f [Največji almnslri dnevnik ▼ 7Arutmah dritvah Velja za mleto • • . $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NAHODA » list slovenskih delavcev v Ameriki, TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 67. — STEV. 67. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 22, 1935. — PETEK, 22. MARCA 1935 VOLUME XLm. — LETNIK XT.ITI. NEMČIJA JE ZAVRNILA FRANCOSKI PROTEST Mussolini ponuja Jugoslaviji prijateljstvo NEMČIJA GRADI TOPOVE, KI LAHKO STRELJAJO NA RAZDALJOSEDEMDESET MILJ Predno bo odpotoval Sir Simon v Pariz, se bo vršila konferenca zastopnikov Francije, Anglije in Italije. — Zadeva Nemčije bo predložena svetu Lige narodov. — Francija je podaljšala vojaisko službo na dve leti. — Francoski delavci, ki so gradili utrdbe, so s prisego zavezani k molku. BERLIN, Nemčija, 21 . marca. — Ker se je Nemčija odločila, da bo na vsak način izvedla svoj načrt oborožitve, je danes zavrnila protest, ki sta ga ji poslali francoska in italijanska vlada. PARIZ, Francija, 2 I. marca. — Da se odvrne kriza, ki je nastala vsled obnovitev prisilne vojaške službe v Nemčiji, so zavezniške države tekom včerajšnjega dne ukrenile naslednje: 1. Vlada je odobrila besedilo ostrega protesta, ki je bil poslan francoskemu poslaniku v Berlin, da ga izroči nemški vladi. 2. Za soboto, predno odpotuje angleški zunanji minister Sir,John Simon v Berlin, je bil sklicana konferenca zastopnikov Francije, Anglije in Italije v Pariz, da razpravljajo o položaju in skupnem nastopu proti Nemčiji. Italijo bo zastopal podtajnik zunanjega urada Fulvio Suvcih, Anglijo pa stotnik Anthony Eden. 3. Francija je sklenila, da predloži zadevo Nemčije pred svet Lge narodov, sklicujoč se na člen XI., ki dovoljuje vsaki članici Lige, da opozori Ligo na vsak slučaj, ki kali mednarodni mir. 4. Ministrski predsednik Pierre-Etienne Flan-din je v poslanski zbornici naznanil, da je vlada podaljšala vojaško službovanje na dve leti. Odločno je zavrnil trditev nemške vlade, da Francija ni izpolnila svojih obveznosti glede razorožitve. Narod je pozival k slogi, da zavaruje mir v Evropi. 5. Kabinet je določil, da odpotuje zunanji minister Pierre Laval v Moskvo, toda dan njegovega odhoda še ni bil določen. Ves dan v sredo so se vršili telefonični pogovori med Londonom, Parizom in Rimom. Nameravali so sprva sklicati konferenco v kakem mestu v severni Italiji, da bi se je mogel vdeležiti tudi Mussolini, toda slednjč so se sporazumeli, da se sestanejo zastopniki treh držav v soboto v Parizu. Angleška vlada je sporočila, da bo Anglijo zastopal stotnik Anthony Eden, ki se bo še isti večer vrnil v London, da naslednji dan skupno s Sir Simonom odpotuje v Berlin. PARIZ, Francija, 21. marca. — Bivši ministrski predsednik Edouard Herriot in voditelj radikalnih socijalistov je v svojem govoru na zborovanju radikalnih socijalistov rekel, da Nemčija'gradi topove, ki bodo streljali na razdaljo 75 milj in so slični topovom, s katerimi so Nemci v svetovni vojni streljali na Pariz. "Toda z mogočnimi, tajnimi utrdbami smo zavarovani proti nemškemu navalu. Vsak delavec, ki je bil zaposlen pri gradbi utrdb, je s prisego zavezan k molčečnosti in kdor prelomi prisego, zapade smrti. » MOSKVA, Rusija, 21. marca. — "Pravda" pravi, da je sovjetska Rusija pripravljena desetkra: povečati svojo armado, da brani svoje meje, ako Nemčija ne preneha z oboroževanjem. Odkar je vsled Hitlerjeve odredbe glede prisilne ^ ojaške službe v Evropi nastala velika politična na petost, sovjetsko časopisje dolži Anglijo, da podpira načrt Nemčije za oborožitev. 44 Ako nemška vlada odločno odkloni, da bi dala kakoršnokoli jamščino za varnost/* pravi * Pravda . "in se bo še dalje oboroževala in bo izzvala novo vojno v Evropi, si bo upala to storiti samo zaradi •tališče angleškega imperijalizma." PEŠČENI VIHAR NA ZAPADU N a osrednjem zapadu divjajo viharji, ki raz-nasajo prah. — Ljudje zadelujejo okna in vrata. MORILEC FISH _ JE BLAZEN Fish ni bil dusevno'odgo-voren za umor Grace Budd. — Sodišče hoče znižati stroške obravnave. Kansas City, Kans., 21. marca. — Nov vihar s prahom drvi čez planjave osrednjega za-pada v smeri proti vzhodu in povzroča ljudem veliko nadlogo in škodo. V Kansas City je bil promet popolnoma ustavljen, šole* so zaprte, trgovina je zastala. Opoldne so bile prižgane poulične svetilke. Ljudje so v nevarnosti pred avtomobili in prah jih hoče zadušiti. Mnogo trpi tudi živina. Do sedaj je prah že zadušil pet otrok. Vremenski uradi svare ljudi, da ostanejo v hišah. Najbolj prizadet je zapadni del Kansas a. Ti viharji pa se raztezajo od zapadne Okla-home in vzhodnega dela New Mexico ter proti severu do So. Dakote in proti vzhodu do Missouri. Ko so pričela prihajati jk>-ročila, da je vihar uničil pose-tev, so žitne cene naglo naraščale. Ti viharji so |>o zatrdilu vremenskega urada posledica lanske velike suše. Statistik države Oklahoma, If. G. Duncan ceni škodo, katero jo povzročil vihar po celi državi samo na poljih, na 10 milijonov dolarjev. V Nebraski je vihar, ki je trajal pet dni, uničil skoro vso zimsko posetev in bo treba zopet posejati. Žene in oroci večinoma ostajajo v hišah. Na okna in vrata obešajo mokre rjuhe, da se zavarujejo preti prahom. Okna in špranje zadelujejo z namočenim papirjem. Po cestah policija vsfavlja promet, da prepreči nesreče. Po mestih je komaj mogoče videti čez ulico. Kdor mora biti izven hiše, si mora z robcem zatisniti usta in nos. Po nekaterih krajih se prah polagoma vseda na tla, po drugih krajih pa ga nosi vihar z naglico 35 milj na uro. Washington, D. C., 21. marca. — Vremenski urad pravi, da je ozračje po državah ob Atlantiku nasičeno prahu, katerega je (prinesel vihar z osrednjega zapada. Po zatrdilu vremenskega u-rada se nahaja v zraku v bližini Washingtona na ) vsaki kvadratni milji po 10 ton prahu. LINDBERGH0V OTROK SE 2IV? Mrs. Hauptmann je dobila migljaj* da je otrok polkovnika Lindbergha še vedno živ. — Odpotovala je v Detroit. . White Plains, N. Y., 21. marca. — Trije zdravniki so pričali, da je bil Al. H. Fish, ki se mora zagovarjati zaradi umora 10 let stare Grace Budd v juniju 1928 blazen, ko je umoril deklico in j«' ostal blazen ves čas do današnjega dne. Zadnji zdravnik, ki je bil poklican kot priča, je bil dr. Smith Ely Jelliffe, ki je bil poklican kot izvedenec tudi pri procesu proti Tha\vu. Poleg Jelliffe sta bila poklicana tudi dr. Henry A. Riley, profesor za nevralogijo na Columbia vseučilišču in ravnatelj psihijatričnega oddelka v Bellevue bolnišnici dr. Frederic Wert liani. Dr. Jelliffe je rekel, da je bil umor "verski obred'* po mnenju morilca. Rekel je, da je Fish mislil, da je umoril dekletovega brata Edwarda Bud-da. 44 Vest in inteligenca**, je rekel dr. Jelliffe, "nam prepoveduje izvršiti zločin v strasti in jezi. Fish se je opravičil pred svojo vestjo, ker je bil mnenja, da je izvršil dejanje na božje povelje**. Veliko važnost je polagal državni pravdnik Elbert T. Gallagher na dejstvo, da je Fisli skušal prikriti svoje dejanje in je s tem pokazal smisel za krivdo. Dr. Wert ham pa je rekel, da je bil Fish dovolj razumen, da je vedel, da bo aretiran in kaznovan, da pa sam pri sebi ni mislil, da je izvršil kak zločin. Sodnik je odredil, da se obravnava nadaljuje tudi zvečer, da se s tem znižajo stroški procesa. ITALIJANSKI P0SLANIKCAMPALT0 JE STAVIL KONKRETNE PREDLOGE NOVA PRIPRAVA ZA PREISKAVO ZEMLJE S POMOČJO NOGAVIC SE JEOBESIL Philadelphia, Pa., 20. marca. V svojem stanovanju se je obesil 45-letni