Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/121 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Jl-9808 Naslov projekta Uporaba kvasovke za določanje toksičnosti izbranih neonikotinoidov na genomski ravni Vodja projekta 11539 Polonca Trebše Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 2.835 Cenovni razred D Trajanje projekta 01.2007 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 1540 Univerza v Novi Gorici Raziskovalne organizacije - soizvajalke 106 Institut "Jožef Stefan" 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Družbeno- ekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 2. Sofinancerji1 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Neonikotinoidni insekticidi so danes ena od najbolj uporabljenih skupin insekticidov, katerih varnost uporabe pa ni dobro raziskana. Neonikotinoidi so relativno novi sistemski insekticidi, ki so kemično podobni nikotinu - toksinu, prisotnem v tobaku. Podobno kot nikotin, tudi neonikotinoidi delujejo na nikotinske acetilholinske receptorje, vendar imajo poleg glavnega še več stranskih učinkov. V preteklih raziskavah se je pokazala heterogenost rezultatov določanja stranskih učinkov glede na uporabljene testne organizme ter glede na različne dodatke pripravkom z isto glavno neonikotinoidno učinkovino. Raziskovalni projekt je temeljil na toksikološki študiji, pri kateri smo preučevali vpliv izbranih neonikotinoidov ter njihovih glavnih metabolitov na modelni evkariontski organizem, kvasovko Saccharomyces cerevisiae, na genomski ravni. Kvasovke so zaradi dolgoletnih intenzivnih raziskav najbolje poznan evkariontski organizem na molekulski ravni, kar predstavlja prednost pri uporabi tega organizma za preučevanju vpliva različnih kemijskih substanc na evolucijsko ohranjene celične procese. Z drugimi evkarionskimi organizmi si delijo podobno organizacijo celičnih procesov, poleg tega pa se tudi hitro odzivajo na različne spremembe v okolju kot je na primer onesnaževanje oziroma vnos različnih strupenih snovi v okolje. Zaradi razvitih tehnik funkcijske genomike pri kvasovki S. cerevisiae je možno analizirati vpliv preiskovane kemikalije na globalni, genomski ravni, kjer preučimo vpliv na vse celične procese. Evolucijska ohranjenost osnovnih celičnih procesov nam nato omogoča ekstrapolacijo rezultatov tudi na druge organizme. Z metodo kemogenomike na kvasovki S. cerevisiae smo merili rast ~4700 delecijskih mutant posameznih neesencialnih genov, s čimer smo določili nabor prekomerno občutljivih ter prekomerno odpornih sevov. Na osnovi teh podatkov lahko sklepamo o molekulskih mehanizmih delovanja preizkušanih substanc. Testirali smo tako čiste substance (imidakloprid, tiametoksam in acetamiprid) kot komercialne pripravke, ki te substance vsebujejo (Confidor SL 200 (Bayer), Actara, Mospilan 20 SP (Nippon Soda)). Prav tako smo testirali edina aditiva, katerih prisotnost v pripravku Confidor je javno znana (dimetil sulfoksid (DMSO), pirolidon (NMP)). Za kvantitativno oceno hitrosti rasti smo uporabili lasten novorazvit postopek (Mattiazzi s sod. (2010) Mol Genet Genomics, v tisku), ki je natančnejši od postopkov, ki jih uporabljajo konkurenčni laboratoriji. Števila genov, katerih mutacije povzročijo prekomerno občutljivost na preučevano substanco so segala od 295 (Actara) do 730 (tiametoksam). Analiza podobnosti profilov je razkrila največjo podobnost med učinki pripravka Confidor ter aditivov v tem pripravku DMSO+NMP. Podobnosti profilov med pripravki in njihovimi aktivnimi neonikotinoidnimi substancami so bistveno manjše. Na osnovi tega rezultata lahko zaključimo, da je večina stranskih učinkov, ki jih na netarčne organizme povzročajo pripravki insekticidov, posledica delovanja aditivov in ne aktivne neonikotinoidne substance, kar je velikega pomena za prihodnje smernice testiranja snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo pripravkov insekticidov ter drugih zmesi, ki jih izpuščamo v okolje. Funkcijska analiza identificiranih genov je pokazala, da Confidor vpliva na epigenetske spremembe v celicah, kar pa je posledica aditivov DMSO+NMP in ne aktivne substance imidakloprid. Ta rezultat odpira vprašanja o morebitni vlogi aditivov pri razvoju nekaterih najbolj razširjenih obolenj današnjega časa, kjer obstaja povezava s specifičnimi predpostavljenimi epigenetskimi spremembami. Bolj natančno smo lahko predpostavili vpliv DMSO+NMP na proces zamenjave histonov, kar pa je eden ključnih korakov spermatogeneze - omenjeni proces bi zatorej lahko pojasnil v literaturi opisano negativno delovanje neonikotinoidnih insekticidnih pripravkov na spermatogenezo pri živalih. Večji vpliv aditivov kot aktivne substance smo ugotovili tudi v primeru pripravka Actara. Pri pripravku Mospilan smo ugotovili vpliv na nastanek in organizacijo celične stene, ki pa je verjetno posredovan z aktivno neonikotinoidno komponento acetamiprid. Dodatno smo v okviru raziskav poskušali identificirati tudi biološke procese in celične tarče, na katere vplivajo tako čisti glifosat kot pripravki na osnovi glifosata, ter ovrednotiti vpliv dodatkov v pripravkih na celokupno toksičnost pripravkov. V ta namen sem testirala čisti glifosat v obliki natrijeve soli (G/Na), tri v Sloveniji registrirane pripravka na osnovi glifosata, Boom efekt (Pinus, BE), Roundup ultra (Monsanto, Rup) in Touchdown System4 (Syngenta, TD), ter amino etoksilat (angl. polyetoxylated tallowamine; POEA). Biološka tarča glifosata inhibicija šikimatne biosintetske poti, ki je pomembna za biosintezo aromatskih amino kislin (triptofana, fenilalanina in tirozina). Ta metabolna pot je prisotna v rastlinah in nekaterih mikroorganizmih, med drugim tudi v kvasovki S.cerevisiae. POEA je površinsko aktivna snov, ki je prisotna v pripravku Rup. Vsebnost ostalih dodatkov v testnih pripravkih javno ni poznana in dostopna, saj se smatra, da je vsebina komercialno dostopnih pripravkov poslovna skrivnost in kot taka tudi zakonsko zaščitena. Že pri določitvi delovnih koncentracij pripravkov se je izkazalo, da pripravki inhibirajo rast kvasovke S. cerevisiae pri različnih koncentracijah. Delno (15-20 %) inhibirano rast so imele kvasovke pri 12.5 mM TD, 45 mM BE in 50 mM Rup (e.k. glifosata), kar kaže na to, da ima TD največji učinek na proliferacijo celic, sledi mu BE in nato Rup. Tudi meritve rastnih krivulj so potrdile različen vpliv pripravkov na rast celic. Višje koncentracije TD in BE (višje od 15 mM) občutno podaljšajo dolžino lag faze, medtem ko na končno koncentracijo celic v stacionarni fazi nimajo velikega vpliva. Rezultati so pokazali tudi, da so inhibitorne koncentracije testiranih pripravkov precej nižje od koncentracij, ki so na etiketah pripravkov priporočene za uporabo in apliciranje (320 mM). Rezultati izmerjenih rastnih krivulj v prisotnosti POEA pa so presenetljivi, saj kažejo na to, da čista POEA popolnoma inhibira rast celic že v koncentracijah, ki so višje od ekvivalentne koncentracije POEA v 15 mM Rup. Dobljeni rezultati so v skladu z rezultati nekaterih toksikoloških študij, ki so razkrili precej večjo toksičnost aditiva POEA v primerjavi z aktivno substanco glifosatom ali celokupno toksičnostjo celotnega pripravka. Kot je bilo če omenjeno, je biološka tarča glifosata inhibicija šikimatne biosintetske poti. Kvasovka, v nasprotju z rastlinami, je sposobna aromatske amino kisline privzeti tudi iz okolja. Z namenom testiranja vpliva pripravkov in čistega glifosata na biosintetsko pot aromatskih amino kislin v kvasovki smo merili rast seva divjega tipa na gojišču brez triptofana in z različnimi testnimi substancami. Rastne krivulje so pokazale, da je rast seva divjega tipa močno inhibirana na vseh treh pripravkih, medtem ko čisti glifosat ni imel vpliva na proliferacijo kvasovk, kar kaže, da