I, torek, 8.121981 CENA 9 din *avni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 94 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pova ovan j a praznik Pred letošnjim ?*kwn republike s« izročili J*? 36 novih .stanovanj rra fjjfi pri Jesenicah delavcem in 2*>ni iz jeseniške občine. Med J* jih je 30 — gTe za Ptojence, mlade družine in so-jj* tibkejse občane — vselilo v JJ^ja, ki so jih zgradili iz L*** solidarnostnega sklada, r"1 stanovanja pa je odkupilo Fjnenifikih organizacij zdru-IjJ1 dela za svoje delavce. «j« dva stolpiča na območju F**hega načrta Hrušica-za-izročili svojemu namenu s Projo zamudo, ker so morali Pfttgradnjo stavb spremeniti ogrevanja in ker so dela radovala počasi tudi zaradi P* prejšnje zime. j RaD^ fznanje Pečanom P*e _ V krajevni skupnosti JPkPlinica so nadvse slovesno l^li letošnji praznik republike. l?*ki>0Bti so po govoru predal' krajevne konference socia-Pn»ze Vinka Sumija podelili i^e značke osvobodilne ironij občanom za sodelovanje v |?*«voDodilni borbi. Krajevna P^ca Socialistične zveze in K^eze borcev sta namreč na Lr koordinacijskega odbora za ^ pri občinski konferenci * občinskega odbora borcev-fcnizacije sklenila s spomin-■Ntom OF nagraditi ob 40. ob-fovobodilne fronte vse ak- fmed vojno delovali na iteč. Iz krajevne skup--Planica so znak prejeli »t, Vinko Jalen. Maks >nija Kavalar, Marija ~anez Kerštanj, Jože *• Frančiška Mežik, Janez Oder. Alojz Oman, Oman, Ivanka Nov zakon o cestah Podpora večji učinkovitosti Na Gorenjskem imamo precej cest, ki naj bi jih po novem zakonu vzdrtevala ena sama delovna organizacija — Pri vzdrževanju nastajajo veliki problemi in ovirajo občinske meje Radovljica — V Sloveniji imamo več sistemov vzdrževanja cest. Prvi sistem predstavljajo cestna podjetja za vzdrževanje avtocest, magistralnih in regionalnih cest. drugi sistem je del komunalnih organizacij, ki vzdržujejo lokalne ceste, tretji sistem pa tvorijo krajevne skupnosti, ki vzdržujejo precej lokalnih : cest. Predlog novega zakona o cestah med drugim določa, da se za vzdrževanje vseh razvrščenih cest na območju ene ali več občin organizira ena temeljna organizacija za vzdrževanje in varstvo cest. Temeljne organizacije za vzdrževanje cest iz .širšega cestno-prometnega območja pa naj bi se združile v delovno organizacijo, kar bi zagotavljalo enotnost in učinkovitost clotnega sistema združenega dela. Na Gorenjskem imamo v jeseniški občini 44 kilometrov magistralnih cest, 47 kilometrov regionalnih, 60 kilometrov lokalnih cest, v Kranju je 23 kilometrov magistralnih, 84 kilometrov regionalnih in 199 kilometrov lokalnih cest, v Tržiču je 16 kilometrov magistralnih. 13 kilometrov regionalnih in 59 kilometrov lokalnih cest. v Skofji Loki nimajo magistralnih cest, imajo pa 132 kilometrov regionalnim in 477 kilometrov lokalnih cest, v radpvliiški občini pa morajo vzdrževatri 12 kilometrov magistralnih. 156 kilo- Vabljiv sejem Krvodajalska akcija v Radovljici Radovljica — Občinski odbor Rdečega križa Radovljica ho tudi letos organiziral redno akcijo prost ovoljnjega darovanja krvi. Krvodajalska akcija poteka v Radovljici v teh dneh. trajala pa bo od 7. do 15. decembra. V ponedeljek, torek, sredo in četrtek bo v spodnjih prostorih Zdravstvene enote Bled na Bledu, v petek. 11. 12. bo v Zdravstveni enoti v Bohinjski Bistrici in v torek. 15. decembra bo v sindikalnem domu v Kropi. I). K. NARAVA V SKODELICI ČAJA V SREDIŠČU POZORNOSTI metrov regionalnih in 114 kilometrov lokalnih cest. Ker prihaja pri vzdrževanju cest do velikih problemov, so v radovljiški občini nadvse ugodno sprejeli novi zakon o cestah. Tako je komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve predlagal, da se za Gorenjsko kot zaključeno cestno območje ustanovi temeljna organizacija združenega dela za vzdrževanje in varstvo javnih cest z enotami v vsaki občini. Taka organiziranost je v skladu z dosedanjimi izkušnjami Cestnega podjetja Kranj, ko so v preteklosti večkrat ob vzdrževanju nastopili problemi zaradi občinskih meja. V prid enotni organizaciji govori tudi številčno stanje cest in možnost boljše strojne in kadrovske usposobitve. Samoupravna interesna skupnost za ceste naj bi se organizirala tako, da bi se čimbolj približala uporabnikom v občini. Njena dejavnost naj bi obsegala vse cestno omrežje, tudi nekategorizirane javne ceste. Tako so Radovljičani predlagali, naj bi ustanovili iniciativni odbor, ki naj bi izdelal predlog najbolj ustrezne organiziranosti interesne skupnosti, ki je po predlogu zakona lahko medobčinska, občinska ali pa v obliki enote pri sedanji teresni skupnosti. samoupravni m-D.Kuralt ^matija Oman, Franc a>a Petrič. Olga r\aSmger t^ožič. Drago Žerjav in Emil kulturni učenci mladinci in ^<*t je popestril v katerem so nastopili cici v* domačega vrtca, Lj? «ole, rateški "*obeh rateskih karavl. Nič l^ano ni bilo odprtje knjiž-jo v Ratečah že dolgo A. Kerštan Kranj — Prostori Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju bodo decembra zasedeni od jutra do večera, kar velja tako za novo večnamensko dvorano kot za stare sejemske in prireditvene prostore. Od praznikov dalje obratuje umetna ledena ploskev, na kateri se je v prvih petih dneh drsalo skoraj 5000 ljubiteljev te rekreacije. Pogosto so delavci sejma ob pomoči kranjskih hokejistov ponoči pripravljali led, da je bila ploskev naslednji dan nared. Nekatere šole, med prvimi gimnazija, so se že odločile, da bodo ure telesne vzgoje namenjale drsanju. Januarja bodo v dvorani tudi že začenjali nameščati Elanove montažne tribune. V soboto, 12. decembra, ob desetih dopoldan bo predsednik kranjskega občinskega sveta Zveze sindikatov Vinko Sarabon odprl 22. novoletni sejem, ki bo trajal do vključno 20. decembra. Bo širokopotrošnega značaja z nižjimi cenami, v novi sejemski dvorani pa bo Slovenija avto pripravil svojo razstavo. Takoj po sejmu se bodo začele na sejmišču letošnje prireditve dedka Mraza, ki bodo letos še bolj organizirane in privlačne. Zadnja letošnja prireditev bo silvestrovanje, tudi tokrat množično in ceneno. Sejmišče bo tako ves december zasedeno, kar terja od sejemskih delavcev obilo dela, obenem pa dokazuje, kako je Kranju in Gorenjski takšen prireditven prostor potreben. -jk Kranj — V petek je bita v prostorih skupščine občine Kranj skupna žalna seja. na kateri so počastili spomin na občane iz kranjske občine ponesrečene v letalski nesreči. — Fofo: I. K. Zmaguje solidarnost Jutri, v sredo, vsaj tako je bilo najavljeno, bosta pozno popoldne prileteli dve posebni letali, v katerih bo 180 krst s posmrtnimi ostanki potnikov Inex Adriinega letala. Na letališču bo krajša žalna slovesnost, nato pa bodo posmrtne ostanke prepeljali na ljubljanske Zale, kjer bodo strokovnjaki Sodno medicinskega instituta nadaljevali svoje delo pri prepoznavanju. Za sedaj še ni mogoče reči. kdaj bo to delo opravljeno, verjetno pa bo trajalo še nekaj časa, kljub dobri dokumentaciji in zbranim podatkom, ki lahko pripomorejo k prepoznavanju ponesrečenih. Medtem pa se iz vse domovine oglašajo odzivi solidarnosti, pripravljenosti pomagati družinam ponesrečenih. V oddaljenem Prokuplju so šolarji zbrali 50.000 din in jih namenili otrokom, katerih starši se niso vrnili. V tistih slovenskih občinah, kjer so ugotovili, da so sorodniki, predvsem pa otroci, potrebni takojšnje materialne pomoči, so izvršni sveti že namenili določene vsote denarja kot prvo pomoč. Tudi Rdeči križ Slovenije je odprl poseben žiro račun, na katerega lahko delovne organizacije in posamezniki, ki bi to želeli, nakažejo sredstva v pomoč družinam ponesrečenih. Številka žiro računa ne bo objavljena, dobiti pa jo je mogoče na Rdečem križu Slovenije. V petek je o ukrepih, sprejetih za pomoč družinam ponesrečenih, razpravljal tudi kranjski izvršni svet. Ugotovil je, da trenutno ni velikih problemov; socialna služba je lahko ugotovila, da je za otroke poskrbljeno, da je premoženje, predvsem prazna stanovanja in hiše umrlih, zavarovano. V delovnih kolektivih, v katerih so bili umrli potniki, so se prav tako že dogovorili za nekatere trajne oblike pomoči otrokom svojih sodelavcev. Za starše, ki so jim bili njihovi otroci, umrli v letalski nesreči, v veliko pomoč in bi zdaj lahko zašli v stisko, pa je treba v okvirni pristojnih alužb poiskati možnosti za ublažitev situacije, v kateri so se naenkrat znašli. Podobno so ukrepali tudi v radovljiški in škofjeloški občini, iz katerih je bilo tako kot iz Kranja več potnikov. Omejitve načele izvozne plane Medtem ko v večini od desetih večiih delovnih organizacij teče proizvodnja nemoteno in s tem tudi izvoz, pa so se zaradi carinskih omejitev srečali z večjimi težavami predvsem v kranjski Savi, tekstilindusu in Planiki ^•Loka — V nedeljo, 6. decembra, seje na regijskem tekma ttj^&t v pesmi, besedi in spretnosti« v Skofji Loki odloči/o. kdo bo fflal Gorenjsko na republiškem tekmovanju. Najivč znanja o W^ 1/1 ustvarjanju Titove armade je pokazala ekipa mladincev in ffii[iz Radovljice in Bohinjske Bele. ki je zmagala pred kranjsko ^ofjeloiko ekipo. Zmagovita radovljiška ekipa bo imela ponovno ^^ost pokazati svoje znanje na dan -JLA. 22. decembra. v Ljub r1- - Foto: D. Z. Kranj — Kranjski izvršni svet sproti spremlja položaj v tistih delovnih organizacijah, ki so se konec novembra zaradi zapore carinjenja blaga znašle v težavnem položaju, ko so morale zaradi pomanjkanja nekaterih vrst reprodukcijskega materiala iz uvoza zmanjševati proizvodnjo. Leta je v nekaterih največjih delovnih organizacijah, ki so obenem tudi največji kranjski izvozniki, manjša, kot je bil novembrski plan. Stanje proizvodnje sproti spremlja komite za gospodarstvo in poroča izvršnemu svetu. V najslabšem položaju se je znašla kranjska Sava. vendar pa se je stanje tik pred novembrskimi prazniki zaradi specialnega soglasja zvezne uprave za carinjenje blaga, s katerim je Sava dobila nekaj najnujnejšega reprodukcijskega materiala iz uvoza, nekoliko izboljšalo. Kljub temu teče v Tovarni avto-pnevmatike proizvodnja s 75 odstotki, še nekaj nižja je v Velo-pnevmatiki in v Umetnem usnju, kar za polovico manjša pa je bila prvi delovni dan v decembru v tozdu Tehničnih in kemičnih izdelkov. V Savi predvidevajo, da bodo imeli za približno četrtino manjšo proizvodnjo do konca tega tedna, stanje pa naj bi se izboljšalo že v ponedeljek, 14. decembra. Za sedaj ocenjujejo, da zaradi zastojev v proizvodnji ne bodo mogli izpolniti izvoznega plana in računajo, da bo izvoz zato manjši za 22 do 25 odstotkov. Na začasnem dopustu je tudi okoli 170 delavcev. V Tekstilindusu je konec novembra zmanjkalo poliestra in nekaterih barvil. Zaradi tega so že občutili tudi zastoj v proizvodnji, tako da bodo po oceni morali zmanjšati izvoz na konvertibilno področje za okoli 300.000 dolarjev. Nekaj zastojev je povzročila zapora carinjenja tudi v Planiki, kjer so konec novembra morali delno preusmeriti proizvodnjo, vendar pa se je stanje izboljšalo, potem ko je zvezna - uprava za carinjenje blaga tako kot Savi omogočila uvoz reprodukcijskega materiala. Predvidevajo, da bo do sredine tega tedna proizvodnja tekla nemoteno. V Iskri trenutno zaradi zastojev v proizvodnji ni delavcev na začasnem dopustu in proizvodnja teče nemoteno: trenutno so položaj uredili tudi z razporejanjem delavcev v nekaterih tozdih na druga dela. Predvidevajo pa, da bi nekaterih delov iz uvoza utegnili zmanjkati še pred koncem decembra. V ostalih delovnih organizacijah, kot so IBI, Eksoterm, Gorenjski tisk. Zvezda, Gorenjska oblačila in Ikos za sedaj nimajo posebnih težav, proizvodnja teče nemoteno. L. M. CP GLAS v novih prostorih tel.: 28-463 uprava 27-960 mali oglasi komerciala 22. novoletni vkranju sejem 12.20.dec.'81 NA RAZSTAVIŠČU GORENJSKEGA SEJMA V KRANJU Silvestrovanje IGRAL BO ANSAMBEL DOBRI ZNANCI S PEVCEM B. KORENOM O LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 8 DECEMBRA 1911 PO JUGOSLAVIJI STANE DOLANC V BONNU V nedelj*> je v Bonn pripotoval član predsedstva CK ZK-J Stane Do/one. Pogovarjal se je z najvišjimi voditelji nemške socialdemokratske stranke m predstavniki drugih vodilnih zahodnonemških političnih strank. V ponedeljek je govoril na srečanju uglednejših politikov, strokovnjakov, puhlici stov m drugih raziskovalcev s področja politike in političnih odnosov. najdražje Šolske potrebščine (ene na drobno .so se v Sloveniji novembra manj povečale kot oktobra. Podražila se je elektrika, podražitev mlečnih izdelkov /xi je prišla tako pozno, da je slovenski zavod za statistiko še ni vračunal v novembrske cene. Tako so letošnje cene v enajstih mesecih porasle za 45.H odstotka. Na vrhu lestvi ce enoletnih podražitev so šolske potrebščine in časopisi, ki so j' tem času podražili za 7H.4 odstotka, gradbeni material je dražji za 62.9 odstotka, maščo be za 56, kemična sredstva za kmetijstvo, 542. električni gospodinjski stroji za 50,6. usnje in gumijevi izdelki tudi za toli kit. jajca za polovico, le malo manj mleko itd. NOV CARINSKI PREDPIS ZAVRL PREHODE Sovi carinski ukrep, ki je začel veljati 5. decembra, je napovedal črne dneve za kupce, ki hodijo ob sobotah nakupovat čez mejo. -Jugoslovani smejo sedaj prinesti v domovino le za 2(X) dinarjev neocari nje nega blaga. Nov predpis je v soboto povzročil precejšnjo gnečo na mejnih prehodih. Največja je bila v Šentilju, kjer so se številnim jugoslovanskim kupcem pridružili tudi zdomci, ki so se zaradi praznikov v Avstriji odpravili domov. Čeprav ho se na avstrijski strani nabrale večkilometrske kolone, so naši cariniki delali temeljito. Samo v soboto so na Šentilju zaplenili več kot H ton kave, ki sojo naši državljani žele/i pretihotapiti prek meje. NOVA SLOVENSKA ŠOLA V nedeljo dopoldne so odprli novo šolo v Steverjanu pri Gori ci. Hkrati so proslavili tudi HOO-letnico prvega poimenovanja kraja s sedanjim ime nom. Nova šola, ki jo je izročil namenu predsednik deželnega odbora rurlanije — -Julijske krajine Antoni o Comelli je najlepši šolski objekt, kar jih imajo Šimenci v Italiji. Zupan občine Steverjan Stanislav Klanjšek je v svojem nagovoru udeležencem proslave nanizal vrsto podatkov o prizadevanjih krajevne uprave za ohranitev istovestnosti slovenskega prebivalstva. VIDA TOMŠIČ V ŽENEVI Članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič se je pet dni mudila v Ženevi, kamor jo je povabil UNICEF. Tam se je pogitvarjala z najvišjimi funk cionarji te organizacije pri OZN in sicer o splošnih razvojnih vprašanjih, samoupravljanju ter o položaju žensk in otrok v naši družbi. Slovenci na Koroškem Sosveti niso rešitev Celovec - Slovenski informacijski in dokumentacijski center SIN DOK iz Celovca poroča, da so se 27. novembra sestali člani vodstva Narodnega sveta koroških Slovencev in upravnega odbora ter krajev nih odborov Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Zavzeli so se za ponovno oživitev kontaktnega komiteja pri avstrijski zvezni vladi, ki je bil ukinjen pred sprejetjem sedmo julijske zakonodaje leta |9"*i. ki je sprejela kot rešitev tega vprašanja manjšinske sosveti-, kar pa Slovenci odklanjajo. »V zavesti odgovornosti za razvoj slovenske narodne skupnosti ocenjujemo sedanjo avstrijsko manjšinsko politiko kot nadaljevanje asimilacijskega pritiska na slovensko manjšino,« je rečeno v skupni izjavi. »Zakona o narodnih skupinah ne priznavamo kot izpolnitev 7. člena avstrijske državne pogodbe. Odklanjamo ga kot celoto in v njegovih posameznih odredbah. Bojkot sosvetov je za nas protest proti sedanji manjšinski politiki in posebej se proti zakonu o narodnih skupinah, ki ne pomeni uresničitve 7. člena, ampak njegovo revizijo. Koroški Slovenci ne moremo sprejeti dejstva, da so sonosilci manjšinske zakono- daje tiste sile. ki so v prvih vrstah nasprotnikov naših pravic. Takšen položaj imamo danes, ko v okviru trostrankar-skega sporazuma o obsegu pravic odločajo slovenski manjšini najbolj nenaklonjene sile. Odločno odklanjamo pogojevanje izboljšanja na področju pravic slovenske manjšine z vstopom v sosvete. To je nedovoljen in protizakonit pritisk na manjšino.« Slovenski organizaciji v izjavi poudarjata, da se v i>etih letih po sprejetju zakona o narodnih skupinah in dve leti po sprejemu opera* tivnega koledarja ni zgodilo nič bistvenega, kar hi povečalo zaupanje do manjšinske politike. Koledar smo predali zvezni vladi, da bi sjieljali reševanje manjšinske problematike iz slepe ulice. Kljub slabim izkušnjam, pravi izjava, sta se organizaciji priprav I jeni enakopravno pogovarjati z državnimi in deželnimi organi, ki so edini odgovorni in pristojni za uresničitev državne pogodbe. Zato je predlagana oživitev kontaktnega komiteja, odklonjeno pa je sodelovanje v sosvetu. Pozitiven odziv na pobudo bo povečal zaupanje manjšine v politiko reševanja tega vprašanja J. Košnjek Neporavnane obveznosti V skladu z gradnjo družbenih objektov se je letos zbralo le nekaj nad polovico planiranih sredstev — Program investicij bo treba spremeniti-prav tako nekatera določila sporazuma, da bo omogočeno racionalnejše razporejanje in poraba sredstev Kranj . — Ko je izvršni svet letu zbralo za 91,5 milijona din, pa je je izvršni kranjske občinske skupščine razpravljal (J poročilu o uresničevanju samoupravnega sporazuma o združevanju in razporejati ju sredstev za izgradnjo družbenih in komunalnih objektov v obdobju 1981-1985 v letu 1981 za področje družbenih dejavnosti, je ocenil, da stanje ni nič kaj razveseljivo. V kranjski občini je sporazum o združevanju sredstev za gradnjo družbenih objektov podpisalo 260 udeležencev, ki naj bi v tem srednjeročnem obdobju zbrali 435 milijonov din za Center usmerjenega izobraževanja, prizidek Doma upokojencev, za vrtce, osnovno šolo. adaptacije in popravilo kulturnih objektov ter za športne objekte v krajevnih skupnostih. Čeprav je bilo predvideno, da se bo v letošnjem Bodo denarne pomoči višje Radovljica — Na Gorenjskem so že razpravljali o valorizaciji denarnih pomoči v okviru skupnosti otroškega varstva. Organizirali so posvet o tem, za koliko naj hi bile denarne pomoči višje, in za posvet pripravili variantne predloge. S tem naj bi odpravili nesorazmerja pri teh družbenih dajatvah med gorenjskimi občinami. Po prvi inačici naj bi se denarne pomoči po dohodkovnih skupinah povečale za delavce in upokojence, za kmete, za otroke edinih hranilcev in za telesno in duševno prizadete otroke. Denarne pomoči bi bile lahko višje v vseh skupnostih otroškega varstva razen Jesenic. Skupnost otroškega varstva je že izvedla valorizacije denarnih pomoči s 1. majem, vendar le v skladu z razpoložljivimi sredstvi. V radovljiški občini predlagajo, da bi lahko izplačali višje denarne pomoči glede na razmeroma velik izpad upravičencev, saj še imajo sredstva. D K. DOGODKI IN SREČANJA Nadzor nad porabo - Na pobudo kominije za družbeni nadzor pri skupAčini občine Radovljica no se na posvet u zbrali predsedniki organov samoupravne delavske kontrole. Pri tem so se zavzeli za to. da bi člani organov delavske kontrole v sedanjem gospodarskem trenutku še bolj spremljali samoupravne odnose in varovali družbeno lastnino. Predvsem si bodo prizadevali za dobro organizacijo in večje prizadevanje pri delu za zagotovitev večje proizvodnje in dohodka. Racionalno gospodarjenje in varčevanji' mora postati vsakodnevna skrb slehernega zaposlenega delavca, zato bodo predvsem pazili na to, da ne bo prihajalo do razsipanja družbenih sredstev. Stalno bodo morali preverjati oblik B C valci po! in p-Mo4 ii icijske in skupne porabe kot tudi stroške reklaman reprezentance, nadomestila za službena potovanja, nadurno delo. zaposlovanje po pogodbah in ostala izplačila. D K. Priprave na volitve - V sredo. 