Pannas Maznk. Ker ni imel vrvi na razpolago, je iz ženinih nogavic napravil zanko. Cambridge, Mass., 21. marca. — Gordon McKay and Dunbar Psrhics Laboratory je izdelal pripravo, s katero je mogoče meriti vročino in pri-tisek 10 do 20 milj pod zemljo. Znanstveniki so prepričani, da bo mogoče s to pripravo najti razne kovine daleč j>od zemljo. SESTANEK DVEH CESARJEV Tokio, Japonska, 21. marca. Dva mlada cesarja, katerih eden vlada najstarejše cesarstvo sveta, drugi pa najmlajše, japonski cesar Hirohito in mančnkuanski cesar Kang-Teh se bosta prvič sestala 6. aprila in si na postaji v Tokio podala roke. Cesar Kang-Teh se bo peljal po ulicah v rdečem cesarskem vozu, katerega bo vleklo 8 konj, japonski cesar pa se bo peljal z avtomobilom. Mrs Ana Hauptmann, žena Bruna Rieharda Hauptmanna, ki je bil zaradi odvedbe in u-mora Lindberghovega otroka obsojen na smrt, se nahaja v Dctroitu. Tam išče otroka, o katerem je nekdo v anonimnem pismu sporočil, tla je Lindberghov otrok. Anonimno pismo je dosj>elo pred nekaj dnevi v New York ter je bilo izročeno polkovniku Henrvu Breckenridge, Lind-berghovemu odvetniku. On je pismo izročil oblastim države New Jersey. Istočasno je bila o tem obveščena Haiiptmaniio-va žena. Oblasti niso pismu posvečale prevelike pozornosti, češ, da so bili detroitski gangster ji, ki so omenjeni v njem, že večkrat strogo zaslišani in da se jih ne more spravljati v stik z odveč' bo. Mrs. Hauptmann je pa prepričana, da so v pismu gotova dejstva, in je zato odpotovala v Detroit. Oasniškim poročevalcem je rekla: — Se predno je dospelo to pismo, sem dobila več mig-ljajev, da je Lindberghov o-trrok še živ, ter da ga j«' treba iskati v Detroitu oziroma v tamkajšnji bližini. Vse, kar mi je manjkalo, so bili podrobnejši podatki, ki so pa v tem pismu vsebovani. Pismo j<> bilo oddano v Pontine, Mich. Neki gangster, ki je v njem omenjen, se nahaja | v zvezni kaznilnici. Pred svojim odhodom v Detroit je rekla Mrs. Hauptmann, da je bila pri nji neka ženska* ki pa ni hotela povedati* kdo je, toda zatrjevala je, da lahko najde Lindberghovega otroka, če dobi v povračilo gotovo vsoto denarja. Rekla je, da bo Hauptmann, ko bo oproščen, gotovo nastopal po gledališčih in ženska je zahtevala polovico tozadevnih čistih dohodkov. Na roko je pa hotela imeti petsto dolarjev. — Ženski sem rekla — je pripovedovala Mrs. Hauptmann časniškemu poročevalcu — da bi ji dal a vsak penny, sto procentov, oziroma ves denar, ki bi ga dobila, če bi bil Bruno z njenim posredovanjem oproščen. Žal ml je pa, da sedaj nimam petsto dolarjev. Odšla je ne da bi povedala, kdo je. Tedaj sem domnevala, da so jo poslale jersev-ske oblasti, hoteč dognati, če imam kaj denarja ali" ne. Toda njene besede mi vedno rojijo po glavi. Vem, da je v njih nekaj resnice. Moj mož ni ugra bil otroka. Resnica' je začela prihajati na dan. V pismu je rečeno, da je BEOGRAD, Jugoslavija, 21. marca. — Ko je pretekli peterk novi italijanski poslanik v Beogradu, grof Campalto, izročil jugoslovanski vladi svoje poverilne listine, je v imenu ministrskega predsednika Mussolinija izrazil željo za sporazum z Jugoslavijo. Z ozirom na to je grof Campalto v sredo stavil jugoslovanski vladni konkretne predloge. LASTOVICE SO ZMAGALE San Juan Capistrano, C al., 21. marca. — Jata lastovic se je 19. marca pojavila iz oblakov ter je v petumem boju s swifti, ki so lastavicam podobni ptiči, zmagala za posest zi-dovja zgodovinskega samostana Sail Juan Capistrano. Lastavice so prišle točno, kot vsako leto, na dan sv. Jožefa, ter so se borile, kot vedno, za posest gnezd na starem samostanu, ki je bil sezidan pred 159 leti. V boju so imele lastavice mrtvih tovarišic, swifti pa tudi pet. V tem boju je bilo po cenitvi prič do*4'HX) lastovic in samo 1IMM> svviftov. Samostanski gvardijan P. A. J. Hutchinson pravi, da je do-gnano, da že skozi 68 let prihajajo lastovice točno 19. marca in so to delal«; prav gotovo že tudi dolgo let poprej. Vsa-kikrat pa, kadar s«* vrnejo, se morajo boriti s swifti za posest samostanskega zidovja. Kakor pa točno prihajajo vsako leto 19. marca, tako točno tudi vsako leto odlete 23. oktobra. MARTIN INSULL MORA ITI Chicago, HI., 20. marca. — Naselniški urad je sporočil Martinu Iusullu, ki je bil skupno s svojim bratom Samuelom oproščen krivde goljufije, da mora do četrtka od potovat i v Kanado. "odvajalec" priznal nekemu gangs'terju, da je odvedel otroka. 24. decembra lanskega leta so pa "odvajalca" -gang sterji umorili v Broklyim. Na nekem pokopališču v Bronxu so izkopali truplo leto dni^sta-rega otroka, ga oblekli v obleko malega Lindbergha in truplo zopet zakopali v bližini Hopewell. To so storili zaradi tega, da bi cplašili Cli. Lindbergha, ker je bankovce, s katerimi je bila plačana odkupnina markiral. Iz Brooklyna so nato odvedli otroka v Petros, Tenn., kjer je glavni stan poštnih roparjev, ki so izvršili ugrabljenje. Eden odvajalcev je odvedel otroka v Detroit in ga v družbi dveh drugih otrok pustil v nekem kinogledišču. V pismu je rečeno, da so de-troitske oblasti oddale otroka v neko sirotišnico, ker niso slutile, s kom imajo opravka. Italija je. pripravljena z Jugoslavijo skleniti trgovsko pogodbo, po kateri bi imela Jugoslavija velik dobiček, ker bi Italija od nje kupovala velike, množine živine, kuretine in raznih kovin, v zameno pa l»i Jugoslavija v Italiji kupovala tekstilne izdelke in stroje. Drugič predlaga Italija Jugoslaviji, da sklene prijateljsko pogodbo z Albanijo, da priznava sedanji položaj v Albaniji, vključno tamošnje italijanske interese. Tretjič predlaga Italija, da Jugoslavija prizna in jamči sedanji položaj v Avstriji, vključno italijanske interese v Avsttriji. Ako se habsburško vprašanje, katerega sedaj š«» ni treba omenjati, pojavi kdaj pozneje, bo rešeno v sporazumu med Italijo in Jugoslavijo in z drugimi državami Male antante. Italija obljublja, da bo porabila ves svoj vpliv, da pregovori Madžarsko, da se odpove svoji zahtevi po premem-bi meja, da sklene gospodarsko pogodbo z Malo antanto in da se pridruži pogodbi, ki jamči za neodvisnost Avstrije.Ako Madžarska ta predlog zavrže, bodo ostale države sklenile po-godbo brez nje. Konečno pa Italija predlaga novo italijansko-jugoslo-vansko prijateljsko in varnostno pogodbo. Kot zagotavljajo zanesljivi viri, so se pogajanja v tej zadevi med Rimom in Beogradom že pričela. Ministr. predsednik Jeftič bo prihodnji mesec najbrže šel v Rim, da skupno z Mussolini jem podpiše trgovsko pogodbo, kar bo prvi korak do političnega sporazuma. RINTELENBOOSTALV ZAPORU Dunaj, Avstrija, 21. marca. Bivšega avstrijskega poslanika v Rimu dr. Antona Rinte-lena, katerega je vojaško sodišče zaradi njegove soudeležbe pri nazijski vstaji lanskega leta obsodilo na dosmrtno ječo, so preiskali policij, zdravniki, ter so izjavili, da je popolnoma sposoben, da ostane v zaporu, navzlic temu, da je deloma hrom. Vsled tega je bil dr. Rintelen prepeljan v državno kaznilnico. Ta zdravniška odločitev je prišla nepričakovano, kajti na-zijsko časopisje je zatrjevalo, da se avstrijska vlada ne bo u-pala poslati bivšega " štajerskega kralja" * ječo, temveč v kak sanatorij. , \ "0LA8 NAROD A" Mi NEW YORK, FRIDAY, MARCH 22, 1035 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. A. Glas Naroda 99 Own*} and PnbUshad by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) Frank Sakaer, President L. Bcncdik, Treas. Plata ot tli W. 18th Street. «C tlM corporation and iildnM of above officer«: . - GLAS NARODA" (Voice ef the People) iMNd lwi Dar Except Studim ud Holidays ■k celo 1« valj« M tirikn tu Za New York aa celo leto ......