čisti glifosat ne inhibira biosinteze aromatskih amino kislin v kvasovki, kombinacija glifosata z ostalimi aditivi v pripravku pa ima velik učinek na inhibicijo te metabolne poti. To smo potrdili tudi z rezultati kemijske genomike. Izmed delecijskih mutant z izbitimi geni, ki so pomembni za biosintezo aromatskih amino kislin, sta bili samo mutanti (trpJA in trp2A) občutljivi na vse tri pripravke, medtem ko so bili na Rup in BE občutljive še trp4A in trp5A in samo na BE tudi trp3A. Tudi iz rastnih krivulj je razvidno, da je bila rast na TD manj inhibirana v primerjavi z rastjo na BE in Rup. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev- Pri raziskavah neonikotinoidov smo uspešno opravili vse eksperimentalno laboratorijsko delo, ki je bilo potrebno za določitev molekulskega mehanizma njihovega delovanja na modelno evkariontsko celico na genomski ravni. Opravili smo tudi analizo rezultatov in njihovo biološko interpretacijo. V pripravi sta dve publikaciji za poročanje o pridobljenih rezultatih (znanstvena članka o strupenosti neonikotinoidov ter glifosata za kvasovke) 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta- / 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine- Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Podatki o izražanju genov in napovedovanje molekulski mehanizmov v celicah kvasovke ANG Gene expression data and prediction of the molecular mechanisms in yeast cells Opis SLO Predstavitev pristopa analize na genomski ravni z uporabo kvasovke Saccharomyces cerevisiae kot modelnega organizma za študij okoljskih tematik, denimo molekulskega mehanizma delovanja pesticidov. ANG Presentation of a genome-wide analysis using yeast Saccharomyces cerevisiae as a model organism to study environmental issues, such as molecular mechanism of action of pesticides. Objavljeno v PETROVIČ, U. Workshop on DNA microarray, proteomics and metabolomics: looking at inside the cells. Ispra: European Commission, Joint Research Centre, Institute for Environment and Sustainability Rural, Water and Ecosystem Research Unit, 2007, str. 18. Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 20635431 2. Naslov SLO Primerjalna strupenost treh pesticidov na netarčne kopenske enakonožne rake Porcellio scaber ANG Comparative toxicity of three pesticides affecting non-target terrestrial isopod Porcellio scaber Opis SLO Ugotavljali smo strupenost diazinona, imidakloprida in acetamiprida z analizo biomarkerjev na različnih ravneh biološke kompleksnosti pri mladičih in odraslih mokricah Porcellio scaber v dvo tedenskih poskusih. Rezultati te študije so pokazale, da pri realnih okoljskih koncentracijah neonikotinoidov in diazinona, slednji predstavlja večje tveganje za izopode P. scaber. Vendar bi bili neonikorinoidi potencialno bolj nevarni po daljši rok po aplikaciji zaradi njihove večje uporabe pri zaščiti rastlin in višje obstojnost v tleh. ANG We assessed toxicity of diazino, imidacloprid and acetamiprid by analyzing biomarkers at different levels of biological complexity in juvenile and adult terrestrial isopod Porcellio scaber in two weeks laboratory toxicity test. The results of this study have shown that at actual environmental concentrations of neonicotinoids and diazinon, diazinon poses higher risk to isopod P. scaber. But imidacloprid might be potentially more dangerous after longer application period, due to its increasing use in crop protection and higher persistence in soil as diazinon. Objavljeno v TREBSE, Polonca, DROBNE, Damjana, STANEK, Katja, BLAZIČ, Mateja, JEMEC, Anita, LEŠER, Vladka.V: KANZANTZAKIS, Christopher M. (ur.). Progress in pesticides research. New York: Nova Science Publishers, cop. 2009, str. 1-13. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 6079865 3. Naslov SLO Strupenost imidakloprida za kopenske rake Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea) ANG Toxicity of Imidacloprid to the terrestrial isopod Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea) Opis SLO Ugotavljali smo učinek imidakloprida na preživetje, prirast, prehranjevanje, vsebnost proteinov ter aktivnost glutation-S-transferaze (GST) in tanjšanje epitelijskih zlez v mladičih ter odraslih kopenskih rakih Porcellio scaber. Po dveh tednih izpostavitve imidaklopridu preko hrane se bili učinki najbolj opazni pri naslednjih parametrih: prirast ter prehranjevanje pri mladičih in prehranjevanje in tanjšanje debeline žleze pri odraslih živalih. Zaradi povečane uporabe imidakloprida za zaščito pridelka in njegove obstojnosti v zemlji lahko imidakloprid predstavlja tveganje po dolgotrajni rabi. ANG We assessed the effects of imidacloprid on survival, weight gain, feeding rate, total protein content, glutathione-S-transferase (GST) activity, and digestive gland epithelial thickness in juveniles and adults of the terrestrial isopod Porcellio scaber. After two weeks of feeding on imidacloprid-dosed food, weight gain and feeding rate in juveniles, and feeding rate and digestive gland epithelial in adults were most affected. Due to its increasing use of crop protection and higher persistence in soil, imidacloprid might be potentially more danger after long-term application. Objavljeno v Drobne Damjana, Blažič Mateja, Gestel Cornelis A.M. van, Lešer Vladka, Zidar Primož, Jemec Anita, Trebše Polonca. Chemosphere, 2008, vol 71 (7), 1326-1334 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 3845146 4. Naslov SLO Ugotavljanje tveganja na vodno okolje ob prisotnosti imidakloprida ANG Hazard identification of imidacloprid to aquatic environment Opis SLO V tej študiji smo raziskovali akutno in kronično strupenost imidakloprida in FFS Confidorja za vodno okolje z uporabo bakerije Vibrio fischeri, alge Desmodesmus subspicatus, rakov Daphnia magna, rib Danio rerio ter biorazgradljivost. Ugotovilo smo, da imidakloprid ni bil zelo strupen za organizme v primerjavi z nekaterimi drugimi onesnaževalcev okolja, ki smo jih testirali v isti eksperimentalnipostavitvi. Med testnimi organizmi so se izkazale za najbolj občutljive vodne bolhe D. magna. ANG In this study, the potential hazards of imidacloprid and its commercial product Confidor to aquatic environment were identified by the acute and chronic toxicity assessment using bacteria Vibrio fischeri, algae Desmodesmus subspicatus, crustacean Daphnia magna, fish Danio rerio and the ready biodegradability determination. We found out, that imidacloprid was not highly toxic to tested organisms in comparison to some other environmental pollutants tested in the same experimental set-up. Among the organisms tested, water flea D. magna proved to be the most sensitive species after an exposure. Objavljeno v TISLER, Tatjana, JEMEC, Anita, MOZETIČ, Branka, TREBSE, Polonca. . Chemosphere (Oxford). [Print ed.], 2009, vol. 76, no. 7, str. 907-914. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 4200218 5. Naslov SLO Primerjalna strupenost imidakloprida, njegovega komercialnega pripravka in diazinona za netarčne členonožce, Daphnia magna. ANG Comparative toxicity of imidacloprid, of its commercial formulation and of diazion to a non-target arthropod Daphnia magna. Opis SLO Ugotavljali in primerjali smo biokemične, reprodukcijske ter fiziološke parametre na vodni bolhi (Daphnia magna) po kronični izpostavitvi imidaklopridu, pripravku Confidorju SL 200 ter diazinonu. Glede na najnižje koncentracije, pri katerih smo opazili učinke, smo ugotovili, da diazinon bolj vpliva na razmnoževanje D. magna kot imidakloprid in Confidor SL 200. Podobne ugotovitve so tudi za smrtnost. V onesnaženem vodnem okolju predstavljajo sedanje koncentracije diazinona potencialno kronično tveganje za razmnjoževanje D. magna (risk kvocient >1). ANG We evaluated and compared the biochemical, physiological