^T/and /u4uce... NO. 179 AMCRICAN IN SPIRIT fORCIGN IN UftlGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 19, 1961 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LX — VOL. LX Adenauer je izgubil absolutno večino pri nedeljskih voliivah Krščansko demokratska stranka je še vedno dakko najmočnejša v Zah. Nemčiji, toda v vlado bo morala pritegniti še katero od ostalih dveh glavnih strank. BONN, Nem. — Pri nedeljskih volitvah v zvezni parla-ment je dobila krščansko-demo-kratska stranka dr. K. Adenauerja 13,227,665 glasov ali 45.2 odstotka, socialistična, ki jo vodi berlinski župan Willie Brandt, 11,415,311 glasov ali 36.3/< , 1 i b e ralno-demokratska Pa 3,989,298 glasov ali 12.7%. Ostale štiri odstotke glasov so si razdelile skrajne desničarske stranke. Krščanski demokrati so upali, da bodo dobili absolutno večino, kot pri volitvah leta 1957. Morda bi se jim ta upanja izpolnila, da ni prešla berlinska kriza v preteklem mesecu v tako ostro obliko. Socialist Brandt, župan Zah. Berlina, je v tej krizi pokazal več odločnosti kot krščanski demokrat, kancler dr. K. Adenauer. To mu le pridobilo med nemškimi volivci, ki prej niso bili ravno navdušeni zanj, precej simpatij. Socialisti so dobili talro blizu 5/i več glasov kot 1. 1957 in z njimi skupno 190 poslancev, 21 Več kot pred 4 leti. Krščanski demokrati so izgubili pičlih 5 7o glasov in 27 poslancev, med tem ko so liberalni demokrati Pridobili celih 5% glasov in z njimi 25 poslancev. Krščanski demokrati imajo v novem parlamentu 241 poslancev, sociali-sti 190, liberalni demokrati 66. Krščanski demokrati bodo kot najmočnejša stranka dobili na-°go sestaviti novo vlado. Za Zaveznike si bodo brez dvoma ^biali liberalne demokrate, s katerimi so bili v skupni vladi Pjva leta obstoja Zah. Nemčije. 0zna je seveda tudi povezava s socialisti, ki v bistvu zagovarjajo isto zunanjo politiko °t krščanski demokrati, v domači politiki pa so opustili n^arksistični program in zahte-\° P° Podržavljenju produkcij-^ sredstev in nepremičnin. ^nšleži demonetiita jo Pr°K jedrskemu orožju LONDON, Vel. Brit. — Na ^soce Angležev je preteklo ne- ° ^ernonstriralo proti jedr-i(, G^nu °rožju. Demonistranti so ^usali priti do poslopja parla-cnta. Policija je demonstra-.e Prepovedala “zaradi motela Javnega reda in miru. ' sob e.1Tlc>natracije so se začele v pr ° °’ ko je radioaktivni prah Sovi ?S0V j odrske ga orožja v hiodosegel London. De-pa n'stra'ntje so se največ v sedali kle ^ .°^n^e hi tam sedeli do-Sk Bd policija ni odpo!;ala. hot ^n° Policija priijela v so-trai°’ nedelj° in ponedeljek zju-monj Loildon'U preko l,3l>0 de- ustrantov. Novi grobovi Anne Augustine Po dolgi bolezni je preminula Anna Augustine, roj. Gemple, stara 76 let, stanujoča na 15310 Holmes Ave. prej pa dolgo let na 12909 Lena Ave. Tukaj zapušča s o p roga Antona, sina Franka, hčer Heleno Clipton, nečaka Anthonya Godec, nečakinje Josephino Petrello, Anno Licardi in Victorio Lehman ter druge sorodnike. Sestra Josephine Godec je umrla letos v januarju. Rojena je bila v vasi Drganja sela pri Novem mestu. Bila je članica Podr št. 21 SŽZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Nick Benich Zadet od srčne kapi je preminul Nick Benich, star 56 let, stanujoč na 760 E. 272 St. Tukaj zapušča soprogo Charlotte, /oj. Horvat, hčere Charlotte Zadnik in Beverly Perrott, brate Georgea, Josepha in Michaela Biscan, sesti i Anno Pyle in Thereso Avenmarg ter druge sorodnike. Sestra Mary Ka-ijuraski je umrla. Rojen je bil v Dugi resi, od koder je prišel ,em, ko je bil eno leto star. Zaposlen je bil 21 let pri Eaton Axle Co. Pogreb bo v četrtek Dopoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Highland Park pokopališče. Frances C. Suhadolnik Včeraj je umrla v St. Alexis bolnišnici 80 let stara Frances C. Suhadolnik, roj. Sadar, s 3515 E. 80 St. Zapustila je moža Anthonya, sinova Bernarda in A n t h o nya (Gardengrove, Calif.), hčeri Frances Ann Vi-cou (Waterford, Mich.) in Margaret Frank, sedem vnukov in vnukinj ter sestre s. Regino Clare O.P. v dominikanskem redu, Mary Snyder in s. Mary Ann Joseph v redu sv. Jožefa iz 3t. Marka. Pokojna je bila članica Tretjega reda sv. Frančiška, Bratovščine sv. Rešnjega telesa in Bratovščine sv. rožnega venca pri Sv. Lovrencu, Društva sv. Ane št. 150 KSKJ, Ohio Mayfield Grange No. 1547, u-stanovna članica zveze učiteljev in staršev pri Sv. Lovrencu ter na splošno delovna v javnih organizacijah. Pogreb bo v četrtek ob 8:30 iz Fortunovega pogreb. zavoda na 5316 Fleet Ave. Amerika bo izvedla do 50 atomskih preskusov Preskusi naj pomagajo doseči “čisto” jedrsko str elivo majhnega kalibra. WASHINGTON, D. C. — V strokovnih krogih mislijo, da se bo število naših atomskih in vodikovih eksplozij vrtilo okoli 50. Vršile se bodo samo v laboratorijih in pod zemljo. V glavnem bodo skušali osvoboditi atomske eksplozije vse radijoaktivbosti in dognati, kako je treba delati atomsko strelivo za orožje malega kalibra. Poleg tega bodo preskušali instrumente, ki naj odkrivajo pod. zemne atomske eksplozije. Nekaj takih instrumentov so preskusili že pri prvi eksploziji. Nekateri izmed njih so kar dobro registrirali prvo eksplozijo v precejšnji daljavi. Računajo z verjetnostjo, da bodo nadomestili vse glave na raketah, montiranih na atomskih podmornicah z novimi, ako se posrečijo vsi nameravani poskusi z eksplozijami. Ko so se v Nevadi pripravljali na obnovo preskušanja atom-:ke sile, so ugotovili zanimivo dejstvo. Zadnje eksplozije so bile tam 1. 1958. Od takrat je število rastlin in živali narastlo. Pričakovali so ravno nasprotno posledico prejšnjih eksplozii. S tem je debata o vplivu radijo-aktivnost na živa bitje ih rastline zopet otvorjena. že zadnje čase smo namreč slišali, da časopisje precenjuje vpliv', radijb-aktivnosti na človek, živali in rastline. ------O------- Eisenhower se obregnil ob predsednika Kennedya CHICAGO, 111. — Bivši predsednik ZDA Eisenhower ;c na zborovanju republikancev prijemal predsednika J. F. Kennedya zaradi njegove neodločnost: tako v laoški kot v kubanski krizi. Ostro se je obregnil tudi ob kritiko načelnikov glavnega stana in Osrednje obveščevalne službe, se čudil dvomom v predanost oficirskega zbora oboroženih sil ameriškim idearenr in opozarjal na dejstvo, da imajo demokrati veliko večino v Kongresu, pa vendar niso uzakonili predsednikovih predlogov, ker so sami med seboj prehudo sprti. Zaklonišča brez koristi? CLEVELAND, O. — Dr. Jay O’Rear, izredni prof. fiziko na Cornell University, eden izmed znanih atomskih fizikov dežele, je izjavil, da bi bila zaklonišča na področju Clevelanda v slučaju resničnega napada z vodikovimi bombami brez koristi. Bombe bi izkopale najmanj 103 čevljev globoke jame, ki bi jih zalila voda Erie jezera. Ta bi nemara preplavila vse nižje ležeče dele mesta. Zaklonišča proti raddaktiv:; mu prahu bi po sodbi O’Reara mogla obuvati one dalje proč od mesta in jezera. Atomska vojna bi po besedah tega strokovnjaka popolnoma spremenila življenje, v deželi. Oni, ki bi se rešili v zakloniščih v okolici velikih mest, napadenih z vodikovimi bombam:, bi morali vzdržati najmanj eno leto brez normalne oskrbe s hrano, vodo, gorivom in elektriko. Združene države so za razpravo o rdeči Kini Nova taktika naj prepreči za letos spdejem rdeče Kitajske v Združene narode. NEW YORK, N. Y. — Nova Zelandija je v tihem dogovoru z Washingtonom predložila, naj glavna skupščina Združenih narodov, ki se bo danes sestala na redno zasedanje, razpravlja o sprejemu rdeče Kitajske. Združene države so izj: vile, da bodo glasovale za razpravo, med tem ko so bile zadnjih 10 let stalno proti njej. Sprememba je v glavnem v taktiki. Združene države so za svoje stališče proti sprejemu rdeče Kitajske v ZN izgubile oporo med članicami, nova taktika naj zadrži sprejem kitajskih komunistov vsaj še za eno leto. Združene države se bodo tekom debate še vedno odiOčno upirale, da bi rdeča Kitajska prevzela zastopstvo Kitajsko v ZN na mesto čangkajškove. SMRT HAMMARSKJOELDA OGROŽA SAM OBSTOJ ZN! Glavni tajnik Združenih narodov Dag Hammarsk-joeld je bil včeraj v letalski nesreči ubit. Njegova smrt spravlja v nevarnost sam obstoj Združenih narodov. Sovjetska zveza hoče smrt izrabiti v izsilitev izvedbe svojega predloga o reorganizaciji glavnega tajništva. — Kennedy bo govoril pred glavno skupščino ZN. NEW YORK, N. Y. — Na izredni seji Varnostnega sveta je sovjetski zastopnik Valerijan Zorin izjavil, da se Sovjetska zveza ne more pridružiti izjavi priznanja dela pokojnega Daga Hammarskjoelda, ker ga ne priznava za glavnega tajnika Združenih narodov. Izjava je bila kljub temu sprejeta in objavljena, seveda z dodatkom, da ae ji Sovjetska zveza ni priključila. Nastop sovjetskega zastopnika je svet prepričal, da bo Sovjetska zveza smrt Hammarskjoelda izrabila do zadnjih možnosti, če tudi bi to spravilo sam obstoj Združenih narodov kot uspešne mednarodne organizacije za vzdrževanje miru in reda na svetu v