je kasneje sporočilo, da so vozila ponovno pod njihovim nadzorom. Poleg tega je še zatrdilo, da so »skrajneži« v regiji Lugansk v torek zajeli dva ukrajinska vojaka in ju odpeljali neznano kam. V iskanju pogrešanih vojakov, ki naj bi ju zajeli med popravljanjem njunega vozila, sodelujejo ukrajinske oborožene sile. Kijev je ob tem napovedal oster odgovor proti vsem, ki bi napadli ukrajinske vojake.
Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je Rusiji zaradi ravnanja separatistov očital, da »poleg nafte in plina v Ukrajino izvaža tudi terorizem«. Ob tem je pozval Moskvo, naj ravnanje pro-ruskih aktivistov v Ukrajini na današnjem štiristranskem srečanju v Ženevi razglasi za terorizem.
Ravno v to srečanje se ob zaostrovanju krize na vzhodu Ukrajine polaga vse več upov. Šlo bo za prve pogovore med Rusijo, Ukrajino, ZDA in EU, potem ko si je Moskva priključila polotok Krim. Evropski poslanci so včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu izrazili upanje, da bodo pogovori prinesli napredek pri razreševanju krize. Ob tem so posvarili pred vojno, čeprav upajo, da je ne bo. Kot je opozoril evropski komisar za širitev Štefan Fu-
Ukrajinske sile pred
Kramatorskom s svojimi oklepnimi vozili čakajo na nadaljnje ukaze
ansa
le, predstavlja razvoj dogodkov na vzhodu Ukrajine »zelo resen in nevaren izziv in najhujšo krizo v Evropi od konca druge svetovne vojne«. Poslanci bodo danes predvidoma glasovali o resoluciji na temo Ukrajine. V njej naj bi obsodili destabilizacijo vzhoda Ukrajine ter posvarili, da bi lahko Rusija sabotaže proruskih separatistov, ki jih sama podpira, izkoristila kot izgovor za vojaško posredovanje.
Medtem je zveza Nato sporočila, da bo v odgovor na zaostrovanje ukrajinske krize v vzhodnoevropske članice poslala dodatne kopenske, zračne in pomorske sile. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je ob tem sicer izrazil upanje, da bodo pogajanja v Ženevi prinesla politično rešitev krize.
Pomen ženevskih pogovorov sta v torkovem telefonskem pogovoru izpostavila tudi ruski predsednik Vladimir Putin in nemška kanclerka Angela Merkel. Putin je v pogovoru Merklovo opozoril, da je Ukrajina na robu državljanske vojne, potem ko je vlada v Kijevu v torek začela operacijo proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine, kar so v Kremlju označili za »neustavno uporabo sile proti mirnim protestnim akcijam«. (STA)
Žrtve v nesreči trajekta v Južni Koreji
SEUL - V nesreči trajekta, ki se je včeraj zjutraj potopil ob obali Južne Koreje, so umrle vsaj 4 osebe, 174 so jih rešili. Na ministrstvu za pomorstvo so povedali, da lahko potrdijo, da so rešili 174 ljudi, 284 pa je pogrešanih. Dodali so, da je bilo na trajektu 459 potnikov in članov posadke. Pred tem je namestnik ministra za varnost in javno administracijo Lee Gyeong Og novinarjem v Seulu dejal, da so rešili 368 ljudi. Nato je pojasnil, da je do napake prišlo zaradi zmedenih informacij iz več različnih virov. Na ladji je bilo 324 srednješolcev, ki so s 14 učitelji potovali na štiridnevni izlet na turistični otok Jeju, ter 29 članov posadke. Srednješolci so iz neke šole v Ansanu južno od prestolnice Seul, kjer so se po poročanju medijev že zbrali starši učencev, ki od odgovornih zahtevajo podatke o usodi svoji otrok. Nesreča se je zgodila 20 km stran od otoka Byungpoong, ko so bile vremenske razmere dobre in je pihal šibak veter, so sporočili iz obalne straže. Vzrok nesreče še ni znan, mediji pa prenašajo izjave prič, da se jim je zdelo, da je trajekt udaril v morsko dno.
italija - Potrditev prepovedi kandidature za evropske volitve
Berlusconi ne bo kandidat
Napetosti v senatu, ki je odobril novo zakonodajo o odnosih med politiko in mafijo
Včerajšnji glasni protesti senatorjev Gibanja 5 zvezd med obravnavo zakona o odnosih med politiko in mafijo
ansa
bosna in hercegovina
Dodik: Za večino problemov v BiH kriva Evropska unija
SARAJEVO - Predsednik Republike srbske Miroslav Dodik je včeraj obtožil Evropsko unijo, da je kriva za večino problemov v BiH in da poskuša iz BiH narediti unitarno državo. »Ne bomo pristali na pogoje, ki se nanašajo na nov zakon o delu, ki bi delavcem povzročil še večjo bedo,« je izjavil Dodik. Kot je dodal, bodo oblasti Republike srbske vztrajale pri tem stališču, tako da je nadaljevanje dogovora z IMF mogoče le, če bo sklad spremenil svoje zahteve.
Če bo Republika srbska zavrnila nadaljnje sodelovanje z IMF, to avtomatično pomeni tudi prekinitev aranžmaja za celotno BiH, saj morajo v njem sodelovati tako entitete kot država. Tudi finančni minister Federacije BiH Anto Krajina je v torek izjavil, da v tej entiteti razmišljajo o prekinitvi aranžmaja z IMF. »Obstaja tudi plan B, ki ga pripravljata finančno ministrstvo in vlada Federacije BiH,« je dejal Krajina, ki pa ni želel govoriti o podrobnostih.
Dodik prav tako ni želel razkriti imena banke, s katero se pogovarjajo oblasti Republike srbske, povedal je le, da gre za komercialni dogovor in ne za pomoč, za katero bi stala ruska država. Ob tem je dodal, da želi Republika srbska ohraniti dobre odnose z Rusijo.
BiH trenutno izvaja dvoletni dogovor z IMF, za kar je dobila kredit v višini približno 420 milijonov evrov. Vlada BiH je zaprosila za podaljšanje dogovora do sredine leta 2015, saj bi do takrat lahko trajalo oblikovanje nove vlade po oktobrskih parlamentarnih volitvah.
Ustanovno zasedanje srbskega parlamenta
BEOGRAD - Na ustanovnem zasedanju se je včeraj sestal srbski parlament, ki je bil izvoljen na predčasnih parlamentarnih volitvah 16. marca. Na zasedanju so potrdili poslanske mandate, vodstvo parlamenta pa naj bi izbrali po velikonočnih praznikih, 23. aprila. Dan kasneje, 24. aprila, naj bi poslanci obravnavali zakone o vladi in ministrstvih, 26. aprila naj bi o njih glasovali, nova vlada pa naj bi pred poslanci zaprisegla 27. aprila.
V	naslednjih štirih letih bodo v poslanskih klopeh sedeli poslanci koalicije okoli Srbske napredne stranke bodočega predsednika vlade Aleksandra Vučica, ki ima 158 sedežev v 250-članski skupščini. Socialisti SPS Ivice Dačica imajo 44 poslancev, Demokratska stranka Dragana Bilasa 19, Nova demokratska stranka Borisa Tadica pa 18.
V	parlamentu so tudi tri manjšinske stranke - Zveza vojvodinskih Madžarov ima šest poslancev, Stranka demokratske akcije Sand-žaka tri, Stranka za demokratsko delovanje Riza Halimi pa dva.
RIM - Pristojno evropsko sodišče je potrdilo, da Silvio Berlusconi ne more kandidirati na majskih evropskih volitvah. Evropski sodniki so s tem podprli razsodbe italijanskih kolegov, ki so v številnih primerih ocenili, da vodja stranke Forza Italia zaradi pravnomočnih obsodb ne more kandidirati za mesto v evropskem parlamentu. Sodniki v Strasbourgu so zavrnili pritožbo skupine evropo-slancev Berlusconijeve stranke, ki jo je vložila odvetnica Ana Palacio.
Forza Italia, kjer so nekateri do zadnjega upali v Ber-lusconijevo kandidaturo, je medtem objavila seznam kandidatov za evropski parlament. Pomembno besedo pri sestavljanju list je imel Raffaele Fitto, nekdanji predsednik Dežele Apulije, ki je nosilec liste v volilnem okrožju južne Italije. Fitto se v stranki vse bolj uveljavlja, čeprav je v določenem času kazalo, da ga hoče oblastniška skupina okrog Berlusconija postopno osamiti in spraviti na stranski tir. Berlusconi torej ne more kandidirati, pač pa bo lahko aktivno sodeloval v volilni kampanji, kar so mu dokončno omogočili milanski sodniki.
Senatna skupščina je medtem v četrtem branju odobrila zakon, ki uvaja strožje kazni za politike, ki tako ali drugače vzdržujejo odnose s kriminalci, začenši z mafijci. Edini, ki so nasprotovali zakonu so bili parlamentarci Gibanja 5 zvezd. Dopoldne so se glasno sprli s predstavniki vladne koalicije, prišlo je do prerivanja, na kar je predsednik Pietro Grasso izključil senatorja Grillovega gibanja Mau-rizia Santangela in Alberta Airolo.
Pristaši Gibanja 5 zvezd ocenjujejo, da je nova zakonodaja ne samo zelo pomanjkljiva, temveč celo prizanesljiva do organiziranega kriminala, češ da ne preseka odnosov med politiko, korupcijo in kriminalom. V vladni koaliciji pa so nasprotnega mnenja. Prepričani so, da predstavlja včeraj odobreni zakon velik korak naprej na poti uveljavljanja poštene in prozorne politike.
I
I
I
zlato
(999,99 %%) za kg
30.253,82 -16,27 sod nafte
(159 litrov)
109,72 $ +0,33
evro
1,3840 $ +0,30
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
16. aprila, 2014
valute	evro (povprečni tečaj) 16. 4. 15. 4.	
ameriški dolar	1,3840	1,3803
japonski jen	141,55	140,62
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,463	27,459
danska krona	7,4664	7,4662
britanski funt	0,82390	0,82510
madžarski forint	308,38	307,23
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,1956	4,1868
romunski lev	4,4713	4,4690
švedska krona	9,0920	9,0902
švicarski frank	1,2169	1,2162
norveška krona	8,2400	8,2295
hrvaška kuna	7,6245	7,6207
ruski rubel	49,8640	49,7226
turška lira	2,9588	2,9369
avstralski dolar	1,4788	1,4697
braziljski real	3,0827	3,0621
kanadski dolar	1,5200	1,5171
kitajski juan	8,6124	8,5868
mehiški peso	18,0674	18,0012
južnoafriški rand	14,6138	14,5027
1 2 Četrtek, 17. aprila 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
romjan - Učence slovenske šole naj bi nova stavba sprejela v prvih mesecih leta 2015
Na gradbišče šolskega centra so se končno vrnili delavci
V Ulico Capitello v Romjanu so se vrnili delavci. Po večmesečnem premoru je ponovno stekla gradnja slovenskega šolskega središča, v katerega naj bi romjanski učenci Večstopenjske šole Doberdob predvidoma vstopili v prvih mesecih prihodnjega leta.
Načrt nove šolske stavbe, ki bi morala biti že zdavnaj dokončana, sta pripravila arhitekta Rudi Zonch iz Romansa in Giorgio Calligaris iz Tržiča, dela, ki so doslej zaradi pakta stabilnosti potekala upočasnjeno (in z daljšimi prekinitvami), pa izvaja gradbeno podjetje Karst iz tržaške pokrajine. Poslopje je zraslo na zemljišču za šolo Brumati na zahodnem delu Ulice Capitello in meri 1398 kv. metrov. Zgrajeno je bilo po najnovejših energetskih standardih, sobe in hodniki so zelo prostorni. Stavba ima lesene strope svetle barve in velika okna, ki prepuščajo veliko svetlobe. Pritlični objekt je sestavljen iz dveh delov, ki sta med sabo neodvisna. V njem bodo uredili šest učilnic (vsaka meri približno 47 kv. metrov), štiri učilnice za razne dejavnosti, laboratorije in avditorij, ob teh pa še učiteljsko sobo ter 175 kv. metrov široko jedilnico in shrambo. Na dvorišču, ki gleda proti stavbi šole Brumati, bodo postavili 150 metrov dolg nadstrešek, manjšega pa bodo uredili tudi na drugem dvorišču, ki gleda proti Ulici Zorutti in bo namenjeno samo učencem slovenskega šolskega centra. Jedilnice pa se bodo po besedah občinskega odbornika za javna dela Livia Vecchieta in arhitekta Calligarisa posluževali tudi učenci italijanske osnovne šole. Vhod bodo uredili iz Ulice Zorutti, kjer je manj prometa. Na voljo bo več parkirnih mest, šolskim avtobusom pa bosta namenjeni dve postajališči. Nova stavba in šola Brumati za zdaj še nista povezani, v prihodnje pa namerava občinska uprava med poslopjema urediti pokrit prehod.