and reproductive parameters in water fleas (Daphnia magna) after chronic exposure to imidacloprid, Confidorju EN 200 and diazinonu. Given the low concentration where we observed effects, we found that diazinon affects stronger on reproduction D. magna as imidacloprid and Confidor. Similar findings are also for mortality. In polluted aquatic environment diazinon represents the potential chronic risk for reproduction of D. magna (Risk quotient> 1). Objavljeno v JEMEC, Anita, TISLER, Tatjana, DROBNE, Damjana, SEPČIC, Kristina, FOURNIER, Didier, TREBŠE, Polonca. Chemosphere (Oxford). [Print ed.], 2007, vol. 68, no. 8, str. 1408-1418. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1724495 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine- Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Določitev molekulskih mehanizmov povzročitve stranskih učinkov izbranih neonikotinoidov z uporabo kemogenomike ANG Determination of molecular mechanism causing side effects of selected neonicotinoids using chemical genomics Opis SLO Neonikotinoidni insekticidi so danes ena od najbolj uporabljenih skupin insekticidov, katerih varnost uporabe pa ni dobro raziskana. Z uporabo kemogenomike smo uspeli določiti molekulske mehanizme glavnih stranskih učinkov, ki jih povzročajo neonikotinodini pripravki. ANG Neonicotinoid based insecticides are one of the most commonly used groups of insecticides, but the safety of their used is not well understood. Using chemical genomics we succeeded in identifying the molecular mechanisms of the main side effects caused by the neonicotinoid based formulations.) Sifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v TOPLAK, A., MATTIAZZI, M., KAFERLE, P., PETROVIČ, U., TREBSE, P. 9th European Meeting on Environmental Chemistry, Escola Politecnica Superior, Girona, Catalonia, Spain 3-6th December 2008. Programme and book of abstracts. [Girona: s. n.], 2008, str. 86. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 1045499 2. Naslov SLO Uporaba genomske analize s kvasovko za toksikološko študijo pripravkov z glifosatom ANG Application of yeast genome-wide analysis to toxicology research of glyphosate based formulations Opis SLO Glifosat je eden najbolj široko uporabljanih herbicidov s slabo poznanimi stranskimi učinki. Genomska analiza s kvasovko je omogočila vpogled v molekulske mehanizme povzročanja stranskih efektov glifosata. ANG Glyphosate is one of the most commonly used herbicides with poorly understood side effects. Genome-wide analysis in yeast enabled an overview of the molecular mechanisms of action of glyphosate. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v REJA MOZETIČ, K., PETROVIČ, U., TREBŠE, P. 9th European Meeting on Environmental Chemistry, Escola Politecnica Superior, Girona, Catalonia, Spain 3-6th December 2008. Programme and book of abstracts. [Girona: s. n.], 2008, str. 26. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 1008891 3. Naslov SLO Zoisovo priznanje za znanstveno-raziskovalno delo na podrocju kemije in ekotoksikologije ANG Zois prize for scientific research work in the field of chemistry and ecotoxicology Opis SLO Raziskovalno delo Polonce Trebse spada na področje pretvorb in delovanja bioloških učinkovin (pesticidi, polifenoli) v okolju, ki so pomembne tako z okoljskega, kmetijskega, prehrambenega kot tudi zdravstvenega vidika. Njen raziskovalno delo je izrazito interdisciplinarno, saj pri njem preučuje tako osnovne mehanizme kemijskih pretvorb učinkovin kot tudi njihove biološke učinke na organizmih, ter možne posredne ali neposredne vplive na človekovo zdravje. ANG Research work of Polonca Trebše falls within the scope and activities of biological substances (pesticides, polyphenols) in the environment that are important from an environmental, agricultural, food, as well as the health aspect. Her research work is highly