skrajno nevarnost. —— Sovjetska zveza je že na lan-,ve^j°’ nato pa vrsto malih eks-skem rednem zasedanju ZN za- pl°zij- htevala odstop Hammarskjoel-1 v Mednarodna komisija, ki sku- da kot glavnega tajnika ZN in,sa izjasniti vzroke in ozadje njegovo nadomestitev s tremi | nesreče, preiskuje, če jo ni po-glavnimi tajniki, od katerih eden naj bi bil zastopnik ko- munističnega bloka, drugi bloka s v o b o dnih demokratičnih držav, tretji pa takozvane nevtralne skupine. Vsak od teh treh tajnikov naj bi imel pravico veta. Da bi na ta način tajništvo ZN ne moglo v najmanjšem mednarodnem sporu priti do odločitev in kakih ukrepov, je več kot jasno. To izgleda je tudi cilj Moskve. Njenemu rovarjenju v mednarodni politiki in zanetavanju vojnih požarov v raznih delih sveta so Združeni narodi, kot smo jih poznali v preteklosti, ovira, zato se jih hoče znebiti. Eksplozija pred nesrečo NDOLA, Sev. Rod. — Letalo, s katerim se je vozil glavni tajnik ZN Dag Hammarskjoeld v Ndolo na razgovor s predsedni- Predložile bodo, naj posebni od- kom Katange Combejem o kon- bor preišče celotno vprašanje in stavi svoje prediloge na jesenskem zasedanju 1962. Čanju bojev v Katangi, se je pojavilo nad mestom in stopilo v stik z letališčem, pa se nato oddaljilo. Nekaj minut kasneje je padlo na tla kakih 8 milj od tod. Hammarskjoeld in 12 drugih oseb v letalu je bilo na me-!stu mrtvih. Nesrečo je preživel vzročila kaka sabotaža v letalu ali pa napad nanj. Nihče tudi ne more pojasniti, čemu se je Hammarskjoeld v zadnjem trenutku premislil in odletel, namesto da bi v Ndoli pristal. Kennedy bo nastopil v ZN WASHINGTON, D.C. — Predsednik Združenih držav Kennedy je sinoči dal objaviti, da bo verjetno v petek osebno nastopil v Združenih narodih. O čem bo govoril, ni' bilo objavljeno, trdijo pa, da bo stavil nov ameriški predlog o razorožitvi. Glavni namen njegovega govora v ZN je pokazati, da Združene države to organizacijo podpirajo z vsemi silami in da bodo stale za njo trdno in odločno tudi v trenutku, ko je izgubila svojega vodnika. Kenendy je včeraj v osebni izjavi izjavil sozaIje zaradi smrti Hammarskjoelda in dal pokojniku priznanje za njegovo požrtvovalno delo. ------o------ Iz Clevelanda in okolice Poroka— V soboto, 23. septembra, ob enajstih dopoldne se bosta v cerkvi sv. Križa na E. 200 cesti poročila gdč. Arlene Urbančič in g. Richard Range iz Galion, Ohio. Nevesta je hčerka Franka in Josephine Urbančič, 19351 Naumann Ave., in vnukinja Mr. in Mrs. John Rutar, 1171 Norwood Rd. Poročna gostija bo zvečer v Slovenskem domu na Recher Ave. Mlademu paru želimo vse najboljše! Letna seja— Društvo Waterloo Grove W.C. 110 ima nocoj ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. letno sejo z volitvami novega odbora. Zadušnica— Jutri ob osmih zj. bo v cerkvi 5v. Vida sv. maša za pok. Johna Možina ob 24. obletnici smrti. Seja— Društvo Kraljica miru št. 24 3DZ ima jutri (v sredo) zvečer ob sedmih redno sejo v navadnih prostorih. v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Tajfun na Japonskem zahteval 164 življenj TOKIO, Jaip. — Tajfun Nancy, eden najmočnejših, kar jih stu mrtvih. Nesrečo je je kdaj pridivjalo nad Japonsko, 'samo osebni stražnik Hammars-je zahteval 164 človeških živ- kjoelda Amerikanec Harry Ju-Ijenj, večje ali manjše p rsnod- lien. Ta je potem, ko so ga pre-be pa je prinesel še blizu tri ti- peljali v bolnišnico, povedal, da soč prebivalcem dežele. 'je slišal tik pred nesrečo eno CKOUPV Vremenski prerok pravi: t °naČn0 in toplo. ernperatura 76. Naj višja Diplomacija za jedilno mizo ni slaba zamisel WASHINGTON, D. C. — Naš državni tajnik Rusk in zunanji ministri Anglije, Francije in Zaipadlne Nemčije so imeli koncem preteklega tedna svojo kan. ferenco v naši prestolici. V petek jih je predsednik Kennedy povabil vse štiri na kosilo, kjer niso samo utešili svoje lakote, ampak se pogovarjali tudi o zunanji politiki do Moskve. Znanega časnikarja J. Restona je doletela čast, da je lahko sporočil javnosti, kaj se je Kennedy raz-govarjal s povabljenimi diplomati. Reston pravi, da je bil pogovor “zelo živahen in odkritosrčen.” Zato je njegovo poročilo tem zanimivejše. Največ besede je imel francoski zunanji minister Couve de Murville. Za Kennedya je imel pripravljeno posebno novico: Francija se ne bo udeležila nobene konference z komunisti ne o Berlinu ne o Nemčiji, dokler bo trajala sedanja napetost. Pariz, ve, da je Amerika za, Angleški zunanji minister konferenco, vendar ne smatra [Home je odobraval idejo konfe-ameriškega stališča Za popušča- renče in za sestanek men Gro mikom in Ruskom, ki se bo vršil prihodnji teden. Nemški zunanji minister ni povedal svojega setališča, kar je razumljivo: v nedeljo bile v Nemčiji parlamentarne volitve in minister m mogel vedeti v petek, kako bodo izpadle. Bilo je pa očitno, da so besede francoskega zunanlega rnini/tra napravile nanj globlji-vtis kot besede angleškega diplomata. Predsednik Kennedy se j c vsaj delema znašel v drugače neprijetnem položaju. Ni se popolnoma odločil ne za francosko ne za angleško stališče. Ni se hotel obvezati, da bo dal Rusku nalog, naj opozori Gromika, da je meja amferiškega popuščanja glede Berlina dosežena. Na drugi strani je izjavil, da razlika med ameriškim in francoskim stališčem ni ravno tako velika kot bi se zdeilo na prvi pogled. De Gaulle je prepričan, da bo tovariš Hruščev smatral ameriško stališče za popuščanje, in ravno zato noče slišati o pogajanjih. Hruščev žal noče razumeti ameriških vojaških priprav “za vsak slučaj” in misli samo to, kako bi ameriško pripravljenost za pogajanja izrabil v korist svoji politiki. De Gaulle misli radi tega, da treba ruskemu ministru Gromiku samo povedati, da bo vsak ruski napad na pravice zaveznikov na svoboden dostop do Zapadnega Berlina v sedanjem obsegu pomenil začetek nove vojne, potem pa hladno gledati, kako bo Moskva radi tega norela. Odločnost in Verina kri bosta rešili položaj in ne kon. ferenec. Baje je De Gaulle pov-daril to svoje stališče že večkrat v svoji korespondenci s Kenne-dyem. Francoski zunanji minister je ostal pri svojem pogledu: sestanek med Ruskom in Gromikom to Hruščeva samo utrdil v misli, da je Amerika za popuščanje, ako ne bo Amerika povedala Hruščevu, da je čas za popuščanje že minul in da Hruščev samo lahko sproži novo vojno, ako bi hotel z novimi sredstvi pritiskati na Ameriko, naj spremeni svoje stališče o pravicah do svobodnega dostopa v Berlin in od tam v Nemčijo. Tako je potekal razgovor za jedilno mizo v Beli hiši. Težko je reči, kako bo vplival na ameriško diplomacijo, kajti med .em je rezultat nemških parlamentarnih volitev zmešal polihene račune. Nemčija bo dobila koalicijsko vlado te ali one vrste in Adenauer ali njegov naslednik ne bo mogel več talko samostojno odrejati smeri v nemški zunanji politiki. Zakonski načrt o povišanju poštnih pristojbin propadel WASHINGTON, D. C. - Vsa javnost je pričakovala, da bo zakon o povišanju neka:crih peštnih pristojbin šel gi.-.ako skozi Senat, kajti boj prot' njemu so ustavili celo tisti gospodarski krogi, ki so mu do sedaj nasprotovali. Ne glede na vse to je Predstavniški dom pokopal načrt za eno leto. Proti zakonu so glasovali v glavnem republikanci in južni demclkratje, dasiravno zmeraj vpijejo, da mora postna oprava izravnati račun stroškov in dohodkov. Ga pa ne izravna, kajti lani je znašal primanjkljaj v proračunu poštne uprave celih $900,000,000. Castro proti Cerkvi Kubanski diktator se hoče znebiti zadnjega naspi dni-ka — Katoliške cerkve. HAVANA, Kuba — Lesarska vlada Fidela Castra je prijela skupno 135 katoliških dunov-uikov s škofom Eduardom Boža Masvidalom na čelu, jih vkrcala na špansko ladjo ter jih tako pognala iz dežele. Med izgnanimi duhovniki je bilo 40 kubanskih državljanov. Šipanski poslanik je pri kubanski vladi entro protestiral, ker je poslala v Španijo 46 svojih državljanov, ne da bi preje zaprosila za nje špansko vizo. Vseh 135 duhovnikov so enostavno vkrcali pod policijsko stražo na špansko ladjo “Covadon-ga,” ki je imela odpluti iz Havane v La Coruno na Španskem. Ko je škof stopil na ladjo, so,ga navdušeno pozdravili, ta pa nc je obrnil nazaj proti Kubi in napravil znamenje križa. Castrova vlada je uničila vsako organizirano opozicijo in uvedla popolno diktaturo. Posebni ulični odbori nadzirajo po preiskušenem zgledu komunistične tajne policije življenje pre-bivadutva. Edino Katoliška cerkev predstavlja še do neke mere organizem, ki se protivi utneva-nju komunizma v deželi. Castro je izkoristil demonstracije, ki so nastale zaradi odpovedane procesije v nedeljo 10. septembra, in začel ostro borbo proti Cerkvi. Odločen je uničiti tudi to zadnje oviro nemotenemu uvajanju komunističnega reda. ---------------o------- — Prvi je polio opisal neder Kulturni stiki med ZD A in Sovjetijo nemoteni! WASHINGTON, D. C. — Kljub hudi mednarodni napetosti, protestom in notam se kulturni stiki med Združenih državami in Sovjetsko zvezo vzdržujejo nemoteno dalje in potekajo po predvidenih načrtih. Sovjetski umetniki, umetniške skupine in znanstveniki prihajajo v Ameriko, ameriški odhajajo tja. V Washingtonu so odločeni te stike ohraniti in nadaljevati, četudi bi se položaj glede Berlina znova zaostril. londonski zdravnik leta 1784. Zadnje vesti MIAMI, Fla. — Hurikan Esther jc kakih 430 milj od obale med S. Carolino in Virginijo ter bo verjetno še nocoj udaril na kopno. Prebivalstvo o-balnih predelov se je že začelo umikati v notranjost. Vihar divja z brzino okoli 150 milj na uro. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Katanga trdi, da so njene čete zavzele veliko letalsko o-porišče Kamina, kjer je bilo kakih 2G0 mož posadke ZN. Ameriška Domovina /%•/%/!■ g »/ I f- ^ »*C> rvt I 6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i Za Zedinjene države: |12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Z& Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.0C na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES t United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries; $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 179 Tues., Sept. 19, 1961 Francija in Alžirija Francija je hrbtenica obrambe svobodnega sveta proti komunistični napadalnosti. Res je, da je ta hrbtenica nekaj načeta po francoski komunistični stranki, ki je še /.me-raj dobro organizirana in največja v Franciji, toda hrbtenica je danes poosebljena v De Gaullu in zato izredno odporna proti vsakemu levičarstvu. Francija ima še drugo oo-lečino: nerešeno alžirsko vprašanje, povezano z državljansko vojno, ki traja že 7 let. De Gaulle je ob prevzemu oblasti izjavil, da bo rešil tudi alžirsko vprašanje. Držal je besedo. Kakor hitro je uredil francosko domačo politiko, se je spravil na alžirsko vprašanje? Najprvo je ukrotil domače francoske nacionaliste, ki priznajo samo “francosko Alžirijo’’ in nobene druge. Po tem je poskusil doseči sporazum z upomnei. Doživeli smo dve konferenci med zastopniki De Gaulla in delegati alžirskih upornikov, obe konferenci sta spodleteli, nista dosegli svojega namena. Krivda leži najbrže na obeh \rtraneh, kajti nobena ni hotela popuščati od svojegt stališča. Vendar je De Gaulle namignil, da se bo dalo z njim govoriti, kakor hitro pokažejo uporniki dobro voljo za pogajanja. Te dobre volje De Gaulle ni videl nikjer, zato je ostal trdovraten kot uporniki. Vendar mu to ni zameglilo pogleda v dejansko stanje, ki mu je postavilo vprašanje, zakaj so uporniki tako nepopustljivi. Zdi se, da se je izmed mnogih odgovorov na to vprašanje odločil za Tistega, ki pravi, da je bila uporniška delegacija zato tako nepopustljiva pri pogajanjih, ker v njeni vladi ni bilo sloge o fem, kakšen naj bo kompromis s Parizom. V vladi je sicer številčno prevladovala zmerna struja, toda levičarska skupina je bila v njej vendar tako rnočna, da je zavrla vsak napredek v pogajanjih. Ko so pogajanja propadla, je nastopila v uporniški vladi kriza, ki je trajala dolgo in s tem dokazala, da je bil spor v vlaunih vrstah res globok. Kot je znano, je v sporu zmagala levičarska skupina, ki je postavila novega predsednika vlade. Prva pot novega predsednika je bila na konferenco “nevtralcev” v Beograd. Dosegel je tam priznanje od strani štirih nevtralnih držav, toda dejanske podpore v denarju in orožju pa ou nobene. To ga seveda ni moglo zadovoljiti. Odšel je nazaj v 1 unis v skrbeh, kaj naj pove svoji vladi o uspehih v Beogradu. Ta trenutek je porabil De Gaulle za nov korak na poti k sporazumu o Alžiriji. Takoj drugi dan po beograjski konferenci je na svoji tiskovni konferenci izjavil, da je pripravljen, da prepusti suverenost nad Saharo alžirski vladi, ako se ta sporazume z njim o izkoriščanju saharske nafte in je pripravljena na gospodarsko sodelovanje s Parizom. Zajamčena mora seveda biti tudi ravnopravnost francoske manjšine. Ako bi uporniki ne hoteli obnoviti pogajanj na tej novi osnovi, potem bo De Gaulle ustanovil neodvisno alžirsko upravo in ji poveril izvedbo plebiscita. Ako tudi to ne bi moglo biti izvršeno, bo Alžirijo delil po že znanem načrtu. Najnovejše stališče De Gaulla bistveno spremeni odnose med uporniki in De Gaullom. De Gaulle je popustil v tistem vprašanju, ki so francoski uporniki do sedaj najbolj jahali na njem: Čigava naj bo Sahara. Postane lahko alžirska, toda pod določenimi gospodarskimi pogoji, ki na prvi pogled niso pretirani. Ostane odprta le še ena velika sporna točka: kakšen naj bo praven in političen položaj francoske manjšine v Alžiriji. De Gaulle zahteva, naj bo ravnopravnost zajamčena francoski manjšini v Alžiriji kot narodni skupnosti. Uporniki odgovarjajo, di mora francoska manjšina postati ael alžirske narodnosti in da bo kot taka sama po sebi uživala vse dobrote ravnopravnosti. Do sedaj še ni viden način, ki naj bi vodil do sporazuma v tej sporni točki. De Gaullovo popuščanje glede Sahare je prekrižalo mnogo političnih računov v severni Afriki. Alžirski uporniki ne morejo več trditi, da je Sahara političen predmet, ki se ne da rešiti s kompromisom. Imajo Saharo v rokah, ako se sporazumejo z De Gaullom. Ali se bodo dali vjeti na ta trnk? Ali bodo obnovili pogajanja s Parizom? Lahko jih veselje nad doseženim političnim uspehom navda s tako samozavestjo, da bodo mislili, da bodo končno s čakanjem in trdovratnostjo zmagali tudi v vprašanju francoske manjšine. V tem slučaju bodo pogajanja odklonili in tvegali, da De Gaulle poskusi razvozljati alžirski vozel potom avtonomne alžirske uprave ali pa v skrajnem slučaju potom razdelitve Alžirije. De Gaullova izjava je zmedla račune tudi vsem mejašem Sahare, ki bi radi prišli do saharske nafte ali vsaj udeležbe pri njenemu izkoriščanju. Tunizijski Burgiba je mislil tudi na Saharo, ko je začel spor s Parizom ir> ne bodo ničesar odstopili sosedom, to je jasno že danes. Saharski mejaši bodo zato hiteli, da se pogodijo z De Gaullom o saharski nafti, predno nastopi nevarnost, da jo dobi samo Alžirija v roke. Alžirski uporniki tega ne bodo mogli odobravati. V odnosih med alžirskimi uporniki in alžirskimi sosedi nastane lahko političen spor radi Sahare. To je okoliščina, ki z njo ni do danes še nihče računal. Tunizijski Burgiba na primer hiti, da se pobota z De Gaullom. Gotovo pri tem misli tudi na Saharo. Alžirski uporniki ga radi tega gotovo ne bodo hvalili. Alžirski problem je torej prešel v novo obliko z novo vsebino; je bolj kompliciran, kot je bil do sedaj. Morda bo ravno to pomagalo De Gaullu, da uredi alžirsko vprašanje s kompromisom, ki naj bi bil vsaj znosen, ako že ne zadovoljiv za obe strani. BESEDA IZ NARODA Edmund Turk naj ostane v mestnem odboru! Leta beže - spomini ostanejo IV. Milwaukee, Wis. — Na Veliko-noe leta 1941, talkoj po prvem nemišikem napadu, je 40. peaadij-iski polk korakal skozi Ljubljano Ako Upor-(proti Višnji gori. Po ceiodne-mki ugriznejo v De Gaullovo ponudbo, bodo dobili Saharo vnem maršu, brez kuhinje in Cleveland, O. — Ko se jo razširil glas po naši okolici, da g. John Kovačič zapušča mesto mestnega odbornika v 23. vardi in odhaja drugam, smo iimcii občutek, da se poslavlja najbolj priljubljeni Slovenec od nas. Vedno zvest svoji dolžnost’ se je v tem delu mesta trudil, da Je izpolnil želje prebivalcev, v kolikor je bilo v njegovi moči. Pridobil si je zaupanje ne samo med Slovenci, pač pa tudi med prebivalci drugih narodnosti, ki žive v tem okraju. Saj dolgoletno delo na tem mestu je jasni dokaz zaupanja in razumevanje z drugimi narodi. Zato nam je zelo žal, ko jemlje slovo od nas. Ni pa bilo njegovo delo zaključeno, ko se je pripravljal na odhod, pač pa je premišljeval, da bi našel sebi enakega naslednika. Priznati moramo, da ni mislil na ožje prijateljistvoj pač pa na dobrobit vseh prebivalcev tega okraja. Delovni in priljubljeni človek, ki bo stopil na njegovo mesito, naj vodi v istem mirnem in zadovoljnem duhu med vsemi prebivalci ne glede na narodnost naš del mesta še v naprej. Imel je srečo, ki je zadovoljila ves okraj. Našel je g. Edmunda Turka. Oddahnili smo se. Vsi veseli smo sprejeli njegovo imenovanje. Kdor že pozna, ali bo še spoznal g. Edmunda Turka novega mestnega odbornika, se mora razveseliti, da smo dobili človeka polnega življenja in volj-j za delo v našem okraju. Kakor med Slovenci, tako je bil serejet tudi med prebivalci drugih na-rdonosti. Bil je nekako vesel dogodek. Najti človeka vse stransko uvidevnega, kot ga imamo sedaj v osebi g. Edmunda Tunka, je v današnjih časih zelo težlko. Zato se trudimo, da ne izgubimo, kar smo dobili. Ko je prevzel novo mesto, se je dobro zavedal vseh težkoč, katere zahteva delo na tem mestu. G. Edmund Turk je nasiedil g. Johna Kovačiča in zastopa 23. vardo v mestnem svetu. Da bo ostal še v naprej na tem mestu, je pa naša dolžnost, da ga 3. oktobra, ko bodo primarne volitve, podpremo z našimi glasovi in mu s tem dokažemo, da smo res zadovoljni z njimi ir želimo, da g. Edmund Turk ostane še naprej na tem mestu Naj ne