9. decembra, ob lfi. uri se bosta sešli v sejni sobi jeseniškega zdravstvenega doma predsedstvi občinske konference Socialistične zveze in občinskega sveta Zveze sindikatov z Jesenic. Na skupni seji bodo udeleženci sprejeli poročilo volilne komisije o evidentiranih možnih kandidatih za skupščinske volitve prihodnje leto. Razpravljali bodo tudi o oblikovanju delegacij za volitve ter za to pomembno nalogo potrdili rokovnik aktivnosti med pripravami in izvedbo (Si do srede novembra bilo na računu skoraj za polovico manj sredstev — 51.3 milijona din. Tako velik izpad ima seveda tudi posledice: kar okoli 40 podpisnikov sporazuma v letošnjem letu še ni poravnalo svojih obveznosti. Medtem ko se sredstva iz prispevnih stopenj posameznih interesnih skupnosti plačujejo tako. kot je bilo predvideno, pa se je sredstev iz bruto osebnega dohodka in sredstev sklada skupne porabe do srede novembra zbralo le za dobrih M) odstotkov predvidene vsote. Izvršni svet bo zato predlagal zborom skupščine na decembrski seji. naj pozove vse podpisnike, da bi poravnali svoje obveznosti do sklada. Izvršni svet se je tudi strinjal s predlogom, da bo potrebno spremeniti dosedanji samoupravni sporazum in program gradnje sploh, kar se je pokazalo za potrebno že v letošnjem letu. ko je nastal problem nove šole na Planini in pa glede komunalne opremljenosti centra usmerjenega izobraževanja. L. M. Svečano v vojašnici Škofja Loka — letošnji 29. november so svečano proslavili tudi v škofjeloški vojašnici Jože Gregorčič-(lorenjc. V dvorani vojaškega kluba so priredili občinsko kviz tekmovanje Mladost v jiesmi. besedi in spretnosti. Na njem so bili najuspešnejši predstavniki gimnazije Boris Ziherl in vojaki iz enote Vje-koslava Antoniča. ki so sestavljali eno od ekip. Sodelovali sta tudi ekipi lesne šole in Alpetoura. ki so se jima prav tako pridružili pripadniki armade. Udeleženci so sklenili tekmovanje z uspelim kulturno-zabav-nim sporedom. Člani zabavnega orkestra vojašnice, ki ga vodi vojak Igor Puštnar. so v sodelovanju z. nekaterimi osnovnimi organizacijami Zveze socialistične mladine s škofjeloškega področja izvedli več koncertov. Tako so nastopili v Javorju, Podluhniku. šolskem centru v Skofji Loki in drugod Ob filmskih predstavah domačih borbenih filmov, med njimi tudi igranega filma Ljubica. je za svečano vzdušje poskrbela razglasim postaja. Prek nje so vojaki poslušali spored ljubljanskega radia. Svojo besedo je imel tudi zidni časopis, ki so ga za praznik posebej uredili. Izjemno bogat je bil športni del prazničnega sporeda. Vrstila so se tekmovanja v nogomet u. košarki, odbojki, rokometu in šahu. Naj uspešnejši so bili športniki iz enote Miodraga Ralcojkiča in šahisti iz enote Vjekoslava Antoniča. Milan Pilipovič novitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Trtic - Izdaja Caaopiano '} tje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote Koanjek - Novinarji: I*opoldtna p -lene, Dušan Humer, Helena Jelovcsn, Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt, Marija Volcjak. ■ drej žalar in Danica Zlebir - Fotoreporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Obliko TosnaJ Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj _ List lakaja od oktobra 1JM7 kot tednik, od januarja ltM kot -rja 19*9 trikrat tedensko, od januarja 1M4 kot poltednlk ob sredah in aobotah, od julija 1*74 pa oh torkih vek TK Gorenjski tUk Krsni, tiak ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave liata: Kranj - Tekoči račun pri SDK v Kranju Itevilka 51 »M-dM-llMt - Telefoni: direktor In glavni urednik 18-4M. ' ovorni urednik 21-M5, tehnični urednik 21- gj§, komerciala, propaganda, rafunovodatvo 28-4*3, mali oglaai, _ Oproščeno prometnega davka po priatojnem mnenju 431-1/72. Volitve 82 Jakob Gartner: najbolje v Žireh Tudi v škofjeloški občini je evidentiranje možnih kandidatov za delegate v spomladanskih skupščinskih volitvah v zaključnem delu Siv-dijo. da je v večini delovnih organizacij in krajevnih skupnosti akti« potekala uspešno, saj je bilo letos evidentiranih precej več kandidat'* kot pred štirimi leti. Tudi sestava je dokaj ugodna. »Za delegate v družbenopolitičnih skupnostih so v združenem delu evidentirali 1504 možne kandidate, v krajevnih skupnostih pa 92» možnih kandidatov ali skupaj 2424. Za delegatske skupščine v samči-upravnih interesnih skupnostih in za nosilce funkcij pa je bilo v združenem delu evidentiranih 4J72 možnih kandidatov in v krajevnih skupnostih 2091 možnih kandidatov ali skupaj b4fi3. V celoti je bilo \ postopku evidentiranja predlaganih 8887 možnih kandidatov za delegate, ki je bilo sklenjeno junija in v katerem je bilo za možne kandidate predlaganih 5072 občanov.« je povedal predsednik OK SZDL Jakob Gartner. Kakšna pa je sestava predlaganih možnih kandidatov? »Med možnimi kandidati za družbenopolitične skupnosti je vzdni-' ženem delu '12 odstotkov žensk. 11 odstotkov mladine in 1 .'i odstotkov članov ZK. v krajevnih skupnostih pa 15 odstotkov žensk. 8 odstotkov, mladih in 14 odstotkov članov ZK. Med evidentiranimi možnimi, kandidati za delegate v skupščinah SIS pa je 44 odstotkov žensk. l¥ odstotkov mladih in 10 odstotkov članov ŽK. Tako so predlagai; v" združenem delu. V krajevnih skupnostih pa je med predlaganimi1 možnimi kandidati za SIS 29 odstotkov žensk. 1.1 odstotkov mladin? in 12 odstotkov članov ZK.« Lahko poveste zgleden primer evidentiranja? »V vseh krajevnih odborih pravočasno in zelo kvalitetno so se lotili evidentiranja v krajevni skupnosti Ziri. Tam so evidentiranje začeli na zborih krajanov po naseljih. Krajani so predlagali možne kandidate in »liste« potem v krajevni skupnosti le uskladili in uredili. Menim, rta je takšno evidentiranje najbolj demokratično, saj so praktično lahk«>-sodelovali vsi. Želeti bi hiio,da bi se akcije tudi drugod lotili na tii način.« S kakšnimi težavami se srečuiete? »V nekaterih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih M evidentiranje zaključili šele konec novembra, zato bo nekaj težav pn usklajevanju. Po drugi strani pa sestava predlaganih možnih kandidatov ni dobra. Premalo je žensk, predvsem pa mladine. Zato bodo v prvi polovici decembra skušali sestavo z dodatnim evidentiranjem popraviti. Premalo možnih kandidatov je bilo evidentiranih turft za nosilne funkcije v republiki in zvezi ter občini. Se vedno namreč pri" ljudeh prevladuje mišljenje, da nimajo vpliva pri izbiri možnih kandidatov za nosilce funkcij v republiki in zvezi. Nekaj težav imam tudi zato, ker še niso usklajene kadrovske potrebe v republiki in zve/i.l zato še ne moremo dokončno evidentirati možnih kandidatov za vodil' ne funkcije v občini.« Kdaj naj bi bila akcija zaključena? »Do sredine decembra« !*• Bogataj Načrtujemo razvoj i • t m _____i_____:x_:u ___;i___i_- • Živahno je bilo v predprazničnih dneh v klopeh republiške in zvezne skupščine, kjer so delegati razpravljali predvsem p našem razvoju v prihodnjem 1982. letu. Slovenska skupščina je sprejela osnutek resolucije za prihodnje leto. Delegati so menili, da mora resolucija za prihodnje leto slediti zaostrenim gospodarskim in političnim razmeram, v katerih bo treba drugače gospodariti, delati in se ponašati. Naloge prihodnjega leta bodo zahtevne. Slovenija naj bi v primerjavi z letom 1981 na konvertibilni trg izvozila za dobrih 13 odstotkov več blaga in za 12 odstotkov več storitev, ob tem pa se bo uvoz lahko realno povečal za 4,.'l odstotka. Uvoz bi bil tako prihodnje leto v primerjavi z letošnjim pokrit z izvozom od letošnjih 95,9 odstotka kar z 105,2 odstotka. Delež izvoza v družbenem proizvodu bi se tako povečal od letošnjih 1H..1 odstotka na 20,3 odstotka. Leto varčevanja se nam obeta. Družbeni proizvod naj bi se povečal le za poldrug odstotek, industrijska proizvodnja pa za 2 odstotka. Število zaposlenih bo predvidoma lahko večje le za pol odstotka. Omejiti bo nujno vse oblike porabe Osebni dohodki naj hi realno ostali na letošnji ravni, znatno pa sc hodo zmanjšale investicije. Cene naj bi se povišale za 15 odstotkov Slovenija s«- aktivno vključuje v razpravo o jugoslovanski resoluciji za prihodnje leto, o kateri tudi razpravljajo v zborih, odborih komisijah zvezne skupščine oblastila je svoje delegate v republik in pokrajin, da uvelj*' pripombe k zvezni resoluciji. M mo namreč, da je zvezni dokun nedosleden pri prizadevanjih večji izvoz in zboljševanje pW in devizne bilance. Slovenija ogreva za izviren pristop pri vanju proizvodnje in usklajeval porabe z dohodkovnimi možne Izvozne obveznosti" morajo enakomerno razdeljene. Odsotnost brez opravičila V Ho. številki Glasa smo 4. strani pod tem naslovom oL vili vest. da je predsednik komi« ja za delo SRS Peter Toš obisk* strokovno službo občinskih sku* nosti za zaposlovanje Gorenjsfc Navedli smo, da so bili na pc**r vabljeni predstavniki vseh f renjskih družbenopolitičnih ott* n i zaci j in medobčinske gospodV ske zbornice za Gorenjsko in * se tega posveta od vabljenih* udeležil nihče, niti se **° opravičil. Moramo povedati. pisuje javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev na Mlagi sklepa DS TOZD Komunala z dne 19.6.1981 in ** 10. 1981 1* itacija fm. Ha je prodaj bo v soboto, dne 12 12. 1981. s pričet kom ob 10. uri. s prodaja in ogled osnovnih sredstev možen istega dne '4* do 10. ure. Wed in licitacija bo v avtost roj nem parku oa P rimsko veni. ajajo se naslednja osnovna sredstva 1 KOM OPEL RECORD - FURGON. LETO IZDELAVE ^ stanju, izklicna cena 25.000 din 1 KOM KOMPRESOR DO 7 ATM, izklicna cena 10.000 din 1 KOM SNEŽNI PLUG ZA PLUŽENJE SNEGA, ^klicna cena 40.000 din , . iaxn l o i >ei' Pravico do licitacije imajo ornih sredstev plača k { d uricVtkom :enega dela in p. -.vatn -om h. i sn,,stVa. k. jo |0-odstotni polog v gotovim icitirati. cije lahko dobite na telefon 26-061 Int. 15. P od osnov < j*r združenega 2% vplača i '^meravao licitirati zato, da bi njihove predloge upoštevali pri načrtovanju novih šolskih zgradb. Celodnevna osnovna šola v Bohinjski Bistrici dosega na vzgojno* izobraževalnem področju lepe uspehe. Uspešnost je domala popolna, ponavljavcev praktično nimajo. Ocenjujejo, da se pozna napredek zlasti pri povprečnih in manj uspešnih učencih, ki izhajajo iz slabših socialnih razmer. Poseben poudarek dajejo vzgojnoizobraževalnemu delu neobvezne dejavnosti v času pouka in v prostem času. Pri tem imata posebno vlogo kulturnoumetniško in naravoslovno področje. poseben značaj vzgojnoizobraževalnemu delu pa želijo dati s poukom kmetijsta. Vse te aktivnosti se vključujejo v aktivnosti krajevne skupnosti, društva in klube. Življenje šole je že prežeto z življenjem krajevne skupnosti in obratno. Podružbljanje je tako preseglo okvire vase zaprte šole. Področja sodelovanja so različna, poudarke pa dajejo poklicnemu usmerjanju. Celodnevna osnovna šola zunanje enote Begunje deluje od leta 1976 in v štirih razredih imajo 112 učencev. Na šoli, ki ni bila grajena za potrebe celodnevne šole. pogrešajo predvsem manjše prostore in kabinete, kjer bi nemoteno potekalo samostojno učenje in interesne dejavnosti. Tudi na celodnevni šoli \ Begunjah imajo odlične rezultate in ugotavljajo, da novi elementi dela v celodnevni šoli pomembno vplivajo na razvoj učenčeve aktivnosti, pravilen odnos do dela. povezovanje učenja z delom, razvijanje delovnih navad, pridobivanje samostojnosti ter kritičnega odnosa do kolektiva in dela. Vendar pa tudi pravijo, da je težava v tem, ker so učenci le prva štiri leta v celodnevni osnovni šoli. zato ob vstopu v 5. razred naletijo na težave. Učenci niso navajeni dela po končani šolski obveznosti, ker Je prej vse zanje organiziral učitelj, jih opozarial. pornagla pri delu in jih usmerjal. Prilagajanje potem traja polovico leta. D.Kuralt Načrtujemo razvoj v letu 1982 Le nujne gospodarske naložbe V radovljiški občini negospodarskih naložb v prihodnjem letu ne bo - Precej naj bi povečali izvoz na konvertibilno tržišče v vseh tistih delovnih in temeljnih organizacijah, ki izvažajo Radovljica — »Osnutek resolucije je v razpravi že od letošnjega novembra,« je dejal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Radovljica Stanko Slivnik. »Med javno razpravo je prišlo do sprememb zvezne in republiške, tako da smo morali občinsko resolucijo prilagoditi. Največja pripomba na osnutek občinske resolucije je bila ta, da ni konkretna, da je preveč splošna. Vendar tedaj, ko smo resolucijo pripravljali, še nismo poznali osnutka zvezne resolucije; ni bilo med drugim še znano, s kakšnim deležem ustvarjenih deviz bodo izvozniki razpolagali. Letos so s 05 odstotki, verjetno pa se bo ta odstotek zmanjšal. Obenem pa med drugim še vedno ni rešen način obračuna minimalne amortizacijske stopnje. Odločili smo se. da bomo zaradi bolj konkretnega planiranja obiskali vse organizacije združenega dela v občini. Na obiskih smo ocenjevali izvozno-uvozna gibanja, fizični obseg proizvodnje, investicijske programe in časovno oceno priprave naložb. Na osnovi teh obiskov smo ocenili, da bomo letos izvozili za 20 odstotkov več kot lani in bo tako plan izvoza realiziran 90-odstotno. Delež izvoza je v naši občini tudi sicer že zdaj precej visok. Ocene v delovnih in temeljnih organizacijah so dokaj optimistične, saj naj bT se izvoz v prihodnjem letu povečal za 11 odstotkov. Stopnja zaposlovanja je za leto 1982 različna, delovne organizacije planirajo okoli 1,1 odstotka. Fizični obseg proizvodnje naj bi se v prihodnjem letu povečal za okoli 1,5 odstotka do 2 odstotka. Za leto 1982 je evidentiranih za milijardo 480 milijonov dinarjev naložb, le polovico, izmed njih pa jih izpolnjuje investicijske kriterije. V prihodnjem letu naj bi se naložbe usmerile predvsem na področje lesarstva in turizma. Tako predvidevamo izgradnjo lupilnice, naložbo LIP in Gozdnega gospodarstva, kotlovnico LIP v Bohinjski Bistrici, pripravlja se naložba v Kredo. Nujne so tudi sanacija hotela Jezero v Bohinju, gradnja galvanike in čistilne naprave v Verigi, izgradnja dveh apartmajskih objektov s 400 ležišči na Bledu, kar je skupna naložba Integrala, Hotelsko turističnega podjetja in Zavoda za razvoj turizma, izgradnja lastne trgovinske mreže v tujini begunjskega Elana, hala za proizvodnjo plastike v Elanu. Iskra Otoče se pripravlja na gradnjo proizvodne hale, tekstilni tovarni naj bi vlagali v lastno surovinsko bazo, kmetijci obnovili posestvo Blata, pošta naj bi se modernizirala, pripravlja se tudi rekonstrukcija skladišča blagovnih rezerv in izgradnja skladiščnih prostorov. Sicer pa bodo naložbe v opremo minimalne, negospodarskih ne bo.« D. Kuralt Izplačilni dan Vsi smdnešenega iz trgovine brez računa — zmikavtom so ti dnevi najljubši — še deli prijazne smehljaje. Namesto nas razmišljajo drugi. V Ljubljanski banki imajo ob izplačilnih dnevih dvainpolkrat večja izplačila, saj pri njih vodij*) hranilne vloge za okrog 78.000 občanov in 8.000 tekočih računov občanov. Težko je bankam tudi spraviti toliko denarja skupaj prav v tistih dneh, saj ima na primer samo Iskra na Gorenjskem okrog osem tis*)č zaposlenih. Železarna šest tisoč, Sava štiri tisoč ... Resno so o tem problemu že večkrat razpravljali na družbenem svetu pri Službi družbenega knjigovodstva v Kranju. Datume izplačil v posameznih delovnih organizacijah in tozdih b*> treba spremeniti, raztegniti po celem mesecu. Enostavno to ne gre. Za začetek predlagajo, da bi vsaj denarno izplačilo povečali. Ce bi ga povečali na 3000 dinarjev, bi to pomenilo za pribižno 4 dni manjši naval na bančna okenca. Premik izplačil in obračuna osebnih dohodkov nazaj bi povzročil v računovodstvih obilico dela. na premik na kasnejši datum bodo pa delavci neradi pristali. Pa vendar bi morali mi vsi razumeti, da tu moramo nekaj storiti in se pametno dogovoriti Saj bo storjena usluga vsem nam Tudi nam ni vseeno, da čakamo v neskončnih vrstah in izgubljamo čas in živce. Vsak svoje mnenje bomo lahko v kratkem poifljem se zlepa ne bo izpel; '* j* bati, da bo vrsta zamisli iz 1** skicirke ostala nedokonča-1 ntv zato se je odločil, da se bo ' val s črto, saj grafika nudi ■««j*e oblikovanje zamisli. Ne-[ipJfforih grafik je trenutno na v mali galeriji GLG v gradu ' cin. z malo grafiko pa se rfjs tudi v skupnem nastopu i Društva likovnikov. «m*va grafika teži k izpovedjo prikazu najglobljih vzgibov duševnoeti, njegovih najin-doživljanj, ki pa vendar kanec skrivnostnosti. Tu vzrok, zakaj se rojeva toliko ki jih ne more izrisati. Člo-Botranjost, ki jo z grafično ' vijo postavlja v svojevrstno ,*iio, je namreč neobrabna. ■■ja k novim razmišljanjem, iz '•atikarjeva kreativnost vedno oapoja in spodbuja k novim o. Grafika morda ni najbolj i oblika izpovednosti, vendar Nj iskrena, posebej še mala slikarju najbližja in naj- «ceva slikarska prizadevanja a* v rosno obdobje, na lastne hn ar je postavil, ko se je med * i vojaškega roka navdušil Deloma je v tistem času ■m njegov likovni izraz Via-' Tomič, danes veliko ime ju-" trškega realizma. uiili pri Pišti, ki ga je K bnoresu, veliko je v zad-paidohil v sodelovanju z d in njegovim umetniškim Vač let je vključen v li-kupino pri Iskri, s katero In pod zrelim mentor carsko dorašča. Že od leta 'lati redno razstavlja po Slo-»» Jugoslaviji (bil pa je tudi že oljakem). za njim so tudi štiri 'samostojnega razstavljanja ter > sodelovanje na piranskem r^safPORU- Prav to pa je v stro-kl*>ciji v Piranu »obvisel«. mu dokazuje izvirnost, svojevrstnost in likovno dognanost. Najraje, pravi, razstavlja v tovarniških halah, saj je delavcem, najiskrenejšemu in najbolj kritičnemu likovnemu občinstvu, prisiljen zagovarjati sleherno potezo. Na skupnih razstavah z likovniki Iskre pa pride tudi najbolj do izraza njegova abstraktnost v primerjavi z izrazitim realizmom drugih. Likovni kritik in mentor Cene Avguštin je Jalovca označil kot »abstraktnega ekspresionista«. a ta se noče prilagoditi zastarelim okvirom, saj s svojo črto hoče biti sodobnejši, aktualen. Čeprav je grafika tisti likovni izraz, ki ga je Izidor Jalovec sprejel za svojega, pa se njegova ustvarjalnost ne omejuje zgolj nanjo. Zadnje čase se poskuša v avtorskem plakatu, s katerim namerava prihodnje leto na Poljsko; kdaj pa kdaj svoja trpko-ironična občutja izrazi s karikaturo, tudi portret mu ni neznan. Ena njegovih želja je, da bi retrospektivno prikazal celoten opus svojih del ali pa vsaj nedokončanih grafik in študijskih skic, ki prav tako izražajo močna, tehtna čustvovanja, ki bi jih veljalo prikazati. Posebnega poudarka so vredna Jalovčeva prizadevanja, da bi slikarstvu in umetnosti sploh dal širši domet. Grafik je namreč eden tistih, ki si prizadeva za večplasten prikaz Izidor Jalovec in privzgajanje kulture. Korak k temu je v Kranju storil tudi Cveto Sever, ki je v gradu Kieselstein združil lutkovno gledališče z glasbo in likovnim ambientom. Prostor, pravi Jalovec, v katerem otrok čaka na lutkovno predstavo, mora biti dopolnjen s sliko, ki se najmlajšemu sprejemalcu tovrstne kulture sicer še ne bo vidno vsidrala v zavest, pač pa bo pripravila »teren« za njegov bodoči odnos do te umetnostne veje. Tudi glasba je eden od načinov privabljanja mladega občinstva v galerijo, kajti v njem je treba videti bodočega potrošnika slikarske umetnosti, kakršno oblikuje tudi grafik Izidor Jalovec. Gre namreč za medsebojno dopolnjevanje več zvrsti, ki pa vsaki od njih dajo nov, izrazitejši poudarek. D. Zlebir Led je prebit Tržič - Pred nekaj meseci sem pisala o tem, kako si tržiška zveza kulturnih organizacij prizadeva, da bi občinska skupščina in družbenopolitične organizacije prepustile sestavo kulturnih programov na prireditvah, ki so širšega, najmanj občinskega značaja, njej. S tem bi bila zagotovljena večja pestrost pa tudi kvaliteta prikazov kulturnega snovanja Tržičanov, je bilo rečeno v ponudbi zveze. Žal vse družbenopolitične organizacije tega predloga še niso sprejele, vendar pa je primer skupščine občine, ki je kulturni del proslave ob dnevu republike prepustila zvezi kulturnih organizacij, lahko dober zgled omahljivcem. Program, ki smo ga spremljali prejšnjo soboto, je bil namreč izjemno kvaliteten tako v skladnosti točk, uglašenih na praznik, kot v izbiri izvajalcev in njihovem podajanju. Doslej najboljši, kar sem jih v Tržiču videla. Ze na predvečer so v Cankarjev dom, ki sicer ni najprimernejše mesto za te stvari — boljših pa, žal, ni — prišli številni občani, ki ljubijo zborovsko petje in Slovenski oktet posebej. Dvorana je bila nabito polna. Dokaz torej, da kvaliteta ob dobri organizaciji ima svoje privržence. Podobno bi lahko rekli tudi za sobotno prireditev. Na odru so se našli komorni zbor tovarne Peko, baletke Mladinskega gledališča Tržič, recitatorka Marina Bohinc, dekliški zbor iz Križev, kitaristka in citrašinja iz Glasbene mladine Tržič ter igralec Polde Bibič, ki je mojstrsko podal odlomek iz monodrame Peter Fulež. Ljudje so mu ploskali. Ploskali pa so tudi pevcem, baletkam, instrumentarkama. Led je prebit. Upam, da se bodo po zgledu skupščine občine Tržič, ki se je hkrati, ko je program zaupala zvezi, znebila težkega bremena, ravnali tudi drugi. Prav bi bilo. H. Jelovčan J Trije valovi Naše besede Naša beseda vsako leto W mlade ki »e ukvarjajo * Krnim delom. ^pisanost svojega kulturnega ^anja. Vendar ima Naša "Se vedno krepko gledali- še vedno Krepno ?