»Sklenili smo, da bomo najprej dokončali del slovenskega šolskega centra, ki bo namenjen didaktičnim dejavnostim. Ob šestih učilnicah in večnamenskih prostorih bo prednost
Gradbeni material za dokončanje urejanja
notranjosti novega šolskega centra (levo); gradbeni delavci med delom (desno)
foto c.v.
imela tudi jedilnica, drugi del stavbe s kuhinjo in shrambo pa bomo opremili kasneje. Da bi preprečili vstopanje v nedokončane prostore, bomo tudi v tem delu stavbe namestili okna in vrata,« so povedali Vecchiet, Calligaris in predstavniki gradbenega podjetja, po katerih se bodo dela zaključila poleti,
steverjan
Iščejo devet najemnikov
Podjetje ATER objavilo razpis
Goriško podjetje ATER je po pooblastilu števerjanske občine ponovno
objavilo razpis za oddajo v najem devetih stanovanj, ki so jih uredili v stanovanjskem objektu v Grajski ulici št. 10 tik ob vaškem vrtcu. Po najnižji ceni - za 165 evrov mesečno - oddajajo v najem dve enosobni stanovanji prvem nadstropju oranžnega objekta, ki merita 32,80 in 33,08 kv. metra. Najemnina enosobnega stanovanja v drugem nadstropju, ki meri 34,48 kv. metra, stane 170 evrov, 180 evrov mesečno pa je treba odšteti za enosobni stanovanji v drugem nadstropju in v pritličju, ki merita 36,51 in 36,22 kv. metra. Rahlo večje (39,72 kv. metra) je enosobno stanovanje v prvem nadstropju, ki ga oddajajo v najem za 200 evrov mesečno, za 210 evrov pa je na voljo enosobno stanovanje v drugem nadstropju, ki meri 42,27 kv. metra. Največji stanovanji merita 47,67 kv. metra in 49,51 kv. metra in imata ob spalnici še dnevno sobo oz. kuhinjo. Za prvega je treba odšteti 240, za drugega pa 250 evrov. Sprejemni pogoji so polnoletnost, bivališče v FJK, državljanstvo države EU z rednim bivališčem v Italiji ter kazalnik ISEE za leto 2012 med 12.000 in 29.000 evrov oz. kazalnik ISE nižji od 58.800 evrov. Med pogoji je tudi bivališče v občinah Gorica, Števerjan, Sovodnje in Doberdob. Rok za vložitev prošenj je 16. maj.
nakar bo treba opraviti tehnične preglede ter pridobiti mnenja gasilcev in drugih služb, ki so pristojne za varnost. »Leto 2014-2015 se torej ne bo začelo v novih šolskih prostorih, računamo pa na to, da bomo učence slovenske šole - predvsem tiste, ki imajo pouk v stavbi župnišča - selili vanje v prvih mese-
pokrajina
Večina solidarna s Černičevo
Goriški pokrajinski svet je med včerajšnjim zasedanjem ponovno obravnaval vprašanje prispevkov, ki ga je pred časom sprožil svetnik Severne lige Franco Zotti. Le-ta je očital podpredsednici Mari Černic, da je v prejšnjih letih, ko je zadrugo Rogos še vodila njena sestra, sodelovala pri glasovanju o sklepih, na podlagi katerih je zadruga prejemala denar. Zadevo je obravnavala tudi pokrajinska komisija za nadzor, ki je med včerajšnjo sejo poročala o svojem delu, ob tej priložnosti pa so se v zvezi z »afero« oglasili pokrajinski svetniki leve sredine, ki so Čer-ničevi izrazili solidarnost. »Dejstva so jasna: odbornica se je štirikrat udeležila glasovanj, med katerimi je odbor odločal o dodelitvi prispevkov zadrugi Rogos,« pravijo predstavniki večine, ki pa v isti sapi izpostavljajo, da denarja ni prejemala predsednica zadruge, ampak zadruga, zato ni prišlo do nikakršne kršitve ali konflikta interesov. Po drugi strani leva sredina izpostavlja, da bi bilo iz vidika politične oportunosti bolje, da bi Černičeva za omenjene sklepe ne glasovala, podpredsednica in Gherghetta pa sta že napovedala, da se »napaka ne bo ponovila.« Leva sredina je zato Černičevi i odboru izrazila solidarnost zaradi napadov opozicije, ki je napovedala nadaljnje prizadevanje za večjo transparentnost.
cih leta 2015. Otrokom slovenske in italijanske šole bomo tako lahko zagotovili tudi primernejšo jedilnico,« je povedal Vecchiet, ki upa, da bodo vsa preostala dela zaključena v teku prihodnjega leta: »Denar imamo, razumeti pa je treba, ali bomo sredstva zaradi pakta stabilnosti lahko porabili.«
Izročili bodo podpise
Delegacija staršev in učiteljev bo danes izročila deželnim, pokrajinskim in občinskim upraviteljem ter predstavnikom Fundacije Goriške hranilnice 1049 podpisov, ki so jih zbrali v podporo pobudi Figure-nifesta 2014. Kot je Primorski dnevnik že poročal, se je združenje CTA zaradi krčenja finančnih sredstev odpovedalo zaključnemu prazniku, ki so ga nameravali izpeljati na Travniku ob udeležbi kar 7127 otrok. Letošnjih ustvarjalnih delavnic se je udeležilo 36 odstotkov več otrok kot lani, združenju CTA pa so kljub temu odrekli del finančne podpore, zaradi česar je praznik odpadel. Danes bodo podpise in pismo izročili odbornikoma FJK Gian-niju Torrentiju in Loredani Panariti, predsedniku deželne komisije za kulturo Vin-cenzu Martinesu ter goriški občinski in pokrajinski upravi. V akcijo zbiranja podpisov so se vključili tudi starši otrok iz nekaterih slovenskih vrtcev. Lani so na zaključnem prazniku na goriškem Travniku sodelovali tudi malčki iz Štandreža in iz Ulice Max Fabiani, ki so odpeli eno kitico skupne pesmi v slovenščini.
Kusterletova inštalacija
V galeriji Studiofaganel v Gorici bodo danes ob 17. uri odprli instalacijo Roberta Kusterleta »La sacra Tovaglia«. S prebiranjem pesmi bo sodeloval Giovanni Fierro.
Delavnica polno zasedena
Za delavnico, ki jo v soboto, 19. aprila, ob izidu risanega filma Rio2 prirejajo v mediateki Ugo Casiraghi, so že zasedena vsa razpoložljiva mesta. Otroci bodo izdelovali papige in druge junake iz filma, v katerem se Rio zavzema za rešitev Amazonskega gozda.
Dol med prvo svetovno vojno
Na sedežu društva Kras na Palkišču bo jutri ob 20. uri predavanje o Dolu med prvo svetovno vojno. Spregovorila bosta Mitja Juren in Paolo Pizzamus.
ronke - V tovarni Detroit Refrigeration
Solidarnostno pogodbo podaljšali do konca leta
Solidarnostno pogodbo so podaljšali do konca leta. Na sedežu goriških industrijalcev so se včeraj sestali predstavniki družbe De Rigo iz Belluna in sindikalisti iz tovarne Detroit Refregeration iz Ronk; med srečanjem so se dogovorili za podaljšanje solidarnostne pogodbe za ronško tovarno, ki bi drugače zapadla maja. V zvezi s prihodnostjo tovarne pa z včerajšnjega srečanja ni izšla nobena novost; družba De Rigo jo konec leta še vedno namerava zapreti in proizvodnjo seliti v Belluno. Delavci in sindikalisti se s to odločitvijo seveda ne strinjajo, zato so pred časom prosili deželno vlado za pomoč pri iskanju investitorja za prevzem ronške tovarne. Doslej naj bi si nekaj podjetnikov že ogledalo ronški obrat, vendar nihče med njimi naj ne bi resno razmišljal o njegovem nakupu. Zaradi tega so delavci seveda zaskrbljeni, saj jih ob izteku solidarnostne pogodbe čaka dopolnilna blagajna, zatem pa mobilnost in izguba delovnega mesta. V zadnjih tednih poteka proizvodnja v ronški tovarni s šestdesetod-stotno zmogljivostjo, delavci so doma nekaj dni na teden, kar je odvisno od posameznih proizvodnih linij. Delavci se bodo v prihodnjih dneh sestali, da se pogovorijo o organizaciji dela in izmen, zatem bo na vrsti novo srečanje s predstavniki lastništva obrata, da tudi uradno potrdijo dogovor o podaljšanju solidarnostne pogodbe; seveda zaposleni upajo, da se bo pred koncem leta našel podjetnik, ki bi bil pripravljen odkupiti tovarno in vlagati v njen razvoj. Včeraj dopoldne so se z delavci srečali predstavniki gibanja »Societa e lavoro«.
V Detroitu proizvajajo hladilnike za markete
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 17. aprila 2014
13
nova gorica - Pogojna odločitev upravnega odbora o bodoči lokaciji kampusa Univerze v Novi Gorici
Za zdaj je najprimernejša Vipava
»Najbolj primerna lokacija za kam-pus Univerze v Novi Gorici je Vipava,« je včeraj pozno popoldne oznanil predsednik upravnega odbora univerze Boris Peric. Ta lokacija ima sicer po mnenju upravnega odbora nekatere pomanjkljivosti, zato je bil sklep, da je to najbolj primerna lokacija, ki so ga sicer soglasno potrdili, sprejet pogojno. Vodstvu univerze so naložili, da mora v roku šestih mesecev te pomanjkljivosti odpraviti. V tem obdobju ima vodstvo univerze nalogo, da išče tudi druge možnosti - v primeru da se po pol leta vendarle izkaže, da v Vipavi ni moč graditi.
Dve pomanjkljivosti, ki ju mora vipavska občina urediti in to v pičlih šestih mesecih, nista tako zanemarljivi: kmetijska zemljišča je treba spremeniti v zazidljiva, poleg tega se zemljišče nahaja na poplavnem območju. Upravni odbor, ki je imel zadnjo besedo pri tej odločitvi, je v vipavskem primeru najbolj prepričala zelo dovršena ponudba vipavske občine. Pa tudi dejstvo, da se jim tam obeta možnost pridobitve 9 hektarjev zemljišča. »Razmišljamo o dolgoročnem razvoju univerze, kar pomeni, da iščemo lokacijo, ki ji bo v naslednjih desetih letih omogočala ta razvoj,« utemeljuje Peric.
Kot je znano, je bilo v igri pet lokacij: poleg vipavske še ena v Ajdovščini in tri v Novi Gorici. Edina alternativa vipavski bi bila po mnenju upravnega odbora lokacija v središču Nove Gorice - ob sodišču oziroma nasproti Hitove Perle. »Lokacija v središču mesta ponuja drugačno vizijo razvoja kampusa kot v Vipavi, gre za urbano univerzo v centru mesta, ki bi zahtevala gradnjo v višino.
»Lokacija v Vipavi ponuja možnost za ameriški tip kampusa. To bi v prihodnosti zagotovo pomenilo prepoznavnost te univerze,« je prepričan njen rektor Danilo Zavrtanik. Vodstvo univerze sedaj čakajo pogovori z občino Vipava glede odprave teh pomanjkljivosti, snovanje idejnega načrta za kampus ter iskanje denarja. Računajo pa na evropska sredstva in na privaten kapital. »Številka, s katero bi se dalo začeti, bi se gibala okrog 25 milijonov evrov,« pravi Za-vrtanik. Gradnja naj bi se pričela prihodnje leto. Da bi odločitvi o lokaciji v Vipavi botroval strašilni manever, s katerim bi univerza želela doseči, da bi se novogoriška občina bolj zavzela za to, da bi univerza ostala pri njih, pa Zavrtanik zanika. Infrastruktura v Vipavi bi se morala s prihodom univerze precej spremeniti: kraj ima 1.200 prebivalcev, univerza pa trenutno 600 študentov, kapacitet pa za še enkrat toliko. (km)
Lokacija za bodoči kampus pri Vipavi (desno); Danilo Zavrtanik in Boris Peric (spodaj)
foto k. m.
gorica - V priredbi Združenja slovenskih športnih društev v Italiji
Žogarija na Travniku
Med sabo so se pomerili osnovnošolci iz Gorice, Nove Gorice, Pevme, Krmina, Tržiča, Sovodenj in Fossalona
Spretnostne igre na Travniku
Na goriškem Travniku so včeraj izpeljali priljubljeno vzgojno rekreativno prireditev Žogarija. Priredilo jo je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) v sodelovanju z Zavodom MediaSport iz Ljubljane.
Na prireditvi je nastopilo približno 160 osnovnošolcev v predstavništvu sedmih šol iz goriške pokrajine in ene šole iz Nove Gorice. V dopoldanskem času so se učenci osnovnih šol Josip Abram iz Pevme, Vittorino da Feltre in Alessandro Manzoni iz Krmina, Cesare Battisti in Giovanni Randaccio iz Tržiča, Peter Butkovič Domen iz Sovodenj, Miloj-ke Štrukelj iz Nove Gorice in osnovne šole iz Fossalona na nogometni zelenici ob pevskih in plesnih nasto-
fotoi. t. Veliko je bilo tudi navijanja
pih ter ob raznoraznih delavnicah preizkusili v nogometu 3:3, v spret-nostnih igrah in v kvizu znanja. Na svoj račun so prišli tudi učitelji-pe-dagogi, ki so sodelovali pri posebni igri, med katero so jih v duhu »fair playa« bodrile navijaške skupine posameznih šol. Prireditev je mojstrsko vodil v slovenščini in italijanščini animator Evgen Ban in ob lepem sončnem vremenu je bilo vzdušje na prizorišču res enkratno. Vsem prisotnim je bilo jasno, da jezik sploh ni ovira in da ravno na mladih je treba graditi novo Evropo. Med raznimi gosti in pokrovitelji so si prireditev ogledali predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin in podpredsednica Loredana Princic, goriški občinski odbornik Alessandro Vascotto, pokrajinska odbornica Ve-
sna Tomsič ter predstavnika goriškega deželnega šolskega urada Paolo Mileta in Umberto Ballarini. Ob zelenici sta se sprehodila tudi goriški župan Ettore Romoli in predsednik Fundacije goriške hranilnice Gorizia Gianluigi Chiozza. K uspehu prireditve so prispevali tudi prostovoljci goriške civilne službe ARCI, podjetje Marzoli & Nanut, ki je poklonilo plastenke Radenske za otroke, Zadružna banka Doberdob in Sovodenje in prevozno podjetje APT, ki je pripeljalo v Gorico otroke iz raznih koncev pokrajinskega ozemlja.
Pred zaključkom šolskega leta se bodo nekateri mladi šolarji še enkrat srečali juniju v Trstu, kjer bo zaključna etapa italijanske izvedbe Žogari-je-Football Fun. (it)
gorica - Predstavili knjigo prof. Marije Kacin
Znanje je pomembnejše od prednikov in bogastva
Na svetovni nazor Žige Zoisa je močno vplivalo šolanje v Reggiu Emilii
Marija Kacin in Marija Pirjevec
fotol.k.
V samozaložbi je lani izpod peresa prof. Marije Kacin izšla knjiga »Žiga Zois in italijansko gledališče«. Sredi minulega tedna so jo v Galeriji Ars na Travniku v Gorici predstavili na srečanju »na kavi s knjigo«, ki ga je organizirala Katoliška knjigarna v sodelovanju z založbami Mladika, GMD in ZTT. Jutranjega kulturnega dogodka ob kavi podjetja Primo Aroma so se med drugimi udeležili študentje dveh razredov goriškega zavoda Žiga Zois v spremstvu prof. Marije Kostnapfel.