bo nikogar, ki želi, da on vodi 23. vardo, pa bi ostal doma! Vsak naj omenjeni dan stopi na volišče in odda glas za g. Edmunda Turka! Z glasovi mu izkažimo naše zaupanje. Smo v popolnem prepričanju, da boljšega kandidata za to mesto nimamo. S. Mrva. bojne komore, so onemogli in ožuljeni vojaki, po prebiti noči brez vsake volje do borbe dospe, li na neki travnik blizu V'snje gore. Peta kolona in drugi pro-tidržavni elementi so raznašali vesti, da se mora ta polk upreti, če bi prišlo povelje, da se marši-ranije v notranjost države nadaljuje-, da so Italijani in Nemci že v Ljubljani, ter je najboljše, da položimo orožje. V tem kaosu nervoze in negotovosti, nihče ni videl, kdo pije, kdo plača. Ko ne je raznesla vest, da je komandant razpustil polk in da si naj vsak pomaga, kakor ve, je med mnogimi nastalo pravcato veselje ne meneč se za prihajajoče okupatorje. S prijateljem srbskim kapetanom Stojanom sva jo mahnila po stranskih gozdnih — stezah proti ljubljanskemu barju, kjer sva srečno prispela na moj dom in zvedela, da še ni bilo Italijanov niti Nemcev v Ljubljani. Po kratkem počitku se je kapetan Stojan po. dal na svoje stanovanje na sv. Petra cesti, jaz pa sem jo zavil po Tržaški cesti, kjer sem bil pri viški cerkvi priča zanimivega dogodka. m Na velikem prostoru pred viško cerkvijo se je ustavil banski avto, iz katerega sta izstopila ban dr. M. Natlačen im ljubljanski župan dr. J. Adlešič Po kratkem premoru je pridrvela italijanska bersaljerska patroija na motornih vozilih na čelu neki bersaljerski oficir, kjer so se ustavili na sredi Tržaške ceste pred viško cerkvijo. Z žalostjo in zaskrbljenimi potezami na licu, v mislih, da rešita slovenski narod gorja, klanja in večjih tragičnih posledic, sta ban in župan pristopila k temu italijanskemu — oficirju, kjer so se po par minutnim razgovoru razšli. Naša predistavnika sta se odpeljala z žalostnim občutkom proti Ljubljani, italijanska patroija pa proti Brezovici. Po nekaj urah so se začele valiti italijanske vojaške sile v Ljubljano in proti Dolenjski. di in negotovosti naše bodočnosti, mi je Bog izbral pot, ki mi je prizanesla vso strašno domačo' revolucijo. Izbral mi je pot pre- 1 ko italijanskih ječ v internaci- Slovenci klasično dobo naiod-jo, kjer sem po neštetih prega- nega preroda. Prešeren (184&J je njanjih, strašni lakoti in drugih dvignil slovenski jezik n sloven-življenjskih nevarnostih bil ka- sko pesem na evropsko višino, sneje nagrajen s svobodo. istočasno pa je nesmrtni 31om- * šek ves narod versko in duhovno Vzrok moje aretacije po faši-1 obnovil. Višje plasti našega na-stični policiji je bilo samo golo roda (izobraženstvo) je vodil iz naključje. Vsako leto 9. okto- veri sovražnih prasvetljenskih bra so se vršile v Jugoslaviji plitvin k nadnaravnim vrelcem spominske svečanosti za pokoj- čistega katoličanstva, približal nim kraljem Aleksandrom, ki je- je zopet izobraženstvo ljudstvu, bil na ta dan 1934 umorjen v ljudstvo samo pa navdušil, ica-Franciji. To leto so italijanske kor nikdo pred njim, za Ladi-oblasti strogo prepovedale vsa- cijonalne vrednote katoličanstva ke zadevne žalne manifesr.acije in slovenske narodnosti. Izcrebil v Ljubljani. Vsi javni lokali, je iz našega naroda plitvega jo-kinomatografi in — državni gle. žefinskega in mrkega jansenisti-dališči so morali igrati kot v čnega duha. Katoliško si-oven-crugih dneh. Po dogovoru in sko ljudstvo je vrnil samo -ebi. privoljenju nekaterih vodilnih: Zato je pravi duhovni oče Slo-igralcev in pevcev, smo se do-'vencev, menili, da se sestanemo še pred Slomškovo Anton Martin Slomšek, duhovni oče Slovencev Za Slomška smo doživljali pobožnosti in da bi opustile sla' Še isti večer me je pot zanesla v bližino banslke palače, kjer so na balkonu stali in opazovali mimohitače italijanske vojne edinice višji italijanski oficirji. Večkrat simo slišali iz ust italijanskih vojakov vzklikati: ’“žive. li Slovenci, živela Ljubljana.” Nihče jim ni odzdravil, čeorav san o slutili, da so ti vojaki, otroci naših zasužnjenih rojakov na Primorskem. Stali smo nemo ob cesti, samo naše oči so spraševale drug drugega: “Kaj bo, kaj naš čaka? Nihče ni odgovoril! S tesnobo v srcu smo se razšli. Po par mesecih italijanske okupacije se je začelo v Ljubljani šušljati, da se je treba organizirati za borbo proti okupatorju. Ljudje dolgo iniso vedeli, kdo organizira borbo proti okupatorju, kdo je vodja tega po-kreta in kako se bo to izvadlo. Raznesel« se je po Ljublyjaai da je več organizacij in voditeljev, ki pa niso složni med seboj. Pričela se je podtalna sabotaža preganjanje in izdajanje drug drugega. Začele so padati nedolžne žrtve. Prišlo je tako daleč, da nisi zaupal več prijatelju, niti svo. jemu bratu. 2e takoj v prvi mesecih leta 1941 so Italijani to našo neslogo odlično izrabili v 'svojo korist. V tej strašni zme-' predstavo v nekem ljubljanskem lokalu, kjer bomo ostali vse do policijske ure, to je do 9. zvečer. Dogovorjeno-storjeno. Ker ni bilo nekaterih igralcev na odru, je razumljivo, da se pred-Etava ni mogla igrati. Uprava gledališča je morala odpovedati predštavo. Radi te kulturne sabotaže je drugi dan visoki komisar Graziolli izdal povelje za aretacijo vseh krivcev in da se jih najstrožje kaznuje. Nihče izmed nas povzročiteljev ni več spal doma. Po 10 dneh smo se odločili, da se podamo v gozd. Na večer pred 19. oktobrom sem prišel skrivaj na moj dom, da se poslovim od mame in da vzamem seboj razne potrebne stvari. Po prizadevanju mojih znancev, da rešijo par svojih levičarsko usmerjenih igralcev^ je italijanska policija zavohala, da sem to noč doma! Naslednje jutro, še pred 6. uro so obkolili našo hišo karabinerji in detektivi, kjer so me z vso prijaznostjo povalbili na ljubljansko policijo — samo zaradi 'kratkega zaslišanja. Ko sem se poslovil od mame, so me odpeljali najprej na klasično gimnazijo k zaslišanju, ki je trajalo par ur. Takoj sem spoznal, da so zasliševale! točno in dobro informirani v vsej zadevi! Vedeli so še več, kot je bilo res. Odpeljali so me v ljubljanski sodno jetnišnico, kjer sem po treh mesecih bil obsojen kot glavni krivec te sabo taže, v italijanski koncentracij-rki logor. * Vise te dni mojega bivanja v jetnišnici mi je lajšala lakoto ir.oja mama, ki mi je vsak dan opoldne prinesla domačo hrano. Neki dan v decembru pa jo ni bilo opoldne kot običajno, šele1 proti večeru sem jo zagledal pri vežnih sodnijdkih vratih. Malo nato pa je jetniški paznik prinesel mali kovčeg z nekaj denarja, cbleko in perilom. Razumel sem takoj, da je mama izvedela 7,p moj odhod, ki je bil Še isto noč. Poklicali so nas okrog 40 jetnikov ter nas uklenjene odpeljali na glavni kolodvor, šele ko se je vlak premikal smo izvedeli, da nas peljejo proti Trstu. Tako sem imel priliko še enkrat videti hišo in mamo, ki je tsala pri razsvetljenem kuninj-skem oknu, mahajoč z robcem v zadnji pozdrav. V oktobru t. i. bo preteklo 20 let, odkar sem bil prisiljeno odpeljan iz domovine. V Italiji sem živel razen par mesecev v Nemčiji, Avstriji in Francijg nepretrgoma od 1941 do 1951. O tem 10-letnem življenju v Italiji pa v prvi prihodnji priliki. L. G. Človeško tkivo tik pri absolutni ničli V medicinskem inštitutu oregonske univerze so ohladili človeške celice na 272,2 stopinje Celzija, ne da bi jih s tem uničili. Ta temperatura je le štiri petine stopinje nad absolutno ničlo. Nad polovico (60 odstotkov) celic je po ponovnem ogretju na normalno temperaturo pokazalo življenje: Anton Martin Slomšek je bil rojen dne 26. novembra, 1800. na Slomu pri Ponikvi, blizu Celja. Leta 1814. je šel študirat gimnazijo (high school and college); 1821. je vstopil v bogoislovje v Celovcu na Koroškem, 8. septembra, 1824 je bil posvečen v mašnika; 1825 — 1827 je bil kaplan na Bizeljskem, 1827 — 1829 pa kaplan pri Novi Cerkvi blizu Celja; od 1829 do 1838 je vršil službo bogoslovnega špirituaia v Celovcu, od 1838 — 1844 jo bil dekan v Vuzenici ob Drav,, od 1844 — 1846 je bil kanonik in višji šolslki . nadzornik pri Sv. Andražu v Labodslki dolini; aprila 1846 je postal opat v Celju; dne 30: maja 1846. je bil imenovan za lavantinskega škofa, dne 5. julija, 1846. na god Bilovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda je prejel škofovsko posvečenje in 1859. je prenesel škofijski sedež od Sv. Andraža v Lalbodski dolini v Mari nor. Umrl je v sluhu svetosti dne 34. septembra 1862. Njegova vekovita zasluga je, da je prenesel sedež lavantinske (mariborske) škofije iz Sv Andraža v Maribor. Štajerski Slovenci so bili razdeljeni v tej dobi med lavantinsko in graško škofijo; sedež škofije pri Sv. Andražu na Koroškem je bil od trenutka, ko se je škofija raztezala po Spodnjem. Štajerskem do Sotle im Save, skrajno neprimeren. Neizbrisen spomenik si je postavil v srcih svojih škofijanov in vseh Slovencev s svojim apostolskim in ljudsko posvetnim delovanjem. Slomšek stoji po svojem zgodovinskem stališču na mejniku dveh dob: jožefmski duh zahajajoče dobe zaključuje