° obeležje, saj se z likovno. "**amo, filmsko ustvarjalno p£> mladi slabše odzivajo. fidali&ke skupine, ki so spod Naše besedo, tudi v orga-*tt*cijskern pogledu nosijo težo |Ooaedanja srečanja Naše **aje so pokazala določene '■■bosti. Na zaključnih sreča-ao se pojavljale iste skupi *• srečanja niso podajala prave ^dobe ustvarjalnosti mladih. zbijala so tudi svoj bistveni **Oen — da se v pogovoru o srečajo mentorjih skupin. jBJtnjajo izkušnje in poglede. ;*Wja tudi niso imela do *°očne besede, kaj naj pred-^vijo kot dosežek kulturnega *J**nja mladih. Naša beseda bo vsled teh 5j*08ti dobila novo obliko, ki jo **ko na kratko poimenujemo ^j* valovi*. Naslonila se bo ** bistveno značilnost kultur j**f> dela mladih — interval-Naša beceda bo trikrat na leto zajela prireditve: jesenske, tja do Novega leta; februarske in marcevske, torej tiste, ki se vrste ob kulturnem prazniku: majske, ko mladi pred koncem šolskega leta pripravljajo prireditve. Naša beseda bo torej tudi po vsebini dobila večji poudarek kot pregledno srečanje. Po področjih bodo tako lahko pripravili po tri srečanja, ki bodo imela pomen zaključne prireditve oziroma značaj osrednjega srečanja. Kdaj bo posamezno področje pripravilo srečanje, bo odločalo samo. Področje bo tudi samo predla ealo. kaj želi pokazati na zaključnem srečanju. Srečanja bodo seveda lahko v različnih krajih. Nova oblika Naše besede bo tako »priznala« svojo mobilnost tudi po hotenju. Vsako posamezno srečanje bo imelo svojo posebno ol>eležje, vsebino in bo vsekakor bolj odsevalo podobo kulturnega dela mladih. Prireditve bo Naša l>eseda zajemala tedaj, ko so še žive, saj jih je doslej zaključno srečanja zaradi časovnega razkoraka često osiromašeno predstavilo. M. V. Pogovor s Francetom Pibernikom Kranj — Slavistično društvo in Osrednja knjižnica iz Kranja bosta v sredo, 9. decembra, pripravila pogovor s Francetom Pibernikom ob izidu njegove knjige Med modernizmom in avantgardo. Pogovor bo vodila Soča Svigelj, pričel se bo ob 17. uri v prostorih časopisne čitalnice Osrednje knjižnice v Kranju, Tavčarjeva 41/11. Prireditvi v škofjeloški knjižnici Skofja Loka - V knjižnici Ivan Tavčar so včeraj odprli knjižno razstavo, ki jo je pripravila Cankarjeva založba iz Ljubljane. Ogledate si jo lahko še danes od 7. do 19. ure. Drevi ob 17. uri pa bo najmlajšim v uri pravljic Jana Ahačič povedala Živalsko zgodbo. Jutri, v sredo, 9. decembra, ob 18. uri bo na sporedu predavanje z diapozitivi: Hindukuš, ki ga bo vodil Viktor Grošelj. Ob razstavi v galeriji Prešernove hiše v Kranju Partizanski tisk na Gorenjskem Razstavo na to temo smo v" dneh pred praznikom odprli v počastitev 40-letnice vstaje in ustanovitve OF ter z njo obeležili Se dan republike in Prešernov praznik 3. december. Pripravili so jo Gorenjski muzej in Osrednja knjižnica iz Kranja ter Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Skofja Loka. Organizatorji razstave so med pripravami imeli vseskozi v očeh potrebo po študijskem pristopu k pomembnemu poglavju iz zgodovine našega narodnoosvobodilnega boja, četudi je razstava zdaj v svoji uresničitvi daleč od izčrpnosti. Zato se z njo uveljavlja v glavnem njen vzgojni vidik. Gradivo za razstavo sta v največji meri prispevala Gorenjski muzej iz Kranja in Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Škofja Loka, nekateri eksponati pa so iz posebne zbirke študijskega oddelka Osrednje knjižnice v Kranju oziroma so jih za razstavo ljubeznivo posodili Muzej ljudske revolucije iz Ljubljane, Tržiški muzej in nekateri posamezniki. Okoliščina, da je bila razstava o partizanskem tisku na Gorenjskem postavljena ravno ob tej priložnosti, ima svoje globlje ozadje, osmišljata pa jo predvsem Prešeren in njegov Zdravljica. Leta 1944 je sredi okupirane Evrope izšla Zdravljica Franceta Prešerna v bibliofilski izdaji, ki danes velja za najlepši partizanski tisk sploh, in ne le na Gorenjskem. Prešernova pesem torej, ki je postala »ena najbolj pogosto navajanih, tiskanih, recitiranih in petih pesmi v našem narodnoosvobodilnem boju«, je v svoji izjemni grafični upodobitvi morala zavzeti osrednje mesto na razstavi, v njenem tekstovnem in ilustrativnem delu. V isti vitrini sta druga ob drugi »gorenjska« in »cerkljanska« Zdravljica razstavljeni tako, da programsko presegata regionalni okvir, ki ga napoveduje naslov razstave, in izžarevata tisto globoko usmeritev našega osvobodilnega boja in revolucije k živi moči literature in umetniške besede. Od njiju vodi naslednji korak po razstavi čisto naravno v literarno ustvarjalnost med NOB na Gorenjskem, znotraj katere je spet na izpostavljenem mestu izdaja Borovih pesmi iz leta 1944 kot drugi najpomembnejši dosežek partizanskih tiskarn na Gorenjskem. Od nje se pred nami razgrinja vrsta območij življenja in dela, od partizanskega šolstva, glasil partizanskih enot, pa vse tja do sodstva in vojaškega pouka ter izbora dosedanje literature o partizanskem tisku. Ob osrednji pozornosti Prešernovi Zdravljici, ki jo je natisnila tiskarna Trilof ob izjemnem likovnem prispevku Janeza Vidica in Marijana Soriija, ter pesmim Mateja Bora, ki so bile natisnjene v tiskarni Julija, je morala zbledeti želja po izčrpni predstavitvi drugih tiskarn, npr. tiskarne Donas ali tiskam s kamniško-moravškega področja pred ustanovitvijo partizanskih tiskarn na desnem bregu Save. kot tudi drugih tehnik, ki so tiskale, ponatiskovale in razpošiljale partizanski tisk na Gorenjskem. Ni bilo mogoče sestaviti popolne evidence tehnik in tiskov, niti kronologije dogodkov in dosežkov. Razstavo s podobno temo smo v Kranju videli že leta 1966, letos spomladi pa tudi v Skofji Loki. Današnjemu obiskovalcu naj razstava spregovori z izredno bogatim razponom življenjskih področij, ki jih je s tiskano besedo pokrival osvobodilni boj, hkrati pa naj mu vsaj s skromnimi obrisi nakaže izjemno pozornost likovnim rešitvam, s katerimi so partizanske tiske pospremili na pot njihovi oblikovalci, in to kljub okoliščinam, v kakršnih so nastajali. Prav tako pa ne gre prezreti tudi dejstva, da se je gradiva vendarle ohranilo precej, kar tudi govori za to, s kakšno pozornostjo je naš človek jemal v roke tiskano besedo sredi vojne vihre in jo shranjeval za bodoče rodove. Franc Drolc Koncert skupine Begnagrad Po več letih imamo tokrat v Kranju spet priložnost poslušati skupino, ki je s svojo izvirno glasbo pred časom doživela velik uspeh. Vojaške obveznosti njenih članov so njihovo glasbeno delo nato pretrgale in razen množice koncertov, ter nekaterih posnetkov za Radio Ljubljana, predvsem pa Radio Študent, ni ostalo za njimi ničesar »otipljivega«. S tem mislimo v prvi vrsti na ploščo, za katero upamo, da nam jo Begnagrad tokrat bodo uspeli ponuditi. To nekajletno zatišje pa je prispevalo tudi k nekaterim spremembam skupine, ki danes deluje v zasedbi: Bogo Pečnikar — klarinet, pihala in razne piščali, Bratko Bibič — harmonika, Nino DeGleria — kontrabas in bas. Aleš Rendla — bobni in Boris Romih — tolkala. Vsi člani poleg tega uporabljajo tudi svoj glas. kot dodaten inštrument. Glasba Begnagrada je še vedno predvsem fuzija najrazličnejših glasbenih smeri od baroka, jazza do naše narodne glasbe. Toda tO ni le enostavno prenašanje glasbenih vzorcev in njihovo sestavljanje v celoto, temveč predvsem temeljna osnova za glasbeno improvizacijo, kakršne je bila skupina že od nekdaj vešča. Prav ta improvizacija pa pomeni tudi veliko svobodo njihovega ustvarjanja, ki se najbolj razvija prav v takih neposrednih stikih z množico, kot so koncerti. Koncert bo v četrtek. K), de cembra, ob 19.30 v Kranjskem Delavskem domu. Skupno ga prire jata Klub ljubiteljev glasbe iz Kra nja in ljubljanski Študentski kultur ni center (SKUC). Koncert bo nedvomno mikaven predvsem zar; rj primerjave »nekdanjih« in » danjih« Begnagrad. Kritike, ki pi hajajo iz njihovih dosedanjih koncertov namreč omenjajo veliko spremembo v glasbi, ki pa svojih temeljev ni zapustila. Marko Jenšterle OBČNI ZBOR KLUBA LJUBITELJEV GLASBE Kranj — V sredo, 9. decembra, ob 19. uri bo imel Klub ljubiteljev glasbe iz Kranja svoj redni letni občni zbor. Za začetek se bo na električni in akustični kitari predstavil Brane Smole iz Kranja. Zbor bo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju, vhod številka 6. Moški pevski zbor Društva upokojencev Jesenice je neutruden. V preteklih letih gaje vodil Janez Ponikvar. zdaj pevce uči in vodi vaje Jože Kelvišar. Zaradi bolezni na nastopih zbor vodi Franc Jelene Zbor pogosto nastopa in zapoje upokojencem na Jesenicah pa tudi v drugih krajih, kamor ga pogosto povabijo. Kljub starosti pevci še vedno lepo zapojejo in ljudje jim radi prisluhnejo B B O LAS 6.STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TONČK, 8. D€CEMfc8A mi RADOVLJICA DOGOVORIMO SE 32. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v sredo, 16. decembra, ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica Dnevni rad: - potrditev zapisnika zadnje seje - analiza gospodarjenja v devetih mesecih letošnjega leta z oceno do konca leta - analiz« - globalna ocena gospodarjenja v letu 1961 - informacija o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v devetih mesecih letošnjega leta - predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Radovljica v devetih mesecih - predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju leta 1982 - predlog sklepa o odobritvi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč občinam Zagorje ob Savi, Šentjur pri Celju, Gornja Radgona. Ljutomer, Ormož in Ptuj - poročilo o vojaško mobilizacijsko in naborni problematiki v občini 31. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo v sredo, 16. decembra, ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica Dnevni rad: potrditev zapisnika zadnje seje analiza gospodarjenja v devetih mesecih letošnjega leta z meno do konca leta analiza globalna ocena gibanja gospodarstva v letu 1981 informacija o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v devetih mesecih 1981 predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1981 predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju 1982 predlog sklepa o odobritvi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč občinam Zagorje ob Savi, Šentjur pri Celju, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož in Ptuj predlog odločbe o odobritvi splošnega interesa za gradnjo hale za vzdrževanje v delovni organizciji Elan Begunie predlog odloka o nadomestilu za stavbna zemljišča v občini Radovljica predlog odloka o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš poročilo o vojaško mobilizacijski in naborni problematiki delegatska vprašanja 31. seja zbora združenega dela skupščine občine Radovljica bo v sredo, 16. decembra, ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica r- • Dnevni rad: — potrditev zapisnika zadnje seje — analiza gospodarjenja v devetih mesecih 1981 z oceno do konca leta — analiza — globalna ocena gospodarstva za leto 1981 — informacija o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v devetih mesecih 1981 — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1981 — predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju 1982 — predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo hale za vzdrževanje v delovni organiza ciji Elan Begunje — predlog odloka o nadomestilu za zemljišča v občini Ra- stavbna dovljica predlog načinu odloka o organizaciji in ugotavljanja vrednosti • lanovain in stanovanjskih hiš predlog k lepa o odobritvi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč občinam Zagorje ob Savi, Šentjur pri Celju, Gornja Radgona. Ljutomer, Ormož in Ptuj poročilo o vojaško mobiliza« ijski in naborni problematiki delegatska vprašanja Ugodna rast izvoza V radovljiški občini so pripravili oceno devetmesečnega gospodarjenja s predvidevanji do konca leta — Malo kršiteljev družbenega dogovora o razporejanju dohodka Radovljica — Izvršni svet skupščine občine je obravnaval analizo gospodarjenja za devet mesecev lfSl z oceno do konca leta in informacijo o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in sprejel več ugotovitev, ocen in usmeritev. Visoki indeksi rasti ključnih ekonomskih kategorij so v precejšnji mer. rezultat inflacijskih gibanj. Fizični obseg poslovanja je manjši od planirane 2,5 odstotne rasti, povečal se je v globalu za 1,5 odstotka ob 1 .odstotnem zmanjšanja števila zaposlenih. Nad povprečno rastjo se je obseg povečal v industriji, v kmetijstvu, gozdarstvu, prometu, gostinstvu in obrti, zmanjšal pa se je v primerjavi z lanskim v gradbeništvu, stanovanjsko-komunalni dejavnosti in poslovnih storitvah zaradi manjšega obsega investicijske dejavnosti, v trgovini pa zaradi zmanjšane kupne moči. Ugotavljanje fizičnega obsega poslovanja ni metodološko poenoteno, zato ocenjene rasti ni mogoče objektivno uporabljati za primerjavo z drugimi občinami. Celotni izvoz se je povečal za 12 odstotkov, uvoz pa zmanjšal za 13 odstotkov. Na konvertibilno področje je izvoz večji za 5 odstotkov, uvoz pa se je zmanjšal za 13 odstotkov. Ob visoki izvozni usmerjenosti gospodarstva in ambiciozno -postavljenemu planu izvoza plan izvoza v devetih mesecih ni bil dosežen. Prizadevanje za povečanje izvoza na konvertibilno področje ostaja še naprej prednostna naloga tako letos kot zlasti v prihodnjem letu. Probleme v izvozno usmerjeni proizvodnji, ki nastajajo zaradi omejitev uvoza, naj organizacije združenega dela obravnavajo kot prednostno nalogo. Delitvena razmerja so v skladu z resolucijskimi določili in dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Izgube v gospodarstvu so višje kot lani. Mladinski dom in Sport hotel na Pokljuki sta izgubo predvidevala glede na uresničevanje sanacijskih programov. V Kompasovem hotelu v Bohinju je izguba posledica adaptacije objekta, v sidrnih verigah pa predvidevajo odpravo izgube do konca letošnjega leta. Investicije v gospodarstvu so se nominalno povečale le za 6 odstotkov, realno pa so se zmanjšale za 30 do 40 odstotkov. Prikazana izplačila za investicije v negospodarstvu so stanovanjska in komunalna gradnja in ne prave negospodarske n;i ložbe Manjša realizacija investicij je posledica spremenjenih gospodar skih pogojev in neprilagojenosti in investitorjev na nove pogoje. Vsi naj posebno pozornost posvetijo pravočasni pripravi investicijskih ela boratov, zlasti pri elaboratih za naložbe, ki so izvozno usmerjene ali omogočajo večje izkoriščanje naravnih danosti. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo naj pripravi in organizira parcialno analizo prispevkov in davkov iz dohodka in bruto osebnih dohodkov iz večjih organizacij združenega dela. Planiranje do konca leta Izvršni svet ugotavlja, da bo ocenjeni fizični obseg poslovanja v letu 1981 nižji kot planiran v začetku leta, ob nespremenjenem številu zaposlenih. Planirane naložbe ne bodo dosežene, ker bo realizacija plana le okoli 56 odstotkov. Število zaposlenih se v globalu ne bo povečalo, ker je v glavnem posledica zmanjšanja investicijske realizacije. Na področju izvoza in uvoza so dosežena re-solucijska določila. Skupni izvoz se bo povečal za 21 odstotkov v primerjavi z letom 1980, konvertibilni izvoz za 8,2 odstotka. Ocenjeni učinek izvoza na delavca v gospodarstvu je ugoden. Prav tako ocenjujejo, da je .gibanje splošne in skupne porabe na občinski ravni usklajeno z resolucijskimi določili. Uresničevanje dogovora Organizacije združenega dela, ki imajo predhodno določene rasti sredstev za osebne dohodke zaradi prenosov osebnih dohodkov iz zalog ali sklepov izvršnega sveta, se ne opredelijo kot kršitelji dogovora. Delovne skupnosti skupnih služb v delovni organizaciji Sukno Zapuže, Specerija Bled, Murka I^esce, HTP Bled in Komunalno gospodarstvo Radovljica se glede na razloge neusklajenosti in že sprejete sklepe ne opredelijo kot kršitelji dogovora. Podprli so tudi prizadevanja delovnih skupnosti skupnih služb Murke in Specerije za zmanjšanje števila delavcev in sprejete sklepe o omejevanju naraščanja osebnih dohodkov. Navedene delovne organizacije in skupnosti naj zagotovijo usklajenost po stanju do konca leta. Organizacije združenega dela, ki so dosegle povečanje dohodka nad r>0 odstotkov se ne opredelijo kot kršitelji dogovora Organizacije zdru ženega dela, ki so dosegle rast dohodka nad 50 odstotkov in tiste organizacije združenega dela, ki OCC njujejo, da bodo dosegle tako visoko rast ob koncu leta in bodo tako rast tudi dosegle, so dolžne rast sredstev za osebne dohodke nad 40 odstotkov posebej, vsaka zase dokazati Vezenine Bled in Golf Bled se ne opredelita za kršitelje dogovora, ker sta v prizadevanjih za večjo izvozno realizacijo dosegla večji delež neplačane realizacije Ključavničarstvo Radovljica se opredeli za kršitelja, Zičnire Voftt, Zavod za pospeševanje t uri/m a Bled, Specerija Bled in Frizerski salon Nada se ne opredelijo kot kr Šitelji. Gorenje in Grad Podvin sta dolžna zagotoviti usklajene rasti dohodka in sredstev za osebne dohodke, organizacije iz negospodarstva so uresničevale dogovor. Tako se Psihiatrična bolnica Begunje ne opredeli kot kršitelj. Vse organizacije združenega delav morajo decembra obravnavati svojo oceno o izpolnjevanju določil dogovora do konca teta in sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi naj zagotovijo usklajene rasti dohodka in osebnih dohodkov. Organizacije združenega dela naj s sklepi delavskih svetov ugotovijo, kako so urejeni odnosi menjave dela in kako bodo uresničevali 10. člen dogovora in naj ugotovitvene sklepe posredujejo komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo, ki bo pripravil skupno informacijo za obravnavo v izvršnem svetu. Skupna in splošna poraba Ugotavljajo, da so sredstva za skupno porabo v devetih mesecih letošnjega leta porasta za M odstotkov, kar je 3 odstotke več, kot so začrtali na začetka leta 1981. Rezultati devetih mesecev letošnjega leta še ne dajoje končne slike rasti sredstev za skupno porabo. Ocena ob kosca leta bo pokazala rast studsto* če bodo sredstva višja, ne koso presežki poračunali v prihod-njem letu. Splošna poraba je v občini opredeljena z občinskim preračunom, ki je za letos planiraš v višini 140.265 tisoč dinarjev. V devetih mesecih so realizirali 100.608 tisoč dinarjev, kar semeni v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečanje za 37 odstotkov. Navedena rast je sad dovoljeno, vendar ocenjujejo, da bo ob koncu leta rast splošne porabe dosegla 30 odstotka v. V republiški proračun je občina Radovljica prispevala 217JU tisoč dinarjev, kar je 39 oiaHI kov več kot lani, za zvezni preračun pa 110.431 tisoč dinarjev, kar je 50 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Po dogovoru o uresničevanja politike cen, ki so v pristojnosti občinske skupnosti za cene, ja bilo dovoljeno cene zvišati v globalu do 22,5 odstotka. Cene se v prvem obodbju letošnjega leta niso zvišale, z izjemo gostinskih storitev, večje spremembe pa ss bile kasneje. Gostinske storitve so se zviševale postopno škod vse leto na podlagi gibanja naravnih cen živil in pijač. Stopnje rasti so bile različne, od 0 odstotkov do največ 20 odstotkov. Zgornja meja cenovnih sprememb ni bila dosežena zato. kar v tem obdobju skupnost za cest ni mogla obravnavati komunalnih storitev, ki imajo na podre** ju storitev bistven vpliv. Kc nalne storitve so bile sklepom skupnosti : veljavnostjo 1. decembra tako da bo dovoljeni nivo sanja ob upoštevani« še terih drugih sprememb do leta dosežen. DOGOVORIMO 1M1 DELEGATSKO ODLOČANJE 7. STRANO LAS Predlog odloka o ... o ■pramenih« h . - Joka o prora-Radovljica za leto radovljiški izvršni lavo delegatom v skupščine ob- odloka o začasnem proračunskih po . tromesečju 1982 je '^••u sekretariat za občo upravo ^šzzoene dejavnosti. Odiok naj bi Pjdi vsi trije zbori, potreben pa je g§ sprejetja proračuna občine **Mjica za leto 1982. ko se finan JjN» potrebe uporabnikov prora B*a4l sredstev v prvem trome P* 1882 največ do 25 odstotkov ■**čunskih sredstev, porabljenih v Psl9§I. Prihodki in odhodki, ki se f*fcjo v času začasnega financi NŠ. so sestavni del proračuna f^ttLmdovljica za leto 1982. iJSalag odločbe o ugotovitvi BJNasga interesa za gradnjo IJ» se vzdrževanje tovarne ▼ Begunjah je pripravil kom; srhanizem. gradbene in komu •^zadeve. Gradnja hale za vzdr-***je naj bi bila v splošnem in i***, odločba pa predstavlja prav dSodlago. da se lahko začne posto-pa razlastitev parcele, na kateri ftatanovanjska hiša. To zemljišče P'sklop industrijske cone Elana, si zazidalni načrt za industrij- fMM> ni izdelan, ni možna ja razlastitev, temveč je o najprej ugotoviti splošni log odloka o nadomestilu rabo stnvbnegn zemljišča pripravil konsite zn urbani igrndbanse in komunalne za-t akupof i m občine Rado vi j i Ta odlok predpisuje obveznost Sanja nadomestila za uporabo saga zemljišča v občini Radov-Za stavbno zemljišče se šteje -»o ali nezazidano stavbno Ee. ki je v mejah območij, v urbanističnih in zazidalnih na območju radovljiške . ffjbe. Nadomestilo se določi od » Pkatnega metra tlorisne površine ™ -"lja. garaž in poslovnih Odlok vsebuje obveznost plačevanja nadomestila, oprostitve plačevanja nadomestila, merila za določitev nadomestila, odločitev višine nadomestila ter ostale določbe. Predlog odloka o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov je pripravil komite aa urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Radovljica. Vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki, ugotavlja organizacija združenega dela Alpdom. vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš pa se ugotovi po stanju ob koncu leta. Vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš se ugotavlja na podlagi pravilnika o merilih in namenu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistema točkovanja. Naložbe K tah Organizacije združenega dela s področja gospodarstva so predvidevale za letošnje leto za 886.189 tisoč dinarjev investicijskih naložb. V resoluciji za letošnje leto je bilo opredeljeno, da naj bi investicijska vlaganja za letos ostala na ravni iz prejšnjega leta. Ocena, ki so jo izdelali na osnovi zbranih podatkov delovnih organizacij pa kaže, da bodo naložbe nominalno v letošnjem letu za 7 odstotkov nižje kot so bile leta 1981. Zaposlenost Pod vplivom počasnejše rasti proizvodnje, zmanjšane investicijske potrošnje in usmerjenega razporejanja dohodka se bo število vseh zaposlenih v gospodarstvu v letu 1981 povečalo za okoli 0,3 odstotka. V industriji se bo število zaposlenih v celem letu letos povečalo za 1,1 odstotka s tem, da je zmanjšano število delavcev v proizvodnji živilskih izdelkov ter v proizvodnji žaganega lesa in plošč. DOGOVORIMO SE Sredstva solidarnosti Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica bodo razpravljali tudi o sredstvih za pokritje škode, ki je nastala zaradi vdora vode in mulja ter potopitve v nekaterih slovenskih občinah. Za delno kritje stroškov sanacije naj bi se dovolila uporaba sredstev solidarnosti za odpravljanje posledična ravnih nesreč, ki se vplačujejo na račun sredstev solidarnosti Slovenije v višini več kot 71 milijonov di- Poročilo o naborni problematiki Izvršni svet skupščine občine Radovljica je obravnaval tudi poročilo sekretariata za ljudsko obrambo o vojaško mobilizacijski in naborni problematiki v občini Radovljica. Sklenil ga je predložiti vsem zborom skupščine občine in predlagati več sklepov. Izvršni svet ugotavlja, da so bili na tem področju napravljeni precejšnji koraki podružbl janja in zadolžuje vse organe, da tako z delom tudi nadaljujejo. Občinska skupščina ugotavlja, da je odziv mladih za vojaške poklice premajhen in naroča organom za poklicno usmerjanje, šolam, družbenopolitičnim organizacijam in drugim, da organizirano in usklajeno delujejo pri usmerjanju mladih v te poklice. Občinska skupščina priporoča organizacijam združenega dela, izobraževalnim in drugim organizacijam, da zagotovijo ustrezno število kadrovskih štipendij za smer splošnega ljudskega odpora. Vojaški mobilizaciji je treba posvetiti vso pozornost. Skrbeti je treba za organizacijsko in kadrovsko izpopolnjevanje sistema in njegovo usposabljanje. Uporabiti je tudi treba vse možne tehnične pripomočke. narjev. kar predstavlja okoli 11 odstotkov vseh sredstev solidarnosti v letu 1981. medtem ko se v občini Zagorje ob Savi uporabijo vsa še preostala - sredstva solidarnosti. Skoda v tej občini predstavlja 43 odstotkov družbenega proizvoda občine. Tako naj bi tudi delegati radovljiške občinske skupščine sklepali o tej pomoči. Prav tako naj bi sredstva solidarnosti namenili občini Šentjur pri Celju za delno kritje škode, ki jo je povzročilo neurje s poplavami in znaša 63 milijonov dinarjev, in občinam Gornja Radgona, Ljutomer. Ormož, Ptuj za delno kritje škode, ki je nastala ob zimski in spomladanski pozebi v letu 1981 na kmetijskih pridelkih in znaša milijardo dinarjev. Tako naj bi občina Šentjur dobila 8 milijonov 900.000 dinarjev. Gornja Radgona 39 milijonov dinarjev, Ljutomer 13 milijonov dinarjev. Ormož 31 milijonov dinarjev in Ptuj 37 milijonov dinarjev. Gospodarski rezultati v primerjavi Če radovljiško gospodarstvo v devetih mesecih primerjajo z ostalimi gorenjskimi občinami, lahko ugotovijo: indeks povečanja celotnega prihodka in porabljenih sredstev sta v občini Radovljica nižja od indeksov v drugih gorenjskih občinah. Dohodek se je povečal za 1 odstotek več kot v gospodarstvu Gorenjske. Ekonomičnost poslovanja se v občini Radovljica ni zmanjšala. Dohodek na zaposlenega se je v radovljiškem gospodarstvu nominalno povečal za 38 odstotkov in je v devetih mesecih znašal 303.078 dinarjev, v gorenjskem gospodarstvu pa za 36 odstotkov in je 312.965 dinarjev. Delež akumulacije v dohodku se je od polletja znižal v radovljiški' občini od 22,5 odstotka na 21,5 odstotka, na Gorenjskem pa od 24,2 odstotka na 22,4 odstotka. Znižanje gre predvsem na račun nekaj hitrejše rasti sredstev, razporejenih za osebne dohodke, kar je ublažilo realno upadanje osebnih dohodkov. Podelitev domicila Okrožni odbor aktivistov OF jeseniškega okrožja je na svečani seji 16. oktobra letos ob 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte in 40-letnici vstaje sklenil predlagati skupščini občine Jesenice in Radovljica, da podelita domicil aktivistom OF jeseniškega okrožja. Odbor aktivistov OF za jeseniško okrožje deluje od leta 1973. Imenovala sta ga občinski konferenci SZDL Jesenice in Radovljica zato, da povežeta vse nekdanje aktiviste. Živih je še okoli 1.200 aktivistov in so že vključeni v krajevne organizacije ZB NOV. To območje je obsegalo jeseniško okrožje, ves čas okupacije pa so bili številni aktivisti povezani v tovarnah ter vaških, rajonskih, mestnih in okrajnih odborih. Nudili so tudi pomoč partizanskim enotam. Predlagajo tudi, da se podelitev domicila izvede na srečanju aktivistov jeseniškega okrožja decembra. To bo .16. decembra ob srečanju v Mojstrani in ob krajevnem prazniku Dovje-Mojstra-na ter 40-letnici decembrske vstaje. DOGOVORILI SMO SE Občinska resolucija Na skupni seji so delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica temeljito spregovorili o občinski resoluciji — Več pripomb, med drugim, da je presplošna — Obiski po delovnih organizacijah in pogovori o planiranju, uvozu in izvozu Radovljica - Na minuli skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Radovljica so obravnavali osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana lfSl do 1§85 v letu 1992, predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Radovljica, predlog sprememb in dopolnitev sporazuma o razmerjih občin za organizacijo in financiranje temeljnega sodišča v Kranju in temeljnega javnega tožilstva v Kranju, predlog odloka o razširitvi obveznosti plačevanja krajevnega samoprispevka krajevne skupnosti Rib-no in Gorje, razrešitve in imenovanja ter predlog odloka o podelitvi domicila aktivistom OF jeseniškega okrožja. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine je najprej obrazložil osnutek resolucije občine Radovljica za leto 1982, osnutek, ki je že od začetka novembra v javni razpravi. Najprej pa je tudi obrazložil rezultate gospodarjenja v devetih mesecih letošnjega leta. Indeksi gibanja osnovnih ekonomskih kazalcev so bili v primerjavi z gibanjem v lanskih prvih devetih mesecih različni. Vrednost izvoza je bila za 12 odstotkov večja kot lani, izpolnitev izvoznega plana pa je bila 81 odstotkov. Na konvertibilno področje so v občini izvozili za 8 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Vrednost izvoza je znašala 19 milijonov ameriških dolarjev, kar je za 8 odstotkov manj kot v prvih devetih mesecih lanskega leta in pomeni 63-odstotno izpolnitev lana. S konvertibilnega področja so uvozili za 7 odstotkov manj kot lani in realizirali plan 63-odstotno. V devetih mesecih so porasla sredstva akumulacije za 55 odstotkov znašala so 67 starih milijard, sredstva po minimalni amortizacijski stopnji pa za 29 odstotkov oziroma so znašala 26 starih milijard. Upoštevajoč sredstva za akumulacijo in amortizacijo so v devetih mesecih porasla za 46 odstotkov. Investicijska izplačila so znašala v devetih mesecih 34 starih milijard, kar je nominalno za 6 odstotkov več kot lani, realno pa pomeni padec. V teku so investicije v LIP, v GG, na Zavodu za razvoj turizma na Bledu. Na področju stanovanjske in komunalne izgradnje so v izgradnji stanovanjski bloki na Jaršah in v Cankarjevem naselju ter obvoznica Lancovo — Radovljica. Negospodarskih naložb že nekaj časa ni. Izgube so zabeležili v temeljni organizaciji združenega dela sidrne verige, v Kompasovem hotelu Stane Žagar v Bohinju, v pokljuškem hotelu ter v Mladinskem domu Bohinj. Skupno in splošno porabo v mesecu novembru so interesne skupnosti valorizirale, kar pomeni 28-odstotno zvišanje sredstev za interesne skupnosti. Rebalans občinskega proračuna bodo delegati obravnavali na decembrski seji. RESOLUCIJA OBCIN8KE SKUPŠČINE Med javno razpravo o osnutku občinske resolucije 1982 je prišlo do sprememb osnutka zvezne in republiške resolucije in sicer v več postavkah. Izvoz Slovenije se bo v naslednjem letu v Sloveniji moral povečati za 13 odstotkov na konvertibilno področje, uvoz pa se bo povečal za 4,3 odstotke. Osebni dohodki bodo ostali na letošnji ravni, ostale kategorije pa se niso spremenile, celo nivo rasti cen ne. Poglavitna pripomba na občinsko resolucijo je bila, da je presplošna. Predvsem tedaj, v pripravi občinske resolucije še niso poznali osnutka zvezne resolucije, še vedno so možne problematične rasti cen, ki naj bi rasle selektivno za različne panoge, še ni jasno, s kolikšnim delom ustvarjenih deviz bodo izvozniki lahko razpolagali. Obiskali so tudi vse organizacije združenega dela, kar naj bi zagotovilo bolj konkretno planiranje v organizacijah združenega dela. Na osnovi teh podatkov so v radovljiški občini ocenili, da bodo letos izvozili za 20 odstotkov več kot lani, plan izvoza bo realiziran 90 odstotno. Kljub vsemu ocenjujejo, da je delež izvoza iz radovljiške občine dokaj visok, saj vsak delavec izvozi povprečno za 3.900 dolarjev, gorenjski delavec že nekoliko manj in slovenski 2.800 dolarjev. Ocene za leto 1982 so v temeljnih organizacijah dokaj optimistične, saj naj bi se izvoz povečal za 11 odstotkov. V razpravi so sodelovali predsednik občine, delegat Žita iz Gorenjke, Drago Rozman, dele- 5nt družbenopolitičnega zbora, anez Smole, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica in Angelca Vidic, delegatka družbenopolitičnega zbora. Delegat Žita je seznanil občinsko skupščino o možnosti povečave skladiščnega prostora; Drago Rozman je predstavil pripombe predsedstva občinske konference SZDL Radovljica na osnutek resolucije, Janez Smole pa pripombe predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. Vlasta Vidic je predstavila stališča občinske konference ZKS Radovljica in se zavzela za izboljšanje pokritja uvoza z izvozom, za selektivno zaposlovanje, za ureditev skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, resolucije urbanističnih dokumentov, okrepitev inšpekcijskih služb, krepitev družbenopolitičnih organizacij za doseganje resolucijskih in planskih obveznosti, za zaostritev odgovornosti tistih posameznikov na vseh nivojih, ki so dovoljevali tako visoko zadolžitev. Po končani razpravi so sprejeli osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana 1981 do 1985 v letu 1982 * pripombami komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, izvršnega sveta Radovljica, predsedstva občinske konference SZDL, občinskega sveta zveze sindikatov, občinske konference ZKS Radovljica in razprave. Nato so delegati razpravljali še o drugih vprašanjih dnevnega reda in jih sprejeli. G LAS 8,STRAN TRAGEDIJA NA KORZIKI TOMK 8. PECtMMU Htl Te praznike bom preživel lepo Najbrž je bila miael pri vseh izletnikih na Korziko enaka -Hoteli so preživeti prijeten dan na izletu, pa jim ni bilo dano »topiti na korziika tla — Končalo se je 180 življenj, praznina je za-zevala v domovih, v delovnih kolektivih, občutili smo jo vsi. . . Kranj — Nesreča naših ljudi ni prizadela le sorodnike, pač pa tudi delovne kolektive in sodelavce, kra-krajane v krajevnih skupnostih Zganila se je človeška solidarnost, malone vsak je čutil potrebo, da vsaj z besedo sožalja, s pripravljenostjo kakorkoli pomaga iz težkih trenutkov družinam ponesrečenih. Kranjski izvršni svet je takoj ustanovil posebno skupino, ki je imela nalogo ugotoviti socialno stanje družin, ki so izgubile enega ali več svojih članov. Socialne delavke Centra za socialno delo so obiskale najbolj prizadete družine. Brez obeh staršev je med otroki iz kranjske občine ostala le šestletna Maja Močnik. Starša, Jože in Jam slava Močnik, sta jo, ko sta se odločila za izlet na Korziko, zaupala starim staršem, očetu in mami Jane Močnikove. Stanovanje na Planini, last Močnikovih, je prazno. Moč-nikova ne bosta nikoli več prestopila tega praga. Maja, ki so ji po nekaj dneh previdno povedali, da njene mamice in očka ne bo nazaj, tega povsem še ne more dojeti, ne verjame tega. kar tudi odrasli le s težavo dojemajo in verjamejo. Močnikova je bila zaposlena v Iskri dvanajst let, v tozdu Računalniki pa zadnje tri leta kot vodja kalkulacij. Bila je predsednica delavskega sveta v tozdu, sodelavci pa so o njej povedali, da je bila delavka, ki je sprejela vsako delo in povsod rada svetovala in pomagala. Ob delu je končala tudi višjo šolo ekonomske smeri. V petek zjutraj je bila v tozdu Računalniki žalna seja. na kateri so počastili spomin na sodelavko, obenem pa se je delavski svet skupaj z izvršnim odborom dogovoril, kako bi po najboljših močeh lahko pomagali njeni hčerki Maji. V petek je delegacija tudi obiskala starše Močnikove ter izrazila pripravljenost delovnega kolektiva, da pomaga otroku. Dogovorili so se, da se bodo stalno zanimali za malo Majo in po svojih močeh pomagali, če bo potrebno, s tem pa je mišljena tudi štipendija za kasnejše srednješolsko šolanje. Tudi v Savi, kjer je bil zaposlen Jože Močnik deset let v razvoju tehnične proizvodnje dela. zadnji čas pa v prodajni službi kot tehnični svetovalec, so ukrepali. Sodelavci so ga opisali kot resnega, vestnega in natančnega delavca, ki je spretno opravljal svoje delo. Socialna služba v Savi se je takoj povezala s Centrom za socialno delo, vendar so lahko ugotovili, da je hči Maja v skrbnih in varnih rokah starih staršev. Prav tako kot v Iskri so tudi v Savi pripravljeni spremljati nadaljnje šolanje Maje Močnikove vse do zaposlitve. Za Francem Vertnikom i/. La- hovč žalujeta njegova starša, ki sta stara in bolna ostala sama na kmetiji, kmetiji. Sodelavci iz Iskre. Tozd Vzdrževanje, so starša obiskali in o Francu, ki je tri leta delal kot obratni elektrikar, vedeli povedati, da je bil delaven, pripravljen vedno tudi na nove naloge. Sodelavci so šele i/, objavljenega seznama potnikov zvedeli, da je odšel na izlet. Tudi v Planiki so z žalostjo sprejeli vest, da je bila njihova sodelavka Marjeta Podobnikova med potniki nesrečnega letala. Podobnikova je delala v montaži. V Planiki je bila zaposlena že 25 let. maja prihodnje leto bi bila stara 55 let in bi se lahko upokojila. Novembra je bila v bolniški, ker si je zlomila nogo in je le dva dni pred prazniki spet začela delati. Z možem sta se odločila za izlet po vsej verjetnosti zadnji trenutek, saj je njuna hči zvedela, da ne bo očeta in mame, brata in svakinje nikoli več videla šele iz objavljenega seznama potnikov. Hiša v Stražišču je ostala prazna. Sin Matevž je bil namreč poročen v Ribnici , kjer sta ostala oba sinova, triletni Sebastijan in tri-najstmesečni Jernej. V Planiki so družini Podobnikove pripravljeni pomagati, če bo le potrebno. Mož Podobnikove, 56-letni Jožef, je delal v SGP Tehniku v Skofji Loki kot vodja kleparske delavnice. Se v soboto pred prazniki je prišel v delavnico, ker so nekateri delali, čeprav sobota ni bila delovna. Sodelavci so povedali, da je prinesel obračun delovnih ur, nato pa se je še nekaj časa zadržal med njimi. Vedeli so povedati, da je tudi doma vedno kaj delal, toda te praznike, tako jim je zaupal, je sklenil preživeti drugače; v nedeljo naj bi šel nekam na obisk in tudi naslednje dni naj bi se imel lepo. Verjetno zaradi strank v delavnici Podobnik ni povedal sodelavcem točneje, kako bo preživel naslednje dni; kam sta se odpravila z ženo, sinom in snaho, so sodelavci zvedeli iz seznama potnikov. Pri Lampe to vi h na Sp. Brniku so izgubili očeta Cirila. V delavnici, imel je kovinsko predelovalno obrt, je delal sam s pomočnikom, poma- §ala je tudi žena. Pri Varnosti v kofji Loki, kjer je bil zaposlen 31-letni Franc Vari, so povedali, da je bil tih, miren fant, ki je vestno opravljal svoje delo. Pri Kompasu sta bili zaposleni tudi Marija Rebolj in Jana Vari. Marije Reboljeve, ki je šla na izlet s hčerko Špelo, znano plavalko, so pri Kompasu povedali, da jo bodo pogrešali kot sposobno strokovno delavko, ki pri svojem delu ni nikoli gledala na čas. vztrajala je, dokler delo ni bilo opravljeno. Varlova. Človek je kot kaplja na veji. . . Od Lahovč do letališča je komaj dober streljaj, zato Francu Vertniku ni bilo treba zgodaj vstati, da bi ujel avtobus, ki pelje okoli šeste ure zjutraj skozi Lahovče proti Spodnjemu Brniku. Njegova mati, 67-let na Marijaf je bila že pokonci. V hlevu sta namreč dve kravi pa telica, zgodaj je treba pomolsti in nahraniti živino. »Kazalo je dež, pa sem mu še rekla, naj vendar vzame kapo, pa me ni poslušal,* pripoveduje Fran čijem mati. V črnini je, od krneč kega dela zgarane roke sklepa v naročju. Samo tega fanta sta imela, zdaj sta ostala sama, slabega zdravja in strta v žalosti. Oče Fra nije v torek nekaj po poldnevu poslu šal radio in ujel vest. da se je na Korziki ponesrečilo naše letalo. »Takoj sem vedel, to je bilo letalo, v katerem je bil tudi Franci. Zdaj čakava, kdaj nam ga bodo pripeljali nazaj,« pravi in preneha, ker se mu od žalosti beseda zatika v grlu Obujejo ga solze. Njun Franci je bil letos poleti star šele 21 let, obratni elektrikar v Iskri, v tozdu Vzdrževanje. Sodelavci so Francijeva starša že obiskali, prav tako so se oglasili tudi s Centra za socialno delo, prišli so sosedje, znanci, njegovi vrstniki. Iz gasilske ga doma so fantje prinesli nazaj vse glasbene aparate, s katerimi ie Franci ob večerih skrbel za disko muziko. Mami je večkrat rekel, da ne bo nikoli kupil avtomobila, raje je dokupoval kaj za svoj glasbeni stolp. Pa orodje ga je zanimalo, saj je bil kot elektrikar spreten, rad je delal« Vse v hiši nam je popravil, če je bilo treba, še drugam je šel,« je povedala mati. Čeprav je bil invalid, po padcu s kolesom so mu na levi roki ostale trajne poškodbe, je bil spreten. Tudi doma nama je pomagal pri kmečkem delu, kolikor je mogel. Midva sva že stara, oče je bolan, astmo ima in na eno oko zelo slabo vidi, tako da sama ne moreva vsega podelati. Sorodniki so nam že doslej pomagali, tako na polju, pa tudi pri hiši.« Pripravljen imajo sicer les, da bi staro majhno hišo, ki jo je zob časa nagrizel na vseh straneh, popravili, zdaj ko Francija ni. pa ne vesta, kako bo.« Tudi jaz ne bom dolgo,« se ne more potolažiti oče Franc, da sina edinca ni več. Zdrav je odšel na izlet, pa skupaj z drugimi stoosemdesetimi umrl, še preden bi lahko stopil na korziška tla. Kot kaplja na leji je človek.« pravi oče Vertnik, »že veter jo odpihne . . .