interdisciplinary, as it studies the basic mechanisms of such conversions of chemical substances as well as their biological effects on organisms, and the possible direct or indirect impact on human health. Šifra E.01 Domače nagrade Objavljeno v Polonca Trebse, prenos podelitve, 24.10.2008, TV Slovenija 1, intervju na radiu, oddaja Intelekta, 25.11.2008 Tipologija 2.19 Radijska ali televizijska oddaja COBISS.SI-ID 1046011 4. Naslov SLO Organofosfatni insekticidi in neonikotinoidi: izgradnja in ugotavljanje strupenosti ANG Organophosphorus and neonicotinoid insecticides: degradation and toxicity monitoring. Opis SLO V vabljenem predavanju smo predstavili rezultate stabilnosti in toksičnosti izbranih organofosfatnih in neonicotinoidnih insekticidov. Pokazali smo, da so organofosfati bolj strupeni od neonikotinoidov, vendar pa so drugi strani, neonikotinoidi so veliko bolj stabilni pod izbranimi okoljskimi pogojih. Med razgradnjo v primeru organofosfatov, nastajajo bolj strupeni produkti. ANG Within the invited lecture the results of stability and toxicity studies of selected organophosphate and neonicotinoid insecticides were presented. It was shown that organophosphates are more toxic then neonicotinoids, but on the other side, neonicotinoids are much more stable under environmental conditions. During degradation in the case of organophosphates several, more toxic products are formed. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v TREBSE, Polonca. V: PFENDT, Petar (ur.), VESELINOVIC, Dragan (ur.). 5. simpozijum Hemija i zastita životne sredine, planina Tara, 27-30 maj 2008. Knjiga izvoda. Beograd: Srpsko hemijsko društvo, 2008, str. 6-7. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 929275 5. Naslov SLO Podatki o izražanju genov in napovedovanje molekulski mehanizmov v celicah kvasovke ANG Gene expression data and prediction of the molecular mechanisms in yeast cells Opis SLO Predstavitev pristopa analize na genomski ravni z uporabo kvasovke Saccharomyces cerevisiae kot modelnega organizma za študij okoljskih tematik, denimo molekulskega mehanizma delovanja pesticidov. ANG Presentation of a genome-wide analysis using yeast Saccharomyces cerevisiae as a model organism to study environmental issues, such as molecular mechanism of action of pesticides Sifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v PETROVIČ, U. Workshop on DNA microarray, proteomics and metabolomics: looking at inside the cells. Ispra: European Commission, Joint Research Centre, Institute for Environment and Sustainability Rural, Water and Ecosystem Research Unit, 2007, str. 18. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 20635431 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1. Pomen za razvoj znanosti- SLO_ Neonikotinoidni insekticidi so danes ena od najbolj uporabljenih skupin insekticidov, obenem pa tudi ena od skupin insekticidov, o katerih potekajo žgoče polemike o tem, ali je njihova uporaba sploh varna ali ne. Nenazadnje so nekatere pripravke v Evropi že umaknili iz uporabe, v Sloveniji na primer, pa smo nekatere zopet vrnili v uporabo ob upoštevanju posebnih postopkov apliciranja. Testiranje strupenosti neonikotinoidih insekticidov na različnih testnih organizmih kot so kopenski raki, vodne bolhe itd. poteka že vrsto let, rezultati pa kažejo zelo različne odzive glede na testne organizme ter glede na različne pripravke z isto glavno učinkovino, to je neonikotinoidom. In prav zaradi raznolikosti tako tarčnih organizmov kot tudi potencialno prizadetih bioloških procesov pri njih je pomembno, da se za ugotavljanje vpliva tako čistih substanc kot tudi aditivov, ki se običajno dodajajo v fitofarmacevtske pripravke, na celični fiziologijo uporabi modelne celice in celostni (genomski) pristop, ki zajame čim širši spekter možnih tarč delovanja. Pri tem pa ne gre le za neonikotinoidne insekticide, pač pa tudi z vse