$7.00 .................. 16.00 s&ft pol l6tft ......98.50 Ift pol lftl 1 a • a• $8.00 Za lnoaematTo sa celo leto • ••••« 91.00 i t i Nemčija dobro oborožena. Če ne izvršite svoje obljube, Ho kmalu konec njegove «lave. Of Anglije, Fnwicije, Italije hi Rusije je odvisno, če naj se Nemčija dborožuje po kakšnem gotovem načrtu, ali naj ji dovole, da po svoji volji jx>veča svojo armado in ,i nagrmadi orožja in municije, kolikor hoče. Združene države nestrpno pričakujejo, kakšno stališče IxhIo zavzele kfanige velesile napram (temu vprašanju. Ce bodo začela evropske države o bo rože vati, najbrž tudi Amerika ne 1k> za njimi zaostajala. Posledica takšnega tekmovanja je pa vojna — ki bi se jim v tem slučaju tudi Združene vrnila Nemčija v Ženevo, ko si je samovoljno prilastila enakopravnost v orožju f Dokler ni Anglija spoznala, da nemška letala lahko uničijo I»if lion, je javno sinipatrzirala s Hitlerjevimi zahtevami za enakopravnost v orožju. Kaj Ibo storila Anglija, če bo dal Hitler Sir Simonu zadostne jamščine, da se ji ni treba v tem oziru ničesar baftit Ali se bo pOsta\ila na stran Francije, Sovjetske Unije in Italije. Ako Obljubi Hitler Sir Simonu, da se bo Nemčija vrnila v Ligo za slučaj, da priznajo njeno enakopravnost v orožju, kaj mu bo Sir Simon eMgovoril. In kaj Ixxio storile Italija, Francija in Sovjetska Unija? Ali se bo Hitlerju posrečilo odvrniti Anglijo od fran-cosk o-sov j etako-a t al i jans4kega bloka4? Vsa ta vprašanja morajo Ibiti tako ali tako odgovorjena, predno bo Amerika zavzela definitivno stališče. Ako bosta Poljska in Anglija povdarili svoje nevtralnosti in če bo Japonska oboroževala proti Rusiji, l>o Rusija še povečala svojo armado. Temu hi sk^la zveza med Sovjetsko Unijo, Francijo in Italijo. V tej zvezi bi bile tudi članice male antante. Tak je torej sedanji položaj. Diplomaitski krogi so u ver j eni, da bo na nedeljskem posvetovanju v Berlinu, padla končna odločitev. Selo Moste pri Ljubljani. "Glas Naroda" je gotovo že poročal, da je bila Narodna skupščina v Beogradu razpu-Ščena in da so nove volitve določene na 5. maja. Vlada si prizadeva dobiti poslance, ki bodo delali za dobrobit naroda in gledali na to, da se bo usmilila kriza. Pričakuje se, tudi, da 9e ne bodo razvnele zopet strankarske strasti in da se ne bo pričelo prerivanje in borba za oblast. V vseli srezili se že določajo kandidati, ki se ne bodo samo vozili za razvedrilo v Beograd, ampak delali in gledali za izboljšanje položaja v Jugoslaviji, za katero se je svo-ječasno toliko delalo ne le v Jugoslaviji, ampak tudi v Severni in Južni Ameriki in pre-lilo toliko krvi. Vendar se še zmiraj najdejo elementi, ki niso zadovoljni s pridobljeno svobodo, ampak rovarijo in rovarijo proti državi, stremeč za nekako slavo, ki je pa pač žalostna. Komunistična ideja se je tudi tukaj precej razpas la, saj bi bilo jako fletno nič. delati in dobro živeti. Navadno živijo pa v komunistični državi le tisti dobro, ki so na krmilu, a drugi takozvani tovariši pa več ali manj v bedi. Mislim namreč Rusijo, v kateri pričakujejo komunisti vsega sveta svoja bodoča nebesa. * V Dohu pri Domžalah poročil je vojni kurat Rev. Trste-njak svojega nečaka g. Viko Trstcnjaka, sodnega oficijala sodišča na Brdu, z gospodično Jožico Luteršek, hčerko ugledno v Ameriki dobro znane družine iz Želodnika. Svatba se je vršila 11a domu ženina v St.-Vidu pri Lukovici. Prisotnih je bilo kakili 24 oseb, bližnjih sorodnikov, Kakor se sliši, dobila je očarljiva Jožica poštenega moža, ostala bo v bližini svojih staršev in se veselila svoje sreče. * V cerkvi sv. Petra sta se poročila Jože ITmbergar iz Velikega tfabra in gospodična Fant Stefančič iz Smirjave pri Pijavi gorici. Poročam to radi tega, ker ima g. Umbergar hčerko v Clevelandu, O. in sicer iz prvega zakona. * Mladi oštir Stanko Marelice, ki ima v svoji hiši na Dolenjski cesti v Ljubljani dobro gostilno, v kateri se dobi prvovrstna jedača in pijača, se je pred mestecem zaročil z go-s|>oevci inar-sikak prijateljski obraz, videl pa tudi obraza meni neznanih mladih pevcev, katerih naloga bo, delovati v prihodnji lohi za procvit društva. Čestitam vsem pevcem na lepem uspehu, čestitam pa posebno še prijatelju Mr. Hude-tu, ki je pokazal, da je človek, ki ga v pogledu petja v New Yorku malokdo prekosi, čestitam mu tudi, da je vzgojil hčerke, ki sodelujejo pri slovenskih prireditvah, dasirav-110 ob času, k o sem zapustil New York, bilo je pred devetimi leti, še nobena ni znala besedice slovenski. Nace, zvrnil sem veliko čašo cvička na čast Tebi in "Slovanu'*! 25353 VELIKA ZALOGA VELIKONOČNIH RAZGLEDNIC S SLOVENSKIM ALI ANGLEŠKIM VOŠCILOM Slovenske razgled nice so delo naših priznanih umetnikov. 40 centov ducat GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York zbor, "Angelj moj", jc pel ženski zbor, in naj omenim da so se glasovi tako ujemali, kakor da bi z zvonovi potrkavali. Moški zbor je pel 'Lahko noc\ Moški so prav tako lepo zapeli kakor ženske. Solist pri tej pesmi je bil Mr. John Spetič, baritone, ki je z lepo doneči 111 glasom izvajal solospev. Vsa čast in priznanje ^re najprej Miss Bombač za izvrstno igranje na klavir, kakor tudi pevcem za njih trud in požrtvovalnost. II koncu naj omenim, da vabi pevski zbor "Javomik" na svoj letni koncert, ki bo posebno le]> to leto, vse Slovence iz Clevelanda, Barbertona 111 o-okolice. I>an koncerta bo pravočasno objavljen. Pozdrav! Anthonv Sabec. Peter Zgaga Rojake iz Novega mesta in o-kolice bo gotovo zanimalo, ako jim poročam o treh smrtnih slučajih. V Novem mestu je umrl pred šestimi tedni No-vomeščan sreski sanitetni referent in posestnik • Kmarjet-skih toplic Dr. Viktor Grego-rič. Dosegel je starost 65 let. Za njim žalujeta žena, hčerka in 84-letna sestra Viktorija. Pred štirinajstimi dnevi ^e umrl Tavnotam g. Josip Berg-mann, posestnik in lekarnar v starosti 67 let. Bil je blaga duša, ki je rad pomagal revežem in se zanimal za občni blagor Novomeščanov. Zapušča sina Josipa, sinaho in vnukinjo. Zanimal se je posebno za vrtnarstvo in sad jerejo in gasilsko društvo. Vsled dolgotrajne krize pride pač jako malo izletnikov iz Amerike v domovino. Pričakovalo se je pač, da pride za Božič večje število, toda žalibog ni jih bilo. Prispelo pa je z br-zoparnikom "Champlain,, Cie. Generale Transatlantique, ki odplul 8. decembra 1. 