Prof. Marija Kacin je izvrstna poznavalka življenja in dela Žige Zoisa, je uvodoma v imenu založb povedala Nadia Roncelli. O knjigi sami pa je nazorno in izčrpno spregovorila prof. Marija Pirjevec. Poudarila je, da gre za odlično monografsko študijo, ki je slovenska znanost ne more prezreti, saj odpira vrsto novih ugotovitev. V prvem delu raziskave se je avtorica osredotočila na šolanje Žige Zoisa v Reggiu Emilii, kamor ga je oče Michelangelo poslal študirat leta 1761 skupaj s tremi brati, potem ko so jih zavrnili v prestižnem plemiškem zavodu San Carlo v Modeni. Reggianski Collegio, ki je bil namenjen otrokom neplemiških, a uglednih meščanskih družin, je močno vplival na Žigov svetovni nazor in literarni okus. Pri obravnavi Zoisovega ljubljanskega obdobja, ki je sledilo reggianskemu, je imela prof. Kacinova na razpolago manj gradiva, je dejala prof. Pirjevče-va. Zato se je naslonila na temeljno delo Stanka Škerlja. Ljubljana je bila že v 17. in 18. stoletju vpeta v srednjeevropsko kulturno dogajanje. V njej je Zois odkril ugledno gledališko tradicijo in se tudi v domačem okolju vklju-
čil v gledališki svet. Gojil je stike zlasti z gledališčniki iz Benetk in podpiral italijanske gledališke gostujoče ansamble. Bil je tudi mecen perspektivnim slovenskim intelektualcem, s katerimi je izoblikoval ambiciozen literarni in znanstveni program, v katerega je vključil tudi gledališko ustvarjalnost.
Študija Marije Kacin potrjuje, da je bil vpliv italijanske kulture na slovensko globlji, kot je veljalo doslej. Mnoge ustaljene teze iz slovenske literarne zgodovine je avtorica s svojimi ugotovitvami ovrgla in nadomestila z novimi. Vse to bo morala odslej literarna znanost upoštevati, je sklenila prof. Pirjevčeva.
Prof. Marija Kacin je nato podrobneje osvetlila nekaj svojih trditev. Med drugim je razložila, zakaj Žiga Zois »ni bil in bi tudi ne mogel biti gojenec kakega plemiškega zavoda«. Zelo lepo je opisala vzdušje in učne metode v reggianskem Collegiu, kjer »so poudarjali, da niso pomembni predniki in bogastvo, temveč znanje, pridobljeno z resnim, sistematičnim in temeljitim študijem«. O genealogiji Žige Zoisa je dejala, da na podlagi ar-hivalij zlasti v beneškem državnem arhivu izhaja, da Michelangelo Zois sodi (skupno z družinama Codelli in Co-ronini) v množico siromakov, ki jih je nepojmljiva beda prisilila iz rojstnega kraja. Samo izredno redkim je uspelo preživeti in s trdim delom doseči družbeni vzpon tudi tako, da so kupili plemiški naslov. Prof. Kacinova je na koncu podčrtala, da je iskanje podatkov in gradiva izredno zanimivo. Vredno bi bilo raziskati še marsikateri vidik Zoisovega življenja, zlasti vezi, ki jih je imel z Beneško republiko.
1 4 Četrtek, 17. aprila 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Delavnica o turizmu na temo prve svetovne vojne
Pot miru kot Camino
Tragedija, ki se je pred stotimi leti odvijala na evropskih tleh, je postala priložnost za čezmejno povezovanje in predvsem turistični projekt. Takole bi lahko strnili ugotovitve včerajšnje delavnice za razvoj in promocijo turističnih produktov na temo prve svetovne vojne, katere glavni cilj je bil spodbujanje nastajanja čezmejnih turističnih paketov, ki vključujejo tako ponudnike nočitev, izletov, kulinarike ... vezane na tematiko prve svetovne vojne. Dogodek, ki ga je v Novi Gorici obiskalo okrog devetdeset predstavnikov turističnih centrov, muzejev, društev, kulinaričnih ponudnikov, turističnih vodnikov z obeh strani meje, je organizirala javna agencija SPIRIT Slovenija v sodelovanju s Fundacijo »Pot miru v Posočju«, RDO Smaragdna pot in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem ter s podporo agencije Turizem Furlanije-Julijske krajine.
»Doslej smo pripravili brošuro Soča povej in spletno stran www.slove-nia.info/socapovej v štirih jezikih, se udeležili devetih mednarodnih sejmov in sejma TIP Alpe- Adria, izvedli študijske ture za tuje novinarje ter tiskovno konferenco v Milanu, ustanovili mrežo za povezovanje ponudnikov, izvedli delavnico v Kobaridu ter oblikovali poziv za agencije z namenom oblikovanje paketov ter izvedli tudi številne promocijske aktivnosti o tej tematiki,« našteva Petra Goneli, vodja projekta T-lab pri Spirit Slovenija.
»Turistične pakete, ki so jih pripravile agencije, vključene v to mrežo, smo letos že uspešno predstavljali na mednarodnih turističnih sejmih. Osre-
dotočili smo se na predstavljanje produkta Poti miru, ki povezuje tako območje kot znamenitosti prve svetovne vojne,« pravi Gonelijeva. Zanimanje za tovrstno turistično ponudbo je po njenih besedah odvisno od trga do trga. Veliko zanimanja so poželi na turističnih sejmih Bit v Milanu, Pragi in na Dunaju, nekoliko manj zanimanja za zgodovinski del pa vlada v severnih deželah Evrope - tam se za Pot miru zanimajo z vidika pohodništva. »Vsekakor pa povezujemo ponudbo s kulina-riko in vsemi ostalimi že obstoječimi ponudbami,« dodaja Gonelijeva. V Ošteriji Žogica v Solkanu denimo, že ponujajo poseben meni na temo prve svetovne vojne.
Sicer pa ima Pot miru potencial, da postane neke vrste duhovna pot, ki ni vezana samo na tematiko prve svetovne vojne, kjer lahko turisti uživajo tudi v vseh drugih vidikih, ki vključu-
gorica - Damijan Terpin (SSk)
»Čemu ali komu služi napis Tito na Sabotinu?«
Deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Damijan Terpin nam je poslal v objavo tiskovno sporočilo o napisu Tito, ki so ga pred nekaj dnevi sestavili na Sabotinu. »Goriški in širši prostor pesti huda druž-beno-gospodarska kriza, ki ji ni videti konca, nekatere pa očitno še vedno bolj zabava obujanje mitov iz preteklosti, ki jim je tudi danes dano, da sejejo nemir in razdor. Kako naj si drugače razlagamo pobudo skupine običajnih nadebudnežev v okviru Združenja Zveze Borcev Slovenije (ZZB), ki so na vrhu Saboti-na ponovno vzpostavili kamnit napis Tito. Na reakcijo zlasti italijanske goriške javnosti ni bilo potrebno dolgo čakati, o čemer že nazorno pričajo tudi vroča italijanske časopisne kronika teh dni. Načrtovano nadaljevanje "jurišanja" na Sabotin s strani novogoriških prenapetežev naj bi doseglo vrh prve dni maja, ko naj bi pod večer napis tudi zagorel v siju bakel. Italijanski nacionalisti v Gorici, ki sta jim vstop Slovenije v EU in posledična umiritev strasti na meji odvzela moč, bodo sedaj ponovno na nogah. Ponovno jim eni in isti organizirani skrajneži, ki so Slovencem v Italiji sicer že leta 2012 pokvarili in skoraj uničili enotno proslavo Bazoviških junakov - glede česar od ZZB in njenega predsednika še vedno pričakujem opravičilo - dajejo sedaj italijanskim nacionalistom vnovič priliko, da se bodo nad našo manjšino in vsem, kar je slovenskega, ponovno izživljali,« poudarja Terpin in nadaljuje: »Kot (že od nekdaj) demokratično usmerjeni Slovenci, ki svoj pogled načelno
usmerjamo v prihodnost, se nove-ga-starega napisa na Sabotinu, iskreno povedano, ne moremo veseliti tudi iz drugih razlogov. Prvič ne, ker gre za poveličevanje osebe, ki jo istovetimo z več desetletnim enopartijskim režimom in njegovimi tudi krvavimi povojnimi dejanji, kar je sicer ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS. Slednja mečejo svoje sence tudi v današnji čas in so glavni razlog za kvarno razklanostjo slovenskega naroda. Nadalje nas moti enačenje figure Tita s plemenitim odporniškim gibanjem za osvoboditve Slovenije in Evrope izpod jarma fašizma in nacizma. Zgodovina je svoje že jasno ugotovila in dokazano je, da je Titova komunistična frakcija OF naposled zlorabila svoj položaj za popoln prevzem oblasti in v istem zamahu izključila iz demokratične igre vse ostale družbe-no-politične komponente tudi samega osvobodilnega gibanja. Teh senc ne more pregnati nobeno, pa naj bo še kako zaslužno dejanje Tita kot politika in državnika svetovnega slovesa.« Terpin je prepričan, da »potrebuje sodobna slovenska družba in z njo ves čezmejni prostor spravna in tvorna dejanja, ki naj enkrat za vselej pometejo s strahovi preteklosti in njene protagoniste prepustijo zgodovinskim učbenikom in njihovim preučevalcem«. Zaradi tega deželni tajnik Slovenske skupnosti poudarja, da »naj raje zlasti mladini na stežaj odprimo vrata v neobremenjeno prihodnost, v katero naj stopajo z znanjem, energijo in tudi drznostjo, ki so potrebni za kljubovanje novim izzivom.«
jejo lepo naravo in enogastronomsko ponudbo.
»Vedno več je ljudi, ki prehodi celotno Pot miru - ta del, ki je sedaj označen - od zgornjega Posočja do Sabotina. Marca prihodnje leto bo odprta celotna povezava do Devina. Od Julijcev do morja bo dolga kakih 250 kilometrov. Naša želja je, da bi to postala nekakšna različica Camina, saj vemo, kaj to pomeni na svetovnem nivoju. To je pot spomina in opomina in uživanja ob vsem, kar lahko posameznik ob tem doživi in vidi. Z vsemi ostalimi partnerji smo se odločili, da bomo promovirali mir in prijetna doživetja ne pa spektaklov v smislu prikazovanja vojne in bitk,« pristavlja Maša Klavora iz Fundacije Poti miru.
Del projekta Poti miru je projekt Kras 2014, katerega vodi goriška pokrajina. »Glavne točke projekta na italijanski strani sežejo od Sabotina mimo Gorice do Krasa - glavnega prostora, kjer so se odvijale bitke prve svetovne vojne. Znotraj projekta Kras 2014 smo izoblikovali tri pomembne točke. Prva je Debela Griža, druga pomembna točka je Redipulja, tretja pa Doberdob. Vse tri točke so povezane v krožni poti, ki se prevesi v občino Devin-Nbrežina. Tam je glavna točka Grmada,« opisuje podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic. Zanimanje za tovrstno turistično ponudbo je po njenih besedah veliko. »Imamo več različnih tipov turistov: zgodovinarje in turiste iz severnih držav, ki si želijo spoznati identiteto kraja, tudi skozi kulinariko. Takih turistov si želimo, naša prioriteta ni masovni turizem. Zelo razvit je tudi šolski turizem,« zaključuje Černiceva. (km)
gorica - Glasba
V Kulturni dom prihaja ruski ansambel Kalinka
Ruski ansambel Kalinka
Ruski narodni ansambel Kalinka bo v četrtek, 8. maja, ob 20.30 nastopil v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma, doslej pa so ljubitelji ruske glasbe že pokupili polovico vstopnic. Po nadvse uspešnem gostovanju Voroni-ških deklet bo ruska narodna zakladnica spet protagonistka večera, katerega pobudnika sta goriški in novogori-ški Kulturni dom v sodelovanju s Festivalom slovanskih kultur, Ruskim kulturnim centrom iz Ljubljane in s Folkclubom iz Buttria pri Vidmu. Nastop 44 članskega ansambla Kalinka v Gorici sodi v okvir njegove evropske turneje, ki se bo pričela maja v Sloveniji. Ruski ansambel je bil zasnovan leta 1973; leta 1979 je pridobil najvišje rusko državno priznanje, častni naziv narodni ansambel. Že 29 let vodi ansambel koreografinja Yackova Irina Bori-sovna. Predprodaja vstopnic je že v teku, prireditelji koncerta svetujejo interesentom, naj z nakupom vstopnic pohitijo, saj pričakujejo, da bo dvorana razprodana.
Soča pri pevmskem mostu
bumbaca
gorica - Pomenljivo javno srečanje
Neznana Soča
Številni Goričani ne vedo niti za obstoj solkanskega kajakaškega centra
Soški odbor (v izvirniku: Comita-to Izonzo) je prejšnji teden vabil na srečanje o Soči pod Gorico, ki se je odvijalo na sedežu kulturnega Foruma v As-colijevi ulici. Predaval je Pierpaolo Merluzzi, naravoslovec in botanik, ki je popeljal prisotne poslušalce in gledalce na naravoslovni sprehod ob reki navzgor od pevmskega mostu do državne meje. Izpostavil je vrsto značilnosti in neizkoriščenih možnosti, ki jih ta rečni odsek ponuja za ogled in doživljanje. S projekcijo diapozitivov je prikazal zlasti rastlinski svet in nekaj ptičjih vrst, ki jih je mogoče opazovati med sprehodom ob strugi (mi dodajamo: in veslanjem) med Livado in Pevmo ter Štma-vrom. Poudaril je običajno pomembnost vode za človeštvo, a tudi favne in krajine, v katero se vključujejo ljudje. Ravnotežja med raznimi postavkami so občutljiva, pristopi pa bi morali postati povsem drugačni od dosedanjih. Vsekakor je jasno izrazil nasprotovanje vsakršni možnosti gradnje kakšnega jezu, ki bi popolnoma spremenil značaj tamkajšnjega naravnega ravnovesja. Tudi zato, ker ni doslej še nihče povedal ali zapisal, kolikšno globino bi imelo novo jezero, se pravi, koliko visoko bi po novem segala vodna gladina.
Predavatelj je udeležence seznanil z navadami Goričanov, ki so med vojnama in tudi nekaj let po zadnji »uporabljali« navedeni rečni odsek za kopanje, sončenje, potapljanje in počitek. Z razvojem motorizacije je vse zamrlo, kajti privlačnejši so postali Gradež, Marina Julija, Pancanski zaliv in še bolj oddaljeni kraji. Zatožilo se mu je po tistih časih, saj je postavil zahtevo, naj javne uprave poskrbijo za obnovo celotnega sistema stez, ki so sedaj le deloma prehodne. Iz publike mu je podpisani oporekal, da je proti tehničnim posegom raznih načrtovalnih birojev, ki bi v primeru razpoložljivih sredstev takoj spremenili steze v kolovoze in slednje prevlekli z asfaltom, medtem ko je sedanje stanje omogočilo oblikovanje nekakšnega neuradnega naravnega rezervata v zamaknjeni tišini.