ostale fitofarmacevtske pripravke. ANG Neonicotinoid insecticides are now one of the most widely used group of insecticides, but also one of the groups of insecticides, which are a part of the controversy talks about whether their use is generally safe or not. Finally, some products in Europe has already withdrawn from use, but in Slovenia, for example, we returned again to the application some products having regard to the specific procedures of application. Toxicity testing of neonicotinoid insecticides on different test organisms, such as terrestrial crabs, water fleas, etc.. has been running for many years, and the results show very different responses depending on the test organisms, and according to the different plant protection products of the same main ingredient, neonicotinoid. And because of the diversity of both target organisms and the biological processes potentially affected by them, it is important for determining the impact of pure substances as well as additives, which are usually added to the plant protection products on the cellular physiology and the use of an integrated model cells (genomic) approach to get as broad aa possible range of targets of action. In this context this is not important just for neonicotinoid insecticides, but also with all other plant protection products. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Rezultati bodo pripomogli k boljšemu poznavanju delovanja čistih neonikotinoidov in glifosata, aditivov ter kombinacij, ki sestavljajo kmetijski pripravek. Zaradi visokih sistemskih značilnosti omenjenih insekticidov in herbicida ter njihovih kemijskih lastnosti (topnost v vodi, obstojnost v zemlji, fotokemična (ne)stabilnost, itd) predstavljajo potencialno tveganje za kontaminacijo hrane, predvsem kmetijskih pridelkov, saj se ne zadržujejo le na površjo, pač pa prodrejo v celoten sadež pz. plod. Možni uporabniki dobljenih rezultatov so tako zakonodajalci in pa nadzorni laboratoriji na področju vodooskrbe, zaščite okolja ter kakovosti živil in nenazadnje tudi proizvajalci insekticidov (tudi slovenski), ki lahko na podlagi podatkov načrtujejo in razvijajo nove insekticide, ki so okolju čimmanj škodljivi. ANG_ The results will contribute to better understanding of the mode of action of pure neonicotinoids and glyphosate, specific additives, and combinations of them in the plant protection products. Due to the high systemic characteristics of those insecticides and herbicide and their chemical properties (water solubility, persistence in the soil, photochemical (non)stability, etc.) they represent a potential risk of contamination of food, especially agricultural products, since they do not stay only on the surface but they penetrate into the whole fruit. Potential users of the results obtained are also regulators and the control laboratories in the field of water supply, environmental protection and food quality and last but not least, the manufacturers of insecticides (also the Slovenian), which may use these data as a base for planning and developing new insecticides, which will be more environmentally friendly. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 j Uporaba rezultatov 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj ü DA J NE Rezultat 1 JL Uporaba rezultatov 1 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških F.24 rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj ü DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti G.03.03. Uvajanje novih tehnologij O o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Polonca Trebše in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Nova Gorica 18.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/121 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. 1 PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00a 49-83-B6-52-03-7C-33-94-20-E6-8D-8F-DE-85-F4-2F-17-79-EA-B6