1. iz New Yorka 9 izletnikov in sicer: Katarina Kuzma, Nick Kuz-ma, John Kuzma, Frkovič Ju-raj, Bobič Marija, Bobič Mike, Bobič Anka, vsi iz Kirkland Lake, Canada in Klun I>ouis iz Corwin, Montana, U. S. A. Drugi Jugoslovani, po številu 18, nadaljevali so pot iz Ljubljane do Zagreba. Potniki so bili s postrežbo in hrano na parniku jako zadovoljni. prilikah, se bo mnogo razpravljalo, mnogo govorilo, mnogo bo dobrih predlogov, ki bodo sprejeti, a drugo vprašanje je, ako bodo izvršeni. Večina rojakov gre v tujino v nadi, si s poštenim in vztrajnim deloin pridobiti nekaj premoženja in se vrniti na stara leta v domovino. Mnogim se želja in upanje uresniči, a mnogi se vrne-po razočarani in telesno izčrpani in prosijo vlado pomoči. Vlada seveda tudi ne more Asem ustreči, ker se med prosilci najdejo tudi taki, ki so s potratnim življenem porabili ves zaslužek. Na kmetih noče nihče delati, vse sili v mesta v tovarne, ki pa tudi ne morejo zaposliti vseh prosilcev. Tu-kajšnja Rafaelova družba ima najboljšo voljo in namen, pomagati našim izseljencem, je pa to precej težavna stvar, ker primanjkuje najvažnejše in to je denar. Rojaki iz T'. S. A. so prav dobro organizirani, si vedo že sami pomagati, njih najbolje delo bo, da bodo segli globoko v žep in storili nekaj koristnega za sorojake trpine, ki jim ni bila v tujini sreča mila. * Omeniti moram tudi sv. Jožefa, 14 kranjskega'' patrona, dasi morda nekoliko pozno. Želim vsem Jožicam in Jože-tom, posebno pa prijateljem Zelencu v Waukegan, 111. Za-larju, Dundi in Sitarju v Jolietu, 111. in Svetetu, Lorain, Ohio, vse najboljše, posebno po zadnjemu, da bi imel v svoji kleti toliko dobrega vina, kakor takrat, ko smo ga 11a po-vratku s konvencije v Mil-aukee, Wis. obiskali. Pozdrav! Joža. Barberton, Ohio. Da ne bi Mr. Jerry Kopriv-šok zopet mislil, da smo tukaj kaki strici, bom tudi nakratko opisal naš pevski zbor v Bar-bertonu, pa naj bo stric ali teta, čast komur čast. Pevski zbor "Javornik" je zadifjo nedeljo nastopal na slovenskem programu potom radio postaje WJAY v Clevelandu, ]K)d vodstvom Miss Alice Bombač, hčere dobro znanega Mr. Andreja Bomba-ča, ki se sedaj nahaja v Boulder City, Nevada. Program je bil nadvse lep, in smo se res čudili, da so pevci tako izvrstno nastopili pod vodstvom mlade učiteljiec. Peli so sledeče pesmi: "Sla- Forest Lake, Mich. Dolgo let sem že naročen 11a Glas Naroda, toda iz te okolice še nisem čital dopisa. Slovencev nas je precej tukaj, toda kar se dela tiče, ni kaj prida. Največ se dela po gozdeh, ker druge industrije ni. Jaz sem zaposlen pri C. C. S. Co. V kempi nas je sto samih fantov. Tisti, ki so plačani od ure oziroma od dne, si ne morejo nič j »omagati. Mi Slovenci smo plačani od komada. Delamo po štirideset 111* na teden. Za potrošiti je pa dovolj priložnosti. Od naše kempe sta dve milji do državne ceste, kjer so na križišču tri gostilne. E110 la-stuje Slovene Joe Kraus, drugo neki Poljak, za tretjo pa ne vem, kdo gospodari v nji. Mi se ponavadi zabavamo pri Slovencu, ki ima na razpolago primerno dvorano za ples. Ce bi bil Peter Zgaga tukaj, bi imel celo leto dovolj tvarine za pisanje. Ker smo sami fest fantje, se menda bojimo drugega spola. Posebnih novic nimam poročati. Od dne do dne čakamo boljših časov, pa jih noče biti. Mogoče se bo to pomlad kaj obrnilo. Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike in Kanade! John Turk. V soboto, 30. marca, bo na Žiberšah v Little Falls zopet velika reč. Slovenski Dom priredi veselico s pojedino. Kakor ste čitali v oglasu, je vstopnina malenkostna. Jaz bi vam pa lahko še dosti drugega povedal, česar ni bilo v o-glasl, namreč, da so veselice, ki jih prirede littlefallški rojaki, res veselice v pravem pomenu besede, in da se 11a on-dotni pojedini človek lahko naenkrat za tri dni skupaj naje, kar je za sedanje kilave čase precejšnjega pomena. Kakor vselej, so tudi topot mene povabili, pa bo menda brez mene več veselja in zabave. Me bodo pa rojaki iz Flv Creeka in Woreestra nadome-stovali. Ali bom pa prijatelja Florjana imenoval za svojega zastopnika, ki mi poroča, da je v tamkajšnji neposredni bližini. Skorogotovo bodo pri Svaš-niku za Velikonoč zopet klali. Iskreno sožalje izreka prijatelju Tonetu Cvet-koviču in njegovim bratom ob smrti mjili očeta Jožeta Cvetkov iča F. Had o Vav potic New York City, ±i. marca 1935. Naši v Ameriki Velike priprave se 'delajo za II. Evharistični kongres za Jugoslavijo, ki se ho pričel 1. julija t. 1. v Ljubljani. Udeležilo se ga bo mnogo slovenskih izseljencev iz Belgije, Francije, Holandije in Nemčije. Gotovo tudi naši Američani ne bodo zaostajali in prišli v čim-večjem številu na ta kongres. 1. julija se bo namreč vršil I. Vseslovenski izseljeniški kon- I greš. Kakor navadno ob takih I več',' katero je pel mešan SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — V Clevelandu je umrl Joseph Cimparnian, star 52 let. Doma je bil iz Krvave peči, fara Rob, odkoder je prišel v Ameriko preti 28. leti. — Dne 7. marca se je smrtno ponesrečil v Washoe, Mont. Štefan Puhek, star 39 let in doma iz Gornjega Suhorja pri Metliki v Beli Krajini. Delal je s strojem za pod reza van je premoga, ko se je s strani odtrgala plast in ga pritisnila ob stroj s takšno silo, da mu je prebilo lobanjo. Do 10. marca je umrl za posledicami te težke poškodbe. V Ameriki je bil 23 let. Nekateri moški so res nesrečni: če pijejo, jim je slabo; če kade, jim je slabo, in če se porode, jim jc slabo. Tudi v ljubezni se sklepajo kupčije 111 razne trgovske transakcijo. Vse je seveda sigurno in zaščiteno proti izgubi. Ce naprimer rečeš ljubljeni devici, naj ti da poljub, ti ga najbrž ne bo dala kar tjaven-dan. — Ga ne dam — bo rekla. — I 110, pa mi enega ali dva posodi — ji moraš odgovoriti. Boš videl, bo takoj bo zadovoljna. — Posodim ti jih lahko, kolikor hočeš, samo če mi jih boš še enkrat toliko vrnil. Tako ti bo odgovorila. Ce pa ne bo rekla tako, si lahko prepričan, da misli tako. * Star študent je delal izpit iz medicine. Pa ni bil kaj prida podkovan. — No, povejte mi kaj o človeškem črevesju — mu je rekel profesor. Študent je pa molčal, ker ni vedel odgovora. — Koliko časa že študirate medicino ? — Šest let. — V šestih letih moj dragi, — mu je rekel profesor ljubez-njivo — bi vam pa že moralo nekoliko črevesja v glavi o-stati. * Zakonski mož je vzdihnil: — Bog je najbrž zato prej Adama ustvaril kakor Evo, da mu je dal priložnost izgovoriti par besed. POPRAVEK! V včerajšnjem dopisu iz Brooklyna je bila neljuba pomota. "Slovan" priredi svojo veselico dne 31. marca, ne pa 1. kot je bilo napačno poro-oano. - " & • V družini se je pojavil vesel dogodek. Mlada mati je bila precej slaba, njen mož je pa ponosno stopical kakor petelin. Pri takšnih prilikah je treba marsikaj ukreniti in preskrbeti. In tako vidimo srečnega o-četa, ko drvi po ulici, da bi si kmalu noge polomil. Prijatelj ga ustavi rekoč: — Kaj pa je, za božjo voljo? — Čestitaj mi, oče sem! — Čestitam, čestitam. Kaj ste pa kupili: fanta ali dekle? — Ne vem zagotovo. Zdi se mi, da je deklica. — Zakaj? — Zato, ker me je poslal zdravnik v lekarno po pavder. 1935? - Sf ANE £6 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES f GLAS NARODA' NEW YORK, FRIDAY, MAR CH 22, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. JOSIP SUCHY: NEWYORŠKI PABERKI GOSPOD KO ZAMURNIK NERVOZEN DAN Zjutraj. "To je gabno, zdaj naj spet vstanem! Ob, ta trudnost! Seveda, saj nisem skoraj nič spal Ce ima še kdo na svetu tako za v rž ne sanje kot jaz? Polovico noči sem molzel starega o-isla rn živ^l je pri tem še ritala. Potem naj ne vstanem s srčnim utripanjem! Sploh sem prepričan, da mi srce ni zdravo, sicer ne bi bilo tako. Še dobro, da imam mandlove kapljice na nočni omarici, me vsaj malce uspavajo. A kaj pomaga, če pa sonce v teli lientanili poletnih dneh že tako zgodaj vstaja in začneta pri prvem žarku dve muhi okrog moje postelje brneti. Vedno sta ista dva vraga, ki me mučita. Sedaj naj se še zarodita in me 1k> vsa drhal v spalnici mučila! In pri tem naj veliko spim, je velel doktor. Nič me ne veseli več. Kako težke so mi noge! Saj je nenaravno: tako tenke noge in ta teža! Hočem takoj preizkusiti, če ni morda kake motnje v hrbtenjači. Nana... za božjo voljo! No, pa saj gre, 'koleno se budi. Ali morem tuožvi-žgam!" A'« cesti. 