s svojim verško-obn ovit venim gibanjem (gojitev ljubezni do Cerkve in škofije), s katerim zatre poslednje strupene kali jo-žefinske setve med ljudstvo. Novo dobo po letu 1848., dobo politične in verske svobode, pa ctvarja in na njo tudi ljudstvo pripravlja z ljubeznijo do jezika in narodne kulture. SlOmšea je vedel; da bo versko in narodno prebujeno ljudstvo zrelo za bodočo demokratično db, nezrelemu ljudstvu bo svoboda le nevaren nož, ki ga lahko hudo rani. Zato si je stavil Slomšek v svoj načrt tudi nalogo: ljudstvo naučiti citati in ga usposobiti, da bo znalo samo sebe voditi. SLOMŠKOV PROGRAM: V nagovoru na bogoslovce leta 1861. je sam izrazil svoj življen-ski program, ki naj bo vzor vsakega Slovenca: 1) ljubiti Katoliško Cerkev, 2) domačo skotijo in 3) slovenski jezik in narodno prosveto. Ta trojni program je Slomšek sam dosledno izpolnjeval. Verska obnova: Skrbel je predvsem za versko Obnovo ljudstva. Proti prosvetljenskemu jožtfini-zmu je povdarjal živo vero in nadnaravne pripomočke zakra-1 Knjiga ni bila spisana 2* men ov. am je sestavljal lepe i kakor jih imamo dandanes-pooozne pesmi m jim zlagal na- |pak za nedeljske šole, javnih ^ be pesmi. Med duhovništvom je dramil vnetega apostolskega duha in pobijal mrzli janseni-zem, ki se je boječe izogibal zakramentov, preziral božja pota m cerkvene obrede. Vse je storil, da bi ljudstvo vzljubilo zakramente jn božja pota. Najbolj je dvignil verske življenje s svojimi spisi. Mnogo nabožnih knjig je spisal mladini. Fantom in dekletom je oskrbel molitvenike, ljudstvu pa krasno “Življenje svetnikov.” Tako se je ljudstvo pod njegovim vplivom še bolj oklepalo Cerkve in vere. Skrb za škofijo: Posebno nežno je skrbel za svojo škofijo. Ustanovil je leta 1859. samostojno bogoslovno semenišče, za vzgojo dijakov pa MaksimiUja-nišče in Viktoriiiišče v Mariboru. Ta dva zavoda sta se pozneje zlila v en zavod kot “Dijaško semenišče” v Mariboru. (V Celju je po legendi umrl sv. Maksimiljan mučeniške smrti ok 284. 'n v Ptuju je živel koncem 3. stoletja škof sv. Viktorin (ok. 303). Bil je škof in cerkveni pisatelj. Slomšek je vpeljal duhovne vaje za duhovnike in Jih sam z njimi opravljal. Zadnje nri-bovsko faro je vizitiral pri birmi in sam večkrat vodil misijone. Poklical je v škofijo luzari-stie, ki so bili dobri ljudski misijonarji. Ko je bil velik farni misijon v Slovenski Bistrici; je tam imel sam stanovske nauke, tako tudi za berače; berači so -meli priti k svoji stanovski pridigi v samostansko cerkev, kjer ni stopnic; tam so sedeli po klopeh in po tleh s poleg sebe položenimi berglami; po pridigi so opravili spoved, drugi dan so imeli skupno sveto obhajilo z mašo, po maši so pa imeli zajtrek s svojim škofom. Prav kakor sc laj v Ameriki Communion breakfest, a to že pred 110 leti. Velik zavod Šolskih sester v Mariboru, ki so med Slovenci toliko storile za dekliško izobrazbo) Je po-sredno tudi Slomškovo delo. Te sestre so tudi v Lemontu, Uli* nois. Ustanavljal je bratovščine in cerkvene družbe za razne stanove ter tako zagotovil trajno pročvitanje svoje škofije. Ljudsko prosvetno delo. Kakor na verskem je deloval tudi na narodno ^prosvetnem podioč' ju. Slomšek je naj večji naš narodni buditelj, nihče ni zarezal tako globokih bra!zd v lyjdska srca kakor Slomšek. Slomšek je predvsem hotel vzdramiti v slovenskem ljudstvu pristno narodno zavest. Ob njegovem času je razjedal naš0 ljudsko dušo strup narodnega odpadništva, nezvestobe do domačega jezika in v zvezi s tern tudi nezvestobe do vere. Slomšek je učil ljubezen do jezika in slovenske zemlje ter tako ustvaril pristno slovensko nar-:dn kulturno-na- 1 ‘n gospodarskih organiza. hi ne zasledujemo ne stramu ne skupinarskih. NaSesa 111 dobrodelnih Koncem avgusta se je poslavljal od nas P. Odilo Hanjšok, O. F. M. V župniji Brezmadežne ima več prijateljev in jih je žele! še enkrat videti, preden je or'letel k rojakom v daljno Avstralijo. P. Odilu vse naše priznanje in občudovanje. Le velika ljubezen do rojakov je zrno. žna takih žrtev. Sicer je pa svet kljub velikim razdaljam postal majhen in lahko upamo, da nas bo tudi P. Odilo še prišel pogledat in ham kaj zanimivega povedat iz življenja Slovencev v Avstraliji. Naj vrlega misijo-narja Bog ohrani pri zdravju in obilno blagoslavlja njegovo misijonsko delo med Slovenci v Avstraliji! • V nedeljo, 3. septembra, je v naši farni dvorani zborovalo akademsko društvo “Sava.'’ Najprej so imeli v cerkvi skupno mašo, pri kateri jim je pr Migal misijonar F. Sodja, C. M. Konvencijo so pa zaključili šele ob pol dveh popoldne. Kosilo so jim pripravile žene KŽL. Vsi udeleženci so pokazali veliko resnobe in celoten potek konvencije je pričal, da hočejo vsi člani “Save” ostati zvesti slovenstvu, katolicizmu in znanosti. Izvolili so nov odbor, kateremu predseduje g. T. Arko iz Chicaga. Po končani konvenciji so akademiki naredili izlet na našo slovensko pristavo. * Zvečer istega dne smo bili v dvorani Brezmadežne priče zelo prijetnega družinskega sestanka. Pripravili so ga Medvedje, pa ne tisti, ki plešejo po cirkusih, ali oni, ki straše po gozdovih, ampak pravi krščanski Medved „e iz ugledne Medvedove rodbine od Sv. Jurija pod Kumom. Zbrali so se štirje bratje s svojimi družinami. Dva: Ivo in Vencelj sta prišla iz Batawe, je naš župljan, eden je prišel pred kratkim na obisk iz Slovenije. Medved iz Minnesote je pa poslal svoje mlade Medvede, ker je bil sam zadržan. Pogled na toliko mladih Medvedov, samih postavnih fantov, je bil lep. Še posebno pozornost so mladi Medvedje zbudili pri dekletih; kar gledale so jih in začele su- in rad obuja spomine na tiste dni. Pa tudi g. Metod Milač, pevovodja “Korotana”, je bil med tistimi študenti, ki so me klicali “Medvedek.” To pot mi je torej prav prišlo, da sem bil prištet med Medvedke in kar ponosen sem bill na to ime. Kako so ti Medvedje peli in zbijali šale! Bil je res prijeten večer in petja in smeha ni zmanjkalo. Žc s o se začeli oglašati petelini, ko smo se razšli. Tedaj sem se spomnil na tisti dovtip, ki ga nam je v škofovih zavodih povedal profesor telovadbe, sedaj že pokojni g. Jože Arh. Mali doraščajoči fantek je zapazil petelina, ki je ravno skočil na putko in je v otroški radovednosti vprašal svojo mamico, zakaj je skočil na putko Mali se je ustrašila, kako bi otroku odgovorila, da ga ne bi po-hiujšala Ozrla se je okrog po dvorišču in ravno videla procesijo, ki se je začela pomikali iz cerkve In hitro je našla za otroka zadovoljiv odgovor: “Zato je petelinček skočil na putko, da bi procesijo videl “Ob mislih na tega petelinčka smo se torej razšli in bili hvaležni Medvedom za prijeten večer * V soboto, 9 septembra, smo sc spet veselili Cerkveni oabor je namreč priredil vrtno veselico Najel je dva konjička ki so ju otroci jahali celo popoldne do trde noči Pa tudi drugih iger je bilo veliko za otaroke in tudi za odrasle Balinarji so se prvič pomerili v tekmi v balinanju Moštvo iz župnije Marije Pomagaj je premagalo moštvo iz župnije Brezmadežne. Sodil je tekmo nepristransko in dostojanstveno g. Franc Bolta, ki jc skakal s palčico sem in tja in budno pazil, da so tekmeci balinali po predpisih. Balinali so z veliko resnobo in napeto. Naše žuipljane je malo poparilo, da so tekmo izgubili, a so se ob mizi pri čaši piva hitro potolažili in takoj napovedali novo tekmo za naslednji dan na slovenskem letovišču. In res je drugi dan na slovenskem letovišču odneslo zmago moštvo iz župnije Brezmadežne. — Na vrtni veselici smo izbrali in kronali tudi kra- stale deklice so tudi dobile priznanje in večerjo zastonj. Nabrale so namreč $413.00. Veselica je potekla zelo veselo in spet se je razlegalo petje ! po dvorani do polnoči. * A za veseljem je prišla žalost. Naslednji dan je ropar vdrl v zakristijo, ko je razbil zaklenjena vrata. Denarja sicer ni nič dobil, ker je bil že pred vlomom spravljen na varno; pač pa je popil nekaj mašnega vina; iz pivnice je pa vzel nekaj dolarjev, ki so ostali v miznici od prodane mehke pijače. Moral je biti prejšnji večer na veselici in si vse dobro ogledati. Sicer škode res ni veliko; človeka pa tak barbarizem vendar žalosti, ker le preveč jasno priča, da je med dobro pšenico tudi ljuika, res pravi zločinski tipi. * Prva polovica septembra je bila še zelo vroča. To so izrabili naši ljudje in še izkoristili počitnice. Več takih rojakov si je prišlo ogledat tudi našo ^ovo cerkev. Naj med temi obiskovalci omenjam še dr. Miha Kreka in njegovo ženo Malko ter gospo Natlačenovo. Vsem je cerkev zelo ugajala. Krekov sin Aleš je izrabil to priliko, da je obiskal tudi nekaj lepih izletniških točk. Bili smo na slovenskem letovišču in ob Georgian Bay, kjer ima slovenski Odvetnik g. Karl Vipavec svojo poletno kočo. Jezero je bilo zelo toplo in valovito. Imeli smo res pravi užitek poigravati se z jezerskimi valovi ip preizkušati njihovo moč. Zahvala za ta užitek pa gre dobremu g. Jožetu Kastelicu, ki gotovo spada med naj večje mecene med Slovenci v