Petindvajsetim prisotnim je predstavnica odbora Martina Luciani pojasnila načrte in vizije, ki jih njeno društvo zasleduje. Vse skupaj je izpadlo dokaj vi-sokoleteče, če upoštevamo stvarnost, ki jo pri kajakaškem društvu Šilec poznamo že tri desetletja in več: popolna neod-zivnost za še tako omejen poseg, ki bi »oplemenitil« izvajanje Soških regat in sploh veslanja s plovili. Iz neodzivnosti med razpravo je bilo že spet razumeti, da je za večino Goričanov Soča nek simbol, ki ga moramo spoštovati in ohranjati, a stika z njim že desetletja ni več. Seveda, da bi pa poznali, kako se do Soče vede praktično in s kakšnimi izhodišči jezikovno manjšinski del prebivalstva, je izven njihovega izkustvenega dometa. Slovenska literatura jim je neznana in niti pomislijo ne, da bi jo poiskali in upoštevali. Marsikdo o prisotnih ni vedel ničesar o svetovno znanem solkanskem Kajakaškem centru, kaj šele o adrenalinskem parku.
Ostale vsebine so se dotikale običajnega Korna, onesnaženja z novo-goriškimi odplakami - seveda je bila novost, da bodo po novem odtekale v Vipavo, vdora eksotičnih rastlin, oranja po produ težkih terenskih vozil v zabavo rekreacijskih Rambov in izpustov vode čez Solkanski jez. V zvezi s tem je kronist že večkrat doživel pravo preganjavico »zainteresiranih krogov«. Če vode primanjkuje, bi jo morala slovensko elektrogospodarstvo »ustvarjati« za potrebe gradiščansko furlanskega kmetijstva, ko je je pretirano preveč, pa bi jo moralo zadrževati (kje in kako, ko se vali na primer 2.500 kubičnih metrov na sekundo), da ne bi načenjala idiličnih bregov od pritoka Pevmice do Fossalona ...
S strokovnimi izkušnjami, podatki, željami in dosedanjimi načrti je posegla arhitektka Codeglia, ki je svoj poseg spremenila v drugo predavanje in monopo-lizirala preostali razpoložljiv čas. Nekaj prisotnih se je vprašalo, čemu služi mo-deratorka, ki je na začetku pozdravila prisotne in obrazložila potek srečanja. (ar)
volitve 2014
Čavdek se zahvaljuje listi Skupaj za Sovodnje
Sovodenjski županski kandidat Slovenske skupnosti Julijan Čavdek je poslal zahvalno pismo predstavnikom občanske liste Skupaj za Sovodnje Walterju De-vetaku, Vladimirju Klemšetu in Ljubici Butkovič. »V imenu pokrajinskega tajništva in sovodenj-ske sekcije SSk se vam zahvaljujem za petnajstletno sodelovanje, ki smo ga na različne načine udejanjali v sovodenjskem občinskem svetu, in za vašo podporo ob drugih političnih in volilnih preizkušnjah. Prepričan sem, da vsi naši skupni napori niso bili zaman; prav zaradi tega smo se kot krajevna sekcija odločili, da še naprej vztrajamo in tudi ob tej volilni priliki ponudimo sovodenj-skim občanom alternativo,« pravi Čavdek in nadaljuje: »Vaša odločitev, ki je pred petnajstimi leti privedla do ustanovitve novega političnega subjekta na krajevni ravni, je bila za mnoge So-vodenjce upanje v resnično spremembo in v nov veter pri upravljanju naše skupne občine. To upanje je veljalo tudi za krajevno sekcijo Slovenske skupnosti, ki je takoj stopila z vami v sodelovanje. Poizkusili smo na različne načine in z različnimi pristopi. Čeprav glavnega cilja nismo dosegli, smo pa vsekakor bili novost, tako na krajevnem kot na širšem političnem prizorišču naše narodne skupnosti. Vašo odločitev, da se tokrat ne predstavite volivcem, spoštujemo. Ne glede na kakšen bo volilni izid v nedeljo, 25. maja, pa smo in bomo še naprej pripravljeni se z vami soočati in upoštevati vaše predloge, nasvete in sugestije.«
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 17. aprila 2014
15
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V MORARU
LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335.
Gledališče
»UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: 24. aprila ob 20.30 »Un palcoscenico per 2 - Follie musicali da Opera, Operetta e celebri canzoni«, nastopata sopran Sonia Dorigo in bas-bariton Eugenio Leggiadri ob klavirski spremljavi Eddija De Nadaia; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 048130212).
KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: 5. maja ob 20.30 v slovenščini »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); 9. maja »Quando le donne erano di sinistra«, kolektiv Terzo Teatro iz Gorice; 27. maja ob 20.30 v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici v italijanščini »Omaggio a Fo - Jannac-ci - Gaber. Per ora rimando il suici-dio«, igra Marina De Juli; 5. junija v slovenščini ob 20.30 »Radio-aktivni live 2!«; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288; info@kulturni-dom.it).
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 17. aprila, ob 20. uri »Po Magrittu« (Tom Stoppard). 18. aprila ob 20. uri »Slje-hernik« (Iztok Mlakar), nadomestna predstava za odpadlo 5. aprila; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
Koncerti
KONCERTNI CIKLUS v Mladinskem centru v Vrtojbi pri Novi Gorici z naslovom »Pomladni petki« ob 21. uri: 18. aprila bo AP Group, Andrej Pir-jevec (avtor glasbe, basist in produ-cent) predstavil svoj najnovejši CD; 23. maja bo koncert »Kombo B« in bobnarja ter skladatelja Zlatka Kau-čiča; več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v petek, 25. aprila, ob 20.15 »Horror mundi/Groza sveta« nastopata Svetlana Makarovič in Zlatko Kaučič; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si).
Razstave
lje 9.00-19.00; več na www.gomu-seums.net.
V	GALERIJI STUDIOFAGANEL na
Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici bo v petek, 18. aprila, ob 17. uri predstavitev fotoinštalacije Roberta Ku-sterleta z naslovom »La sacra Tova-glia«; s prebiranjem poezij bo sodeloval Giovanni Fierro; na ogled bo do 26. aprila, več na www.studiofaga-nel.com.
V	KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca d'Aosta 83 v Tržiču je na ogled razstava Davida Ceja iz Begliana z naslovom »Labirinto di colori«; do 24. aprila 7.00-21.00, zaprto ob ponedeljkih.
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA
na Bevkovem trgu 4 je na ogled slikarska razstava Brine Torkar z naslovom »Jaz med zemljo in nebom«; do 25. aprila od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.00-19.00, ob sobotah 9.00-12.00.
V	GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava France Morandi z naslovom »Solitudini«; do 26. aprila od ponedeljka do petka 10.3018.30, ob sobotah 10.30-13.30.
V	FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki Ul. (Ul. Carducci) v Gorici je v sodelovanju s Tržiškim kulturnim konzorcijem na ogled razstava »Vito Timmel. Suggestioni se-cessioniste a Monfalcone«; s prostim vstopom do 27. aprila od srede do petka 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; vodeni ogledi vsako nedeljo ob 17.30.
V	GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled slikarska razstava Roberta Da Lozza; do 30. aprila od torka do sobote 10.3012.00, 16.30-19.00.
V	PALAČI ATTEMS na Trgu De Ami-cis 2 v Gorici je na ogled razstava Dina Facchinettija »L'urlo del barco«, obogatena s tremi deli na temo razpela; do 4. maja od torka do nedelje 10.00-17.00; več na www.provin-cia.gorizia.it.
V	LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici je na ogled razstava Renza Perca z naslovom »Il cuore e il pennello«; do 18. maja od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it.
V	PILONOVI GALERIJI v Prešernovi ul. 3 v Ajdovščini je na ogled razstava najnovejših slik Bogdana Borčica; do 18. maja od torka do petka 8.0017.00, ob nedeljah 15.00-18.00; informacije po tel. 003865-3689177.
ROBERTO KUSTERLE »I segni della metembiosi«: razstava v galeriji Spazzapan v Ul. Ciotti 51 v Gradišču je na ogled ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00, več na www.galleriaspazzapan.it). V Muzeju teritorija v palači Locatelli v Krmi-nu je na ogled ob četrtkih in petkih 16.00-20.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-12-30, 16.00-20.00. Obe razstavi bosta na ogled do 1. junija.
U Kino
V	DVORCU CORONINI V ŠEMPETRU je na ogled stalna razstava o šempetrski rodbini Coronini von Cronberg; vsak delavnik 8.00-16.00 oz. po dogovoru (tel. 0038653351000).
V	POKRAJINSKI MEDIATEKI UGO CASIRAGHI v Ul. Bombi v Gorici bo do 18. aprila na ogled fotografska razstava z naslovom Francesco Pasi-netti - Fotografie«. Razstava bo obogatena z dokumentarcem, multime-dijskim materialom ter s članki in revijami v katerih je Pasinetti objavljal fotografije.
MUZEJ MODE IN UPORABNE UMETNOSTI v goriškem grajskem naselju vabi na ogled razstave z naslovom »L'ornamento scintillante -Bleščeči okraski«; od torka do nede-
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.30 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 21.20 »Noah«.
Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.10 »Gigolo per caso«.
Dvorana 3: 17.50 »Noah«; 20.15 -22.10 »Grand Budapest hotel«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 »Rio 2 -Missione Amazzonia«; 18.50 - 21.20 »Noah«.
Dvorana 2: 16.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 17.50 - 20.00 - 22.10 »Transcendence«.
Dvorana 3: 18.00 - 22.10 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; 22.00 »Storia di una ladra di libri«.
Dvorana 4: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Gigolo per caso«.
Dvorana 5: 17.45 »Grand Budapest hotel«; 20.30 »MusicEmotion: I concer-ti della Filarmonica della Scala«.
H Čestitke
Štorklja se je ustavila pri Miri in Valterju, jima spustila v naročje malega PATRIKA, ki se je pridružil Da-nielu. Srečnima staršema želimo veliko veselja in prespanih noči nona Štefka, nono Silvan in stric Kristian s Sabrino.
S Izleti
»KNJIGA OB 18.03« - SOBOTNI AVTOBUSNI IZLETI: 19. aprila ob 10.03 »Ermada Grmada Hermada«, vodil bo Paolo Pizzamus v sodelovanju z Borisom Pernarcicem. Odhod izpred železniške postaje v Gorici, obvezne rezervacije od ponedeljka do petka 9.00-12.00 po tel. 0481-593506 in in-fo@illibrodelle1803.it.
KRUT obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
SPDG vabi v ponedeljek, 21. aprila, na tradicionalno druženje, ki bo tokrat obogateno z obiskom opatije Rožac in ogledom kamnoloma pod Krminsko goro, zanimivim naravnim eksponatom povezanim z mlinarstvom. Priporoča se primerna obutev. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče ob 9. uri pri športni hali v Podgori.
KRUT obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah od 15. do 24. junija, v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KD BRIŠKI GRIČ prireja 1. maja tradicionalni pohod, ki bo potekal po krajih znanih iz prve svetovne vojne. Start bo ob 6. uri z Bukovja, kamor se bodo udeleženci vrnili okrog 17. ure. Zaželena je prijava; informacije po tel. 0481-882642 (Silvan).
PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo).
□ Obvestila
BARVANJE PIRHOV bo danes, 17. aprila, od 15.30 do 18. ure na sedežu KD Briški grič v Števerjanu. Otroci naj prinesejo s sabo 4 kuhana jajca; informacije po tel. 334-2294517 (Tamara).
HIŠA PRAVLJIC IN PD RUPA-PEČ vabita otroke na velikonočno pravljično delavnico danes, 17. aprila, od 15.30 do 18. ure na sedežu PD Rupa-Peč v Rupi. Otroci naj prinesejo s sabo 4 kuhana jajca; informacije po tel. 3341243766 (Martina Šolc).
KNJIŽNICA PILONOVE GALERIJE v Ajdovščini je odprta in ponuja javnosti dostop do svoje zbirke katalogov, zgibank, knjig, časopisov in revij. Knjižnično gradivo, ki presega 6000 enot, izhaja že iz predzgodovine same galerije, torej iz zapuščine Vena Pilona, in ga sestavljajo publikacije iz časa med obema vojnama ter obdobja po drugi svetovni vojni. Knjige so na izposojo od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, izven urnika pa po predhodni telefonski najavi; več na www.venopilon.com.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob torkih 15.00-18.00, sredah 10.30-12.30 in četrtkih 8.30-10.30 in 15.00-18.00.
POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Ul. Bombi v Gorici obvešča, da bo v velikonočnem obdobju in v času prvomajskih počitnic zaprta od 20. do 27. aprila ter 2. maja; informacije po tel. 0481-534604 ali na info@mediateca.go.it.
TRŽNICA V KANALU poteka vsako soboto med 8. in 12. uro. Lokalni ponudniki prodajajo zelenjave, moke, čaje, med, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz gline, lesa in tekstila, naravne kozmetike; informacije in prijave po tel. 003865-3981213 (Turistično informacijski center Kanal).
ZAVOD INPS dodeljuje PIN kodo, ki omogoča pridobitev obrazca CUD, pokojninska in druga potrdila; informacije po tel. 0481-389383 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure. PIN kodo bo mogoče dobiti na računalnikih, ki so v ta namen na razpolago na goriškem sedežu zavoda INPS, v njegovem tržiškem uradu in na županstvih občin, ki že nudijo to storitev. To so občine Koprivno, Krmin, Gorica, Gradišče, Gradež, Mariano, Medeja, Tržič, Moš, Ronke, Foljan-Redipulja, San Pier, Štarancan in Turjak.
FEIGLOVA KNJIŽNICA V GORICI IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu bosta v petek, 18. aprila, zaprti.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo zaradi obveznega izpopol-njevalnega tečaja do 18. aprila odprta samo med 7.45 in 13. uro.
V	NARAVNEM REZERVATU CENTRA GRADINA v Doberdobu bo 27. aprila od 10. ure dalje potekal laboratorij za otroke od 6. leta starosti na temo obnovljivih energetskih virov; obvezna prijava po tel. 333-4056800.
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA sporoča vsem, ki so se prijavili na natečaj za slovensko peto mašo ob 40. letnici ustanovitve Združenja, da iz organizacijskih razlogov bo strokovna komisija določila dobitnika nagrade in eventuelnih posebnih priznanj najkasneje do 30. aprila. Rezultate bo komisija odposlala avtorjem do vključno 15. maja. Sodelujočim se organizatorji zahvaljujejo za poslano delo in se obenem oproščajo za zamudo.
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazce (na spletni strani www.fondazionecari-go.it) je mogoče izpolniti in odposla-ti edino preko spleta najkasneje do 30. aprila, nato pa morajo prosilci do 12. maja oddati v uradih Fundacije ali poslati preko pošte izpolnjene in podpisane obrazce. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2014, šole in vzgojne ustanove pa dve prošnji; informacije v uradu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici (od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15, tel. 0481537111).