4 Hrup in trušč tolikih ljudi! Naj se mi potem spet ne zavrti v glavi! Ko bi le ta človek pred menoj hotel iti malo hitreje ali pa počasneje, da pridem mimo njega. Ne, krevsa vam tako počasi, kakor bi bil ves pločnik /njegov. Seveda, večina ljudi nima nobenega posla ne. tem svetu in je samo drugim v napotje. Alia, tam vidim oddaleč nekoga, ki proti meni krmari, in sem gotov, da se bo v mene zaletel. Postanem, on >pa d rov i naravnost varno — takoj me ima. Res oba ska-čeva nekaj časa sem ter tja, da se izogneva, dokler ga ne branem, in mu ne dahnem svoj pardon v brk in odjadram mimo njega." 4'No?" slišim tepca^ za seboj. Toda premagam se in storim, kot bi -nič ne slišal. Ljudje so mi pač namenili, da o-bolim. Stran s ceste, domov!" Za Velikonoc DENARNE POŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO £» $ 2.15 .......... Din. 100 < 5.83 .......... Din. 200 I 7.50 .......... Din. 200 $12— ............... Din 500 $22.85 .................. Din. 10*0 $47.50 ......... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9,35 ....................Lir 100 $1&25 ........................................Lir 200 $4440 ....................Lir 500 $$8.2t ..................Lir 1000 $176.— ....................Ur 2000 $263— ............................Lir 3000 KEB 89 CENE BEPdJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPREMEMBL 00 BI AH DOLI ti i.. , 19» Ist>uaib tefijth frieakov kot tgornj naverleuo, bodla! t dinarju aH Urah dovoljujemo Se boljo pogoj«. UTLACILA T Al t I— aerate $10.— $11— " Hi— Prejemnik aobt v sta ..........9 i.7$ ..........nas l .........tljU- ..........fiUEO - ..........mM kraju lsplaOio r dolarjih. t $1—. SLOVENK PUBLISHING OOMPBfY "GUi Nir6di" M. Y. Pri zdravniku. "...in vprav po kosilu je tesnoba tako narasla in je v meni tako žarelo, da sem mislil : vsak čas me zadene kap. Ne vzdržim več, doktor. Kaj ni nobenega sredstva zame?" "Ali imate tudi omotice časih?" "Pa še kake!" "Najbolj po vinu in tobaku, jelite" "Da, da, toda brez vina in cigare ne morem delati." "Ali naporno delo poviša o-motice in druge tesnobne po-čutkef" "Seveda. Toda od dela ne morem stran." "In preveč jela tudi ne morete opustiti?" 4 Saj jem samo petkrat na dan, zjutraj pa pijem tisto zoprno mleko." "Brom in mlačne kopeli vam tudi več me pomagajo I" "Nikakor." "Potujte!" "Škoda denarja. To me napravi le še nervoznejšega." "Potem ipa je zgolj še eno sredstvo za vaše ozdravljenje, tako rekoč zadnje." "Kako, gospod doktor?" "Oženite se!" O polnoči. Kozamurnik upilme luči in zaspi z mislijo: Doktor ima morebiti prav, toda kaj pa, če dobim za ženo kako razdraž-ljivo ujedljivko? To bi bilo šele pri-siku-tno... ŽENSKA NASELBINA Londonski listi poročajo, da imajo na Angleškem že več mesecev staro naselbino, v kateri prebivajo same ženske. V tej vasi prebiva že 800 žena in deklet ter je vsakemu moškemu vstop v to naselbino strogo prepovedan. To naselbino je ustanovila mlada učiteljica, katero je zapustil (njen zaročenec. Zaobljubila se je, da poslej v vsem svojem življenju noče imeti nobenega stika več z moškimi. Pustila je službo v šoli in se je z izplača-no odpravnino preselila daleč proč od prometnih zvez in kuprla malo hišico z velikim vrtom in obširnim poljem. Tu v svoji samoti je začela veliko propagando med ženami in dekleti, naj se ustanovi ženska naselbina, v katero ne bo smel nikdar stopiti noben moški. Ta čudna zamisel zagrenjene učiteljice pa je v kratkem Času imela čudovit u* speli. Že čez nekaj mesecev so okrog njene hišice začele vstajati nove in kmalu je nastala cela ženska naselbina, v kateri sedaj prebiva kakih 800 žensk. Kajpatta ženske same opravljajo vse poklice, kateri so potrebni v gospodinjstvu in gospodarstvu. V naselbino vodi samo ena cesta. Pred vasjo je postavljena svarilna tabla, katera opozarja moške, da jim je dohod v vas prepovedan. Pri tabli pa straži ženska straža. Kakor poročajo angleški listi, .se naselbina kaj trdno drži svojega načela, dasi je bila primorana v nečem odstopiti cd svoje zahteve. Ker angleška pošta v svojo službo načelno ne sprejema žensk, ampak raznaša jo pošto le moški, so tudi Amaconke iz te naselbine bile primorane dovoliti, d* jim pošto donaša moški pisiumou. Ta je pa tudi edini moški, kateri sme stopiti v to čudno naselbino žensk. * Danes, ko to pišem, je prvi pomladanski dan, po katerem je vsakdo hrepenel. Raci bi vam nabral samo veselih paberkov, da bi vam prinesel pomlad v srce. Pa sem med veselimi novicami, žalibog, dobil tudi nekaj žalostnih. Toda začeti hočem z veselimi. Ako je kdo prezrl poročilo "Glas Naroda" zadnjega torka, vas hočem še jaz opozoriti, da l$o društvo ''Slovan" pelo na radio-postaji WEAF pod vodstvom pevovodje Mr. Ignaca Hudeta in sicer 3. aprila od 6 do 6.15 zvečer. Slišalo se bo po celi Ameriki, in bo ustreženo zlasti onim našim rojakom, kjer jih ni toliko skupaj, da bi imeli pevska društva. Zadnjo soboto, 16. marca, je priredil "Anawanda Democratic Club" v Arcadia Hall, ki je ena največjih dvoran v Brooklynu, maškerado, katere se je udeležilo okoli 1500 ljudi. Tudi Slovenci so bili tam ter nastopili v maskah. Člani ' Domovine', Mr. John Holešek s partnerjem Joe Andolškom »ta se pojavila v istih kostumih kakor na domoviski maškeradi ter tudi tukaj dobila nagrade, in sicer John Holešek prvo, Mr. Joe Andolšek pa drugo. Mr. Charlft Guardia je istota-ko nastopil kakor pri "Domovini" in je dobil četrto nagrado. Mr. John Holešek, je bil napravljen v žensko v koloni-jalni modni obteki v spremstvu George-a Washiua^ona (Joe Andolšek), je dobil tiket za le-potičenje las v damskem salonu (beauty parlor). Presenečenje je bilo veliko, ko je odložil žensko masko in so vsi videli, da je fant. Vzel je namesto ti-keta denar. Zadnjo nedeljo sta bila v slovenski cervki poročena Mr. Valter Hočevar, rojen v West Virginia, ter Miss Elsie Mar-kel iz New York a. Novemu paru želimo obilo sreče. Prihodnji ponedeljek, dne 25. marca, pride s parnikom "Saturnia" gdč. Ma^v A. Pau-lin, hči našega Mr. Joe Paulina "ta velikega", ki stanuje s svojo družino na 105 First Avenue v New Yorku. Hčerka je bila rojena pred 18 leti tukaj v New Yorku, pa je kot o-trok šla v stari kraj na dom svojega očeta, ki ima svojo hišo z malim posestvom v Kočevski Reki. Oče jo pričakuje z veseljem, ker mu bo v veliko pomoč. Zadnjo soboto je posekal svoj lastni rekord za tisoč milj tekanja Mr. Glen Cunnigliam, ki je v Madison Square Garden zopet tekel tisoč milj, pa v krajšem času kot je bil prvi rekord. Isti večer je na istem prostoru tekal tudi eden naših slovenskih fantov, in sicer Mr. Frank Osolnik s šeste ceste v New Yorku. Frank je člen 69. regimenta ter je s tekanjem dosegel za svoj klub tretje mesto s tekanjem na sto milj. Mr. Vinko Končan, naš pevec in igralec iz Ridgewooda, je bil v četrtek, 21. marca, ob 10. uri zvečer operiran na slepiču v Wickoff Heights bolnišnici v Brooklvnu. Telefon i čno sem zvedel, da se je operacija posrečila in je bolnik izven vsake nevarnosti. Mr. Končan poje pri raznih zborih, tako n. pr. pri društvu "Slovan", ki ga bodo pri petju na radio gotovo pregrešali radi te operacije. Zadnjikrat je pel na radio in oglašal program, ko je pel "Slovenski Radio Zbor" na WLWL. Vsi Slovenci v naselbini želimo, da se bode mogel kmalu vrniti k svoji družini ter pel z nami o Veliki noči Alelujo vesel in zdrav. Mr. Joe Kerkovič Iz Ozone Parka, katerega oče je pred par tedni umrl nagle smrti, je tudi v bolnišnici, pa se bo kmalu vrnil zdrav na svoje delo. Pomladno življenje kaiejo naša društva "Slovan", "Domovina", "Bled" in "Knights of Trinity", ki se vsa pripravljajo za igre v New Yorku in Brooklynu. Še bo ploskanja! Jerry W. Koprivšek. Jr. OCE OBSODIL HČERKO N\ SMRT Preti poroto v Frankfurtu ob Meni se je pričel eden najbolj senzacijonalnih procesov povojnega časa. Na zatožni klopi sedita zakonca Hoefeld in njuna 16-letna Mina, obtoženi, da so na 14 in pol letno hčerko Hildegardo duševno in fizično tako vplivali, da so jo hoteli pognati v smrt. Ijani 5. decembra je Hilde-garda vsa premočena in pre-mražena potrkala na vrata nekega otroškega zavetišča in povedala upravitelju, da jo je njen oče peljal na most in ji u kazal, naj skoči v Meno. Naslednjega dne so bili oče in njegova žena, kakor tudi starejša hčerka aretirani. Policijska preiskava je nudila strahotno sliko človeške podivjanosti. 