« L. M Hitreje do družinske pokojnine Da bi kar najbolj učinkovito pomagali družinam ponesrečenih, so se v Skupnosti pokojninsko-in-validskega zavarovanja na pobudo republiškega komiteja za delo odloČili, da bodo dali vlogam za družinske pokojnine sorodnikom ponesrečenih pri reševanju vso prednost, celo več, olajšali bodo vsa pota pri urejanju tudi na ta način, da se bodo povezali z delovnimi organizacijami, v katerih so bili pokojni zaposleni. stanovala je v isti ulici, je bila pri Kompasu šele dve leti. a se je v tem času dobro vživela v delo. znala je urejati svoje delovne obveznosti s posluhom do strank in do sodelavcev. V osnovni šoli v Predosljah so naenkrat izgubili tri učiteljice, sposobne vzgojnovarst vene delavke, cenjene med kolegi, spoštovane med učenci. Vsa šola se je zavila v žalost: iskreno so obžalovali smrt Danejele Francelj, razredničarke 3. razreda, ljubiteljice planin. Valentine Plešec. razredničarke prvega razreda, in njune veliko mlajše, komaj 28-let ne Marije Poljanšek. učiteljice matematike. L. M. /-x AMZ ponudila pomoč Na parkirnem prostoru brniškega letališča je še vedno nekaj avtomobilov, ki so jih tja pripeljali lastniki. AMZ Slovenije se je zato odločila, da bo brezplačno prepeljala osebne avtomobile na naslove, ki jih bodo sporočili sorodniki preminulih v letalski nesreči. Sorodniki lahko naročijo brezplačen prevoz avtomobila s potrdilom občinske skupščine, kjer je bil avtomobil registriran, da lahko vozilo prevzamejo, v najbližji bazi AMZ pa bodo naročilo prevzeli. Obnemele učilnice Jutro po praznikih je bilo za otroke iz celodnevne osnovne šole Josip Broz-Tito v Predosljah kljub nasmehu sonca mračno. Njihova mlada srca so se stiskala v krčevitem joku. Tiho so sedali v klopi, čakali svoje tovarišice. Prvošolčki Valentino Plešec, tretjošolci Danielo Francelj. osmošolci Marijo Poljanšek. Zaman so jih čakahu Njihove oči so nemo strmele predse. Po obrazih, zlasti najmlajših, večji že znajo prikrivati bolečino, so polzele solze. Niso se jih sramovali. Hodniki so bili zapuščeni. Nič prerivanja, kričanja, razposajenosti, smeha, običajnega pred vsako prvo uro. Roke so se nemo zapirale v pesti. Rada nas je imela. Vsi smo bili njeni otroci. Šalila, smejala se je z nami, kdajpakdaj koga pobožala po laseh, ga prijateljsko potrepljala po rami. Bila je naša druga mati. Seveda se je tudi zre žila, kadar smo bili neubogljivi. Tudi mame se jezijo. Rada je imela sloietu. spoz navala tuje kraje in življenje ljudi. Zakaj ni raje ostala doma? Tovarišica, ki smo jo v četrtek dobili, ni taka kot naša . . . Tožba rdečelase tretješolke tova rišice ne more obuditi. Kot je ne more. ne nje, ne njenih dveh sode lovk, žalost vseh šolarjev, učitelja in krajanov, ki so jih spoštovali, jih imeli radi. Enaindvajset let sta Daruela Francelj in Valentina Plešec pustih v Predosljah. Kdo ir. koliko otrok sta naučili abecede in pi>števanke/ Marija Poljanšek, matematičarka. je prišla pred šestimi leti Vse so bih- njihove. Neporočene brez svojih otrok, so dihale za dru ge, za šolo, za boljše, lepše živl/en/r r/rra'w H lelovčan Rad bi videl, kako žive drugod Kalanova hiša,bela in mogočna, s stebri nad vhodom, stoji nad cesto, ki pelje s Suhe proti Skofji Loki. Razgleduje se po polju spodaj in dalje proti Sori in Hosti ter Hribcu in Stenu zadaj. Stroji, traktor, vozovi, orodje in priključki so očiščeni, poravnani in skrbno shranje ni pod streho. Le ob vhodu v hlev. v stelnjaku, je pozabljen ročm vozi ček do polovice naložen s krmo. m ob njem domači kuta. Vse je ureje no, pospravljeno in shranjeno, tiho in skorajda svečano mirno. Se nekaj dni nazaj je bilo ob sleherni uri dneva tam opaziti Kalanovega očeta. Nikdar ni bila živina dovolj postrežena, nikdar orodje dovolj skrbno očiščeno in shranjeno »Ni zastonj,« je imel navado reči, »zato ni škoda časa za vzdrževanje« Četudi je bilo zadnje dni hladno in je zmrzal že pokrila z ledom luže in mlakuže. ni čakal opoldanskega sonca. »Ce delaš, ne zebe,« je dejal. ■ , Veliko je bral. Ničkolikokrat je razen gnojil in semen iz mesta pri nesel knjigo. Predvsem so ga zanimale tuje dežele. Kako ljudje drugod živijo in kaj delajo. Ko je pred dobrim letom in pol z nakupom let pri kmetijski zadrugi dobil po kojnino, je dejal, da si bo sedaj tisto. o čemer bere, tudi ogledal, že nekajkrat se je podal na pot. Septembra se je prijavil za izlet po Šria. Franciji in Italiji. Pa je bilo premah prijavljenih in je agencija odj*»-vedala. V torek je odletel na Korziko. Stf se ni poslavljal, nič naročal, hoj > bi naredili, če bi se mu karkoli < dilo. Le zvečer je vse postoril, ds I* čez dan lahko spet poprijel. Toda r sivih, oddaljenih in težko dostopnih skalah gore San Pietro je hkrati tolikimi drugimi ugasnilo tudi aje-govo življenje. Rodil se je pred 69 leti na Suhi m po osnovni šoli se je izučil za trgat-ca, kasneje pa zaradi razmer prevzel kmetijo. Začetek ni lahek in dolga desetletja dela so bila potrebna, da je posestvo vzorno urejeno in mlajši sin, ki bo prevzel za ajs*. zagotovljeno prihodnost. Med se je že kmalu vključil v OF * najprej delal kot terenec, potem /* je odšel v partizane, bil ujet v žw* ski hajki in dočakal svobodo v nem škem taborišču. Delo ga je vzgajalo že v mladm in mu ohranjalo vitalnost na st leta. V kratkem dnevu počitka pa njegovo življenje ugasnilo... L. Bogat Žalna seja v Kranju Kranj - V spoštljivi tišini v avli skupščine občine Kranj je bilo slišati le korake prihajajočih občanov Kranja, ki so v petek, na dan žalovanja za ponesrečenimi v letalski nesreči prihajali, da bi se podpisali v žalno knjigo. Vsak je postal pred slikami urmlih trinajstih potnikov nesrečne adriine devetke, pred potniki, ki so bili še v torek zjutraj naši znanci, sosedje, naši otroci, žene, prijatelji, sodelavci. Prihajali so v/. krajevnih skupnosti, kjer so jih dobro poznali, saj so morda živeli z njimi dolga leta, prihajali so sodelavci, ki jih bodo morda hudo pogrešali na delu. prihajali so tudi drugi, ki jih sploh niso nikoli srečali: toda ob dogodkih, kot je bila katastrofa tega letala, ko je pobočje korziškega Šan Pietra postalo velika grobnica, smo pretreseni občutili, da smo potnike vendar izgubili prav vsi. ne samo sorodniki, ožji sodelavci; solze, ki so spolzele v teh dneh, so bile solze vseh nas,namenjene vsem njim. Kranj - Tako kot v nekaterih kra ftvnih skupnostih in delovnih orga nizacijah /c bila tudi V OVU skupščine občine Kranj r petek mlprta Žal na knjiga - Foto: I. K. Prav o tej skupni žalosti in. tresenosti, ki je zajela prav vse. jen* žalni slovesnosti v prostorih skup-ščine občine Kranj spregovoril p«*~ sednik skupščine občine Kranj Stt-ne Božič. Dvorana je bila polni liričnih organizacij občine in rep* tudi celotni izvršni svet, predsta*»h ki rimokatoliške cerkve. nekaten svojci umrlih in delegacije iz del«*" nih organizacij-Iskre. Save. Osno*1* šole iz Predoselj. Kompasa Obrtnika. Tehnika. Varnosti. Panike ter iz krajevnih skupnosti. katerih so bili umrli: Brnik, Zal* Predoslje, Primskovo, Stražišo?. Planina, Kokrica. Na seji so * minuto molka počastili spomin n* občane, ki jih ni več. Odbor za pogrebne svečanosti Kranj - Na skupni žalni seji je bil v petek imenovan ta« odbor za pogrebne svečanosti. • katerem so predsednik skupsfi«* občine Kranj Stane Božič, predsednik Občinske konferenc* SZDL Franc Thaler, predsednik izvršnega sveta Milan Bajreii sekretarka komiteja OK ZK Kristina K obal, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Via; ko fiarabon, predsednica OK ZSMS Nada Bogataj-Tertan- KTedsednik občinskega odbora ZB OV Joco Marjek. direktor Aerodroma Jaka Sedej in predsedniki svetov krajevnih skupnosti. uT katerih so hili ponesrečeni: Tam? Smajd (KS Predoslje). Ivan Štim (KS Brnik). Vinko Bergant (KS Zalog). Anton Satler (KS Pnm-skovo). Franc Medja (KS Stranišče) Kdvard Bedina (KS Pla-( nina 1 in Miloš Martinovi* (KSj Kokrica). _j «. DECEMBRA 1981 TRAGEDIJA NA KORZIKI [itja, Nina in Andrejka 13. STRAN G L A Zakotnik, tajnica v Plamenu, in Branko Zakotnik obrt J »pustila ftestletnega Mitja - Marjeta Šolar, zaposlena ^Krnnj, m Rafko Šolar, zaposlen na letališču Brnik, sta B« osemletno Nino in štiriletno Andrejko — Ponesrečil se rat Metode Zakotnik, 22-Ietni Franc Frelih, tehnik v — Zares silno je tisto iskreno sočutje, ki ti grlo in zaustavi korak do trpijo. Smrt. nenadna m smrt. ki se p i dala niti .pušča bolečino spoznanja, j teč in jih nikoli reč ne bo. ■ h smo jih tako ljubili, ki so prijatelji, znanci. V sebi jo V neznosno bolečino ljudi, ki * izgubi najdražjih onemeli, se * rsa?. da bi v obupu zajokali. »*. ki ga zaznamuje smrt. nedoumljivi žalost ljudi, ki mrzlem decembrskem jutru ' »ami. le slutimo. Tako radi bi *>h>iili tolažečo roko na ramo. [hisati solze, a ostajamo tihi. spokojni in togi nekje ob '« se bojimo, da bi jih z bliži »ali besedo še huje prizadeli, globoko v duši čutimo vso strahoto neizmerne žalosti ki je prišla zlovešče, i. na krilih smrti. zato bi nemo obstali pred »o mamo v Kropi, ki danes k sebi šestletnega vnučka »Fant od fare*, bi ji rekli, če ^'iprej srečali in . .. če ne bi «m* strašne gore nekje na Korziki, nesrečnega letala, v ~i sta sedela tudi njena Metoda z 27-letnim možem Zakotnikom .. . Ce v njem jedel tudi Metodin brat. i Franc Frelih . . . Mali Mitja se stiska k mami, ki /oče. Mlada je še. zaposlena v del plastu v Kamni gorici in oče tudi še dela Stara starša sta bila vedno izredno navezana na male vnučke. na Mitja, ki odrašča v njuni bližini. »Tako bo manj hudo. tako bo Mitju manj hudo.« tolaži socialna delavka. Mamo. Očeta. Sebe. Otroček jih gleda, se vrne k igri. poskoči, riše. se smeji. Nanadoma je spet pri njih. starejših, ki si brišejo oči in se pogovarjajo, da bo stara mama najbrž kar ostala doma. da bo Mitju v šoli lažje. Mitja ve. da se je nekaj hudega zgodilo, da letala ni leč. A Mitja sprašuje: le kdaj bodo pripeljali atija in mamico, le kdaj ju bodo vrnili? Mitja dojema po svoje. Mitja je star šele šest let.. . Mali Mitja tudi še ne more doumeti, da sta v Radovljici Andrejka in Nina. Z njima, štiriletno Andrejko in osemletno Nino Šolar ga bo vse življenje družila tegobna, žalostna usoda, bridki spomini na prvi decembrski dan, ko si> vsi trije izgubili starše. 28-letni Rafko Šolar, zaposlen na brniškem letališču, in njegova žena Marjeta Šolar, zaposlena v SDK v Kranju, se ne bosta nikdar več igrala z Nino in Andrejko. Punčki sta pri Marjetini mami, pri stari mami, pri njej sta že doslej našli veliko toplega zavetja in razu-mevanja. Zdaj, v prvih trenutkih globoke prizadetosti, je vse prezgodaj motiti žalostne domove, četudi z roko. ki I Anica -Jamnik. Justina Juvan) Skromni in delovni tovarišici do so se zbrali na žalni seji. i>Q so v Šolskem centru Boris '< Skofji Loki odprli žalno ) kamor se vpisujejo sodelavci, t in učenci tovarišic Anice spe in -Justine Juvanove. sit profesorici, prijateljici in 'ici. ^tiiča Juvanova bi pravza W leto ali dve lahko uživala ni pokoj. V učiteljske vrste je * stopila takoj po vojni in ko ifteje nadaljevala s šolanjem, mo ni študijskega dopusta 1 delovno knjižico. Precej let Ftbftvala vsako leto v drugem \l^r so ji> pač potrebovali, od i ^ pa je v Skofji Loki. Najprej l*+ovni šoli in zadnjih dvajset k*># na kovinsko in avtome ?*> stroko. Razumela je m/a 16 in 20 letom. Živela je y "i skušala svoje ure zgodovine \Wepisa narediti takšne, da so ^ zanimive tudi za fanti ne. ki l* ' teh letih mar vse kaj dru '•*«/ srednjeveške vojne. Mlada profesorica zemljepisa m samoupravljanja Anica Jamnikova se je leta 1975. ko je prišla z um verze, svojega dela lotila s tolikšno mero zagnanosti in poleta, s toliki, kritičnosti do sebe, sodelavcev in učencev, da je v kolektiv vnesla novo vsebino dela in samoupravljanja. Vzgojo in pouk je jemala kot naj resnejše in zahtevno delo. Izredna kritičnost in doslednost je pri učencih vzbujala avtoriteto in spo-stopanje, ki pn učencih vtisne trajni spomui na dobrega učitelja, ki jim je dal mnogo koristnega za življenje in delo. Bili sta skromni in delovni tova rišici. Na njiju je slonel dobršen del izvenšolske dejavnosti učencev kovinarske in avtomehaniške stroke, aktivni sta bili v samoupravnih organih. Anica Jamnikova je bila predsednica zbora delavcev. Zato izgubo v tej majhnem kolektivu še toliko bol/ občutijo. L. B. Tisoči preplavanih kilometrov jih združujejo — Zadnji dan letošnjih za plavalce in plavalke ni bil prost dan. Vsi, ki v . -» sezoni redno vadijo, so že opravili svoj dopoldanski del to. kfed njimi ni bilo le Spele • **je s svojo mamo odšla na j t*ti izlet na Korziko. Toda ta a* J* za Špelo in njeno mamo bagično. Ostali sta na naj i nad letališčem, gori San io smrtjo je nastala praz-' Plavalnih vrstah kranjskega *• Osiromašila ie tudi sh} in jugoslovansko plavanje, štirinajstletna Kranjčanka tna od najbolj nadarjenih . anskih plavalk. Že s sedmi l'v predšolski dobi, je dve leti , -dua v TVD Partizan Kranj. \1* je zapisala plavalnemu V7: Odrekla se je igram s svojimi yn začela trenirati in tekmo "itro je napredovala, saj je ttHim letom že bila najuspeš jugoslovanska pla valka. in balkanska prvakinja, mladinska in članska ntka. Bila je ponos kranj faorta. Bolezen jo je za neka/ mesecev sicer oddaljila od bazenov, toda s svojim marljivim treningom se je Spela Rebolj kaj hitro vključila v plavalne vrste in dosegla slovenski rekortl. ki ga m prekosila še nobena doslej. V tej sedemletni karieri je Reboljeva dosegla obilico državnih in slovenskih rekordov, posegala po državnih in republiških naslovih. Bila je udeleženka evropskega mla dinskega pri>enstva. balkanska mladinska prvakinja v disciplinah 400 in HOOm kravi. Se dolgo se ne bomo mogli sprijazniti, da med nami ni več Spele m njene mame, ki je bila tudi članica P K Triglava. Majda Rebolj je veliki* pripomogla k Špelinem razvoju in uspehom. »Tisoči preplaianih kilometrov združujejo, toaa Spela Rebolj jih ne bo več. Ostala je praznina, ki je ne bomo tako zlahka nadomestili.* je dejal na žalni slovestnosti, ki so jo na zimskem bazenu pripravili PZ Slo-vemje, V K Triglav in PK Tnglav, zvezni kapetan Mitja Prešeren. V Špelin spomin bodo triglavani organizirali tudi memorialno plavalno tekmčasi, z majcenimi koraki, z blago božajo-čimi rokami naj bi pred njunimi otroškimi očmi razkrivali črno tančico krute resnice, ki neusmiljeno pravi, da mamice, da atija ne bo več (tlolM>ko pretrešeni sporočamo, da je v letalski tragično preminil naš sodelavec JOŽE MOĆNIK strokovni svetovalec OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU! DELAVCI DELOVNE ORGANIZACIJE SAVA KRANJ nesreči D. Kuralt Obnemeli smo od prevelike bolečine. Zapustili so nas naši najdražji ANDREJ ZORMAN JANA ZORMAN, roj. Kane BRANE ZORMAN TOMAŽ ZORMAN V žalosti smo ostali sami mama Francka Zorman, sin Andrej z družino, sestri Ivanka Kunei in Francka Jamnik z družinama in družine Okorn, Vidmar Stare, Mušič, Kuhar, Zorman, Lončar Šenčur mama Ivana Kane, brat Ivo sestri Mira Zupane, Nada Drofenik z družinami in družine Kodela, Urlep, Kusar, Musar C imerman, Leben Ljubljana POKOPANI BODO V ŠENČURJU v vetru se ziblje moje življenje, v jesenskem viharnem vetru, ki gre preko polj. (Kosovel) Tragična letalska nesreča na Korziki je vzela življenja naših dragih tovarišic učiteljic DANICE FRANCELJ VALENTINE PLEŠEC MARIJE POLJANŠEK OSTALE NAM BODO V LEPEM SPOMINU! Učenci in delavci Osnovne šole JOSIP BROZ -TITO Predoslje, KS Predoslje, DPO in društva V gorah Korzike se je tragično končala pot mojih najdražjih mame, očeta, brata in svakinje MARJETE JOŽETA MATEVŽA in SILVE PODOBNIK Od njih se bomo poslovili na pokopališču v Kranju! ŽALUJOČA HČERKA IN SESTRA LJUBA Z DRUŽINO O L, AS M.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOUtK i. PECEMBtt m RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR »PLANICA - NEČLOVEŠKI « PREPAD Tako je ocenil največjo skakalnico sveta Norvežan Sigmund Ruud, ki jo je prvi opisal v knjigi S Šestim mestom v slalomu pa je zdrknil na četrto v seštevku obeh disciplin, tako da je se drugo olimpijsko odličje 1936 zgrešil le za las. Sigmund je bil v smuku deseti, v slalomu štirinajsti, najuspešnejša v norveški ekipi pa je bila smučarka Laila Schou-Nilsen. ki je po zmagi v smuku bila v slalomu |x*ta in s tem v kombinaciji — tretja, kar ji je prineslo bronasto kolajno. O tem. da so Ruudi na smučeh tudi tekli, ne gre izgubljati besed Manj znano pa je. da so bili pravza-(>i. t v tudi začetniki akrobatskega smučanja, saj so Judi s skakalnimi smučmi vrteli salte in počenjali kdo ve kakšne vragolije vse, značilno pa je tudi da se je Sigmund Ruud poskusil tudi v hitrostni vožnji, torej v disciplini, ki ji zdaj pravimo »leteči kilometer«. Bilo je leta 1934 v St. Moritzu, ko je kar s skakalnimi smučmi na 150 m dolgi progi dosegel 135,6km na uro povprečne hitrosti. KRIŽEM PO AMERIKI Zelo privlačni so v knjigi se opisi z nastopov v Ameriki. Leta 1938 so norveški skakalci nastopili na vrsti prireditev v ZDA, med drugim tudi na njihovem državnem prvenstvu v Brattleborreu. Na tej tekmi se jje Sigmund izkazal za izjemnega športnega tovariša. Žrtvoval je namreč svojo uvrstitev za boljši uspeh drugih rojakov. To je storil tako, da je v drugi seriji -s prestopom - zarezal novo, hitrejšo smučino v še nezvoženern snegu. Kar je bila zanj na zaletišču negotovost, se je za druge spremenilo v uspeh. Rezultat: brat Birger je zmagal pred rojakom Sigur-dom Ullandom. Sicer pa so bile v Ameriki najbolj razburljive tekme, ki so jih prirejali v največjih mestih: v Chicagu in celo na olimipjskem štadionu v Los Angelesu. Med Sigmund se je poskusil tudi v hitrostnem smučanju. Na tej progi v St. Moritzu je vozil hitreje kot 135 km na uro. Posnetek, tako značilen za smučarska tekmovanja v ZDA: malo snega, a mnogo avtomobilov . .. prvenstvom ZDA so Norvežani dobili brzojavno vabilo kluba iz Kalifornije, da bi nastopili tudi v mestu letnih olimpijskih iger 1932. Prireditelji so bili za nastop Norvežanov tako zainteresirani, da so dali na voljo celo posebno letalo. Seveda, sicer bi bila vožnja z vlakom počez po Ameriki trajala kakšnih šest dni. Tako pa je bila pot opravljena v 18 urah poleta /. enim izmed najtežjih in najbolj udobnih letal družbe lTnited Airlines. Pristali so na letališču Hollvvvood. v znamenju tega filmskega mesta pa je minil tudi ves nastop. SKAKALI SO NA OLIMPIJSKEM STADIONU Skakalnico na štadionu Coliseum so namreč zgradili iz montažnih elementov, ki so jih imeli v filmskem mestu. Naprava je bila lepa. a nekoliko manjša kot ona na znamenitem čikaškem Soldier Fieldu. ki je bil prizorišče tudi znamenitega boksarskega dvoboja med Tunnevem in Dempsevem. Za tekmovanje je bilo izredno zanimanje, saj so v predprodaji prodali nič manj kot 60.000 vstopnic. Skakalnico so prekrili z zmletim ledom, ki so ga nabavili v bližnji ledarni. In vse bi minilo v izjemnem razpoloženju, če na dan tekmovanja Los Angelesa ne bi zajelo deževje brez primere. Tako so lahko prireditev izvedli šele z dvodnevno zamudo, pa tudi tedaj ni bilo tistega, za Kalifornijo tako značilnega sonca. Toda gledalci so vendarle prišli na račun. Ne le zaradi skokov in akrobatskega nastopa skakalcev po tekmi, tudi zaradi kepanja. ki so si ga obiskovalci prireditve lahko privoščili po končanem nastopu. Tedaj je množica enostavno uprizorila juriš na skakalnico, ki je bila kmalu zatem že povsem — gola. Seveda pa so se skakalci veselili zlasti nastopov, na katerih niso tekmovali na »tovarniškem« snegu. Taka ie bila skakalni« a v Seattlu v Skalnem pogorju. Čeprav je bila skakalnica oddaljena od mesta dve uri avtomobilske vožnje in nato še uro hoda. se je na tekmi zbralo 8000 gledalcev. Birgerjeva zmaga seveda ni bila vprašanje, za Ullandom pa je bil Sigmund tretji. Po tekmovanju so skakalci kot na tekočem traku azvajali salte na skakalnici, na kateri so malo prej skakali od 65 do 70 m. Občinstvo je uživalo, skakalci pa tudi. V Sun Vallevu v Idahu so si skakalci privoščili celo trojen skok. Kraj je bil takrat najmodernejši zimskošportni center v ZDA. Imenovali so ga ameriški St. Moritz. Ze takrat sta bila v kraju dva plavalna bazena tudi za zimsko rabo. kar na planem, temperatura vode pa ni bila nikoli pod 36 stopi: ;ami Celzija. Kraj je slovel tudi po svojih progah za si 1' m in srnuk. Na progi za smuk so se preizkusili tudi norveški skakalci, vendar ne brez posiedic. Birgerja so prinesli v hotel, potem ko se je »spopadel« z drevesom. Pred tekmo v smuku, ki je sledila skakanju, so gostitelji poskrbeli tudi za značilen ameriški vložek: stavo. Pri skokih novost ne bi bila užgaia. saj so zmagovali vedno sam«) Norvežani. KONEC 3 SMILJMT BOZMAtf IA GLAVNA URŠA »No, potem ti ne morem pomagati. Me pa presenečaš, ker si di med najboljšimi v razredu. Pa tudi tega ne razumem, kaj je z jopico Trsta.« Takrat pa se je oglasil Jaka, nebodigatreba. Zakrakal je: »Novo co ima. Iz Trsia. Enako kot Alenka iz sedmega A.« Profesorica se je zagledala v jopico, pomislila in potem rekla, zase kot pa meni: »Ja, ja, zdaj razumem, zdaj razumem.« Toda jaz njenih besed nisem razumela in sem o njih razmišljala pot iz šole domov, šla sem sama, ker sem želela biti sama. Dovolj m bilo šole, sošolk in sošolcev Neumni Jaka se je sicer prilepil name klop in me spremljal do prvega križišča in mi ivezel, da on ni prav nič' in da se po krivici jezim nanj. Rekel je: »Veš, Urša, včasih kakšno zinem, pa ne mislim slabo.« »Nehaj, nehaj,« sem mu odvrnila prav hladno. »To, da ne misliš,., že davno, toda zaradi tega ti še ni treba spravljati v težavo svoje sošolke.« »Saj sem ti rekel, da nisem hotel.« »To mi sploh ni nič mar. Važno je, da me marsikdaj tvoje bes zjezijo, včasih celo razžalostijo. Sploh znaš čudovito užaliti človeka, sebno pa bi ti položila na srce, da se drugače obnašaj z nami, krhkimi klicami.« »O-ho-ho,« je zapel. »Nisem vedel, da si krhka. Mislil sem, da krhko le steklo.« » No, vidiš, spet nič ne razumeš. To je le prispodoba. Sicer pa te sim, da me pustiš samo. Danes me prav nič ne mika, da bi se s tabo i govala v nedogled« (Nehaj, nehaj, mi je govoril moj Glas. Lepo se z pozdravi in ne izzivaj ga.) Jaz pa: »Veš, saj nisi napačen, ampak kaj bu si pač neumen. Nekateri smo lepi in pametni, nekateri pa so grdi in ne t ni.« »Ti si gotovo pri ta lepih in pametnih, kajne. Jaz pa pri neumnih, že prav, trapa trapasta. Za to mi boš še plačala, koza!« Brcnil je bi kamen, da je zdrsel po asfaltu prav na drugo stran ulice, mi obrnil in se izgubil za ovinkom. Na, zdaj pa imaš, mi je rekel Glas. »Da, zdaj pa res imam,« sem potrdila. Ko sem prišla domov, je mamica, seveda, takoj opazila, da je z nekaj narobe. Za to ima poseben čut. Samo pogleda me, tako izpod in že ve. Pa naj še tako skrivam. Komaj sem pozdravila in skušala smukniti v svojo sobico, ie je zvenelo: »Uršika, pridi k meni.« • Malo sem se obotavljala, toda ubogati sem morala. Dvignila -obraz in stopila k njej: »Kaj pa je, mamica?« sem vprašala, tako lepo I v kakšni pravljici. Besede so se mi kar topile v ustih. » Kako pa je bilo danes v šoli?« Spomnila sem se angleščine in profesoričinih besed in zajecljala: dobro, dobro.« Glas mi je zašepetal: Bolje, da poveš po pravici. Pb vsa zadeva smrdi. Prav nebogljeno sem pogledala mamico: »Pri angleščini sem iiw smolo. Dobila sem slabo oceno. Nisem se mogla zbrati. Obljubim tj, bom cvek . . .« » Reče se: slabo oceno,« je pribila mamica, ki ni trpela besede cvek »Prav, obljubim ti, da bom slabo oceno popravila drugo uro.« Mama je prikimala: »Že prav, Urša, saj ti verjamem. Bilo pa bi če bi mi lagala in to skrivala pred mano. Vesela sem, da si priznala, mi je namreč telefoniral, kaj se je v šoli zgodilo.« Ko sem to slišala, nisem vzdržala. Zahlipala sem v mamino ki jokala in vpila: »Packe, packe nemarne, barabe, kako so me le mogli tožiti. Nevoščljivci.« »No, no, le mirno kri. Nekdo se je pač pošalil. Res ni bilo lepo, ni povedal svojega imena,« me je tolažila mama. »Jaka je bil, Jaka je bil,« sem jokala še kar naprej, »Nihče drug nc mogel biti tak pacek.« » Mislim, da ni bil Jaka. Bil je dekliški glas.« Tega sem se nekam razveselila, sama ne vem, zakaj. Toda še zh. ji nisem prav verjela in se mi je zdelo, da me hoče Ie potolažiti. Nekako se le nehala cmeriti. Dobro sem smrknila v robec in rekla obtožujoče: »Veš, mami, ti z angleščino. Kriva je bila nova rdeča jopica iz Trsta.« »Jopica?« »Da, pomisli, Alenka ima enako jopico kot jaz. Do pičice enaka veš, kje jo je kupila? Nikjer drugje kot v ljubljanski NAMI. In to za d> soč starih dinarjev.« »O, česa ne poveš,« je ušlo mamici. Potem je nekaj časa razmišljal* in se nasmehnila: »No, pa kaj. Nič hudega. Imata pač enaki jopici.« »Toda jaz sem hotela imeti nekaj posebnega, enkratnega, ki kako s* zaradi jopice tavali po Trstu. §e danes me bolijo noge. In tudi slabo oce* sem dobila zaradi tega, ker sem ves čas mislila na Alenkino rdečo jopico.« Zlata Volarič: Nazaj še pridemo11 »Mama! Mama!« Nikoli nisem klicala mame na pomoč, pa naj sem našla kačo ali ježa. ali pa srno se po poti iz šole stepli. Vse zadeve sem doslej sama urejevala. Mama je stala ob napajalnikih in nekaj prala. Takoj je prišla k meni. Z neznansko prestrašenim glasom sem zajokala: »Mama! Kaj je to?« Bila je majhna uš. Ni se še utegnila napiti moje krvi. Mama me je razumela. Pobožala me je po laseh. To je bila moja prva uš. Kasneje jih je pilo mojo kri še veliko. Lezle so po pogradih, po tleh in celo po prahu pred barako. Ojej, tisti Srb je trebil uši! Lakota in smrdljiva hrana mi nista bili tolika nadloga kot uši. Se vedno se mi je streslo vse telo od živčnosti, ko sem zagledala uš. Nanje se nisem mogla navaditi. 23. V kotu barake so bdi nekdanji napajalniki, ob katerih smo se zdaj umivali Prostor je bil odprt in vsem na očeh. Umivališče je bilo skupno za moške in ženske Se hujše je bilo v stranišču. Tudi v to je lahko vsakdo pogledal, saj je bil prostor popolnoma odprt. Posebno hudo je bilo to za doraščajoča in večja dekleta. Pa ni bilo pomoči. Potrebo so morale tudi one opraviti Vendar jim je tn ne prijetnost ostala v spominu še leta kasneje Takrat pa so doživljale kar malo traume Tudi kopali smo se skupno, na odprtem prostoru, enkrat v štirinajstih dneh. Vendar je zanimivo, da se je tifus pojavil najprej v mestecu in ne v taborišču. Tedaj so vodje tabora oskrbeli nekakšna razkužila, ne v skrbi za nas. zapornike, marveč v strahu za svoja življenja. Bali so se okužbe. Strogo so pazili, da ne bi kdo od nas prestopil črte. ki je ločila barake in upravna poslopja„ V taborišču je bilo tudi precej primerov tuberkuloze. Tudi na druge načine so umirali ljudje. Majda je prišla spet pome nekega dne, ko je sijalo sonce. Bilo je še poletje in okrog barak je dišalo po razkužilih. Ko smo pomivali cementna tla. smo jih morali dodajati vodi. Vse je bilo mokro in neprijetno. Ženske so čistile tla z velikimi metlami. Krp niso imele, da bi jih še pobrisale. Za Majdo je stala Marija. Zlezla sem iz golobnjaka in šla z njima Majda je pokazala žensko, ki je stopala pred nami. »Ličanka je,« je rekla. Pred nami je hodila prekrasna mlada ženska. Vem. Videla sem jo že prej Imela je vezen brezrokavnik, temno krilo in belo bluzo. Orne lase je povezala v šop na tilniku in korakala proti prvi baraki. »Večkrat grem za njo,« je priznala Majda »Zelo je lepa.« je rekla tudi Marija. Najbrž nas je Ženska opazila. Obrnila se je in se nasmehnila. Torej stanuje v baraki številka ena. Potem smo njeno lepoto občudovale vsak dan. Cez dva tedna je izginila Kaj je z njo? Pojdimo pogledat! Vstopile smo V barako številka ena. Mlada ženska je ležala v drugem nadstrop ju. to ie na drugem pogradu Močno je kašlja la Ma jdina lica so namočile solze. Vse naslednje dneve je deklica mislila na svojo Ličanko Zdela s«' ji je kot vila iz pravljice. Cez teden dni smo se spet potikali pred barakami. Iskali smo tudi krompirjeve olupke na smetišču. Nenadoma smo se znašli pred mrtvašnico »Moram noter,« je prosila Majda. »Ne. ne. kaj boš tam. ali te mrliči privlačil* jejo,« so jo drugi odvračali. »Moram.« je rekla tiho in odprla vrata. Takoj jo je spoznala. Vstopila je in zajokala. Mi ji nismo sledili. Stali smo pri vraiiii in čakali, da He deklica potolaži in vrne v svetlobo dneva. Mrtvašnica je bila namreč temna in v njej se je čutil neprijeten oster vonj po mrličih. Prišla je vsa objokana. Ličanko so pokopali, mi ps smo nanjo kmalu pozabili, saj smo videli še veliko mrli-čev in tudi novi dogodki so se vrstili 24 Otroci so po barakah jokali zaradi lakote. Matere ni.so mogle pomagati. Denar je pošel, tudi v taborišču je začelo primanjkovati hrane. Kruha je bilo vedno manj in celo peskovit ohrovt je redkeje plaval |x> juhi. Taboriščna ambulanta s«« \v polnila, prav tako mrtvašnica in pokopališče. Umirali so starejši ljudje. otroci, mnogi V najlepših letih, zaradi tuberkuloz«-. podhra-njenosti in ran. ki so nastopile po nogah, rokah in nazaduj«' po vsem teh-sti zaradi n«' zadostm- m pokvarjene hrane Zbolela je tudi M a jdina aMtfl K ada Njena mati |<- n<*k|<- dobila pol litra mleka in ga je ob taboriščnem visokem zidu i istem, ki je ločil nas in Zida, nekega poznega pupol dneva hotela skuhat i Pripravila je ognjišče iz treh opek. zakur s smetmi in nad plamenom postavila lonM1 mlekom. Čeprav smo vedeli, da je mleko za deklico, smo stali v krogu in opazovalk bo zavrelo. Gotovo so se mnogim sline po mleku. Sama nisem toliko trpela zaradi Nisem je niti posebno občutila. Nikoli hrana rii posebno zanimala. Tudi da ne. Trpela sem zaradi tiste žičnate zaradi stražarjev, ki nam niso dovolili da bi hodila po naši mehki travi, zaradi zaradi pretepanja in drugih grobosti, ki » počenjali v taborišču. Lahko bi zaradi podhranjenosti ček* la. pa najbrž ne bi za to trpela. Bolelo me je, ko sem videla mlade Ijence. Srbe in nase. ki niso imeli nobeaal hodnosti v taborišču. Niao se smeli po*r ne osnovati družine in pazniki so s\octo da bi jih ločili. I^ep par sta bila naša Kamovčana Te Pakle« in Daniel Melinkov. Vedno sta a? žala za roke in se nasmihala drug drug««**"-nekega dne sta se celo fotografirala skupil * povabila še mene tja. Vsa srečna sem po«*" pokazala sliko mami. ,. . _J Preživela sta tabonščno trpljenje, se P vojni poročila in zdaj živita v Mariboru. Vsa vesela sem jima tisto malo ljubezni tri do pet metrov visok« žičnato ograj*' stražarji privoščila. »Mi van it? Itc csmyaa...« je „a/nik Obut j«- bil v visoke Škornje in v*« j*halni bič proti Majdin. mater, in nam otre k0rZamahnil je P<> naših hrbtih, brcnil poaeJ Jekom in nas napodil v barako. Nismo jokali. Sovražno smo gledali z m njim. jledali * n 1981 ŠPORT IN REKREACIJA 15.STRAN GLAS r— Priznanje Kroparjem UUHJANA - Pred dnevom je bila v Ljubljani kraj Ah ■*uson\ Organizacijski odbor za "••aadio državnih prvenstev v ■^ttahn skokih pri SZ Slovenije in * <• f* oddolžili požrtvovalnim kro-MtŠB smučarskim delavcem Le-1 i ! »rito let pomagaio pri pripravi skakalnic 'nBMnja za njihovo nesebično rta podelila Vili Vrhunc in Ttaninšek Za to priznanje t iskrene čestitke z željo, da bi tudi v bodoče imeli tako je za planiške prireditve, ki •invenski športni praznik. dh iftev lijenosti - - Svet za šport in rekreacijo prostega čara pri občinskem f sindikatov Jesenice je izvedel Pfcfcio prvenstvo v kegljanju na Tadi letošnje teKmovanje je poda vlada za ta šport med *u veliko zanimanje, saj je so »27 molkih in II ženskih ekip 3LTATI - ženske ekipno: I zenice. 2. Železarna Jesenice. 3. 1 ^eaenice: posamezno neregistri-t«bnov«lke 1 Cilka Baloh. 2 Vavpotič, 3. Branka Ropret; ■e tekmovalke. I Olga Kajdiž. Matic. 3. Sonja Lotrič: moški Železarna Jesenice, 2. Društvo 'Jesenice, 3. Gradiš Jesenice: tekmovalci: 1. Franc Campa. Hrast. 3. Vojko Nikoli«*: nere-tekmovalci: 1 Franc Cerin. 2 r. 3. Branko Noč. .j Habi<^ Tretji cerkljanski množični smučarski tek »Gorenjskega odreda« Pričakujejo nad 2200 tekačev LJUBLJANA - Člani organizacijskega odbora tretjega množičnega smu carskega teka »Gorenjskega odreda« so na novinarski konferenci povedali, da b<> ta tretji množični tek 3. januarja s startom ob 10. uri. Novost letošnjega teka je v tem. da se je preimenoval v tek •Gorenjskega odreda« Konference s«> se udeležili tudi borci Alojz Ravnik. Janez Jerman. Ivan Jan Srečko m Miloš Rutar in pokrovitelj Delta CUuii organizacijskega odbora, odbor šteje dvaindvajset članov z več kot štiristo amaterskimi delavci, se za t«> tretjo tekmovanje v množičnem smučarskem teku skrbno pripravljajo, saj te priprave tečejo že od aprila naprej. Pred tremi leti se je teka udeležilo Šesto tekačev, lani pa že 131.r>. Na tretjem pa organizatorji pričakujejo Se boljfto udeležbo, saj je ta proga ena na žiro račun H-12963. davek plača kupe« v sredo, 9. de ija b« • ob 10. uri v ( er-J servis Alpetoura za družbeni in 1981 m- Loka, sektor. jie informacije ^ i dobijo v hotelu Bor Wm Hrib v Preddvoru ti morajo pred - ;vijo polotiti *m***otni polog od izklic-JF*ae na blmgmjni TOZD ti^LMrniatrov trg 11. KOŠARKA - V slovenskem derbiju druge zvezne ženske košarkarske lige so košarkarice Save v Ljubljani proti domači Iliriji dosegle pomembno zmago. Po boljši igri v obeh delih srečanja so brez težav zmagale Žirovska Alpina je gostovala v Mariboru. Domačinke Marlesa so bile boljše in so zmagale. V slovenski ženski ligi so Jeseničanke gostovale v Litiji Tu jim domačinke niso bile kos. Košarkarji Triglava so v moški slovenski ligi gostovali v Šentjurju. Po dobri igri obeh mofttev je debelejši konec potegnil Kovinar in Triglavu v četrtem kolu zadal prvi poraz. Izidi - ženske - Ilirija : Triglav 71:76 (29:42). Marles : Alpina 77:56 (34:16). Litija : Sava 58:67 ( 30:21). moški - Kovinar : Triglav 109:104 (58:52). Pari prihodnjega kola: ženske -Sava : Jugoplastika, Alpina : Zadar, Jesenice : Drava, moiki — Triglav : Zagorje. ODBOJKA - V prvi zvezni moški odbojkarski ligi B so Blejčani gostovali na Ravnah. Po dveh urah kvalitetne odbojke so Blejčani morali priznati premoč domačemu Fužinarju. Mladinci Bleda so v slovenski odbojkarski ligi izgubili v Mokronogu, Brezovica pa je bila doma boljša od kranjskega Triglava. Železar je gostoval v Anhovem in bil boljši od njihovih mladincev. V drugi ženski odbojkarski ligi so Blejčanke gostovale v Novi Gorici, kjer so tekmo izgubile z domačim Merkurjem. Gorjanke pa so v domačem derbiju premagale Kamničanke Isidi - moiki - Fužinar : Bled 3:2, Mokronog : Bled 3:1, Brezovica : Triglav 30. Salonit : Železar 1:3, ženske - Merkur : Bled 3:1. Gorje : Kamnik 3:0. Pari prihodnjega kola - moški: Bled Signal, Bled (mladinci) : Izola, Sava Železar, Salonit : Triglav, ženske: Koper : Bled, Tabor : Gorje HOKEJ — Jugoslovanska hokejska reprezentanca je tokrat imela dve sreča- ALPETOUR TOZD Hoteli Bohinj vaa vljudno vabijo na silvestrovanje v hotele ZLATOROG POD VOGLOM BELLEVUE in restavracija BIS t Cena silvestrskega aranžmana je od 550 din do 1200 din. SOVJETSKI OMŽAVNI CIBKUS PRVIČ V LJUBLJANI HALA TIVOLI OD 11.XI DO20X1. INFORMACIJE INEX TITOVA 25 nji z reprezentanco NDR. V obeh srečanjih so bili Jugoslovani poraženi. Več uspeha so imeli mladinci do 18 let. ki so v dveh nastopih z Romuni iztržili zmago in remi. Isidi - Jugoslavija : NDR 1:5 (0:1. 0:2. 1:5). Jugoslavija : NDR 4:10 (2:2, 2:4. 0:4), Jugoslavija : Romunija 6:1. Jugoslavija : Romunija 5:5 (1:2, 2:1.2:2). V slovenski hrvaški hokejski ligi je kranjski Triglav v dvorani v Savskem logu v Šestem kolu gostil moštvo Bleda. Kranjčani so po boljši igri zasluženo zmagali. Izid - Triglav : Bled 7:2 (3:1, 1:0, 3:1). V naslednjem kolu Kranjčani gostujejo v Mariboru pri domačem Stav-bariu. -dh Alpina in Elan podpisala sporazum SARAJEVO - Rekreacijski center Korana pri Palah je bil te dni prizorišče seminarja sa smučarske teke. Te seminarje vsako leto prirejajo Elan, Alpina, Slovenijaipo-rt, Slo vin, Krka, MTČ in Pletenina. Namen teh seminarjev je, da prodajale« to smučarske opreme seznani, kako svetovati kupcem za zimski smučarski tek. Tovarna Alpina iz Žirov in Elan tz Begunj sta v. Sarajevu z organizatorjem zimskih olimpijskih iger lete 1*84 slovesno popisala samoupravi sporam m. Kolektiva sta t*koii P0-?*1* W««orja 3QI M smuči tn čevlje. Obema se odpirajo široke motnosti za svojo poslovno in reklamno dejavnost. Sporazum med organizatorji ZOI. Alp j no in Elanom bo veljal do konca leta 1*84. Pri tom pa oba lahko na svojih proizvodio uporabljata tudi simbole zimskih olimpijskih iger. -dh v-—__✓ Mojstransko društvo ponovno oživelo Mojstrana - V zadnjih .letih ie dejavnost Športnega društva Dovje-Mojstrana Eovsem zamrla. To seveda ni bilo v ponos raju z bogato športno zgodovino. Novembra letos je bil po dolgem času ponovno občni zbor, na katerem so se dogovorili, da je treba dejavnost poživiti. Za predsednika je bil izbran Janez Jamr. spremembe pa so tudi v vodstvih posameznih sekcij. Na novo so vključili sekcijo akrobatskega smučanja. Na prvem občnem zboru so že razpravljali o programih sekcij in akcijah ter nalogah v prihodnjih mesecih. Uredili bodo člansko evidenco in tako odstranili problem članarine. Članov je okrog 150. Se ta mesec bodo pripravili tečaj za sodnike alpskega smučanja. Kasneje pa načrtujejo tečaj za teke. Košarkarska sekcija bo pripravila dva turnirja, na katera bodo povabili tudi vojake s karavle na Belci, prinodnje leto pa društvo načrtuje gradnjo skakalnice oh smučišču v Mojstrani. Organizirati nameravajo eno od tekem za jugoslovanski pokal v akrobatskem smučanju. Ena od nalog pa je tudi ureditev Športnega igrišča za rekreacijo krajanov. J. Rabič Sporočili ste nam SLOVENSKA ŠAHOVSKA LIGA -V zdravilišču Dobrna je bila odigrana prva slovenska šahovska liga. Sodelovali so tudi jeseniški in kranjski Šahisti Zmagala je ekipa mariborskega Kovinarja s 55.5 točke pred Celjem 53,5. Radensko iz Murske Sobote 50,5 itd. Kranjčani so bili peti, Jeseničani pa so zaradi nepopolne ekipe izpadli. Pomlajena kranjska ekipa je dosegla nepričakovan uspeh, saj je bil njen cilj obdržati se v ligi. Najuspešneje so igrali Samo Božič, Brane Deželak, Ciril Logar in Dušan Jokovič, ki so osvojili ali g»trdili naslov mojstrskega kandidata imona Peklaj pa je postala prvokate-gomica. D J. TRIGLAV VODI - Po dveh kolih gorenjske namiznoteniške lige vodi Triglav pred Gumarjem, ki sta Se brez poraza. V prvem kolu so Križe premagale Mošnje. Triglav Kondorja, Sava Jesenice in Gumar Murovo. V drugem kolu pa so Križe premagale Murovo. Gumar Savo. Triglav Jesenice in Kondor Mošnje J. Starman Podelili Gregorčičeve plakete Pet nagrajencev JESENICE — Na seji skupščine telesnokulturne skupnosti Jesenice s«> letos že dvanajstič podelili najvišja telesnokultuma priznanja .za športno delo v jeseniški občini. Priznanja so na Jesenicah začeli podeljevati leta 1969 oh občinskem prazniku. Od leta 1979 pa je podeljevanje teh priznanj prišlo v interesn«> telesnokulturno skupnost. Letošnji nagrajenci so Marjan Kejžar. Jelka Vidah. Matko Medja. Jože Hudrič in Pavel Dimitrov. Marjan Kejžar — »Marjan Kejžar se je že zgodaj oprijel športa. V svoji mladosti je meril moči v smučanju, plavanju, namiznem tenisu in nogometu. Imel je veliko uspehov v plavanju in namiznem tenisu. Vidne uspehe je imel tudi v smučanju in temu športu je ostal zvest tudi pozneje. To svoje smučarsko znanje je dopolnil z vaditeljskim in trenerskim tečajem za alpske discipline. Ko ni več aktivno nastopal, se je posvetil trenerskemu delu. Že petnajst let skrbi za vzgojo novih smučarskih tekmovalcev. Marjan Kejžar ves prosti čas žrtvuje za razvoj in napredek jeseniškega Sporta.« Jelka Viđali — »Gregorčičevo plaketo je dobila za razvoj v jeseniškem drsalnem Sportu. Vida lijeva je v jeseniški drsalni klub prišla leta 1972. S svojo organizacijsko sposobnostjo je znala razširiti krog sodelavcev in aktivnih tekmovalcev. Povečala je Število redno vadečih. Plod tega načrtnega dela so tudi drsalni uspehi. V svojih vrstah ima kandidate za nastop na olimpijskih igrah v Sarajevu. Jelka Vidali je tako pripomogla k hitrejši rasti drsalnega Sporta na Jesenicah.« Jože Hudrič — »Jože Hudrič se je že leta 1946 vključil v Športne vrste kot aktiivni kegljač na ledu. Bil je tekmovalec, ki je nastopal na vseh vidnih tekmovanjih kegljaškega kluba Jesenice. Nastopal je na slovenskih, državnih in evropskih prvenstvih. Imel je vidne uspehe. Se kot aktivni tekmovalec se je že leta 1956 vključil v vodstvene organe kluba. Se sedaj je podpredsednik kluba, obenem je tudi član zveze za kegljanje na ledu. Poleg kegljanja je aktiven tudi v ribiški drž mi in je njen predsednik že petintrideset let.« Matko Medja — »Svojo Športno kariero je začel kot drsalec že pred drugo svetovno vojno. Takrat so se pojavili tudi že prvi začetki hokeja. Medja je v prvem hokejskem moštvu igral od leta 1948 do 1954. V letu 1955 je končal trenerski tečaj v Beogradu. Po tem tečaju je uspešno končal še trenerski tečaj v CSSR. Kmalu mu je bila zaupana vzgoja mladincev in pionirjev. Nekaj časa je deloval še kot trener mladinske državne reprezentance. V tekmovalni sezoni 1978—79 je s svojim mladinskim moštvom osvojil državni naslov. Matko Medja je s svojo aktivnostjo mnogo pripomogel k razvoju jeseniškega hokeja« Pavel Dimitrov - »Ze s šestnajstimi leti se je Pavel Dimitrov vpisal v alpinistični odsek pri planinskem druStvu Jesenice, saj se je že v rani mladosti usmeril v planinski svet. Svojo planinsko-alpinistično aktivnost je obogatil z odpravami v Se neraziskano pogorje Durmitor in v mnogo zahtevnejše Alpe v Italiji, Švici, Avstriji in Franciji. Zaradi svoje sposobnosti je bi! leta 1965 član himalajske odprave, ki je skušala zavzeti še neosvojeni 7904^netre visoki vrh Kangbačen. Bil je tudi član odprave v Pamir v SZ. Je član gorske reševalne službe na Jesenicah in pri PZ Slovenije. Veliko zaslug ima Dimitrov pri organizaciji pohodov slovenskih železarjev po Julijskih in Kamniških alpah ter Karavankah. Vodja pohodov je bil zadnjih šest let.« Jeseniškim Gregorčičevim nagrajencem nase iskrene čestitke, z željo, da bi se dolgo delovali v teh svojih športnih panogah. D. Humer Svetovni alpski pokal Odlična vožnja Andreje Leskovšek VAL DI SERE - »Kriterij prvega snega«, uvodna vsakoletna tekma v moški in ženski svetovni alpski pokal, se je končal le s polovičnim sporedom. V francoskem smučarskem središču so lahko izvedli le moški in ženski smuk in ženski veleslalom, medtem ko je moški veleslalom odpadel. Uvodno veleslalomsko tekmo pri ženskah je dobila Irene Epple iz ZRN, ki je bila najhitrejša v obeh »a. topih. Ta odlična smučarka je ponovno dokazala, da je za to sezono res odlično pripravljena. Epplova je svetovna prvakinja iz leta 1978, s prvim mestom pa se v Val d'Iseru ponaša tudi na lanski tekmi. Svoj zdaleč največji uspeh smo dosegli v tej tehnični disciplini v ženski konkurenci tudi Jugoslovani. Andreja Leskovšek je bila prijetna osvežitev, saj je kljub visoki startni Številki, sedeminpetdeset, dosegla izvrstno osemnajsto mesto. Leskovškova ježev prvi vožnji pokazala, da je v veleslalomu naredila velik korak naprej. S svojo drugo vožnjo pa je dokazala, da je tudi v tej disciplini v odlični formi. Ostale naše so vozile tako kot znajo in njihova mesta so enaka. Odstopili sta Jermanov« in Poren-tova. ki je v reprezentanco vskočila namesto poškodovane Alenke Mavec. Rezultati -1.1. Epple (ZRN) 2:30.24, 2. Hess (Švica) 2:30,91. 3. McKinnev (ZDA) 2:31,29, 4. Pelen (Francija) 2:31,56 5. M. Epple (ZRN) 2:31,72,.. 18. Leskovšek 2:36.$0, 40. Zavadlsv. 41. Pehare, 60. Dornig, M. Tome. Za presenečenje v moškem smuku je poskrbel Avstrijec Franz Klammer, ki je od najhitrejši med 98 smukači. V letošnjem svetovnem pokalu nastopajo tekmovalci iz vseh kontinentov. Na startu smuka sta se pojavila tudi Afričan iz Senegala in Mehičan. Med to pisano mednarodno druščino so nastopili tudi naši smukači. Smolo je imel mladi Blejčan Jemc, ki je padel, iz enakega vzroka do cilja ni prišel tudi Sitar. Uvrščen je Puhal na devetinšestdesetem mestu, za zmagovalcem je zaostal za manj kot devet sekund, Pleteršek je bil z zaostankom več kot deset sekund na Sestinsedemdesetem mestu. Svetovni alpski pokal se je v ženski konkurenci včeraj in danes v Val d'Iseru nadaljeval s smukom, medtem ko moški že danes v italijanskem Apricu vozijo prvi veleslalom nov sezone. -dh Rokomet Jesenski prvaki veterani Tržiča Kranj — Končano je tekmovanje v občinski rokometni ligi. Najzanimivejše srečanje zadnjih treh kol je bilo Britof : Tržič veterani, ki je tudi odločalo o jesenskem prvaku. Z zmago nad Tržičem bi rokometaši Britofa. ki so največje presenečenje prvenstva, osvojili jesenski del prvenstva, ker imajo boljšo razliko v golih. V tem srečanju so zmagali Tržičani in osvojili naslov jesenskega prvaka. Prijetno presenečenje prvenstva so tudi rokometaši kranjskih Veteranov. Lestvica: Tržič vet. n 10 0 l 314:272 20 Brit.-Pred. n 9 0 2 290:241 18 Veterani n 6 2 3 290:267 14 Sava vet n 6 1 4 317:259 13 Storžič ii 6 1 4 215:206 13 Križe n (i 0 5 280:247 12 Duplje n 4 3 4 226:232 11 Krvavec Cer. 11 4 2 5 288:296 10 Gumar ii 3 i 7 258:284 7 Sava n 3 l 7 225:254 7 Resnica 11 2 0 9 252:316 4 Zah. vet n 1 1 9 240:286 3 r \ Tečaj za rokometne sodnike Kranj — Vse klube obveščamo, da komisija za rokomet Kranj v sodelovanju s sodniško komisijo organizira seminar za nove rokt>metne sodnike. Rok za prijavo je 10. december, prijavijo pa se lahko vsi, ki imajo veselje do sojenja. Seminar bo potekal v dveh delih s teoretičnim in praktičnim delom Prijave sprejema Mitja Krampi. Moše Pijade 48, 64000 Kranj, v prijavi pa je potrebno navesti: ime. priimek in naslov bivališča. •J. Kuhai -J Najboljših deset strelcev jesenskega dela prvenstva: 1. Cimžar (Brit.) 81 zadetkov, 2. Soteljšek (Sava vet.) 74, 3. Tavčar (Žab.) 73. 4-5. Jakšič (Trž.) in Calič (Vet.) 72, 6. Tomažič (Brit) 71. 7. Fabjan (Bes.) 69, 8. Balderman (Vet.) 65. 9. Pavlin (Stor.) 63. 10. Perko (Trž.) 61 zadetkov itd. Največ izključitev so imeli rokometaši Križev (64 minut), Dupljanci 58 minut. Storžič 56 minut itd. Med posamezniki pa so bili največkrat izključeni: Perko (Trž.) 16 minut. Starman (Bes.) 14. Vidovič (Trž.), Mohorič (Vet) in Lederer (Storž.) po 12 minut. J Kuhar Novost iz PD Kranj Pred pohodom v gore Kranj — Zimski vzponi v gore, čeprav navidezno nezahtevni, so bistveno zahtevnejši od letnih. Marsikoga je podcenjevanje tega dejstva stalo življenje ali pa ima trajne posledice. Kranjsko planinsko društvo se je zaradi tega odločilo za novost. Vsako sredo o 17. uri bodo v klubskih prostorih poldrugourna predavanja o zimskih vzponih v gore. Izkušeni gorniki bodo planincem pripovedovali o značilnostih zime v gorah, o gibanju in možnih kritičnih situacijah, o opremi, o načinih izbiranja tur, o načinih javljanja, obveščanja in posredovanja v nesrečah. Sogovorniki in svetovalci pohodnikom bodo kranjski člani himalajskih odprav, ki so prevzeli to obveznost kot oddolžitev društvu, ki jim je pomagalo pri sodelovanju v odpravah. Prvo predavanje bo jutri. 9. decembra, ob 17. uri v klubu planincev na Koroški cesti. Gornikom bo svetoval Nejc Zaplotnik. g las 16.stran OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 8. DECEMBRA 1SB Namensko varčevanje za deset novih vrst posojila Ljubljanska banka nudi občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja oziroma na podlagi prodaje deviz in vezave dinarske protivrednosti teh sredstev posojila za naslednje namene: nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš,_ plačilo stroškov vzdrževanja oziroma obnove stanovanja ali stanovanjske hiše, nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah, gradnjo ali nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo, plačilo stroškov za priključitev stanovanja ali stanovanjske hiše na električno omrežje, toplotno ogrevanje, vodovodno omrežje in kanalizacijo, plačilo stroškov za telefonski priključek, popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev, plačilo uvoznih dajatev, plačilo vpisnine za izredno šolanje, plačilo invalidskih pripomočkov ter drugih pripomočkov in storitev za rehabilitacijo._ Pri namenskem varčevanju dinarskih sredstev se občan lahko odloči bodisi za redne mesečne pologe bodisi za enkratni polog. V obeh primerih varčevalna doba ne more biti krajša od 12 mesecev in daljša od 36 mesecev. Po poteku dogovorjene dobe varčevanja dobi občan od 150 do 330 odstotkov posojila na privarčevani znesek, odvisno od trajanja in načina varčevanja. Kadar pa občan proda banki konvertibilna devizna sredstva ter veže za dogovorjeno dobo njihovo protivrednost v dinarjih, dobi kredit takoj in v višini 250 odstotkov od vezanega zneska. OBVESTILA. OGLASI IM Ofij&tt BjBHgAVNA stanovanjska tohmt občine kranj 17.STRAH O LA , ™*ta"ova"J,*a Hkupnost občine Kranj objavlja na \h Pr*??lmk* z" reševanje stanovanjakih vpra- ^kZ?T?V M,,d;irno,,,1vv stanovanjskem gospodarstvu »u m? *** pu ^ zbora l,'K,rabnik»v / dne potrdilo o premoženjskem stamu premoženja. 1 r> !nv"!idi oz. delovno nesposobni občani ,*ii invalidnosti. y oncani odločbo o stopnji »z. o dohodku od tega b. RAZPIS o zbiranju prosilcev — upravičencev za dodelitev •bas mostnih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj 'Upravičenci do dodelitve stanovanj so: r družine, samski občani in mlade družine /. nizkimi osebnimi \ dohodki. 1 upokojenci, ^<«rejši in za delo nesposobni občani oziroma invalidi. l*wriNOV. 'Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za pridobitev stanovanja: 'družine z nizkimi osebnimi dohodki imajo pravico do stano-*>nja ustrezne velikosti glede na število članov družine pod Pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v prvem Mletju 1981 ni presegel 8.31.1,00 din oziroma za samske toane 7 365,00 din 1 mlade družine (ki imajo najmanj dva otroka) imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti glede na število družinskih tonov pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v ■vem polletju 1981 ni presegel 7.365,00 din 1 Nosilci — upravičenci so dolžni zagotoviti lastno udeležbo • dodelitvi stanovanja v skladu s Pravilnikom o obvezni '»Movitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pra-** na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpo- *p Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. n izpolnjujejo ostale pogoje pravilnika o dodeljevanju tanovani. Posebni pogoji: irico do stanovanja, zgrajenega s sredstvi Samoupravne udeleženci NOV predložijo potrdilo o udeležbi v NOV. Prosilec, mlada družina, mora k prošnji priložiti poleg dokumentov, navedenih v točkah 1.. 2.. 3. in 4. še poročni list oz. potrdilo Centra za socialno delo Kranj o izvenzakonski skupnosti. V. Rok za vlaganje prošenj: Prosilci morajo vložiti prošnje za stanovanje v 30 dneh od objave razpisa, to je do 8. 1. 1982. Prošnje in vsa ostala dokumentacija se po tem datumu ne bo upoštevala. VI. Veljavnost prioritetne liste: Prioritetna lista velja do vselitve vseh stanovanj, ki bodo zgrajena v letu 1982/H3 in se v času njene veljavnosti ne more spreminjati. VII. Vlaganje prošenj in informacije: Prošnje in ostala dokumentacija se vlaga samo osebno na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. Obrazec za prošnjo in vprašalnik, ki ga je treba obvezno izpolniti in vse informacije daje strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj — Domplan Kranj. Cesta J L A 14/1. Uradne ure za vlaganje prošenj in informacije so: ponedeljek in petek od 9. do 12. ure in sreda od 8. do 11. ure ter od 13. do 15. ure. Kranj, 26 11. 1981 MERILA k 13. členu Pravilnika za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu občine Kranj. A STANOVANJSKE RAZMERE 10 15 20 40 i) skupno ležišče otrok z ostalimi družinskimi člani: — 1 otrok — 2 ali več otrok H. DRUŽINSKO STANJE I. Število družinskih članov: — 2 ali več otrok različnih spolov do 10 let — 2 ali več otrok različnih spolov nad 10 let 2. Splošne zdravstvene in socialne razmere: a) težje ozdravljive bolezni — en družinski član — dva ali več b) invalidnost ali telesna okvara — I. kategorija ali 70— 100 ci telesne okvare 30 — II. kategorija ali 30—70'r telesne okvare 15 tc cI duševna obolenja v primeru, da je član družine v domači oskrbi 50 točk d) sodna odpoved stanovanja 20 točk 3. Družine, ki živijo ločeno, ker nimajo pogojev za skupno življenje 30 točk C. 1. Cas bivanja prosilca v občini Kranj: - do 3 leta - od 4- 6 let - od 7- 9 let - od 10- 12 let - od 13-15 let 1. Prosilec nco do stanovanja, zgrajenega s sreasivi samoupravne »vanjske skupnosti občine Kranj imajo občani, ki do ij Se niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega pro-la in da imajo stalno bivališče na območju občine Kranj roma začasno bivališče, če bivajo v samskem domu. dokončno prioritetno listo ne morejo biti razporejeni i občani, ki prebivajo v stanovanjih, iz katerih so se izse-občani po dokončni prioritetni listi iz prejšnjih dveh ima vanje do 5kv. m. do 8 kv. m. do 10 kv. m. do 12 kv. m. od 12 do 28 kv. m nad 28 kv. m po površini na stanovalca neustrezno stano- roku pa se uuvaiu, »»■ f- —----j— - --------- občani po dokončni prioriteti '■raiauv. 'kolikor se prosilec ne vseli v dodeljeno stanovanje v *h dni, izgubi pravico do stanovanja, stanovanje ■ li naslednjemu prosilcu po prioritetni listi. enti, a katerimi se dokazuje pravica do stano- iilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno 1 Mnvajo na območju občine *h potrdilo o začasnem bivanju na območju občine Kranj. >prosilec — prosilka biva v samskem domu. Potrdilo izdaja l "dfaek za notranje zadeve Skupščine občine Kranj. ,'Naiilo o osebnem dohodku za I. polletje 1981 vseh članov 1 Vnje delovne organizacije združenega dela oziroma kra-skupnosti ali Društva upokojencev. L 50 točk 35 točk 25 točk 10 točk 5 točk Otočk 2. Prosilec ima glede gradbeno-sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje a) vodovod — izven stanovanja — izven zgradbe b) sanitarije — souporaba — izven zgradbe c) brez pomožnih prostorov (klet, drvarnica) d) stanovanje v kleti podstrešno stanovanje (mansarda) baraka e> brez kopalnice souporaba 0 vlažnost stanovanj g) ni posebnega prostora za kuhinjo (kuhanje in spanje v istem prostoru) h) souporaba kuhinje - od 16— 19 iet - nad 20 let 2. Cas bivanja v sedanjih stanovanjskih razmerah a) od 1- 3 let od 4- 7 let od 8-10 let nad 10 let 3. Udeležba v NOB ali internacija s priznanim enojnim štetjem: od 1941-1945 od 1942-1945 od 1943-1945 od 1944-1945 Č. 5 točk 15 točk 25 točk 45 točk 60 točk 80 točk 100 točk 5 točk 10 točk 15 točk 20 točk 40 točk 30 točk 20 točk 10 točk 5 točk 10 točk 10 točk 15 točk 5 točk 15 točk 15 točk 15 točk 10 točk 5 točk 5-15 točk t Poprečni mesečni dohodek na družinskega člana upravi- D. - pop-ečni dohodek na člana družine v SRS do 40 1 od 40<¥-70r* (40-60 <¥) od 70^-80^ (60-70^) nad 801f (70T) 20 točk 15 točk 10 točk 5 točk Posebne okoliščine (opisna ocena komisije) 5—20 točk (dokumentirana mnenja: OZD, družbeno političnih organizacij, krajevnih skupnosti. Skupščine občine Kranj, Izvršnega sveta SO Kranj, Center za socialno delo, zdravstvenih, socialnovar-stvenih in socialno skrbstvenih organov. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST 0B0INE KRANJ Predsednik zbora uporabnikov Stane Sladi«, 1. r. alpina tovarna obutve Žiri Stara vas 23, n.sol.o. TOZD Proizvodnja [i sklepa razpisne komisije tozd Proizvod-iloge: Vodenje proizvodnje lahke obutve *■ dobo 4 let r Vodenje proizvodnje Športne obutve '•dobo 4 let vodenje proizvodnje smučarske obutve * dobo 4 let vodenje izdelovalnice zgornjih delov gorenja *»dobo4let vooenje spremljajočih dejavnosti * dobo 4 let y0DBNJE orodjarn '•dobo 4 iet - «• rsu-orsditev na navedena dela in naloge morajo 25 ■* 90 določeni z zakonom in družbenim >Wt» o oblikovanju in izvajanju kadrovske politiki v Akorja Loka, izpolnjevati s« naslednje pogoje - višja ali srednja izobrazba čevljarske smeri - 4 leta delovnih izkušenj - znanje vsaj enega svetovnega jezika - višja ali srednja izobrazba čevljarske smeri - 4 ]eta delovnih izkušenj I- znanje vsaj enega svetovnega jezika - višja ali srednja izobrazba Čevljarske smeri — 4 leta delovnih izkušenj - tnmzije vsaj enega svetovnega jezika - višja ali srednja šola čevljarske ali organizacijske smeri - 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj - tečaj iz varstva pri delu - višja ali srednja izobrazba strojne smeri 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pasivno znanje enega tujega jezika, tečaji in seminarji o vzdrževanju, tečaj iz varstva pri delu - visoka ali višja izobrazba kovinske smeri 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj znanje angleškega, nemškega ali italijanskega jezika tečaj iz varstva pri delu Sjse prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po na naslov: ALPINA tovarna obutve Žiri Rarnian« ^•ija tozd Proizvodnja, Stara vas 23, 64226 Žiri. ' nazp,8na SVET IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE RAZPISUJE vpis učencev v kadetsko šolo za miličnike za šolsko leto 1982/83 Na razpis se lahko prijavijo moški kandidati, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo, — da niso starejši od 17 let, — da so telesno in duševno zdravi, — da obvladajo slovenski jezik, — da jim ni bil s pravnomočno sodno odločbo izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku, — da so po programu osnovnih šol pozitivno ocenjeni iz tujega jezika. V kadetsko šolo za miličnike bo sprejetih 220 učencev. V šoli se izvaja vzgojnoizobraževalni program v srednje usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe za opravljanje del in nalog miličnika. Izobraževanje za poklic traja štiri leta in se prične 1. septembra 1982. V tem času kadet služi vojaški rok, ki mu je priznan potem, ko opravlja delo in naloge miličnika najmanj tri leta. Po končanem šolanju mora kadet delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. V času šolanja živijo učenci v domu za učence. Med šolanjem imajo pravico do brazplačnega stanovanja in hrane, uniforme, delovnih in učnih pripomočkov, do zdravstvenega varstva, invalidskega zavarovanja in do denarnega zneska za osebne potrebe. Starši oziroma skrbniki in učenci sklenejo z republiškim sekretariatom za notranje zadeve pogodbo o šolanju. Kandidati naj se prijavijo na razpis najkasneje do 31. marca 1982 na pristojni postaji ali oddelku milice. — Prijavo za vpis na obrazcu 1,20 kolkovano s 4.— din. morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o njihovem privoljenju za vpis. — Priložiti spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; kandidati, ki še obiskujejo osmi razred nai predlože spričevalo sedmega razreda; spričevalo o končani osnovni šoli pa takoj, ko ga dobijo. — Priložiti pisno priporočilo oziroma mnenje šole. v kateri se je zadnje leto šolal. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo vabljeni na zdravniški pregled, psihološki preizkus, preizkus telesnih zmogljivosti in preizkus iz znanja slovenskega jezika. Pri sprejemu v kadetsko šolo bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in kandidati, ki bodo uspešnejši pri preizkusu znanja. O rezultatih sprejema bodo kandidati obveščeni sproti, najkasneje pa do 20. junija 1982. Vsa pojasnila dajejo: 1. Kadetska šola za miličnike, Ljubljana. Tacen 48. tel. 51-737 in 2. vse postaje in oddelki milice. Isobraževalni center ONZ Ljubljana, Tacen 97 G L, A S18. STRAN OBVESTILA, OGLASI !N OBJAVE TOUtK, 8 PtCIiHA 1*1 GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA KRANJ Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA V PRODAJALNI PRIMSKOVO Kandidati naj imajo dokončano srednjo kmetijsko šolo. Poskusno delo traja 2 meseca Prijavijo ae lahko tudi začetniki Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Izbrani kandidat bo moral opraviti izpit iz varstva pri delu in tečaj za delo z zaščitnimi sredstvi Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov GKZ, TZO Sloga, Gasilska ulica 5, Kranj. O opravljeni izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. i/.ol irka TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA n. sol. o. 61001 LJUBLJANA - Ob železnici 18 TOZD JESENICE - NA HALDI ZJ Delavski svet objavlja prosta dela in naloge VZDRŽEVALCA STROJNIH NAPRAV I. Pogoji: - KV strojni ključavničar, — potrebne triletne delovne izkušnje, enomesečno poskusno delo Delo se združuje aa nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 16 dneh po končanem zbiranju ponudb. GIDOR Gorenja vas Komisija sa delovna razmerja raspisuje prosta dela in naloge sa: 1. ključavničarska dela — 1 delavec 2. orodjarska dela — l delavec 3. pomožna ključavničarska dela — 1 delavec Pogoji: pod 1. in 2. — 3-letna strokovna izobrazba ustrezne smeri pod 3. — dokončana osemletka in veselje za delo v kovinski stroki Delovno razmerje za objavljena dela in naloge sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo pismene ponndbe s opisom dosedanjih del in dokazili o izpolnjevanju pogojev izobrazbe Gidor na naslov nja vas 64224 Gore- REKLAMNA PRODAJA od15.1t do 311281 VINO starček rdeč * 28,70 kraško belo - 35£0 metKka črnina - 48,30 CLUB Stavki -105,05 RUM Segestfca - 98,35 VODKA Bajtic -144,55 KEKSI Metropol * 34,65 GOLEM napoHtankeii-,28,35 NOUGAT kocke 2*16,74 SLADKO SRCE si, 17,55 «.14,80 Priporočamo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje ŽIVILA Ekonomsko-administrativni šolski center Kranj Komenskega 4 razpisuje dela in naloge 1. pripravljalke šolske malice za nedoločen čas (ustrezna šolska kvalifikacija ali večletna praksa) 2. snažilke za nadomeščanje (za čas bolniškega dopusta1 Kandidatke naj oddajo pismene prijave z dokazili na zgornji1 naslov v roku 15 dni od razpisa. Začetek dela takoj. DINOS TOZD Regeneracija tekstila Ciste krpe iz gospodinjstev bonu* odkupovali v SREDO, 9.12. od * do 16. ure na poslovalnici DINOS Kranj, Savska loka 24 Odkupne cene: belo posteljno perilo 70 din M druge bele bombažne krpe 50 din k| pisane bombažne krpe 20 din kc ostale krpe v 2 din kj! Dnevno odkupujemo krpe na obratu v LJUBLJANI, Kuril-niška 18. Popravek Pri oglasu objavljenem dn* 4. 12. 81 za Delovno skupnost skupna strokovna služba SIS občis« j Skorja Loka, se spodnji odstavek pravilno glasi: Pismene prijave z opisom dosedanjih delovnih iskašeaj in dokazili o izpolnjevanju . zahtevanih pogojev naj kan-dišati pošljejo v 15 dneh po objavi na naalov: Drfovaa skannost skupna strokovna slast, dkojj. ^^SP^! trs 46. Kandidati bodo o isbin obveščeni v 15 dneh po imenovanju na delavskem svet* pod zahtevnimi pogoji se izraža kvaliteta Daterije z ekspedicijo na Lhotse I j. Iskra, baterije Zmaj ££j Ljubljana, Stegne 23 n j i i * # I.OECEMMA 1981 »■proti porodnišnice) JU 16 MODAM ^Štedilnik kuppersbusch za ■g **nmo. 15.000 k cal. Telefon i£* » ure dalje i cena 1 SM > 11743 mg* ****** PSA ClTVAJA VOLC r*«titov v oglasnem oddelku JjjBSMUri RC-IJ6. dolžine 2C« cm JJJW»I marker M-20. Nunar. Zg T2J™**vpr 11820 Jif" balkonska desna VRATA CJmfcto in OKNO 140/140 z roleto fcSJM »Ije Ivan Deželak. A d erga s i 1821 ■Jjotntfke DRSALKE, st. .11. Tel CV»W.-20. ure . 11822 O* 5 kub. m suhih smrekovih g* Telefon 064-42-041 1182: i 2* TBLICO simentalko. brejo 1 {*>kk>83 11824 * prodam komplet SPALNICO. Marjana. Juleta G a brska 32. r-'I. Kranj 11825 V* prodam ŠTEDILNIK kombi-MhJ^' 4 e,*ktrik*> HLADU. tT^nska Stanimirka. Rudiia Pa l]?^»nina II Kranj 11826 tj« NEMŠČINO 2000 S — II ^Telefon 21-156, Kranj 11827 V9*0 prodam otroško POSTELJI-VOZICEK in PLINSKI KU turifit iskra. Telefon 27-750 11828 mlekarico dam v rejo do °»evek 22, Preddvor 11829 SLAMOREZNICO mengele s in verigo. Cvenkelj Pavel. 11830 lepo TELIČKO za pleme. Nasovče 19. Komenda 11831 samsko SOBO, barvni TELE »reiije ter FAZANA in FAZAN Anton. Podiju bel j 27. Tržič 11832 200 kg težkega PRAŠIĆA Begunje 11833 prodam električni RADIATOR. Alojza Travna 2, Jesenice, 11834 majhne PRAŠIČKE Mrvič *ica 42, Jesenice OMARO 300*230 s prodam po dogovoru. Tel. (064) po dogovoru. Telefon (064) 11836 zakol. Šmartno 11837 BIKCA za pitanje. Ambrož 9. 