Prireditve
RUSKI NARODNI ANSAMBEL KA-LINKA bo nastopil v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 8. maja, ob 20.30. Pri blagajni Kulturnega doma (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288; info@kul-turnidom.it) poteka predprodaja vstopnic.
V	OKVIRU PROJEKTA »DOLCE-MEN-
TE« potekajo brezplačna srečanja v prostorih dnevnega centra v parku Ba-saglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: vsak torek med 17. in 18. uro srečanja s sprostilnimi tehnikami z zdravnikom Flaviom Komaulijem; vsak četrtek med 16.30 in 18. uro yoga s Flo-ridio Santoro in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin vodila telesne vaje chi kunga z bambusovimi palicami; vsak petek med 18. uro in 19.30 meditacij-ska srečanja s Sereno Ferletti.
»CAFFE' INFORMATICI« v sklopu projekta W.W.W. 2.0 - Women Wide Web« - informalna brezplačna srečanja za boljšo uporabo digitalnih sredstev ob kavi in slaščici: v lokalu Mari-tani - Dolce vita v Ul. Savoia 6 v Šta-rancanu danes, 17. aprila, med 18. in 19. uro na temo sredstev za boljšo uporabo spletnega omrežja. V baru Settimini na Oširku Garibaldi 34 v Pie-risu 29. aprila med 9.30 in 10.30 na temo digitalne fotografije (2. del). V lokalu Maritani - Caffe Carducci v Ul. Duca DAosta 83 v Tržiču 8. maja med
9.30 in 10.30 o družbenih omrežjih; v organizaciji občin Štarancan, Tržič in Škocjan, več na www.webdonnafvg.it.
»IL GIOVEDI' DEL LIBRO 2014« v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 v Tržiču ob četrtkih ob 18. uri do 12. junija: danes, 17. aprila, bo predstavitev knjige o Goričanki Elviri Bascar z naslovom »Ambraverde« pisateljice Marine Silvestri; več na www.biblioteca-monfalcone.it.
»KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: danes, 17. aprila, bo predstavitev knjige Pina Ro-vereda »Ballando con Cecilia« in 18. aprila knjige »Italiani, sloveni, croati del 97. sul fronte russo 1914-1918« Roberta Todera; več na www.illibro-delle1803.it.
V	KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 17. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige »La mia patria e il mondo intero« Elisabette Pozzetto; z avtorico se bo pogovarjala novinarka Ilaria Purassanta; vstop prost.
V	NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo danes, 17. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige Milene Miklavčič »Ogenj, rit in kače niso za igrače«; več na www.ng.sik.si.
SKŠD KRAS DOL-POLJANE prireja projekcijo slik in predavanje Mitje Jurna in Paola Pizzamusa z naslovom »Pomembnost Dola med prvo svetovno vojno« v petek, 18. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih na Palkišču.
V	CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) potekajo srečanja v sklopu niza »SOS cervello« med 17.30 in 19.30: 22. aprila Lia Gregoretti na temo depresije; 27. maja Marco Bertali »Malattie mentali o dolori dellAnima?«; vstop prost, več na www.sos-cervello.it.
V	NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v okviru projekta »Vse najboljše, Slovenija!« v torek, 22. aprila, ustvarjalna delavnica za otroke; več na www.ng.sik.si.
»CASTELLUM SILIGANUM 10012014«: praznovanje obletnice prve pisne omembe Solkana bo v četrtek, 24. aprila, ob 19. uri v avli hotela Sa-botin v Solkanu. Na programu bodo predavanje Jerneja Vidmarja »Čemu so Solkanci sezidali cerkev Sv. Roka?«, nastop Dua Gita z naslovom »Presenetljivo zanimiv glasbeni svet naših prednikov«, razstava likovnih del solkanskih osnovnošolcev, pokušina zdravilnih zvarkov in magičnih napojev.
VZPI-ANPI PODGORA IN SKRD A. PAGLAVEC vabita na svečanosti ob obletnici osvoboditve v petek, 25. aprila, ob 10. uri pri spomeniku padlih v narodnoosvobodilni borbi v Podgori. Na programu polaganje vencev s strani borčevskih organizacij in krajevnih društev, pozdravi delegacij, recitacije, nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore ter slavnostni govor Katjuše Žigon.
V	LOKALU CICHETTERIA AI GIAR-DINI v Ulici Petrarca v Gorici v organizaciji fotografskega krožka BFI bo na ogled fotografska razstava »London Calling« Daniela Faganela; do 4. maja; več po tel. 329-1159290 (Tullio Marega).
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici prireja muzikal »Briljantina-Grease« v petek, 30. maja, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma.
0 Mali oglasi
V	ŠTANDREŽU, Ul. Matajur 11, prodamo kmečko hišo z velikim dvoriščem; tel. 0481-882112.
Pogrebi
DANES V FARI: 14.00, Antonio Peco-rale (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V KRMINU: 13.30, Elio Zup-picchini (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališče v Vidmu.
1 2 Četrtek, 17. aprila 2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Kozmus želi na EP osvojiti kolajno
Primož Kozmus, edini slovenski atlet, ki je na olimpijskih igrah osvojil zlato odličje, doslej na evropskih prvenstvih še ni stopil na zmagovalne stopničke. Nekdanji svetovni prvak v metu kladiva si želi, da bi na EP, ki bo med 12. in 17. avgustom v Zurichu, osvojil odličje. »Moj cilj so meti prek 80 m. V Zurichu si želim osvojiti medaljo, vendar trenutno še ne morem napovedati, ali bom lahko prišel v sam vrh,« je dejal.
Armani nerodno izgubil
MILAN - Milanski Armani je nerodno začel svojo pot v četrtfinalu košarkarske evrolige. Pred več kot 12.000 gledalcev je na domačih tleh po podaljšku z 99:101 izgubil prvo tekmo proti Maccabi iz Tel Aviva. Armani je bil ves čas v vodstvu (tudi + 13), a se je pustil ujeti v zadnji minuti, Langdon (18 točk) pa je za Milan zgrešil prosti met v zadnji sekundi. Igra se na tri dobljene tekme, zmagovalec se uvrsti v zaključni četveroboj. Za goste je Hickman dosegel 26 točk. Ostali izid: CSKA Moskva - Panathinaikos 77:74.
odbojka - Matej Černic gost goriškega Lions Cluba
Za vse je »kriva« mama
Če se slovenski šport v Italiji, poleg seveda italijanske in svetovne odbojke, lahko ponaša s takšnim šampio-nom, kot je Matej Černic, ima največ zaslug ... njegova mama. Ne toliko ali ne samo zaradi genov, temveč tudi ali predvsem zaradi svoje trme.
»Jaz sem hotel igrati nogomet, vendar sem bil majhen in droben, mama pa se je bala, da se ne bi poškodoval in je hotela, da se preusmerim v odbojko. Prepričala je tudi očeta, ki je bolj okleval. Dobesedno sem bil prisiljen it igrat k Soči odbojko. Nekaj časa je trajalo, da sem jo vzljubil. Ko pa sem po televiziji začel gledati tekme reprezentantov, sem se navdušil in sam sebi zaprisegel, da bom tudi jaz kot oni. Odtlej sem vse odločitve v svojem življenju vedno sprejemal sam,« je na torkovem srečanju Lions cluba v Gorici povedal naš najbolj prepoznavni športnik. Člani goriškega odseka Lionsa, ki mu predseduje Slovenec Venko Černic, se na družabni večerji srečujejo vsakih štirinajst dni, njihov tokratni gost pa je bil znameniti odbojkar iz Gabrij, z italijansko reprezentanco dobitnik srebne kolajne na olimpijskih igrah v Atenah 2004, dvakratni evropski prvak (2003 in 2005), svetovni podprvak 2003 na Japonskem, pripadnik mnogih italijanskih in evropskih klubov, zmagovalec dveh pokalov CEV (z ruskim Urungojm in Perugio) in pokala Challenge (z Mo-deno), dvakratni udeleženec finala lige prvakov (z grškim Iraklisom in Mode-no), državni ruski prvak z Dinamom iz Moskve, da omenimo le njegove največje uspehe.
Černic je med večerjo in po njej natančno in potrpežljivo odgovarjal na številna vprašanja članov Lionsa. Med srečanjem, ki je kmalu izgubil značaj uradnosti in postal prijeten klepet, je obnovil svojo zdaj že 17-letno poklicno kariero in povedal marsikaj o sebi. Njegov vzpon v vrh italijanske odbojke je bil bliskovit. Še kot najstnik v B2-ligi s štandrežkim OK Val je bil vpoklican v
Je vrhunski šport s svojimi stranpotmi, še vedno zgled za mladino, se je glasilo eno od vprašanj za Černica. »Za telo je vrhunski šport travmatičen. Sam sem bil zaradi poškodbe ob olimpijske igre v Pekingu. Toda moralne vrednote ostajajo nespremenjene. In šport odvrača mlade od ceste,« je povedal Matej Černic v Gorici
mladinsko reprezentanco, ki jo je takrat vodil Angelo Lorenzetti, sedanji trener Lorisa Maniaja v Modeni. »Lorenzetti-ju me je priporočil trener Oreste Va-condio. To sem zvedel šele pred kratkim. Vacondia sem letos spoznal čisto slu-
Najljubši avtogrami
Matej Černic je bil dolga leta ljubljenec najstnic iz vse Evrope. Na svoji facebook strani ima 13.500 všečkov. Avtogramov je v karieri podpisal na tone. »Veliko bolj se veselim, če me za av-togram prosi fant,« je zelo resno izjavil torek. In pojasnil: »Pomeni, da me zanj prosi, ker me ceni kot igralca, ne pa zaradi videza.«
V resnici je Matej čeden
fant.
»Saj sem dobro igral le pet minut!«
Celih deset let je bil Matej Černic eden najbolj prepoznavnih italijanskih re-prezentantov. Najbolj pa se ga spominjajo po igri v finalu evropskega prvenstva 2005 v rimski dvorani Palalottomatica pred skoraj 20.000 gledalci. Italiji je izgubljala z 2:0 in slabo ji je kazalo tudi v tretjem setu. Tedaj je na igrišče vstopil Matej in z vrhunskimi potezami v seriji obrnil potek tekme Italiji v prid. Do končnega zmagoslavja, zaradi katerega si je prislužil tudi mastne naslove v vsedržavnem tisku. »V resnici sem dobro igral le pet minut,« je ponižno izjavil Matej. Vendar je bilo tistih pet minut dovolj, da se je ekipa otresla paralize in zmagala. Leta 2010 je starosta italijanskih trenerjev Carmelo Pittera v intervjuju za naš dnevnik med drugim dejal: »Matej je v kritičnih trenutkih psihološko najmočnejši igralec reprezentance.«
»Prof. Drassich je imel prav!«
Kako je mogoče, da olimpijec Matej Černic kot najstnik ni bil vključen v deželno reprezentanco FJK za Trofejo dežel, vsakoletno vitrino najbolj perspektivnih mladih igralcev v Italiji, je vprašanje, ki je bilo dolgo leta predmet začudenja. Zadeva je toliko bolj kočljiva, ker je bil selektor tiste reprezentance eden naših najbolj priznanih trenerjev, prof. Franko Drassich. Zagonetko, povrhu s pomenljivim naukom, je razkril sam Matej.
»Na predzadnjem zbirnem treningu me je Drassich v določenem trenutku postavil drugim za zgled. Bil sem mulc, prepričan, da mi nastopa v izbrani vrsti nihče ne more preprečiti, zato sem zadnji izbirni trening enostavno prešprical. In Drassich me je izključil iz reprezentance. Imel je popolnoma prav.«
čajno, ker sva oba zelo zagnana za podvodni ribolov, dotlej ga osebno nisem poznal, niti nisem vedel, koliko mu dol-gujem,« je povedal Matej.
Že leta 1997 je zapustil Gorico in odšel v Bologno, naravnost v A1-ligo. Pri OK Val so se njegovemu prestopu na začetku upirali. »Bilo je nekaj trenj, a jih zdaj razumem. Ni šlo za klubski egoizem, iskreno jih je skrbelo, da ne bi zavoljo svoje nezrelosti pogorel. Do-motožje je bilo na začetku res veliko, a prevladala je moja neomajna odločenost, da se uveljavim. Že prvo leto sem, res nepričakovano, igral v postavi. Na krstnem nastopu je pred mano na drugi strani mreže stal Andrea Lucc-hetta, eden od legend italijanske odbojke. Imel sem srečo, da sem v karieri igral proti ali pa skupaj z vsemi najboljšimi igralci na svetu prejšnje in moje generacije,« je povedal Matej. V naslednjih sezonah je igral za številne druge klube, njegov odnos z italijanskim odbojkarskim svetom pa je bil vedno nekoliko konflikten.
»Vedno je tako, da so eni igralci precenjeni, drugi so podcenjeni. Jaz sem v Italiji vedno sodil med podcenjene. Dobro vem, da nikoli nisem bil izstopajoč odbojkar, tak, ki na tekmah dosega po 20 ali več točk in navdušuje množice. Jaz sem bolj tehničen igralec, moja vloga je vzdrževanje ravnotežja v moštvu. Veliko je v tem nevidnega dela. Toda bil sem standardni reprezen-tant, in točno sem vedel, koliko zaslužijo moji najboljši soigralci v reprezentanci. Zato se nikakor nisem mogel sprijazniti s tem, da mi veliki klubi v Italiji ponujajo za angažma precej manj denarja kot njim. Lahko bi šel marsikam, tudi v Treviso (najboljši klub v prejšnjem desetletju, op.ur.), vendar sem ponudbe, ki sem jih doživljal kot ponižujoče za moj status, vsakič zavrnil,« je odkrito povedal naš odbojkar.
Zato se je leta 2005, kot eden izmed prvih italijanskih odbojkarjev, odločil za selitev v tujino, najprej v grški
Iraklis. Bil je tudi prvi italijanski od-bojkar v Rusiji, igral pa je tudi na Poljskem in v Turčiji. Povsod je zaslužil več kot v Italiji. »V vseh teh državah sem se imel lepo. Ko sem odšel v Rusijo, se je tam prvenstvo šele začelo vzpenjati, na Poljskem pa je odbojka nacionalni šport in tam dihajo za ta šport,« je povedal.
Čeprav je Matej letos prvič sestopil v A2-ligo in igral v mladi ekipi kalabrijskega Corigliana, se nima za igralca v zatonu. »To je bila moja odločitev, povezana z rojstvom moje hčerke Martine. Otrok ti spremeni življenje. Lahko bi odšel na Kitajsko, tam, kjer igra tudi reprezentant Savani. Dokler sva bila z ženo sama, je bilo za oba lažje izbrati tujino, zdaj je drugače. Vprašal sem se, ali lahko dojenčku dam jesti, česar še sam nisem nikoli jedel, zato sem se odločil za ponudbo kluba, ki ni bil daleč od doma moje žene. Zdaj bo Martina imela eno leto, bomo pač videli kako naprej. Pogodba v Coriglianu je potekla, zdaj čakam na novo ponudbo, tudi iz tujine. Po Turčiji in Coriglianu je moja cena sicer padla, vendar še vedno računam, da bom igral na visoki ravni,« je povedal Černic, ki je že lani v pogovoru za naš dnevnik omenil, da bo vztrajal še nekaj sezon.
Kaj pa potem? »O tem razmišljam pravzaprav že odkar, sem odšel iz Gorice. Biti trener me ne mika. Kje bom živel, prav tako še ne vem. Tudi v Apu-liji, rojstni deželi moje žene, je zelo lepo živeti.«
A. Koren
smučanje
Pini ni več trener Tine Maze
LJUBLJANA - Švicarski trener Mauro Pini ne bo več sodeloval s slovensko alpsko smučarsko Tino Maze. Pini se je ekipi Team to aMaze pridružil januarja, ko je zamenjal Wal-terja Ronconija. Rezultatska krivulja se je vzdignila, vrhunec pa so bile olimpijske igre v Sočiju, ko je Koro-šica osvojila dve zlati odličji. «To je bila moja odločitev. Tina je želela, da ostanem. Od začetka sem vedel, da je to začasno sodelovanje. Ni bilo ne-soglasij,» so Pinija povzeli švicarski mediji. Ekipo Tine Maze je že pred tem zaradi družinskih obveznosti zapustila fizioterapevtka Nežka Po-ljanšek, v njej pa je že potrjen serviser Andrea Vianello.
TENIS - Italijana Fabio Fogni-ni in Andreas Seppi sta se uvrstila v osmino finala prestižnega teniškega turnirja v Montecarlu na peščeni podlagi. Fognini (št. 10 na svetu) je s 7:6, 6:4 premagal Španca Roberta Aguta (št. 45), Južnotirolec Seppi pa je s 7:6, 5:7, 6:4 odpravil Španca Pabla Anduarja.
KOŠARKA - Ženska A2-liga, polfinale končnice: SGT Trst - Genova 70:61, stanje 2:0.
NOGOMET - 1. slovenska liga: Triglav - Krka 1:1, Domžale - Maribor 1:2, Zavrč - Olimpija 3:1, Gorica - Celje 5:0, Rudar - Luka Koper 0:2.
kolesarstvo - Pokal Montes
Velika nagrada odporništva praznuje letos svojo 60-letnico, nastopilo bo 157 tekmovalcev
Pokal Montes Velika nagrada odporništva, goriška kolesarska dirka za mladince, ki jo športni krožek ANPI vsako leto organizira 25. aprila, na dan osvoboditve v Italiji, bo letos dočakal svojo šestdesetletnico. Predstavitve v občinski knjižnici v Tržiču je bila zato še posebej slovesna, udeležili pa so se je tudi predsednik goriškega odbora CONI Ennio Pi-roni, tržiški odbornik za šport Omar Greco, podpredsednik deželnega odbora kolesarske zveze FCI Bruno Ciotti in predsednik deželnega odbora CONI Giorgio Brandolin. Direktorji dirke bodo Tržačana Radivoj Pečar in Francesco Seriani ter Furlan Glauco Masolino. Prijavljenih je 157 kolesarjev 24 društev, med njimi so štiri iz Slovenije.
Potrebna po peta tekma
PERUGIA - V četrti tekmi polfinala končnice v odbojkarski A1-ligi je Perugia s 3:2 (25:20, 18:25, 25:23, 19:25, 15:8) premagala Piacenzo in poravnala stanje v zmagah na 2:2. Za določitev drugega finalista, prvi je Macerata, bo tako potrebna še peta tekma v Piacenzi.
Negotova prihodnost ACH Volley
LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volleyja so v torek v Murski Soboti še desetič zapored in skupno enajstič osvojili naslov državnega prvaka, s tem pa tudi rešili sezono, najbrž najtežjo v zgodovini kluba. Predvsem zaradi finančnih težav, ki ljubljanski klub pestijo že nekaj časa in zaradi katerih je klub neredno izplačeval igralce. A ti so šli vodstvu kluba na roko, pozabili na denar in opravili svojo nalogo, kot so od njih pričakovali. Ne sicer stoodstotno, saj v ligi prvakov letos niso navdušili, izgubili so tudi slovenski pokal, a najpomembnejša lovorika je v njihovih vitrinah, prav tako pa so osvojili tudi srednjeevropsko ligo.
Toda prihodnost je negotova, kolektiv razpada, brez sredstev edini poklicni klub v Sloveniji nima kaj iskati niti v ligi prvakov. Trener Luka Slabe si predvsem zaradi mlade družine želi ostati v klubu, a v takih razmerah zagotovo ne. Enako razmišljajo tudi igralci, ki si želijo v tujino, tako da je vprašanje, kako se bo na koncu izteklo.
/
ŠPORT
Četrtek, 17. aprila 2014
17
zsšdi - Velikonočni izobraževalni seminar za mlade
V Postojni se bo zbralo 47 slušateljev
Kdor je podvomil v odločitev Združenja slovenskih športnih društev, da izobraževalni seminar za mlade organizira v času velikonočnih praznikov, se je uštel. Za dvodnevni seminar v Postojni (soboto in nedelja) se je namreč prijavilo kar 47 slušateljev 14 različnih društev. Gre v glavnem za dekleta in fante, ki se v naših društvih šele preizkušajo v težkem odborniškem poslu, ki je lahko zelo nehvaležen, toda hkrati poln zadoščenj in zelo koristen tudi za lastno rast. Od prijavljenih jih je le pet z Goriškega, drugi pa prihajajo s Tržaškega. Mlajših od 18 let je skupno 19, mlajših od 29 jih je dvaindvajset, starejših pa sedem. ŠD Kontovel je prijavil 9 tečajnikov, ŠZ Sloga sedem, po štiri ŠD Mladina in ŠD Slo-
ga Tabor, po tri KK Bor, Cheerdance Millenium in ŠD Sokol, dva ŠZ Juventina, po enega SK Devin, ŠZ Gaja, ŠZ Olympia, SPDG in OK Val.
Dvodnevni seminar obsega predavanja z najrazličnejših področjih. Predsednik ZSŠDI bo predaval o športu kot instrumentu ohranjevanja slovenstva in o organizaciji športnih prireditev, o pomenu društvenih arhivov bo predaval Vili Prinčič, dr. Neva Lupinc bo govorila na temo Življenje in rast športnikov v pravih okvirih, Albert Voncina bo govoril o promocijski športne dejavnosti, vodil bo tudi okroglo mizo na temo Vrhun-skost ali amaterstvo v zamejskem športu, ki se je bodo udeležili mladi športniki Vera Balzano, Borut Ban, Ed-
vin Carli in Ambrož Peterlin. Nedeljski spored obsega predavanji Tomislava Omejca (Socializacija in vrednote) ter Janeza Mekinca (Motivacija in komunikacija).
Na fotografiji (Fotodamj@n): s prvega seminarja ZSŠDI za odrasle pretekli mesec v Trstu
klub o klubu - Potrjeni predsednik ŠK Kras Igor Milič
Pogrešajo otroke, delajo pa za vse
Poskušali so obuditi šahovski krožek - Sodelujejo tudi na vaških pobudah, ki niso športnega značaja
Športni krožek Kras bo tudi naslednji dve sezoni vodil Igor Milič, ki je bil pred dnevi potrjen za predsednika zgoniškega športnega krožka. Z njim smo se po rednem občnem zboru pogovorili o delovanju kluba. Ob strogo tekmovalni sekciji namiznega tenisa, o kateri smo pred časom že poročali v daljšem intervjuju, deluje pri športnem društvu rekreacijska sekcija, v sklopu katere vadijo rokomet, balinanje, otroško telovadb in telovadbo za starejše.
Tekmovalni rokomet ste opustili, nikakor pa ne dokončno?
Z rokometom se ukvarjajo naši nekdanji člani, ki nastopajo na rekreativnih turnirjih v Sloveniji, tekmovali so tudi že v Novem Sadu. V Zgoniku pa trenira ekipa Pallamano Opicina, kjer igra polovico naših bivših igralcev.
Pri klubu deluje tudi balinarska sekcija, ki vsako leto prireja tudi balinarski turnir.
Sestavljajo deset balinarjev, ki so starejši občani. Upam, da se jim bo pridružil še kdo mlajši. Nastopajo na zamejskem prvenstvu in po turnirjih v Sloveniji. Tudi letos bomo organizirali mednarodni turnir Krasa, ki bo 17. maja v Samatorci, kjer tudi upravljamo balinišče, v sklopu prireditve Odprte osmice.
Ob temu organizirate še telovadbo za starejše in najmlajše. Koliko je torej vseh članov vključno z namiznote-niško sekcijo?
Sto petdeset. Od teh je 50 otrok. Približno dvajset jih obiskuje otroško telovadbo, prihajajo pa iz naše in okoliških občin. Sestava je mešana, večina pa je Slovencev.
Na občnem zboru se je profesorica in trenerka Sonja Milič dotaknila tudi prezgodnje specializacije, sami pa ste v govoru povedali, da že v osnovni šoli uvajate prvine namiznega tenisa. Kaj ste želel povedati s tem?
Pokažemo jim, kaj je namizni tenis.
Kdaj lahko otrok pristopi k namiznemu tenisu?
Osnovnošolec trenira navadno dvakrat na teden, kar pa ni specializacija, je malo več kot razgibavanje. Medtem ko srednješolci, enajst ali dvanajst let stari trenirajo trikrat na teden, dobro bi bilo, ko bi nato pri trinajstem letu trenirali že štirikrat na teden.
Pri 12 letih treniranje tri- do štirikrat tedensko ni ravno malo. To je smer zgodnje specializacije ... Zdi se mi, da vsi športniki, trenirajo trikrat na teden.
V	vašem govoru ste meddrguim omenili, da ste pri Krasu skušali obuditi šahovsko skupino. Kje se je zataknilo, da ni steklo?
V	sklopu našega društva so že pred 40 leti po vaseh igrali organizirano. To smo hoteli obuditi, s prispevkom ZŠSDI smo kupili šahovnice in ure ter dali na razpolago sejno dvorano. Nenazadnje tudi v šolah igrajo veliko šaha. Organizirana enkrat tedenska dejavnost se ni izšla, vsi šahisti pa
imajo odprta vrata.
Pred dnevi ste ponovno podpisali 9-letno pogodbo za upravljanje športno rekreativnega centra. Kaj pomeni to za klub?
Skrbeti moramo za telovadnico. Odpirati in zapirati vrata, ogrevati jo, urediti zunanjost. Skratka, vse. V breme občine sta luč in voda, za čiščenje pa skrbimo mi.
Koliko vam dodeli občina?
Za delovanje je lani 8000 evrov, prispevek za upravljanje telovadnic pa znaša 1300 evrov na mesec.
V poročilu sicer ne izstopa nobena huda težava, je torej društvo na zeleni veji. Drži?
Pri Krasu manjka samo kakih 30 mladih športnikov, kot povsod. Zato načrtujemo, da bi organizirali prikaz namiznega tenisa v srednjih in osnovnih šolah. Rade volje odstopimo tudi mizo, za učence tudi zastonj.
Ob koncu občnega zbora, ste navedli še kup dejavnosti, ki so nešportne narave. Zakaj se kot športni krožek ukvarja tudi z nešportnimi dogodki?
Za širše ljudstvo. Vse nastaja v sklopu Občine. Od nekdaj smo bili prisotni na polaganju vencev, na proslavi osvoboditve. Delamo tudi za ljudi, ki niso športniki. To nam je v čast. Vsak konec leta nosimo odborniki tudi koledarje po vaseh, gremo do vsake družine. Kdor želi, da še prispevek. Tiskamo 400 koledarjev. (V.S.)
PLANINSKI SVET
Pomladanski izlet
Med najbolj priljubljene izlete tržaških planincev nedvomno sodi Pomladanski izlet, ko se na velikonočni ponedeljek skupaj podamo na sprehod po prebujajoči se naravi.
Letos smo se želeli podati na Banjsko planoto, na košček sveta, ki je zelo malo poznan. Izbrali smo lepo, pestro krožno pot, ki je speljana iz Zgornjega Lokovca preko gozdov in pašnikov, mimo neštetih grap in kraških vrtač na najvišji vrh Banjske planote, na 1071m visoki Lašček ter se po južnem pobočju vije do izhodišča. Tak iti-nerarij smo tudi že objavili med obvestilih.
Čeprav pot dobro poznamo, smo se podali na ogledno turo, da bi preverili njeno prehodnost po letošnji zimski ujmi. Trpka ugotovitev, da so posledice, ki jih je povzročil žled, izredno hude in ne zagotavljajo varne hoje po poti, nam je narekovala spremembo cilja letošnjega Pomladanskega izleta.
Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 2014 se bomo tako podali na Snežniško hribovje, na območje Ilirske Bistrice. Z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, se bomo peljali do vasi Trpčane. Od tod se bomo povzpeli na 997m visoki Ko-
Dijakinje Bartola pokrajinske košarkarske prvakinje
Dijaki večstopenjske šole Bartol in Dolina so pred dnevi nastopili na pokrajinski fazi košarkarskega turnirja tri proti tri. Najuspešnejše so bile dijakinje drugega in tretjega razreda nižje srednje šole Bartol. Kathrin Susanj, Maja Zobec, Giorgia Camagnaro in Sara Zuppin so osvojile prvo mesto in se tako okiti-le z naslovom pokrajinskih prvakinj. Po sistemu vsak proti vsakemu so bile najboljše v konkurenci štirih tržaških šol. V moški konukurenci pa je bila najboljša, ekipa šole Bartol A na 5. mestu (Dimitri in Patrik Zettin, Gabriele Capellini, Dan Rovis in Jan Kalc), učenci dolinske šole (Alek in Mark Zeriul, Rok Ota, Alessan-dro Hervat, Peter Coffoli, Francesco in Elia Negovetti, Erik Macor, Andre Bachi) in ekipe Bartol B (Jaša Cingerla, Martin Oblak, Pasquale Bonini, Gabriele Paia-no, Saša Cej) pa so osvojili nižja mesta.
zlek. Nekaj metrov pod vrhom je tudi koča, kjer se lahko okrepčamo s toplim čajem. Z vrha se odpira lep razgled na dolino reke Reke in na hribovje, ki jo obdaja. Sestopili pa bomo proti Vrbin-škemu dolu. Izlet je primeren za vse. Zbirališče v Bazovici na Vagi, odhod ob 8.30. Predvidene so približno tri ure ne preveč naporne hoje. Za informacije lahko pokličete na telefonsko št. 040 413025 (odgovarja Marinka).