5. decembra so namreč roditelji izvedeli, da je Hildegarda dan popreje izostala iz šole in šla v kino. K«*r je prišla nekoliko pozneje domov, jo je oče začel pretepati s pasjim bičem. Na ukaz staršev je morala nato o-bleči slabša oblačila in z očetom oditi k reki. Sama je morala tudi napisati poslovilno pismo. Zverinski oče je nato spremljal svojo žrtev do srede mostu in nekaj korakov vstran gledal kako je ne njegov ukaz mlada Hildegarda skočila v ledeno mi-zlo vodo. -Mirno je šel nato domov in dejal ženi: "Kakor je bila slaba v življenju, tako junaška je bila v smrti!" V začetku razprave je predlagal zagovornik obtožene hčerke Mine, naj se razprava proti njej vodi ločeno in naj jo izroče mladinskemu sodišču. Najprej je bil zaslišan oče, ki sicer napravi vtis inteligentnega človeka. Povedal je, da je bli poprej tri leta in sedem mesecev za delo nesposoben, a leta 1930 je obolel na tuberku-zi. Družina je živela v veliki bedi. Hčerko je slikal kot zgodaj dozorelo dekle. V avgustu 1934 je prišla njena . razreda, Mrs. Fany Novak. Zahvaljujem s*' darovalcem za svete maše. Darovali so: brat Jožef Lavrič, Mr. in Mrs. Wunsinger. Mr. in Mrs. Frank Ceglar. Mr. in Mrs. ltcdenc, Mr. iu Mrs. Igna-* Oven. Mr. In Mrs. Ignac Novak. Mr. Fred SredenSek, Mr. Mihael Skubic. Mrs Fany iu Richard Novak. — Nadalje se iskreno zahvaljujemo vsem onim. ki so dali avtomobile brezplačno na razi h »J a go. — Hvala Rev. Francis M. Jevnik za njegov obisk v liolnišuici, kakor tudi za njegove pogrebne obrede. Knako lepa hvala Mr. J. Mcfireniam za njegov trud in cvetlice. Nadalje se zahvaljujem možem, ki so pokojnika nosili k zadnjemu počitku. Lepa hvala fantom-iiosih-ein cvetlic. — Zahvaljujem se vsem sosedom, ki so mi |M>ma'-r<»li v teh žalosl-nili urah. Ti raj še enkrat srčna hvala vsem. kateri so ga prišli |x»kr-t-pit. kateri so culi pri pokojnem iu kateri so ga spremili na zadnji pot. Še enkrat srčna hvala bratu, sestri iu nečakinji, ki ste se pri-]H>ijali k |M»grehu iz New Yorka iu lepa hvala Ludviku Korče. l»ra^i mož, oče in brat. odšel si od lias prcraiio in nas puslil same. ali naš s|Mnuiu na telie bo živel v naših srcih do konca na>ih dni. Počivaj vi miru v ameriški zemlji in večna luč naj TI sveti. Nad zvezdami že blaga Tvoja duša biva. Ko v grob Tvoj sr<-e grenke solze zliva. Nikjer, nikjer tolažite srcu ni. I-e križ nam sveti govori. I »a zo|»ct vid'mo se nad zvezdami, F>a vidimo v raju vcčm-iu se Nad zvezdami. Žalujoči ostali: A POLONIJA LAVRlf*. soproga. LOl'IS, AMOS in HENRY, sinovi. Sestra omozena Loy v Forest Tit v. JOŽEF LAVKIČ. brat v New Yorku. Ifrat in sestra v starem kraju tudi tako godi?" Kitajec je gospo ljubeznivo poslušal, se smehljal in jo spoštljivo gledal. "Molčite?" je vprašala gospa. " Bojite se mi odgovarjati. Da vam olajšam odgovor, vam kar povem, koliko sem stara. Evropejcu bi nikdar ne povedala, da sem 30 let stara... No? Ali mislite, da sem starejša?" Silno začuden jo je Kitajec pogledal ter se začel smejati. "Že dobro, že dobro! Ne u-ganjate komedije. Vaša vljudnost je že pretirana. Le kar ]h>-vejte, koliko mislite, da sem stara? Ali dvajset ali osemnajst... Ves presenečen je Kitajec dvignil glavo. "Toda..." je zašepetal mladi Kitajec. "Kaj pa mislite milosti ji va gospa . . .?" In s spoštljivim pogledom je pristavil: "Mislil bi, da ste saj 50 let stari, tako modri, ste, tako pametni in izobraženi!" SMEJ SE, BAJAZZ0... Zgodba o bajazzu, ki mora ugiunjati burke na odru, medtem ko se mu v prsih trga srce od žalosti, se je te dni v resnici primerila na odru nekega 1o n d onskega gl eda 1 i sča. V Countv-Theatru gostujeta že dalj časa zakonca Edgar Bevnon in žena. Mož je zelo priljubljen komik. Zadnje čase je igral s svojo ženo v neki štiridejanki, ki je tako vlekla, da je bilo gledališče pri vsaki predstavi razprodano. Pred nekaj dnevi je prispel v odmoru med 3. in 4. deja-jnem komične igre bozojav. Bevnon je raztrgal pečat in či-tal: "Vaša hči Mavis se je »loma močno ožgala in je življenjsko nevarno ranjena. Pridite takoj". Komikova žena, ki je stala za moževim hrbtom in je le površno preletela vsebino brzojavke, je zaslutila, da se je zgodilo nekaj hudega ter je omedlela. Bevmon je pozval zdravnika in prosil in zahteval, da predstavo prekinejo ter naznanijo občinstvu, da ne more nastopiti. Toda ravnateljstvo gledališča, ki mu je mar samo kupčija, je odločno odbilo ko-mikovo prošnjo in zahtevo. Ker niso našli nadomestila, sta morala Bevnon in žena vnovič na oder, ter odigrati četrto dejanje do konca. Občinstvo se je pri tem prisrčno smejalo in ni slutilo, s kakšno grenkobo igrata komik in njegova žena nil odru. Takoj po predstavi sta sedla Bevnon in njegova žena v avto ter se odpeljala domov, kjer sta našla svojo hčerko že mrtvo. Šla je namreč k neki pri-jatelski družini, kjer so otroci vprizorili baletno pantomino. Enajstletni deklici je bilo v odmoru hladno in se je pri bližala kaminu tako neoprezno, da je švignil plamen iz odprtine na obleko, ki se je trenutkoma vnela. Dobila je smrtne opekline, katerim je podlegla še preden sta prispela domov nesrečna mati in oče. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojmsnMa in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se eaupno obrnite mi nas ta vsa pojasnil*,. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne listet viteje in tploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je ffiavno. ca najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prodno se dobi «s Washing*ona povratno dovoljenje, BE-XN-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PSiie torej takoj ea bretplaina navodila in e^aotavijamo Tam, da boste poceni «* udobno potoval. SLOVENK PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. 