Torontu. tudi radi slovanskega programa trudil za versko edinost. Akcijo za to združitev je utemeljil na naravni in nadnaravni podlagi. Bratovščina sv. Cirila in Metoda naj bi poživljala med Slovani velikega duha slovanskih apostolov, ki sta bila prežeta s katoliško univerzalnostjo in slovansko narodno zavestjo. Bratovščina sv. Cirila in Metoda naj bi z nadnaravnimi sredstvi notranje posvetitve in z velikopotezno akcijo kulturnega zbližanja utirala kraljevsko pot neminljivi skupnosti slovanskih narodov v mističnem Telesu Kristusovem. (Po: Dr. J. Jeraj — Cerkvena zgodovina.) Moški dobijo delo Delo za moške En mizar in dva zidarska pomočnika, ki imata svoj avto, aii ki stanujeta v Collinwoodu ali Euclidu, dobita začasno delo. IKličite 943-3670 ali pa zvečer KE 1-3845. (181) MAIJOGLASI MALI OGLASI Stanovanje oddajo Oddajo petsobno stanovanje na E. 74. St. in Lockyear Ave. Vprašajte pri “Erštetu” ali kličite HE 1-3344. —(180) Stanovanje Prosto stanovanje se dobi v zameno čuvanja prazne farme blizu Geneva, Ohio, na County Line Rd., blizu jezera. IV 1-6662. (180) Sobe se odda E. 55 St. in St. Clair Ave. — 4 neopremljene sobe, kopalnica, gorkota, vroča voda. $45 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St. __________________________ (X) Stanovanje se odda Dvojno štiri-sobno stanovanje se odda, s kopalnico. Vpraša se na 911 Addison Rd. (179) Naprodaj Zofa in stol za sprejemno sobo $70. Miza in 4 stoli za kuhinjo $45; povečevalni aparat za slike $45. Maytag pralni stroj, kot nov $75. Vpraša se na 6372 Highland Rd. blizu Richmond Rd. (180) Sobe se odda 4 sobe se odda družini z dvema otrokoma, spodaj na 668 E. i 160 St. GL 1-2096. (12, 13, 19, 20 sept.) Odda se 4 velike, čiste sobe s kopalnico, majhen porč in podstrešje na E. 68 St. Kličite EN 1-0426 po 6. uri zv. (183) |YE 2-5044. Da se uredi zapuščina Naprodaj dvodružinska hiša, 5 in 5, na 6800 Edna Ave., klet, plinski furnez, cena samo $14,-000. Kličite YE 2-5044. (182) Da se uredi zapuščina Naprodaj enodružinska hiša, osem sob, 4 garaže, klet in lepo podstrešje, na 1265 Norwood Rd. Cena samo $9,000. Kličite (182) falling your city a better place to live, work and raise a family— the result of a GR0W!H§ Savings and Loan businets K 813 East 185th St. 25000 Euclid Av«. 6235 St. Clair Av*. Cleveland. Ohio šljati med seboj o “lepih Ivied- ‘ Ijico vrtne veselice. Sedem de- vedlkih.” Povabili so bratje imeli krasen nedeljski popoldan. I Medvedi na družinsko večerjo še V balinanju sta se poskusili moš. tvi obeh župnij. Proti večeru pa j c zadonela fantovska pesem iz svoje ožje sorodnike in prijatelje. Talko sem bil deležen povabila tudi jaz. Kajti po zaslugah moških grl. Bil je res lep dan, nekdanjih hudomušnih študem- vendar se letovišču že pozna, da | tov iz škofovih zavodov, se prihuljeno bliža jesen. Por. | sem bil prištet tudi jaz v Zbor zaupnikov in elanov ' družino “medvedov.” Kajn Štu-’bi dali priznanje tudi največjim Slov. krščansko - demokrat- Mentje so mi kot svojemu pre- žrtvam, smo kronali tudi tisto, skega društva .fektu dali ime “medvedek.” E- ki je pri nabiranju denarja obi- V ponedeljek, 11. septembra, den od teh študentov je g. Lojze. skala največ ljudi. To čast je so se zbrali v slovenski dvoi-ani iRiglar, ki živi sedaj v To*. .Au, j pa prejela Jerebova Slavica. O- klic je namreč tekmovalo z nabiranjem denarja za novo cerkev za kraljico vrtne veselice. Vedele so, da bo kronana za kraljico tista, ki bo nabrala največ denarja. Ta čast je zadela Fer-kulovo Magdalenco; ona je namreč nabrala največ denarja, a da ANTON MARTIN SLOMŠEK, DUHOVNI OČE SLOVENCEV (Nadaljevanje z 2. strani) nedeljskimi šolami. Vsako ne-doljo so eno uro pred večernicami prišli otroci pa tudi 'jura-sli v kako robo, če ni bilo šolskega poslopja in tam jih je kaplan z cerkovnikom ali organistom poučeval v branju, pisanju in drugih najpotrebnejših rečeh. V večjih farah je bil talk pouk tudi pred mašo. Da bi pokazal, KAJ IN KAKO naj se poučuje v teh šolah, je Slomšek sp.sal “Blažeta in Nežico.” Suhoparno učno snov je vpletel v mično pri. povedovalno clbliko. Tisočeri so ob tej knjigi dobili veselje dp uka, šole in knjige. Za splošno omiko ljudstva je bila ta knjiga neprecenljive vrednositi. Slmška slavimo kot ustanevni-ka slovenske ljudske šole. (želo tedanji prosvetni minister je Slomška visoko čislal im se ravnal po njegovih nasvetih. Kakor med mladino je širil izobrazbo tudi med ljudstvom. Srčno je želel preskrbeti Slovencem dobre knjige, zato je dal vzpodbudo, da se je leta 1853. ustanovila Mohorjeva Družba, ki je dosedaj že več mili jenov knjig podarila Slovencem. Sve. tovno važno Slomškovo deiu je ustanovitev bratovščine ®v. Cirila in Metoda leta 1851. S to bratovščino je duh .Slomškove osebnosti oplodil ne samo Slovence, ampak tudi druge narode. Slomšek je bil moder škof i[ in velik Slovan. Gorel je od navdušenja za Kristusovo Cerkev in zveličanje duš. Tudi kot! navdušenega Slovana je Slom-1 ška ostro skelelo žalostno dejstvo, da smo Slovani versko razcepljeni. Verska razcepijensi r razdira tudi slovansko kulturno vzajemnost. Zato se je Slomšek Mullally Funeral Home ZRACEVALNI SISTEM AMBULANCNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 366 East 156th Street KEnmore 1-1411 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.11002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2066 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene r Sedeminšestdeset let nudi KSKJ ljuheznjivo bratsko pomoč svojim članom In članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ah smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA it SLOVENSKA JEDN0TA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ bolezni in onemoglosti. za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti > K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od id. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja nalmodernejše vrste certifikate za rasle in mladino od 6500.00 do $1-' 000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutril STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. P 1 | I LJUDJE POD BIČEM HI. del. i i? — Strašno si revna, draga — je rekel s spremenjenim glasom. Kakor brž je začutila, da se mu nabira jok v grlu, se je nasmehnila in na brž obrisala solze. — Saj sem le bolj smešna, Viktor — je rekla. Take nerodne čevlje imam. — — Bil sem pri Jerovšku. Oba te lepo pozdravljata in Anica mi je dala nekaj perila zate. Upam, da boš paket dobila. Tudi Ožbovka je nekaj priložila in vsi te pozdravljajo. Tudi Andi. — — Ti je Nataša pisala? — — Je in zdi se mi, da ji je zelo težko. — — Tako zelo se bojim, da se bo nekoč ob Blažu razočai^ala — je rekla. — Povej mi kaj o sebi, Viktor. O vsem drugem govoriva. — — Službo bom pustil — je rekel hitro. Gledala ga je z velikimi očmi in ni mogla razumeti. — Ne morem vsega povedati — je rekel nervozno. Stražar, ki je slonel ob kolu s tablo, se je za spoznanje zasukal. — Ne poslušam — je rekel mirno. — Toda ne pozabita, da čas teče. — Malomarno je pričel postopati okoli. — Zavoljo tebe, Silva. Ne morem učiti tega, kar ne verujem. Razumi. To, kar učim, je krivo, da si ti tukaj. Ne morem CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE ARLINGTON HEIGHTS — BY OWNER Older home. Excel, cond. 2 car gar. 7 rms. IV2 mod. baths and kit. Nr. schls., shopg. & transp. CL. 3-7346 aft. 6:30 p.m. or all day Sun. $21,500 or best offer. (179) STOP AND CONSIDER — This owner needs buyer. If you’re shopping for a lovely well kept home -big. cor. lot. Make offer on 4 yr. old bi-level. Crptg., drapes, 2 full baths. Pan. guest-rec. rm. Lge. kit. Att. gar. Big f enced Indscpd. yd. % mi. Congress St. & Toll Rds. 2 blks. schl. Lge 4% mtge. Red. to $29,900. TE. 3-8511. (180) 3 LARGE BEDROOMS, 1 EXTRA — BY OWNER Modern kitchen. Breakfast area. Full tile bath on 2nd fir. on 1st. Finished basement. W/W crptg. Also many extras. MA. 6-9038. (180) INVESTOR By Owner. 10 apartments. 3 stores. Gas space heated. Northwest side. ES. 8-5409. (180) EDGEBROOK — COLONIAL LANNON STONE BEAUTY 5 very large rooms, rec. rm., two fireplaces, full dining rm., 2 huge bedrms., 2 car brk. heated garage. Extras. 1 block to St. Mary’s. Owner is retiring. Immediate possession. NE 1-0511. (180) LITTLE FLOWER PARISH 6 Room Georgian. Tile kitchen and bath. New W/W carpeting. New gas forced air heating unit. 2 car side dr. gar. Excellent condition. By owner. TRiangle 4-6979. (181) RIVERSIDE, CALIFORNIA — BY OWNER 2 bdrm. ranch stucco home. Redwood trim. Breezeway & garage. Lndry. rm. & storage space. Gas furnace ht. Newly decor, inside & out. Cor. lot. 87’xl50’. $9,000 or will sell equity for $4,000. Immed. occup. CL. 4-5646. GLENVIEW — FOR RENT OR SALE St. Isaac Jogue Parish. 7% rms. Attached garage. Fenced back yard. Built-ins. Intercom. Walking distance to school. PA. 4-4796. (180) biti sebe po ustih. Samo enkrat sem bil sodnik. Takrat sem bil nor. — — Oh, Viktor! — je dahnila. — Bil sem pri spovedi — je rekel tiho. — Tisti moralni principi, o katerih je govoril stari prijatelj, to je vendar edino, kar še drži. Vse drugo je zlagano. Vaš, da sem novega župnika napačno sodil? Drugačen je, kakor sem mislil. — — Tolikokrat se v življenju zmotimo, dragi — je rekla toplo. — Tudi ,Kačurji, Viktor. Zdaj sta se samo gledala. — Kam boš šel, ko ne boš več učil? Kako boš živel? — — Z Ožbovcem sem že domenjeni. Spal bom v sobici kakor takrat ti. Lahko bom mislil nate. — — Ko bom delala na polju, bom vedno mislila, da se na nek način dotikava — je rekla ljubko. — Zemlja naju bo vezala. — Zdaj šele sta pričela govoriti o njenem delu, o razmerah, o hrani, čas je tako strašno bežal, nista ga mogla ustaviti. Ko sta videla, da se stražar spet obrača k njima, sta hlastala za besedami, vrelo je skoz mrežo — pozdravi, naročila, drobci srca, ki sta jih želela ohraniti. — čas je pretekel — je rekel stražar. Zdaj se je Viktor pritisnil k mreži, se je tiščal s prsi in oklepal z rokami. Z roko mu je zabrodila v lase in ko ga je poljubila, je tiho rekla: — Strašno sem srečna, dragi. Tako težko sem te čakala. Zdaj mi je čisto dobro. — Ko je razklenila roke, je čutila, da ji je med prste porinil denar. Stisnila ga je v pest. — Piši — je rekel. — Ti tudi, Viktor. — Njegova velika, temna roka je zamahovala, dokler ni prišla do prve barake. — To je tvoj fant? — je radovedno stražar. Prikimala je. — Ali je bil belih? — — Prav do osvoboditve je bil v Dachavu — je rekla s CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP CHILD Care—2 children. Lite hse., kpg. Pvt. rm.-TV. Must stay. Child welc. He 6-4847, aft. 6. (180) CHILD Care—Gen. Hswk. $35-$40 start. No cooking, must live in. Own rm., bath, TV. Sub. Glencoe home. References req. No exp. nec. this particular work. Call Collect. VE 5-1939. (180) CHAMBERMAID — Exp. Able to serve. 1 full day off. Summer in Barrington Hills; Winter in Miami Beach. Adult family. Call after Sept. 18, 9 to 5. LA. 5-0065. (182) LOTS FOR SALE ORLAND PARK 8 Fully Improved Residential Lots. 75x125 Ft. Each. Walking Distance St. Michael’s. Will sell individually or to builder. OWNER. Fleldbrook 9-0216. APT.-BLDG. FOR RENT BY OWNER 7 apartments. Gas heated. Reasonable. ES. 8-5409. (180) trdnim glasom. Siknil je nekaj predse, toda ni mogla razumeti kaj. Ko sta prišla že blizu barake, je nenadoma rekel — Veliko stvari ni prav, toda človek ne sme preveč misliti. Kdor veliko misli pride za mrežo. — Zasmejala se je. — Ko bodo paket pregledali, tj ga prinesem. — Obrnil se je že in tiho dodal: — Gorenjca sta, kajne? — — Da — je rekla. — Jaz tudi. Samo še brata imam doma. V Naklem. — — In jaz sem bila učiteljica v Podbrezjah — je rekla prisrčno. Videla je, da gleda, po taborišču in da se ne upa več muditi. — Hvala vam. Zelo ste bili dobri. — Gledala je za njim, ko je malomarno koračil nazaj čez taborišče. Zdaj šele se je domislila denarja, ki ga ji je dal Viktor. Porinila ga je v nedrje in bila vesela misli, da bo lahko pisala. Morda bi ji ta stražar kdaj odnesel pismo v Celje, ki bi ga nihče ne bral. Ob tej misli se je počutila srečno. 22 Zagulki na dlaneh, ki so se že voščeno svetili in razcvela koža ob nohtih so bili znaki, da se je Silva počasi vživljala v življenje jetnice, ki je bila obsojena na trdo delo. Občutje usmiljenja do samega sebe je izginjalo in ko je zvečer trudna legala na slamo se je prijazno in brez predsodkov raz-govarjala z drugimi, poslušala drobne prepire in zamere, ki so včasih vstale ob delu. Tudi v taborišču je človek ostal človek, kljub grenki, skupni zavesti, ki je vse vezala. Monotono življenje je rahljalo živce in v nekaterih izmed jetnic, posebno mlajtših, se je včasih vzdignila blodna misel, da je bila v.sa preteklost rteumna in da bi se bilo boljše pravi čas vdati in molčati. Tako so naredili nekateri in ko so prestali tista prva zaslišanja, so jih pustili na miru. Mnogi so se celo vpisali v stranko, ne hodijo v cerkev, na volišče gredo med prvimi in življenje jim teče naprej. Dnevi so se vlekli počasi kakor gosta, umazana voda iz močvirja. Vstajanje, bedni zajtrk, postavljanje v vrsto in odhod na polje. Nad velikimi njivami je žgalo sonce, junijski dnevi so žareli nad prstjo, nad nizkimi griči in vendar se je ..............-................ Katoliški borštnarji Silvi zdelo, da jo prav to odrešuje. Dviganje ptičev v modri-, no, z rožami posute trave, ki so bile že blizu košnje, mige-j tajoče ozračje polno drobnega brnenja, vse to jo je na ljub način sklepalo z življenjem. Premagala je tisti prvi obup, ki jo je davil prve dni in Viktorjev obisk je zbudil žejno lakoto po bodočnosti, veselo svidenje in življenje z njim. Paket, ki ga ji je prinesel mladi stražar, jo je oskrbel s spodnjim perilom, ki ga je bila na moč potrebna. Mogla se je preobleči, občutiti spet glad-kost na svojem životu. Bala se je edino sobot in nedelj. Sicer so bili tudi delavni dnevi, toda ob večerih, včasih pozno v noč so se vračali nazaj iz mesta stražarji, ki so marsikdaj opiti prihajali v pregrajen prostor, kjer so ležale kriminalne jetnice, med njimi Dunja. Umazano govorjenje se je cedilo skoz steno in najbolj je bilo slišati osladno rezgetanje Dunjino. Moški in ženski vrišč je trgal tišino na tej strani in Silva se je čutila ponižano in osramočeno. Glad-ne strasti so se razvezovale v tej revščini na surov način, ki jih Silva ni mogla doumeti. Videla je pred seboj Dunjo z njenim mozoljastim obrazom, z zibajočimi boki in z odvratnimi, hotljivimi očmi. čeprav se je naravnost mučila, da bi obnovila usmiljenje, ki ga je občutila do nje takrat v vagonu, se ji ni posrečilo. Ko je vrišč v pregrajenem prostoru prestal, je z obupnim gnusom slišala šumenje slame in obračanje teles za steno, tihe krike odpora, udarce in jok, ki Se je žalostno zgubljal v vdano hlipanje tepenih otrok. Silva je s pestmi tiščala ušesa. — Dunja bo prišla na svoj račun — je šepnila soseda, ki je ležala poleg Silve. — Vendar so tudi tam take, ki bi ne pustile, kar delajo z njimi, če bi si mogle pomagati. Toda le kaj naj store? Vržejo jo za dva dni v bunker in bo mehka kakor testo. — (Dalje prihodnjič) ________1_______________ t » ».>..« «--■» « . » ^ : ZULICH j INSURANCE ; AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-42211 Cleveland 19, Ohio J ..................-................h John Spilar, 715 East 159 St., MU. 1-2119. Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, ' blagajničarka Dorothy Komin, za-' pisnikarica Mary Farčnik. Nadzornice: Christine Komin, Vera Walsh i in Mary Mott. Roditeljica Mary Kraitz. Zastopnik za SND in klub društev Joseph Ponikvar. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore. The Maccabee* CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Past Commander Mary Konchen, Commander Pauline Debevec, Lt. Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Joseph-line Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the mdnth at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 5 p.m. to 8 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Past Comm. Thomas Mlinar, Comm. Joseph Babnik, Lt. Comm. Matt Kern, R. K. Secretary John Tavčar, 903 E. 73rd St., EN 1-1918; Treas. Louis Pike, Rec. Sec’y. Ivan Babnik, Chaplain Frank Majer, Serg. Frank Meserko, Master at Arms John Sustar, F.M. of G. Anton Debelak, Sec. M. of G. Louis Berglez, Sent. Jack Subel. Auditing Committee, Anton Zupan, Jos. Drobnick, Karl Stwan. Zastop. za Klub dr. SND John Tavčar in Jos. Babnik. Zastop. za konferenco SND Karl Stwan, za Društv. Dom na Recher Ave. Matt Kern, za Slov. Del. Dom Waterloo Rd. John Tavčar, za Slov. Narodno Čitalnico Ivan Babnik, za Slov. Dom za ostarele John Tavčar. Društvene seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v starem poslopju SND. Društveni urad v starem poslopju SND soba št. 5. Uradne ure vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. Asesment se pobira kot po navadi vsakega 25. v mesecu. Woodman Circle ST. CLAIR GROVE št. 98 W.C. Predsednica Anna Tomšič, podpredsednica Jennie Vidmar, tajnica Josephine Seelye, 34905 Robern Rd., Eastlake, WH 2-3062; Blagajničarka Mary Krainz, zapisn. Josephine Bencin. Društvo ima seje vsako 1. sredo v mesecu ob osmih zv. v SND na St. Clair Ave. WATERLOO GROVE W. C. ŠT. 110 Predsednica Mary Jeray, pod-preds. Angela Okleson, druga pod-preds. Mary Markel, finančna tajnica Cecilia M. Wolf, 1799 Skyline Dr., AN 1-0436; blagajničarka Molly Tomaric; kapelan Mary Rogell; nadzornice Sophie Person, Olga Larson in Emma Janz. Seje vsak tretji torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd., soba št. 3. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., teh HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farčnik; Redi-teljica Mary Deželan; nadzornice; Dorothy Strniša in Frances Novak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MAKIJE VNE BO VZETE Duhovni vodja Rev. Matt Jager predsednica Agnes Pierce, podpredsednica Anna Jalovec, taj. Mary Ižance, 799 E. 157 St., tel. L1 1-6056. zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice: Mary Pančur, Frances Skubic. Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne no pobožnosti v cerkveni dvo-rni. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 8i St.. Ml 1-5369, podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DR. NAJSVETEJSEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodja Rev. Vic tor Cimperman, predsednik John Turk, podpredsednik Steve DVOR BARAGA ŠT, 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar David J. Telban, podborštnar Elmer J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, tajnik-zapisnikar Maximilian Germ. 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Spiritual directors: Rev. Matt. Jager, Rev. Joseph Varga and Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger and Juvenile Director John Osredkar, Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Anthony Kushlan, Financial Secretary John Spilar, Treasurer Louis Somrak, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Sunday of each month at 10:00 A.M. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact Ameriška bratska zveza DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ Predsed. Frank Kačar, podpred-secnik Frank Hace, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1-3324, blagajnik Anton Obreza, zapisnikar Joseph Grdina, nadzorniki Peter Dcdic, Lillian Železnik in Frank Hace. Zastopnika za Klub društev Frank Kačar in Joseph O-korn. Vratar Mike Avsec. Za pregled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na St. Clair Ave. v sobi št. 2 ob .9. uri dopoldne. DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-lic, 33595 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu. Zapadita slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARIN« ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnik Jos. Ponikvar* 27601 Fulierwood IMENIK RAZNIH DRUŠTEV Wasko, tajnik Norbert Ozimek, 3520 E. 110 St., Tel.: MI 1-6645, blagajnik Joseph Zawicki. Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri drugi sv. maši ob 7 uri ziutraj. Vsi katoliški rant j e in možje, bodite tudi člani dr. Najsv Imena. Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Joseph Leksan, 195 — 22nd St. N.W., Barberton, O Tel. Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland 5. Ohio. Prihodnja glavna seja bo. de 4. nedeljo v aprilu 1962 pri Bar-bertonskem klubu v Barberton, O. ST. CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB Predsednik Louis Pike, podpredsednik William Gerl, blagajnik-taj-nik John Truden, 21670 Ivan Ave., RE 1-9593; zapisnikar Frank Bach, Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Frank Ivančič, tajnica Cecilia Valencie, 19315 Mu-skoka Ave. IV 1-1439, blagajničarka Josephine Bradach. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. 1 v SND. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-0C24; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, John Globokar, John Snyder; Arhivar John Snyder. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. šijo vsak zadnji torek v mesecu v AJC na Recher Ave. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica Augusta Slejko; nadz. odbor: Thomas A, Pluth, Rudy Špehar, Vinko Godina. Gospodarski odbor: Predsednik John ' Troha, Joseph Žnidaršič, John Rotar. Ostali direk.: Frank J. Taucher, Josephine Henikman, John Barkovic, George Krancic. poslovodja: John Žigman, tel.: KS 1-9309. Hišnik: Frank Zupančič, IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat, podpred-sed. Michael Lah, blagajnik Frank Mrzlikar, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, Jacob Mejač, Henry Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Frank Šušteršič, Frank Stanonik, Frank Dolinar. Ostali direktorji: Frank Sustersičh, Louis Kosem, Frank Hren, Mrs. Anna Kozel, Frank Matoh. Upravnik: Victor Derling. Seja direktorjev se vrši vsak četrti'petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Mary Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago-vec, zastopnica za SDD Rose Vatovec. Seje so vsalco 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave. UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA Predsednik Franc Jakšič, podpredsednik Jakob Žakelj, tajnik Janez Ovsenik, blagajničarka Marija Prince; odborniki: Matt Intihar, Franc Šega, Edmunt Turk, Alojzij Bajc, Anton Nemec, Alojzij Hribar, Franc Lovšin, Ferdo Gospodaric, Karol Bojc. Telefonska št. EN 1-5926 ali HE 2-0142. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Emi Voider, tajnica Mdena Dolenc, blagajnik Dušan Žitnik; odborniki: Lojze Jarem, Marija Kocjan, Jože Likozar, Zdenka Mejač, Lojze Mišmaš, Miro Odar, Mary Prince, Vid Sleme, Jure Švajger, Blanka Tonkli, Karl Zajec; pevovodja Metod Milač. Pevske vaje so ob nedeljah popoldan, seja pa vsako, drugo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski Zbor Korotan, 1084 E. 74th St., Cleveland 3, Ohio. Tel.: EX 1-1496. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, pod-preds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Biltene,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Za-nisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vs^ko sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Marianne Culkar in Joe Miklus, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Margaret Loucka. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 6207 Schadc Ave. Pevovodja g. Miodrag Savernik, predsednik Stane Osenar, podpredsednica Ančka Sodja, tajnik Alojz Zupan, blagajničarka Lojzka Lončar; odborniki: Jaruška Novak, Janez Kamin, Janez Žakelj; preglednika: Breda Osenar, Matija Lon- čar; referenta za šport; Kristina Selan, Milan Rihtar; gospodar g. Anton Jeglič; posredovalec g. Karl Bonutti. Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Frank Zigman Jr., tajnik Frank Ivančič, 386 High Tee St., Willowick, O., WH 3-2354; bla-gaj. John Barkovic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Vinko Godina, Adelina Cecelich, Rose Kužnik. Seje se vrše 6. marca, 4. junija, 3. sept., 3. dec. 1961 v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Jos. Škabar, Mary Poklar, Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Louis Starman, Maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Zastopniki za delniško sejo AJC: Frank Segulin. Frank Rupert, John Barkovic. Za klub društev Frank Segulin, Vinko Godina, John Barkovic. Seje se vr- Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. SRth St. Tel HE 1-9183; blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki; fohn Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. Nar. Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino tn zdravniško preiskavo. Društvo pla-tuje $200 smrtnlne in $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je $1 mesefi-no. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-laljne Informacije se obrnite na dru-ftvppe zastopnike. DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Duhovni vodja: Rev. Jožef Varga, predsednik France Hren, podpredsednik Milan Jager, tajnica Štefka Simolič, 20300 Goller Ave., tel. IV 1-6791, blagajnik Marjan Kosem, zapisnikarica Mira Adamič, za program Jaka Mejač, Srečo Ga-ser, Avgust Dragar, Ivan Hauptman in Božo Pust, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar Miro Celestina, gospodinja Lojzka Trpin, Pepca Stanonik in Francka Perčič, bara France Kastigar in Lojze Mohar, reditelja Peter Trpin’ in France Stanonik, športni referent Lojze Jarem, mladinski referent Božo Pust, zastopnik za Izseljeniško Zvezo Lojze Šef, nadzorniki: France Zorman, Franček Urankar in Lojze Šef. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v Slovenskem domu na Holmes Ave. SLOVENSKI ODER Predsednik Milan Dolinar, podpredsednica Mary Prince, tajnik Milko Pust, 6612 Št. Clair Ave., tel.: EN 1-3721; zapisnikarica Mimi Mauser, blagajnik Ivan Martinc, gospodar Janez Varšek. Pregledniki: D Janez Ovsenik, 2) Ivan Vidmar, 3) Stane Gerdin, 4) Joža Varšek. Propagandni referent Karel Mauser, posvetovalni odbor: Dolinar Mil3n> Varšek Janez, Karel Mauser, Pavle Intihar, Franček Kolarič, Stane Gerdin. Referent za Zvezo Slovenskih društev: Janez Ovsenik. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO , Predsednik Matt F. Intihar, P9d" predsednik Joseph Penko, tajnica Ann Intihar, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Tillie Bolek, zastopnik Frank Surtz. Nadzorni odbor: Anton Strnad, John Bolek. John Bradač; članski odbor: Joseph A. Kušar, Charles Starman, L°ul® Godec. Zastopniki za klub društev. Charles Starman in John Bradač. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI “SAVA” Predsed. Milan Vrčkovnik, PrV ^ podpredsednica Mija Gaber, dru^ podpredsednik Jože Odar, ^ajh1' ca Mary Kenik, 553 Indian RO:’ Toronto 9, Ont, blagajničarka M1' lena Dolenc, 1166 E. 72 St., EN 6916.