Velikonočno druženje SPDG
SPDG vabi na velikonočni ponedeljek na tradicionalno druženje. Tokrat bodo obiskali zahodna Brda. V kraju Corno di Rosazzo si bodo ogledali starodavno cerkev in samostanske objekte (cerkev se prvič omenja v 11. stoletju in je nastala kot podružnica ben. samostana v Osojah) pod Krmin-sko goro pa kamnolom, kjer so še v obdobju po prvi svetovni vojni lomili kamen za mlinske kamne. Do objekta je mogoče priti po gozdni poti v slabih 20 minutah, vendar je pot kar dobro za-blatana, zato se priporoča primerna obutev.
Opatija v Rosazzu (za ta kraj se, sicer bolj redko, uporablja tudi slov. oblika imena Rožac) bo v ponedeljek odprta od 9. do 12. ure. Prevoz bo z lastnimi sredstvo (zaradi povelikonočnih
dobrot), zbirališče ob 9. uri pri športni hali v Podgori. Najprej bo obisk opatije, zatem premik pod Krminsko goro in ogled kamnoloma, sledi druženje. V slučaju slabega vremena izleta ne bo.
Jama v Zavrhu in
etnološka zbirka v Bardu
Konec meseca je v programu skupinski izlet (predviden je miniavtobus) v Tersko dolino, z ogledom (turistični del) jame v Zavrhu in ogledom etono-loških zbirk v Bardu (Lusevera).Razpis bo objavljen v prihodnjih dneh.
Občni zbor SPDG bo 7. maja
Glavni odbor društva je na zadnji seji sklenil, da bo občni zbor društva 7. maja v Kulturnem domu v Gorici. Poleg rednih statutarnih obveznosti, bodo člani tokrat odločali tudi o novem odboru. Iztekel se je namreč dveletni mandat sedanjega vodstva.
sklad mitja čuk
Sezona je bila v vseh pogledih zelo uspešna
Košarkarji VZS Sklada Mitja Čuk so končali dolgo, toda zelo uspešno letošnjo košarkarsko sezono z zadnjim nastopom v "Prvenstvu bomba" proti prvouvršče-nemu moštvu Schultz. Naši košarkarji so po pričakovanju izgubili, toda z igro so zadovoljili, saj so se favoriziranemu tekmecu predvsem v drugem polčasu trdoživo upirali. Še posebno se je v napadu izkazal Je-lenič, ki je dal 9 točk in dosegel tudi trojko. To je bila že tretja njegova "bomba" v tem prvenstvu.
»Bila to za nas zelo upešna sezona, saj smo na končni lestvici dosegli tretje mesto. Poleg tega je bil naš igralec Fragiaco-mo prvi na lestvici najboljših strelcev, med prvo peterico najbojših igralcev prvenstva pa smo imeli kar dva naša košarkarja, Francesco Sfreddo in Patrika Rebulo,» je zadovoljen dejal eden od dveh trenerjev ekipe Sandi Stefančič. In pristavil: »Sicer ni bila ta sezona uspešna samo zaradi nastopa na tem prvenstvu. Moramo predvsem omeniti srebrno kolajno, ki smo jo osvojili na prvenstvu Slovenije v Ljubljani in da smo brezhibno priredili tradicionalni mednarodni turnir Zmagajmo vsi. Naj se tu zahvalim vsem igralcem in igralkam za vložen napor in vsem sodelavcem, ki so nam pomagali na treningih, tekmah in pri organizaciji turnirja.«
Schultz - VZS Sklad Mitja Čuk 20:11 (14:4)
VZS: Fragiacomo 2, Jelenič 9, Bran-dolin, Corbelli, Maurel, Sfreddo,Spazzali; trenerja: Stefančič, Tomizza. Tri točke: Je-lenič 1
Končni vrstni red: 1. Schultz 20 točk; 2. Il Mosaico Codroipo 16; 3. VZS Sklad Mitja Čuk 8; 4. CEST 8; 5. Zunami 6; 6. Anffastars 2
Najboljši strelci: 1. Fragiacomo (VZS) 78 točk; 2. Esposito (Zunami) 71; 3. Pitto-ni (Il Mosaico) 49
Najboljši igralci: 1. Pormoso (Schultz) 26 točk; 2. Aquila (Anffastars) 25; 3. Espo-sito (Zunami) 24; 4. Francesca Sfreddo (VZS) 22; 5. Patrik Rebula (VZS) 20.
Pri VZS načrtujejo že novo košarkarsko sezono. Po prizadevanju organizatorjev VZS se bo v prvenstvu "Bomba" dosedanjim ekipam priključilo še združeno moštvo Nuove opportunita iz San Giorgia di Nogaro.
»Tudi to je lep dosežek, sicer le organizacijski,« je še dodal Stefančič. (lako)
NOGOMET
Prijateljski derbi v Repnu
Jutri bo v Repnu prijateljska tekma med članskima ekipama Krasa in Brega. Začetek ob 18. uri.
JADRANJE
Skoraj brez vetra
Sirenini optimisti so v nedeljo nastopili na conski regati v Trstu, na kateri so dokončali samo en plov. Šele v poznem popoldnevu je zapihal šibak veter. Najboljša sta bila Petra Gregori, na 7. mestu, med kadeti pa je Dan Fonda osvojil 19. mesto.
primorski_sport face book 4
□ Obvestila
ZSŠDI obvešča, da bo seja odbojkarske komisije za tržaška društva danes, 17. aprila ob 19.00 uri na sedezu ZSŠDI-ja v Trstu. ŠD ZARJA in druge VAŠKE ORGANIZACIJE iz Bazovice vabijo na predvečer 1. maka, v sredo, 30. aprila, na prvomajski nočni pohod na Kokoš. Ob 19.45 poklon padlim partizanom pred vaškim spomenikom NOB. Zbirno mesto za pohodnike bo ob 20.15 pri kalu (cesta proti Lipici).
1 8 Četrtek, 17. aprila 2014
AVTOMOBILI, ZANIMIVOSTI
velika noč - Sabina Šegula in Peter Ribič
Slovenska florista bosta tudi letos okrasila cerkev sv. Petra v Vatikanu
LJUBLJANA - Florista Sabina Šegula in Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo bosta četrtič za veliko noč krasila baziliko sv. Petra v Vatikanu. Čaka ju tri dni sestavljanja aranžmajev, ki bodo krasili oltarni del bazilike, Berninijeve stebre nad oltarjem in ograjo nad kripto. Skupna dolžina dekoracije bo presegla 60 metrov, sta pojasnila pred odhodom v Rim.
Florista je dan pred včerajšnjim odhodom v Vatikan sprejel ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Kot je poudaril na novinarski konferenci, gre za zanimivo promocijo Slovenije v Rimu, saj se bo slika okrašene bazilike pojavljala na svetovnih ekranih.
Po Ribičevih pojasnilih se je sodelovanje z Vatikanom začelo, ko so želeli kot učitelji videti, kako poteka projekt prazničnega krašenja tako velike bazilike. Tako sta se dogovorila za sodelovanje in prvič bolj opazovala delo, nato pa so jima vsako leto zaupali posamezne segmente pri dekoraciji. Letos v Vatikan tako potujeta že četrtič za veliko noč, lani pa sta prvič sodelovala tudi pri božični krasitvi bazilike.
Vatikanski vrtnarji slovenskima floristoma pustijo povsem proste roke pri kombiniranju barv in različnih struktur v cvetličnih kompo-
zicijah. A tradicija je po besedah Sabine Šegule v Vatikanu precej močna, zato večjih novosti ne more biti. Kot je pojasnila, ima bazilika svojo zgodovino in svoj renesančni slog, ki mu je treba slediti. Se pa, kot pravi, vsako leto drugače »podpišeta«.
Poleg obsega aranžmajev, ki ne smejo predstavljati ovire med obredi, so med drugim določene tudi barve cvetja, ki ga uporabijo v aranžmajih. Gre za barve vatikanske zastave: rumeno in belo z dodatki rdeče, ki izhaja iz ključev v grbu zastave. Aranžmaje med drugim sestavijo iz lilij, nageljnov in vrtnic, cvetje pa je donacija Vatikanu s področja italijanskega San Rema. »Tu ni prostora za napake, pomembno je, da je vse narejeno brezhibno,« pravi Sabina.
Vsakokrat pa jima je zaupana tudi okrasitev kakšnega od drugih delov v vatikanskih prostorih, kjer se lahko po Ribičevih besedah »bolj izživljata«. Tako sta doslej okrasila kapelo v apostolski palači, zasebno kapelo papeža v domu Svete Marte, ob lanski božični okrasitvi pa sta okrasila tudi ložo, iz katere papež tradicionalno podeli svoj blagoslov urbi et orbi.
Kaj jima bo dodatno zaupano letos, ne vesta. Bodo pa, kot napovedujeta, za letošnjo ve-
Sabina Šegula in Peter Ribič bosta letos že četrtič okrasila baziliko sv. Petra Vatikanu
osebni arhiv
likonočno okrasitev bazilike porabili tri dni. Nekatere aranžmaje bodo pripravili v vatikanski vrtnariji in jih nato v soboto, ko je bazilika čez dan zaprta za javnost, prenesli v cerkev, nekatere aranžmaje pa bodo oblikovali na licu mesta.
Med večjimi in vidnejšimi je tudi velikonočna dekoracija Trga sv. Petra pred baziliko, na katerem bo več prazničnih slovesnosti. Ta pa je tradicionalno donacija Nizozemske, je še pojasnil Ribič. (STA)
vozili smo - Kitajski SUV, ki prihaja iz Bolgarije
Tudi z enim samim kolesom vas bo Great Wall H6 izvlekel iz težav
Kitajski avtomobili pri nas doslej niso bili deležni prav velikega uspeha, še več, lahko bi rekli, da je kitajski prodor na italijansko tržišče pravzaprav prava polomijada. Vzrokov je veliko, nenazadnje tudi dejstvo, da so le s težavo izpolnili evropske varnostne in ekološke predpise.
Ampak, ena od kitajskih lastnosti je vztrajnost. In tako se je eden številnih kitajskih zasebnih proizvajalcev avtomobilov opogumil, sezidal novo tovarno v Bolgariji, in začel s proizvodnjo jeklenih konjičkov. Prvi proizvod tovarne Great Wall v Bolgariji je pred nami: gre za SUV, ki so ga poimenovali H6 in ki smo ga pred kratkim vozili po cestah okoli Gardskega jezera. H6, ki je po zunanjih merah enakovreden Mitsubishijevemu outlanderju, je SUV evropskega videza, v katerega so vgradili dvolitrski turbodi-zel s 143 KM z evropskim normativom Euro 5.
H6 je dokaj prijetno vozilo, vožnja z njim je po-
vsem neproblematična, čeprav je motor nekoliko glasen. Šeststopenjski ročni menjalnik je nekoliko trd, a dokaj natančen. Great Wall H6 je na voljo v različicah 2WD in 4WD. Pri slednji se štirikolesni pogon elektronsko vključi v neugodnih razmerah. Prenos moči pa je zasnovan tako, da se H6 izvleče iz težavnega položaja tudi, če ima eno samo kolo oprijem na podlagi, sistem, ki ga nimajo marsikateri bolj prestižni terenci. Ker pa je višina od tal 18,5 cm, je premostitev nekoliko višjih ovir nekoliko problematična. GW H6 zagotavlja 5-letno garancijo, kar v Italiji ni problem, problem je v tem, da v Evropi, razen pri nas in v Veliki Britaniji, nima servisne mreže. Ob vprašanju, kaj se zgodi, če se nam avto pokvari recimo na Danskem, so bili Kitajci nekoliko v zadregi.
Za današnje razmere in spričo dobre opremljenosti je cena 22 tisoč evrov za 2WD in 27 tisoč za 4WD še kar sprejemljiva.
napake - General Motors in Toyota
Na kontrolo mora več milijonov vozil
Zadnje čase se vse bolj pogosto sliši o odpoklicu večjega števila vozil raznih tovarn zaradi večjih ali manjših napak pri proizvodnji. Nazadnje je ta usoda doletela milijone vozil znamk GM in Toyota.
Še zlasti je neverjetna zgodna o odpoklicu avtov GM, zaradi katerega se je šefinja tega velikega koncerna Mary Barra morala zagovarjati pred ameriškim kongresom. Pri GM so namreč že od leta 2005 vedeli za napako pri stikalu za zagon motorja, kar je lahko za posledico imelo izklop delovanja motorja in blokiran volan. Zaradi teh težav je 13 ljudi umrlo, več pa jih je bilo po-
škodovanih. Tovarni ameriški kongres očita, da bi bil strošek popravila smešnih 57 centov in bi se amortiziral v nekaj letih. Na servis za zdaj kličejo skupno nekaj več kot 2,5 milijona vozil, pripravljeni pa naj bi bili tudi na številne tožbe. Rezerviranih imajo že preko 300 milijonov dolarjev.
Druga velika tovarna, ki bo morala od-poklicati 800 tisoč vozil samo v Evropi je japonska Toyota. Na avtomobilih so odkrili več različnih težav, a nobena od teh zaenkrat še ni bila razlog za nesrečo s smrtnim izidom. Težave naj bi bile v sedežih, varnostnih blazinah in pri delovanju brisalcev. Ko gre za sedeže,
imata yaris in urban cruiser (proizvodnja januar 2005 do avgust 2010) težave z vodili sedežev, kar lahko povzroči, da ta ne ostane na želeni poziciji. Nekateri avtomobili, predvsem tisti za Japonsko, pa imajo težave z delovanjem bri-salnikov in s stikalom za vžig motorja.
To je za Toyoto drugi največji vpoklic, po tistem iz leta 2012, ko so na servis poklicali kar 7,43 milijona vozil po vsem svetu.
Do sedaj se še ni zgodilo, a mislite si, da je mogoče, da bi italijanski parlament poklical na zaslišanje Fiatovega šefa Marchionneja, zato, ker se sedeži pri pandi ali pri puntu majejo?
land rover - Novi koncept
Discovery s prosojnim pokrovom motorja
Voznik bo videl podlago, po kateri vozi
Na letošnjem avtomobilskem salonu v New Yorku bodo predstavili prototipni discovery vision s kopico novih tehnologij. Tehnologija, ki so jo Britanci poimenovali 'Transparent Bonnet' (prosojni motorni pokrov), bo vozniku ob pomoči že znane tehnologije (Head-Up Display) omogočila virtualni prikaz vozne podlage pred in pod prednjim delom avtomobila, ki bo prikazan na vetro-branskem steklu avtomobila. Celotna zadeva deluje ob pomoči nameščenih kamer, skritih v maski hladilnika. Voznik bo tako lažje premagoval različne, včasih tudi skrite ovire pred avtomobilom, poleg tega mu bo sistem omogočil lažje manevriranje v bolj tesno odmerjenih prostorih in na parkiriščih.
Višja hitrost, manj nesreč?
Resna študija danskega direktorata za ceste je ugotovila zmanjšanje števila prometnih nesreč na odsekih regionalnih podeželskih cest in avtocest, kjer so zvišali hitrostne omejitve. Na danskih cestah se dve od treh nesreč z najhujšim izidom zgodita na podeželskih cestah, kjer znaša hitrostna omejitev 80 km/h. Dvig hitrostne omejitve na 90 km/h je na izbranih odsekih od leta 2011 zmanjšal število prometnih nesreč. Do zmanjšanja prometnih nesreč s smrtnim izidom je prišlo tudi na avtocestah, kjer so najvišjo dovoljeno hitrost dvignili s 110 km/h na 130 km/h.
Strokovnjaki so mnenja, da je še prezgodaj soditi o uspešnosti projekta, težko pa je spregledati zabeležene statistične kazalce. Študija bo zaključena v naslednjem letu, ko bodo objavljeni tudi celotni izsledki.
Pripravil Ivan Fischer
Sandero za ministre
Dacia je v Veliki Britaniji objavila »odprto pismo« finančnemu ministru Georgeu Osborneu, v katerem mu predlagajo nakup modela sandero (cena 6 tisoč funtov) kot najprimernejšega za trenutne gospodarske razmere tudi za ministre.
Sedaj, ko italijanska vlada razprodaja svoje »modre avte«, svetujemo Dacii, naj se obrne tudi na premiera Renzija in mu predlaga nakup »modrih« sanderov. Gotovo ne bodo naleteli na gluha ušesa ...
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 17. aprila 2014
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
Rai Tre
ti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Rodolfo Valentino, la Leggenda 23.20 Talk Show: Matrix
19.30 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.20 Ozadja 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Odkrito Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Show: La Pista 23.30 Canzone: Luciano Ligabue in Dopo tutti questi anni
7.00 Nan.: Friends 7.30 15.25 Show: Vecc-hi bastardi 8.35 16.20 Show: Urban Wild 9.4517.25 Show: Come mi vorrei 10.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Grande Fratello 14.1018.05 Nan.: Simpso-novi 14.35 Risanka: Dragon Ball Saga 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I.
6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.50 Športna rubrika 18.15 Dnevnik 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles 23.45 Film: Spia e lascia spiare
21.10 Show: Wild - Oltrenatura 0.00
Šport: Oktagon
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Reportaža: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik L.I.S., Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Sco-nosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Rango (anim.) 23.00 Gazebo
u Rete 4
6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Incompreso 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore
La 7
LA
7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cor-dier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico
^ Tele 4
21.15 Film: The Rock (akc., i. S. Con-nery, N. Cage) 23.55 Film: Il colpo (krim.)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.10 Talk show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avan-
13.55 Dnevni program 14.00 23.50 Cez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 „Se vivi una volta sola!" 15.15 22.15 Avtomobilizem 15.30 Najlepše besede 16.00 City folk 16.30 Nautilus 17.00 Alpe Adria 17.30 Klepet z... 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Cetrtkova športna oddaja 19.30 Tg - dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 Blue hole 20.30 Zapuščina Henryja Russella 23.20 Sledi
Tv Primorka
8.35 9.00, 11.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.15 19.00 ŠKL 10.15 11.30, 13.00, 14.30, 15.15 Videostra-ni 12.00 Vedeževanje 17.30 Pesem in gora 18.20 Mozaik za gluhe in naglušne 20.00 V službi občanov - Komunala Nova Gorica 20.30 Jezero pri Podpeči 21.00 Predstavljamo: Center za mikroskopijo in spektroskopijo UNG 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 7.20 12.50 Nad.: Budva na morski peni 8.25 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.20 10.30, 11.40 Tv prodaja 9.35 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.45 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.55 Serija: Opremljevalci v zasedi 12.20 Serija: Prenovimo sobo 14.00 23.35 Nad.: Zdravnikova vest 14.55 22.40 Nad.: Talci 18.55 24UR - vreme 19.00 22.10 24UR - novice 20.00 Nad.: Epilog 21.15 Nad.: Črni seznam
Kanal A
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Il portolano 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik
|r Slovenija 1
6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Dok. serija: Zdravje v Evropi 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.4518.35 Risanke in odd. za otroke 16.20 Dok. film: Emanuel iz Evrope 16.45 Dobra ura 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Infodrom 9.00 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.30 19.00, 23.15 Točka 15.25 Dok. serija: Jeruzalem - nastajanje svetega mesta 16.25 Evropski magazin 16.40 Točka preloma 17.20 Mostovi - Hidak 17.50 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 18.20 Dok. serija: Village Folk 18.30 Turbulenca 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: Moč jezera 21.30 Film: Naklepno tveganje
(t Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 8.00 15.30, 17.30 Poročila 9.10 Žarišče 9.40 Slovenska kronika 10.00 Seje delovnih teles:mandatno volilna komisija, prenos 14.00 Seje delovnih teles: 4. nujna seja Ustavne komisije, prenos 17.50
6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.55 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 8.40 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.10 14.25 Serija: Alarm za Kobro 1110.0515.20 Nad.: XIII: Na sledi zarote 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Živali na delu 13.30 19.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.10 Film: George O'Keeffe 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Fantastični štirje 2 (fant.) 21.50 Nad.: Spartak - Vojna prekletih 22.55 Film: Dirka smrti 2
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Mednarodni utrinki; 12.15 Dolgo devetnajsto stoletje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Borut Spacal: Nočni svet - 5. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna;
IRIS
Četrtek, 17. aprila Iris, ob 01.20
VREDNO OGLEDA
Medea
Italija 1970
Režija: Pier Paolo Pasolini Igrajo: Maria Callas, Massimo Girotti in Giuseppe Gentile
Filmska predelava gledališke drame, ki nosi pomemben podpis Pier Paola Pasolinija, ima za protagonistko Mario Callas. "Divina" je tokrat kraljica barbarskega plemena, ki se ne more kaj, da bi se ne maščevala nad moževim varanjem. Ko se zave, da jo je ta zapustil, usmrti oba otroka.
Pasolinijev celovečerec, ki ga je furlanski režiser posnel tudi na gradeškem otoku Mota Safon, se seveda navezuje na Evripidovo tragedijo, ki ji je v filmski postaviti, Pa' posebej naglasil razlike in protislovja med kmečkim in mestnim doživljanjem sveta.
9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00 Globalna vas; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru.
SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Glasba, gledališče... and all that jazz; 21.05 Arsov forum; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Nedelja, 13. aprila 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1020^ 1010 ^ 1000
Nad Balkanom in osrednjim Sredozemljem je ciklon-sko območje, nad zahodno in srednjo Evropo pa je območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda doteka k nam hladen zrak.
/
Po vsej deželi bo jasno ali rahlo pooblačeno. Ob morju bo pihala zmerna burja.
Pretežno jasno bo, čez dan se bo v vzhodni Sloveniji pooblačilo. V jugovzhodnih krajih bodo možne rahle padavine. Veter bo slabel.
Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, v alpskih dolinah in v zatišnih legah do -3, najvišje d nevne od 12 do 16, na Primorskem do 20 stopinj C.
Po vsej deželi bo jasno ali rahlo pooblačeno. Proti večeru se bo pooblačilo in ponoči bo začelo deževati.
Jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod še možna slana. Čez dan bo precej visoke, kopre-naste oblačnosti.
—
čer se je
1981 - Prejšnji večer se je močno ohladilo, popoldanske temperature so bile zato ponekod okoli 15 °C nižje od prejšnjega dne. Na Šmarni gori (665 m) je bilo ob 2. uri popoldne 4,6 °C (dan prej 20,6 °C), v Ljubljani 6,8 °C (22,8 °C).
Danes: ob 4.32 najnižje -59 cm, ob 10.57 naj-	_
višje 33 cm, ob 16.32 najnižje -21 cm,	g Morje je skoraj
q ob 22.26 najvišje 46 cm.	5 mirno- tempera-
E Jutri: ob 5.06 najnižje -57 cm, ob 11.38 naj-	tura morja 15
višje 29 cm, ob 17.07 najnižje -14 cm,	I stopinj C. ob 22.57 najvišje 40 cm.
500 m...........12
1000 m............7
1500 m............0
2000 m ...........-6
2500 m ...........-8
2864 m..........-11
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah lahko doseže do 5, v gorah do 6.
Premier odstopil zaradi steklenice vina
SYDNEY - Premier avstralske zvezne države Novi južni Wales Barry O'Farrell je včeraj odstopil s položaja, potem ko je pred protikorupcijsko komisijo lažno vztrajal, da ni prejel 2000 evrov vredne steklenice vina Penfolds Grange Hermitage iz leta 1959. A ko mu je komisija povedala, da imajo pisno zahvalo, ki jo je podpisal, se je začel sklicevati na izgubo spomina in odstopil s položaja.Sporno steklenico vina je O'Farrell po svoji izvolitvi leta 2011 prejel od poslovneža in odvetnika Nicka Di Girolama, ki ga protikorupcijska komisija preiskuje zaradi domnevnih finančnih prevar. Na njegovo stran je medtem že stopil avstralski premier Tony Abbot, ki je dejal, da je njegov odstop dejanje integritete in časti, kar je po njegovih besedah v Avstraliji redko.
Harrison Ford se zanima za nadaljevanje Iztrebljevalca
tus
•	Tuš MARKET KOMEN, Komen 118a, 6223 Komen
•	TUŠ SUPERMARKET KOZINA Bazoviška cesta 16, 6240 Kozi
•	TUŠ HIPERMARKET PLANET KOPEI Ankaranska 2, 6000 Koper
•	Tuš Market Koper,
Ulica 15. maja 25, 6000 Koper
•	TUŠ SUPERMARKET LUCIJA, I Liminjanska 107, 6320 Portorož
•	TUŠ SUPERMARKET, Partizanska 71, 6210 Sežana
LOS ANGELES - Čeprav je bilo za Harrisona Forda snemanje filma Iztrebljevalec iz leta 1982 eno najtežjih v njegovi karieri, igralec vseeno razmišlja o sodelovanju pr nadaljevanju.»Če bo scenarij dober, si bom zelo prizadeval za ponovno sodelovanje z Ridleyem Scottom,ki je izjemno nadarjen režiser,« je dejal. V filmu Iztrebljevalec, dogajanje je postavljeno v Los Angeles v leto 2019, je Ford zaigral iztrebljevalca Deckarda, ki lovi umetno ustvarjene ljudi. Lani je udarila novica, da bo Michael Green predelal scenarij Hamptona Fancherja za nadaljevanje Iztrebljevalca, ki bo postavljeno v še bolj oddaljeno prihodnost v Los Angelesu.
VASO ZELJO JIH OČISTIMO I MESO iN V MESNICI PRIPRA- I MESO I VLJENI MESNI PRIPRAVKI I
'vsm r
tiVi *
i * J 7 '
BlO IZDELKI PO UGODNIH

Več kot 200 prodajnih mest v Sloveniji • Prvovorstna ponudba več kot 30.000 izdelkov • Velika izbira svežih, okusnih in slastnih izdelkov po ugodnih cenah
Kraška šunka
Slovensko
• prekajena • vakuumsko pakirano • Kras • cena za 1 kg
Akcija
-64 %
HK
4,29 €
Redna cena: 11,99 £
ÉM
M
k
•3T1
Pivka y
PlŠČANČJA KRILA
•	zamrznjeno • Pivka
•	cena za 1 kg
2,39 €
Mlado goveje
PLEČE BREZ KOSTI
• cena za 1 kg
7,99 €
Odlična
PONUDBA
Redna cena: 4,79 £
S ČLANSTVOM V TUŠ KLUBU DO PRIHRANKOV
Ekskluzivno IZVRSTNO MESO - UGODNE CENE
sveže in okusno
pinca, rozinov kruh, kruh z rozinami, pinca s čokolado
t i
D*NAR
Mojih 10
D*nar, ki je vrednost v evrih, pridobite ob nakupu in plačilu izbranih izdelkov ali storitev oziroma ob koriščenju posebnih ugodnosti. Če ste upokojeni se včlanite v Tuš Senior klub in vsako sredo boste
pri d ob i I i 11 % vre d n osti nakupa kot D* n ar na Tu Š k lub kart ico.
•	do 50 % popust pri nakupu izdelkov priznanih blagovnih znamk
•	popusti na celoten nakup
•	popust pri plačilu goriva na bencinskih servisih Mol
Izberite in aktivirajte svojih 10 najljubših izdelkov in jih 3 mesece kupujte do 50% ceneje. Katalog izdelkov poiščite na prodajnem mestu.
tuš KUPON D*NAR
17., 18. ali 19. 4. 2014
v trgovinah in fransizah Tuš
SPREJEMAMO NAROČILA ZA SVEŽE MESO JAGNETINE Več informacij in sprejem naročil na tel: 00386-70-882 -056 ali e-mail: cashsezana.recepcija1@tus.si
Vrednost nakupa ni omejena, maksimalni možni popust je 500 €. Kupon se lahko unovči enkratno pri enem nakupu v dnevu z eno Tuš klub kartico. Velja v četrtek, 17. 4., v petek, 18. 4. ali v soboto, 19. 4. 2014 v vseh trgovinah in fransizah Tuš. Kupec j"e upravičen dc unovčenja enega kupona oz. unovčenja ene vrste popusta na nakup. Pridobljeni popust se kupcu prizna za izdelke, ki jih je prinesel na blagajno pred unovčenjem popusta ir ne velja na kasneje izbrano blago. Popust ne velja na izdelke v akciji, izdelke v akciji D*NAR, izdelke iz Kataloga želja, časopise in revije, tobačne izdelke, vrednostnice za mobilne telefone, povratno embalažo, plačilo položnic, jeklenke, nakup darilnih bonov ali kartic. % popusta se naloži kot D*NAR na Tuš klub kartico. Kupon ni unovčljiv v poslovalnici Ekstra Tuš Ptuj.
11-99 %
D*NARJA od nakupa
*ña Tuš klub kartico

CENAH
2090003207351