11838 »prodam MOŠKI POVRSSIK 'nove bele SALO NA RJE st. 37. 11.47 11839 rJ8tadnov starega BIKCA. Ivan Kupienik 16. Bohinjska Bela 11853 n TERVOLA II. kvalitete in E OKNO pural z ZALUZIJO. fi5x85 cm. prodam. Informacije -210-611 int. 19. (Šepetavc) 11854 [O ŽELEZO premera H mm Jelenčeva 15. Kranj - Prim-11855 11835 klubsko PRAŠIČA za KONJA 1 kmečkih del starega 11 1?» Ribno51. Bled 11856 „troske SMUCJ !VT^^u?a7skeHLACE | ^Tt.efr064-6<)-295 od 14. Stanonik. 11858 ohranjene SMUČARSKE LACE od 14 11857 ■ *•* PRAŠIČEV za rejo, težkih 1',* kg. Koncem decembra bom Jmeaeca stare rjave JARCKE l Kram. Go-11860 Tavčar 11848 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19.STRAN.G aLA Zapustil nas je dolgoletni družbenopolitični delavec JOŽE GORJANC -Marjan borec Šlandrove brigade Od njega se bomo poslovili v torek 8. decembra ob 15.30 na pokopališču v Predosljah Krajevna skupnost Predoslje, družbenopolitične organizacije in društva Kranj. 6. decembra 1981 1981 ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega sina. brata in strica MIHA tat aW HLADNIKA iz Tržiča se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako .številno spremili na njegovo prezgodnjo zadnjo pot. Zahvaljujemo se sosedom iz Cankarjeve 10 in 12. sorodnikom, delavcem in organizacijam SGP Tržič, Komunalnemu podjetju Tržič, še posebej tovarišu Ibru. dr. Vilku Rusu, prijateljem, govornikoma za besede slovesa, pevcem, gospodu župniku in vsem. ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in lajšali bolečino. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Dežurna inšpekcijska služba, tel. 26-961 je organizirana vsak delavnik v času od 6. do 20. ure in vsako soboto v času od 6. do 14. ure. Prodam PEUGEOT 404. letnik 1971. registriran do junija 1982, cena 6 SM. Ogled vsak dan na JelenČevi 17. Kranj, od 18. do 18. ure. 11846 Prodam R-10, letnik 1971, registriran do decembra 1982. Virmase 98. Skofja Loka. Drnovšček 11847 Prodam R 4 TLS, letnik 1977. Franc /.adnikar. Predoslje 108 (v Orehovljah) stanovanja Ugodno prodam avto AMI 8. letnik 1974. registriran do avgusta 1982. Šenčur Rožna ul. 32. tel. 41-021 11788 Prodam ZASTAVO 101 LX. letnik 1976. karambolirano. Ogled vsak dan. Sp. Brnik 34. Cerklje 11840 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1976. Vilic. Podlubnik 158. Skofja Loka 11841 Prodam ZASTAVO 101 lux. karambolirano. letnik 1979. Ki hm kar Stane. Sebe-nie 48. Križe 11842 Prodam ZAPOROZCA. celega ali po delih. Informacije po tel. 77-605 11843 Prodam MAZDO. celo ali po delih, letnik 1970. 1500 ccm. Naslov v oglasnem oddelku. 11844 Poceni prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. Koziek, Podreča 18. Mavčiče 11845 sostanovalca ogrevano Sprejmem SOBO. Pogoj 6-mesečno predplačilo. Telefon 25-188 od 16. do 18. ure razen nedelje ure razen ne-11849 Samskemu moškemu odda me Gorenjska 39, Radovljica SOBO. 11862 posesti Prodam starejšo HIŠO z vrtom (600 kv. m) v Kranju. Informacije po tel. 24-824 zvečer 11850 KK SIMON JENKO Podreča odda v najem dvostezno kegljišče in bife (približno 100 kv. m) s 1. 1. 1982 najboljšemu ponudniku. Informacije po tel. 40-000. Rok oddaje ponudbe do 25. 12. 1981 11851 zaposlitve Komisija za medsebojna delovna razmerja OS »JOSIP BROZ-TITO« Predoslje razpisuje prosta dela in naloge: 2 UČITELJEV ZA RAZREDNI POUK PU za nedoločen čas. s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj. 1 UČITELJA MATEMATIKA - FIZIKA PU za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj. ŠIVANJE serijskega izdelka in že ukrojenega jeansa nudim na dom! (Obrt in industrijski šivalni stroj). POLITEKS. Ul. Milene Korbarjeve 11. Kranj (pismene ponudbe) 11863 obvestila »KNJIŽNI DAR« - Izšla je redna letna KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE s koledarjem za leto 1982. Zbirka petih knjig v broširani izdaji stane ,350 din, vezanih (broširan je le koledar) pa 450 din. Naročite jo lahko v najbližnji knjigarni, pri poverjeniku družbe ali naravnost na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, Borsetova 27. Ljubljana 11808 ostalo STARŠI! Na silvestrovo VARUJEM otroke. Informacije po tel. 064-60-362 11861 »ročamo žalostno vest. da nas je zapu pokoju nas sodelavec v JOŽE GORJANC rojen 1923 H. 12. 19SI ob |."){() na pokopališču ***** pokojnika bo v t<»^k>redos|jah Sindikalna organizacija Sava Kranj zahvala; Ob nesreči, ki se nam je pripetila 13. novembra 1981 se iskreno zahvaljujemo za hitro in požrtvovalno pomoč sosedom. Gasilskemu društvu iz Zasipa in Bleda, prijateljem in sorodnikom. DRUŽINA Vlado MAROLT. Zasip. Pod Hribom 2 11852 ZAHVALA V soboto. 28. novembra 1981 smo se poslovili od našega dragega moža. očeta starega očeta, brata in strica STANETA KIMOVCA Zahvaljujemo se vsem. ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani in z nami sočustvovali. Zahvalo smo dolžni sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Planiki - TOZD Šivalnica 135. Živilom Naklo - TOZD Maloprodaja, sodelavkam trgovine Mavčiče kakor tudi g. župniku za cerkveni obred in pevcem Upokojenci za žalostinke. Posebno se zahvaljujemo družinama Bačič in Božič VSEM ŠE ENKRAT PRISRČNA HVALA! ŽALUJOČI: žena Marija, hčerki Vera in Marinka ter mah vnuček Damjan in drugo sorodstvo Kranj, Praše. Cerklje, Gorje. H rastje, 8. december 1981 V neizmerni žalosti sporočamo, da je umrl v 53. letu starosti IVAN LUŠINA Pogreb dregaga pokojnika bo danes, 8. decembra 1981, ob 15.30 izpred hiše žalosti - Podnart 69 na pokopališče na Ovsiše VSI NJEGOVI Podnart, 6. decembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame KATARINE MARKEL se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja dobrim sosedom, tov. Fajfarju za zvonenje v Ljubnem, dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za lepo opravljen obred VSI NJENI! Kranj, 14. novembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, ata, starega a ta, brata, svaka in strica AVGUSTA CEGNARJA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, mu poklonili toliko lepega cvetja in mu z navzočnostjo izkazali zadnjo čast. Posebo se zahvaljujemo g. župniku Grojzdeku za lep obred in pevcem za lepo petje ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Skofja Loka. 8. decembra 1981 Zahvaljujemo se ZAHVALA vsem. ki so našo drago mamo ANO MAROLT £*mUi na zadnji poti. ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. *Wbna hvala vsem sosedom, tov Janezu Kunšiču za poslovilne ***de. pevskemu zboru Zasip za ganljive pesmi ter g. župniku Oratmu za opravljen obred. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ HVALA! SIN VLADO Z DRUŽINO V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama ANA KRMELJ p. d. Kovačeva mama iz Loga Od pokojne mame se bomo poslovili danes, 8. decembra 1981, ob 14.50 na pokopališču v Poljanah nad Skofjo Loko. ŽALUJOČI: sinova Matevž in Tine z družinama ter hčerke Mici, Vida. Ivanka in Marjanca z družinami Log, Skofja Loka, Ajdovščina, Ljubljana, 7. decembra 1981 GLASOVA ANKETA Smuka na Zelenici vabljivejša Delavci Kompasa na Ljubelju bodo do začetka smučarske sezone obnovili vse žičnice na Zelenici — Glavna dela so že sklenili — Smuka bo spet privlačna tako za zahtevne kot manj izkušene smučarje — Nova vlečnica ob hotelu bo obratovala tudi takrat, ko bodo druge žičnice zaradi slabega vremena mirovale — Restavracija ob mejnem prehodu odprta predvidoma 20. decembra Ljubelj - Tanka preproga snega, ki je prejšnji teden pobelil Ljubelj in okoliške vrhove, napoveduje, da zimska smučarska sezona ni ver daleč. Nanjo se je -IM-članski kolektiv Kompasove temeTjne organizacije Turistični in gostinski obrati na Ljubelju dobro pripravil. Kaj bo gostom letos ponudil novega, je povedal direktor Franci Nemec »Komaj je odlezel spomladanski sneg, smo se lotili popravil na spodnji sedetnici. Odpravili smo ozko hudourniško grlo med drugim in tretjim stebrom, zamenjali noailno vrv ter dvignili del strehe nad strojnico, da smo prišli do reduktorja. S strokovnjaki iz zavoda za raziskavo materiala bomo zdaj odločili, ali bo sedetnica, ki je ob konicah najbolj obremenjena, v novi zimski sezoni lahko stekla s prvo hitro- MUČENJE 2IVALI Prav pretresljivo se je oglasi/ naš bralec s Cešnjice pri Podna rtu. Takole pravi: »Sem star človek, pa kaj takega še nisem doživel. Zgodilo se je 19. noiembra popoldne, ko so u radovljiške klavnice prišli po govedo na Cešnjico pri Podnartu. Ti »hrabri« možje so gnali živino do tovornjaka, žimi pa seje razumljivo branila. Tako je s prednjimi nogami pokleknila na most tovornjaka. Potem seje začela njihova »hrabrost«. Začeli so jo tako pretepati, da je bila po glavi vsa v krvi. Ta postopek je trajal uro. Obležala je na cesti, nezavestna ali mrtiKi. Nato so jo odvlekli s traktorjem na tovornjak že negibno.« Sprašujem se. ali je kaj takega mogoče: sredi belega dne in v 20. stoletju? Kaj niste mogli kakorkoli ukrepati in to živalsko početje zaustaviti!' Upajmo, da bodo pojasnili na klavnici, če je to njihova ustaljena navada ali so le tedaj šli do kraja. Če imajo takšno prakso, potem bi bilo treba ukrepati. NESREČE PREMALO POZOREN Stara Fužina — Voznik osebnega avtomobila, 51-letni Anton Zupa-nec. je v soboto. 5. decembra, vozil od Srednje vasi proti Stari Fužini. Pred Staro Fužino, kjer cesta zavija v pregledni ovinek, je voznik peljal po levi strani z neprimerno hitrostjo, obenem pa ni bil pozoren na dogajanje na cesti. Tako ni opazil nasproti vozečega avtomobila, ki ga je vozila Nada Urbane, stara 32 let. Urbančeva je zmanjševala hitrost in se umikala skrajno desno, vendar trčenja ni mogla preprečiti. V nesreči je bila Urbančeva huje ranjena škoda na vozilih pa /naši 40.000 dinarjev ZDRKNIL S POLEDENELE CESTE Ziri - V soboto. 5. decembra, se je v zaselku Osojnica na cesti Ziri — Idrija zgodila prometna nesreča, v kateri so bile tri osebe ranjene, precejšnja pa je tudi materialna škoda na avtomobilu. V avtomobilu, ki ga je vozil 70-letni Martin KlemenČič i/ Gorenje vasi, sta bili se sopotnici 39-letna Marija Pustovrh in 35-let -na Zvonka Broder. Klemenčič je vozil iz 2irov proti Idriji, v Osojnici pa ga je zaradi neprimerne hitrosti, poledenele in slabo posipane ceste zaneslo s ceste. Avto se je prevračal kakih dvesto metrov po bregu, pri tem mu je odtrgalo pokrov motorja in prtljažnika. Voznik je bil v nesreći teže. sopotnici pa laže ranjeni. Škodo cenijo na 80.000 dinarjev NEPREVIDNO PRED PREHODOM ZA PEŠCE Jesenice - V četrtek. 3. decembra, se je na Jesenicah na označenem prehodu za pešce zgodila nesreča, ki ji ie bila kriva nepazljivost in prehitra vožnja voznika Toneta Konoblja, starega 33 let. Ob 17. uri. ko je ob prvem mraku poslabšana vidljivost, je Konobelj pripeljal do prehoda za pešce, kar mu nenadoma pred vozilo priteče Tadej Pust. star 8 let Voznik ga je zadel, otrok pa je težko ranjen obležal ob cesti Franci Nemec stjo. Razen tega smo razširili in izravnali izhod na vrhnji postaji druge sekcije sedežnice, tako da bo spust privlačen tudi za manj izkušene smučarje.« Ob domu planinskega društva Tržič na Zelenici, ki je zdaj odprt le ob sobotah in nedeljah, med najži-vahnejšo sezono pa bo, letos krepko prenovljen in dobro oskrbovan, najbrž tudi čez teden, so delavci Kompasa postavili novo krožno vlečnico Ciciban. »Trenutno spravljamo v red tudi vlečnico Triangel, ki bo letošnjo zimo obratovala s svojo polno zmogljivostjo,« je povedal Franci Ne mer »Tekmovanja in treningi vrhunskih oziroma drugih dobrih smučarjev bodo torej spet lahko zaživela. S krajšo, sicer že rabljeno vlečnico tik ob hotelu, pa bomo zadovoljili predvsem hotelske goste v dnevih, ko bodo ostale žičnice zaradi slabega vremena mirovale. Prepričan sem, da bomo z vsemi temi novostmi Zelenici spet povrnili nekdanji sloves, manj zahtevnim smučarjem pa smuko napravili bolj vabljivo.« Vsa dela. ki so jih Kompasove i opravljali predvsem sami. bodo zahtevala okrog dva milijona dinarjev Poldrugi milijon predstavljajo posojila iz občinskega sklada skupnih rezerv, ostanek pa lastna sredstva Okrog 1.5 milijona dinarjev so letos delavci Kompasa na Ljubelju namenili za posodobitev gostinskih objektov. Predvidoma 20. decembra bo restavracija ob mejnem prehodu, ki bo dobila večjo in sodobnejšo kuhinjo, nova tla in sploh lepšo notranjo podobo, spet odprta. »Za naprej imamo še veliko načrtov,« je dejal Franci Nemec »Gostilno na Vrtači, kjer bomo to zimo postavili le skromnejši kiosk, bomo obnovili, ob hotelu bomo kratko vlečnico nadomestili z novo, okrog tristo metrov dolgo, kupili se en teptal ni stroj, naval turistov med poletno sezono pa nameravamo pričakati s hitro, poceni in solidno ponudbo ob magistralni cesti. Seveda imamo tudi večje naložbene želje, katerih uresničitev pa bo odvisna predvsem od denarja, ki ga sami nimamo dovolj, zato je o njih zdaj se preuranjeno govoriti.« H. Jelovčan Obsežno delo rezervnih vojaških starešin Na jutrišnji letni konferenci kranjske organizacije rezervnih vojaških starešin bodo ocenili delo v preteklosti — Uspehi tako pri strokovnem usposabljanju starešin kot pri vključevanju članstva v splošno družbeno dejavnost Kranj — Zveza rezervnih vojaških starešin v kranjski občini je lani utrjevala dejavnost svojega članstva v organizacijskem in kadrovskem pogledu Tako je občinska konferenca te pomembne družbene organizacije povezala 23 krajevnih konferenc in 12 osnovnih organizacij, razen tega pa so rezervni starešine delovali v 11 aktivih po krajevnih skupnostih, 7 aktivih po temeljnih organizacijah združenega dela. 10 aktivih po šolah in 20 aktivih v Zvezi komunistov. Uveljavitev kolektivnega dela in odgovornosti je tudi za rezervne starešine iz kranjske občine pomenila angažiranje na vseh ravneh in v vseh oblikah družbene dejavnosti. Člani so skrbeli za uresničevanje nalog iz lastnega delovnega načrta, pri čemer so posebno pozornost namenili področju strokovnega izobraževanja. Raven te dejavnosti so izboljšali t zavzetostjo predavateljev iz vrst starešin in uporabo tehničnih pripomočkov pri skupinskem delu ter s Širjenjem individualnega izobraževanja. Svoje strokovne usposobljenosti niso usmerjali le v izobraževanje drugih delovnih ljudi in občanov, ampak tudi v reševanje vseh pomembnih vprašanj prek delegatskega sistema. Odprtost organizacije rezervnih vojaških starešin je potrdilo povezovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v raznih akcijah s skupnim programom. Gre zlasti za uspešno sodelovanje pri obrambni vzgoji mladih, kjer rezervne starešine pri pravljajo obrambne dneve, po šolah in krajevnih skupnostih pa organizirajo, na primer, tradicionalno občinsko patrolno-orientacijsko tekmovanje mladine in rezervnih starešin. Za podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite je bilo prav tako pomembno vključevanje starešin v obrambno in samozaščitno usposabljanje prebivalstva, za utrjevanje obrambno-var-nostne pripravljenosti pa njihovo sodelovanje v akciji Nič nas ne sme presenetiti. Razen tega so starešine namenili nemalo pozornosti povezovanju z borčevsko organizacijo, zlasti na področju ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij naših narodov in narodnosti. V ta namen so skupno pripravili več tekmovanj in množičnih pohodov. Nenehno so bili v stiku tudi s strokovnimi organi, to je s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, s sekretariatom za ljudsko obrambo in štabom teritorialne obrambe v občini Kranj. Vsi organi občinske konference ZRVS iz Kranja so se redno sestajali in obravnavali svoje naloge. Da so jih uspešno uresničevali, potrjuje med drugim v lanskem letu prek 400 napredovanj rezervnih starešin ter 32 državnih odlikovanj, 2 zvezni plaketi ZRVS. 22 republiških priznanj ZRVS in 2 občinski priznanji SLO zanje. Seveda v dosedanjem delu m šlo brez pomanjkljivosti. Kna glavnih, kot ugotavljajo kranjski rezervni starešine, je preslaba usklajenost dela med občinskimi konferencami v pokrajini. S Saje Pred gradnjo pretehtati vse možnosti Skofja Loka - Dva meseca je bil v javni razpravi osnutek odloka o urejanju prostora v škofjeloški občini do konca sedanjega srednjeročnega obdobja V njem so določena merila in pogon za urejanje prostora, dokler za določeno področje ni pripravljena in sprejeta potrebna urbanistična dokumentacija. Nikakor odlok ne pomeni odlaganje izdelave urbanističnih načrtov, saj so že v izdelavi načrti za Selško in Poljansko dolino. Ziri ter Skofjo Loko Predlagani dokument je naletel na pohvale in kritike; da preveč svobodno dopušča pozidavo, da ne daje nobenih možnosti za gradnje. Naj bo tako ali drugače: s tem dokumentom so dane smernice za enotno in skladno urejanje prostora na celotnem območju občine, upravnemu organu pa merila za odločanje pri konkretnih lokacijah Kaj menijo o uporabi prostora kmetje. za katere industrijske panoge imamo ljudi doma. pri katerih novogradnjah bomo porabili čim-manj zemlje, skratka, potrebno je upoštevati vse možnosti in pogoje in ne gledati le ne dohodek določene organizacije in ob tem zanemariti vse drugo. V naši vasi in okoliških vaseh je kar prem kmetov, ki smo se specializirali > živinorejo in pridelavo krompirja, imamo pa to smolo, da je oh naših njivah industrijska con* Ce izgubimo zemljo, gre kmetija Res v zadnjem času govorijo p zamenjavi zemlje, vendar je to vedno le bolj obljuba. Kmetje, na primer, ki bi zaradi Termi* izgubili polja, naj bi dobili » zameno nekdanjo gramozno jamo.« Ivan Oman, kmet iz Zminca: »Menim, da je odlok sprejemljiv za vse, čeprav bi bilo najbrž treba nekatere stvari še premisliti. Ni prav, da ni predvidena pozidava po stranskih grapah in dolinah, kot sta Hrastnica in Bodoveljska grapa, saj tam zemlja za kmetijstvo ni toliko primerna. Hkrati se bojim, da se bodo tudi v prihodnje, zlasti, če bo šlo za večja naselja in tovarne, še vedno odločali za dobro kmetijsko zemljo. Več možnosti bi moralo biti tudi za pozidavo v hribovskih vaseh, saj družbo veliko manj stane vožnja na delo kot pa stanovanje pa vrtec in ne vem kaj še vse v mestu. Pripričan sem, da se bo prej ali slej zidalo tudi v krajih, na katere urbanisti sedaj niti pomislijo ne. Niso namreč še tako daleč časi. ko je veljala usmeritev, da naj bi dopustili gradnjo le tam, kjer je šola. kjer je možno zgraditi najmanj sto biš in podobno.« Janko Zontar, kmet iz Sv. Duha: »Ze pri urbanističnem načrtovanju je potrebno pogledati. Peter Triler, kmet iz Vir* mal: »Res je obljubljeno varovanje najboljše kmečke zemlja vendar se bojim, da bodo n«* tovarne in tudi stanovanjske cs-ne še vedno raje zidali tam. kjsr je laže in ceneje. Dober je nafti da bi pozidali Kamnitnik. kjerJ> zemlja slabša. Po drugi strani st na najboljšo zemljo silijo tovarne. Toda kmetje je ne moremo prodati, ker s tem zgubimo dobe dek in delo. Tudi delavci ne pn> dajajo pol tovarne, če bi kdo nd začel proizvajati nekaj drugega. Za odškodnino se druge zemlje ne da kupiti, ker je enostavao nihče več ne proda.« L, Bogataj Tržičanov bo kmalu 14.000 Kar precej hitro je moral brzeti voznik stoenke. da ga je s povsem ravne ceste proti Mlaki vrglo na travnik in takole zmaličila jeklenega konjička. Za koga gre. ni moč odkriti, kajti neprevidni voznik /e pre vidno snel registrske tablice, da mu ne bi bilo treba stopiti pred oko zakona. Trtic - Četudi je statistika običajno precej pusta s svojimi številkami, analizami in tabelaričnimi pregledi, pa se ob statistiki občine Tržič za prvo letošnje polletje vendarle velja zadržati: občina Tržič je konec junija štela 13.776 prebivalcev in bržčas bo na pragu leta 1983 Tržič presegla številko 14.000 prebivalcev. Od junija 1980 se je tržiško prebivalstvo povečalo za 0,3 odstotka. V letu 1981 M ie rodilo .r>8 dečkov ter 51 deklic - navkljub temu. da v zibelkah novorojenčki moškega spola prednjači jo. pa še precej časa ne bodo spremenili tržiškega razmerja v strukturi prebivalstva: V občini je namreč kar 7265 žensk in 8611 moških. Zato tudi ni čudno, da TrŽi-čanke zasedajo vrh jugoslovanske, pa tudi evropske lestvice v odstotku zaposlenih žena, kajti v Tržiču je zaposleno 5885 delavk in delavcev -med njimi je žensk .1149. V tržiškem gospodarstvu ustvarja dohodek 5099 občanov, neposredno v industriji pa 4189. Podatek o mesečnem osebnem dohodku Tržičane se v naprej postavlja na rep slovenskega povprečja, povprečni osebni dohodek v gospodarstvu pa še vedno zaostaja za negospodarstvom. V Tržiču je letos v prvi polovici leta umrlo 0.« občanov, .14 moških in 29 žensk. Na tržiškem matičnem uradu pa je v istem času sklenilo zakonsko zvezo 28 parov. Podatki o tržiških varčevalcih dokazujejo, da je Tržič prava go renjska občina. Konec junija je bilo v Tržiču 18814 varčevalcev, ki imajo na hranilnih knjižicah 196.908. nedavnem obisku v povsod obnašali tako stabd^c^ bi se izognili kopici perečih ™ mov!« -mv