'OLA 8 NABOJ) A" NEW YORK, FRIDAY, MARCH 22, 1935 TH5S LARGEST SLOVENE DAILY In IT. S. A. SAMOSTANSKI T OVFP O (ROMAN IZ 14. STOLETJA).JLivr T Mj\j ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H, Mrak .se izpremeni v noč. Ko so imeli hlapci z Wolfratom vas za seboj in pridejo v gozd, prižgo bakljo; oni, ki jo je nesel, je stopal spredaj; nato pride Wolfrat in za njim stopi drugi hlapec. Vrv, s katero so bile Wolfratu roke privazane na hrbtu, ima pritrjeno na svojem pasu. Samo sem in tam iz-pregovorita hlapca kako besedo, ki pa so se tikale pota. Wolfrat ne reče niti besede. Pred se strmi po poti ali pa v gozd, v katerem je rdeči sijaj goreče baklje povzročal strašljiv boj med medlo, nemirno migajočo svetlobo in črnimi sencami. Vse je oživelo. Z mahom poraščene skale je bilo videti kot glave strašil, ki so vstajala iz tal. Stebla dreves s suhimi vejami so molela iz teme kot lffike pustolovske postave z naježenimi lesmi in razprostrtimi rokami, kot bi hotelo kaj zgrabiti. Ko je šel Wolfrat pred petimi dnevi po isti poti ponoči v klanec, je bilo v gozdu tiho in temno. In počasneje je hodil. Kristusova podoba, ki jo je nosil na hrbtu, se je s svojimi iztegnjenimi rokami zadevala v drevje in veje. — Ravno tako, kot bi me hotelo zadržati! — si je mislil. Na planoti počivajo; nato gredo zopet dalje. Danilo se je že, ko se približujejo križevemu vrhu. Z o-strimi črtami se dviga sveta podoba iz bledega neba. Odkar je Wolfrat zagledal križ, ni mogel več dviginti svojega pogleda oil tal. Ko gre mimo križa, s sklonjeno glavo, s plahimi očmi, mu šine skozi srce mrzla zona. — Saj vendar živi in ga niesm ubil! — mu kriči v njegovi duši. Toda strah se noče ganiti od njega. In eno je vedel: nikdar več ne bo mogel moliti v svojem življenju, odkar je na tem mestu, hinavsko noseč božje ime na svojih ustnicah, pod svojim čelom skrival morilne misli. Niti na grobu svojega otroka ni mogel moliti; in če je še tolikokrat pričel: "Oče naš —" vedno je stal pred njim s krvjo oškropljeni križ in mu je zaprl ustnice. Globoko se oddahne, ko pridejo mimo očitajočega kraja. Čez skalnato dolino že gledata v jutranjem mraku obe koči. V skalnatih stenah slišijo, kako st> vali kamenje, katero so sprožili bežeči gamsi. Posamezni oblački, globoko vijoličasti, počasi plavajo po bledem nebu. Nastaja že popolni dan, ko pridejo do koč. Sedejo na klop pred gosposko kočo. Vrata so bila še zaprta, vse je bilo tilio. &e celo studenec žubori zaspano, kot bi ponoči vsahnil in jč pričel šele sedaj zopet teči, ker se je že danilo. V lovčevi koči spi Hajmo na svojem ležišču in f rater Se-verin, ki bi imel pri njem čuti, smrči na kloupi. Preteklo noč ne opravil težko delo: popolnoma sam je moral popiti dve steklenici vina iz Rechberga in Steina, ker je gospod Henrik oskrbnika vzel v svojo spalnico, da je napravil na senu prostor za Gitli. Gospod Slutman, ki ni imel potrebne "mere", da bi mogel spati, se prvi zbudi. Tiho odpre okno in zagleda hlapca s šolarjem. Nekaj časa stoji neodločen in se praska po glavi, nato gre ven in pri tem se zbudi gospod Henrik. Wolfrat in hlapca se dvignejo, ko pride oskrbnik skozi vrata. Majaje z glavo gre proti ujetniku. Ne grmi in ne bliska s svojimi očmi kot po navadi. Samo resen očitek pride iz njegovega glasu, ko pravi Wolfratu: — Polzer, Polzel ! Kaj si sedaj napravil ? Slabo bo za tebe! Wolfratu bi se zdelo boljše, ako bi oskbmik kričal in bi mahal z rokami. — Ne vem, kaj mislite, gospod! Toda rad bi vedel, zakaj so me vaši ljudje napadli in me na vrvi pripeljali tu-sem kot vola, ki ga hočejo ubiti! — Polzer, Polzer! Nikar ne taji! — pravi gospod Slutman najnežnejšim glasom, ki ga je bil zmožen. — Drugače te bo moral vprašati nekdo, ki ima razbeljen jezik in železne zobe. Wolfratov bledi obraz postane siv kot pepel. — Ničesar mi ni treba tajiti in ničesar priznati. Ne vem, kaj hočete od mene! — Polzer, Polzer! Povedati ti hočem z vso dobroto —. Oskrbnik obmolkne, kajti skozi vrata pride gospod Henrik. Gospod Slutman se samo nekoliko prikloni in pokaže na ujetnika. Doilgo počiva pogled gospoda Henrika na Wolfratu, ki zdrži ta pogled in ne gane s trepalnicami. — Razvežite niu roke! Gospod Slutman debelo pogleda. — Reverendissime, prosim, da premislite — — Premislil sem! — pravi kratko gospod Henrik. — Razvozite ga in potem naj gre za menoj! — in stopi v gosposko kočo. Wolfrat se oddahne, iztegne razvezane roke in sledi proštu. — Nekdo naj zbudi fratra! — pravi gospod Slutman hlapcem in gre za Wolfratom. Komaj stopi v gosposko sobo, pride Gitli s sena po lestvi, vsa zmedena in smrtno bleda. Glasovi so jo zbudili. Omahovaje gre skozi vrata in ne sliši besed, katere je zaklical za njo frater Severin, ne vidi hlapcev, ki stoje in zijajo v njo — z iztegnjenimi rokami in letečimi lasmi drvi proti lovčevi koči ter pred Hajmotovim lež;ščem pade na kolena. — Moj Jezus! Gitli! Kaj ti je? — pravi Hajmo, kateremu je strah skoro vzel glas. — Imajo ga, o Mati božja, imajo ga! — Koga, Gitli? — Ki je to storil! Moj brat, Hajmo! Moj brat je! — Ihte vrže roke čez posteljo in potisne obraz v odejo. Hajmo prebledi. Njen brat! Pri tej besedi je skoro ohromel; niti s prstom ne more ganiti. Gitli počasi dvigne obraz, se po koleniih priplazi bližje, se oklene njegovih rok in gleda vanj z obupnim strahom v svojih prosečih očeh. Ni ji bilo treba govoriti, razumel je. Pekoča rdečica se razlije čez njegovo čelo. — Ne smem prikrivati, Gitli! Ne smem! (Dalje prihodnjič.) Iz Slovenije, Tragična smrt mladega de- 'usnjat, precej oguljen suknjič kleta. | iii enako čepico. Sredi globo- V vasi Šela pri Tržiču na' kega gozda sta neznanca izne-Dolenjskem sta čistili domači mula planila po krošnjarju in vrt 60-letna posestnica Ana j mu s silo iztrgala listnico, v Umekova in njena 27-letna kateri se je nahajal ves izku-ličerka Ivana. Pospravljali sta piček njegove težke, naporne dračje in druge odpadke ter jih . trgovine, l.*>86 Din. Nato sta spravljali z njive in vse sku- pobegnila. Orožniki, ki so ta-paj na kupu zažgali. Hčerka j koj uvedli skrbne poizvedbe za Ivana je bila blizu kupa, ko je; napadalcema, doslej še niso od-nenadoma potegnil močan ve- krili za njima prave sledi. Po ter, ki je ke na vse zanašal eroreee utrin- vsej priliki sta razbojnika do- strani. Utrinek je ma od nekod pri Ljubljani, ker priletel tudi na njen predpasnik, ki se je v hipu vnel. Dekle se je tako prestrašilo, da je postalo mahoma vse zbegano in namesto da bi gasilo, je steklo k materi. Zaradi vetra se je vnelo še krilo in bila je vsa v plamenih. Obupana je objela mater, ki se ji je tudi v hipu vnela obleka. Na krike obeh žensk opozorjeni sosedje so jima prihiteli na pomoč, ju vrgli na tla in ogenj pogasili z odejami. Obe nesrečnici sta dobili strašne opekline in so ju morali prepeljati v žensko bolnico v Novem mestu. Hčerka, ki je bila opečena po vsem spodnjem delu života, je davi v bolnišnici v groznih mukah umrla, dočim upajo zdravniki, da bodo materi Ani, ki je opečena po rokah in po drugih delih telesa, rešili življenje. na ju je v razgovoru s krošnarjem izdajalo ljubljansko narečje. Še ena Franceta Roparski napad v gozdu Dolenjskem. V okolici Št. Vida pri Stični sla dva neznana razbojnika izvršila roparski napad, ki je po pravici vznemiril vse prebival- rozje, iz albuma Omerze. Seznani kriminalov, ki ga skrbno zbirajo policijska obla-stva in žaaidarmerijske postaje po vsej nekdanji Spodnji Štajerski, in že tudi po nekaterih krajih nekdanje Kranjske po sledi za tatinsko tolpo Franceta Omerze, se nikakor noče zaključiti. France Omer-za, ki še zmerom uživa vse bla-gre svobodnega solnca, pa tudi noče odnehati, da bi se lahko polegla njegova vlomilska -1{ !w ?oB fdf ež§iq § r§ ran ppbws p slava in čast. Kakor poroča najnovejša ovadba žandarme-rijske postaje iz Celja, je Fr. Omerza proti koncu februarja vlomil s svojimi sodelavci v sta novanje dr. Selaka na Miklavževem hribu in pobral za cel kup posteljnine in obleke. Nakradeno blago je odnesel v u-dobnem usnjatem rjavem kov-čegu, po vrhu pa je vzel s seboj tudi steklenico olja za o-brez katerega bi Omer- način izražati notrane občutke, ki so veljali Vidičevi služkinji Julki. Gospodar je bil z ženo in dvema otročičema v spalnici in je vse slišal. Ker rogoviljenju ni bilo ne konca ne kraja, je stopil iz hiše in rekel fantoma, naj se odstranita. Komaj je napravil kakih 15 do 20 korakov, je skočil proti njemu Janežič Jakob ter mu zasadil nož v levo stran prsi, Škufca Anton pa ga je začel tepsti z nekim orodjem. Posestnik se je zgrudil na tla, siroveža pa sta pobegnila. Po vasi je završalo. Ljudje so šli hitro po zdravnika v daljno Grosuplje. Zdravnik je prišel kmalu po polnoči in dal ranjencu injekcijo. Bil pa je ves trud zaman in mladi gospodar je ob 1; ponoči izdihnil zaradi notranje izkrvavi-tve. Bil je do zadnjega pri zavesti in je še povedal, da ga je Skufca tepel z nekakim boksarjem. Zato so bili na Vidičevi glavi in roki vidni močni 1 udarci. Zločinca sta po uboju šla proti Višnji gori, kjer sta pila vino v neki gostilni. Gostilničarju sta se vide\a prav pobita. Proti jutru sta šla in se sama javila na višnjegorski orož-niški postaji. Komandir po-j staje ju je zaslišal. Ko mu je Janežič pokazal majhen žepni nož, s katerim naj bi bil usmrtil Vidica, mu komandir tega ni verjel. Šele, kg a je ostro prijel, je priznal Vidica s kuhinjskim nožem. Oba so odvedli v zapore. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU BI« viii ista street NEW xoek, h. X. > PI&ITE MA1C ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE ,hi:i»i»i;iž»i 23. marca: lie de France v Havre 27. marca: New York v Hamburg iJaturnia v Trst Manhattan v Havre 29. marca: Rerengaria v Cherbourg Bremen Bremen 30. marca: Paris v Havre Stuttgart v Hamburg Rex v Genoa 5. aprila: Olympic v Cherbourg Europa v Bremen 6. aprila: Champlain v Havre 10. aprila: Washington v Havre 12. apri'a: Majestic v Cherbourg 13. aprila: lie de France v Havre . Conte di Savoia v Genoa 119. aprila: Iierengaria v Cherbourg Bremen v Bremen 20. aprila: Roma v Trst Pariš v Havre 24. aprila: Manhattan v Havre 26. aprila: Kuro pa v Bremen Aquftania v Cherbourg 27. aprila: I.afayette v Havre Rex v Genoa 3- maja: Majestic v Cherbourg 4. maja: Champlain v Havre 5. maja: Washington v Havre Berengaria. v Clit-'rbourK 10. maja: Bremen v Bremen 11. maja: Paris v Havre Conte di Havdia v Genoa 15. maja: Aquitania v Cherbourg 17. maja: * Europa v firemen Satumla v Trst 18. maja: lie 'It; France v Havre 22. maja: Majestic v Cherbourg M inhattan v Havre stvo daleč naokrog. Malo pred | za; seveda težko vršil drzne večerom je prišel po zapušče- j vlomilske posle po vsej deželi, ni, samotni pešpoti skozi gozd1 proti Hrastovici v šetnviški občini krošnjar Janez Boštar iz Migonja. Spotoma sta se mu pridružila dva mlada neznanca, prvi okrog 24 let star, majhne postave, okroglega čr- Žrtev pustnega divjaštva. Blizu Police stoji naselje Troštine, kjer živi nekaj trdnih gospodarjev. Med njimi je bil tudi 39-letni Vidic Janez, ki je postal na pustni večer žr-fantov. Bilo nega obraza in črnih las, dni-, te v dveh sirovih gi pa malo starejši, velike'moč- j je okrog 20. ure, ko sta prispe-ne postave in rjavih, pristriže nih brk. Oba sta bila oblečena v precej ponošeni, raztrga; bleki, a starejši je nosil i o-čm la do Vidičeve hiše kmečka fanta iz iste vasi, 19-letni Janežič J akob in 22-letni Skufca Anton. Začela sta na svojski V visoki starosti 97 let je umrla v Kranju Marija Kil-lerjeva. — V Planini pri Sevnici je umrla Kristina Bpanova. Uboj upokojenega rudarja. Le malo je Trbovcljčanov, ki niso poznali upokojenega rudarja Jakoba Avseneka iz Žabje vasi. Nad 35 let je delal pri rudniku, dokler ni bil pred tremi leti upokojen. Bil je vesele in dobrodušne na^vf ter so ga povsod radi imeli. Dolgoletno težko delo pod zemljo je tudi Avseneku močno zrahljalo zdravje, zato se je po upokojitve odločil, da se preseli ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA ki mu je Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "P&dišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU ! 1 na deželo, kjer bi vsaj na stara leta užival boljši zrak. Z ženo sta se naselila v Sevnici, da je umoril kjer sta v miru uživala skiom-no pokojnino in prihranke dolgoletnega trudapolnega dela. Te dni sta se hotela preseliti v Studenec pri Krškem, /a .prevoz pohištva je Avsenek najel voznika in še enega spremljevalca, ki je pomagal nalagati pohištvo. Med potjo so se ustavili v neki gostilni, kjer pa so le malo pili, ker so našli v gostilni, nekaj pijanih fantov, ki so pričeli Avseneka in voznika izzivati. Zato so se hitro odpravili in krenili z vozom proti Studencem. Pijani štirje fantje pa so kmalu dohiteli voz, se oborožili s koli, ki so jih izdrli v bližnjem vinogradu, ter navalili na Avseneka, voznika in tretjega spremljevalca. Po prvih udarcih, ki sta jih dobila voznik in spremljevalec s koli po hrbtu, sta zbežala, Avsenek pa je ostal na vozu, dokler ga s koli niso pobili na tla. Smrtno ranjenega Avseneka so četrt ure po napadu prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa je kmalu nato I umrl. Napadalci so po zločinu pobegnili, vendar jih je orož-• ništvo kmalu izsledilo ter od-Jdalo v sodne zapore. Tako je i starega rudarja zadela tragična smrt v kraju, kjer je upal v miru preživeti večer svojega trudapolnega življenja. IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, b slikami, 627 »1 rani Vsebina : Smrt Mohamed Emina: Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr Cena ........................1.50 KRIŽEM PO JUTROVFM 4 knjige, 59% tirani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako 3Pm v Mekko romp.l; Pri jšamarili; MtU Jezidi Cona ........................1.50 PO DIVJEM SMIDIST^U 4 knjige, 594 sirani, s slikami Vsebina: Amadlja: Beg iz ji-f-e; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................1.5® PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski.; Miridit; Ob Vardarju Cena ........................1.50 SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma šetar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta ; Izdajalec; Na lovu: Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena .......................3.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina : Kovat' šimen: Zaroka z zaprekami; V golob-njuku; Moliamedanski svetnik Cen« -----------------------1-50 wini.tov i;: knjig, b slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem zapadu: Za življenje; NSo-či. lepa Indijauka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri KomanCib; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Cena ............„....±50 Ž V T 1 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja i>ot Cena ........................1.50 OBIŠČITE STARO DOMOVINO. Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" « ž . • "i. .... 216 West 18th Street / New York, N. Y. Najpripravnejši čas za obisk stare domovine je pomlad in zgodnje poletje. Cunard AVliite Star Lines, ki imajo štiri največje parnike, kateri plujejo med New York oni, Cherbour-gom in Soutliamptnom, se že pripravljajo za velikonočna, pomladna in poletna potovanja v staro domovino. Odplut-ja bodo tako urejena, da bo imel vsak potnik priliko odpotovati v času, ki bo zanj najbolj primeren. Na mnogih potovanjih bo spremljal potnike poseben Cunardov potniški spremljevalec, ki se bo brigal za vse njihove potrebe, za potne liste, vizeje, vožnjo na železnici, prtljago itd. Vsak potnik bo dobil na par-niku več svojih prijateljev, da mu bo vožnja tembolj prijetna. Oni, ki. potujejo na parnikih Cunard White Star Lines, imajo priliko kupiti karte po Cunard White Star Line odplačilnem načrtu. V tem slučaju plačajo 25 odstotkov na j roko, ostanek pa v,mesečnih • obrokih. Ali imate * Koledar za 1.1935 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, C L A N-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN R U P N I K A; ŽALJIVKE BUKOVIN-SKEGA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes!