Leto XXV».
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), *a pol leta :>0 lir, za četrt leta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži sev Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
w
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka 74.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tei. 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 33 -0X Rokopisov ue vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.963.
Izhaia
vsak torek in oetek
Liubliana, torek 12. septembra 1944
Preis - Česa L 0*80
Odredba o zapori prosa
Na osnovi naredbe o zapori vseh živil in krmil z dne 2. marca 1944, Službeni list št. 41/16 d z 1944, se odreja:
li. Vse zaloge prosa, njegovi izdelki kakor tudi njegove mešanice se postavljajo pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani.
Izvzete od zapore so tiste količine pri pridelovalcu, ki so mu Potrebne za posetev in domačo porabo.
2. Količine, ki so postavljene pod zaporo, prevzame Pokrajinski prehranjevalni zavod po uradno določenih cenah.
3. Prekrški te odredbe se kaznujejo po določbah § 4. naredbe o zapori vseh živil in krmil z dne
2.	marca 1944.
4. Odredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu Sefa pokrajinske upravo v Ljubljani.
Ljubljana dne 7. sept. 1944. Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani: direktor Graf nar Ivan
Cene trboveljskemu premogu
Trboveljska premogokopna družba in Prometni zavod za premog v Ljubljani sta z vlcgo 31. avgusta 1944 zaprosila za odobritev cene za uvoženi trboveljski premog.
Na podstavi čl. 1 naredbe proti navi janju cen, št. 19 z dne 1. marca 1944 je pokrajinska uprava odobrila' Trboveljski premogokopnd družbi v Ljubljani naslednje najvišje cene za uvoženi trboveljski premog:
Cene za razdeljevalce-grosiste: Za 1 tono franko železn. postaja Zalog—meja: kosovec 354.35 Lire, kockovec 348.50 lire, orehovec 313.35 Lire, grahovec 289.95 lire, zdrob 206.50 lire, prah 243.05 lire; m 1 tono franko vagon Ljubljana; kosovec 376.30, kockovec 370.40, Orehovec 335.30, grahovec 311.85, zdrob 288.40 in prah 265 Mre.
Cene za trgovce - detajliste; za 1 tono: kosovec 499.60, kookovec 492.50, orehovec 450.40, grahovec 422.20, zdrob 394.10, prah 365.95 lire!
Vse gornje cene se razumejo vključno javne dajatve brez tehta-rine. Pri dobavah javnim ustanovam se Smejo zaračunati državne takse posebej. Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku.
. Vsako neposredno ali posredno Zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih Predpisih.
Statistična služba gospodarskih podietii
Usnje in obutev v Romuniji
Romunski državni urad za usnje po-.pisuje v tovarnah ia delavnicah zaloge usnja in obuval. Lani so uvozili velike zaloge usnja in sintetičnih podplatov. Od uvoza usnja je prišlo 55#/o Ha Bolgarijo, 38®/» na Švedsko, 6®/» na Slovaško, :-S°/o na Nemčijo, 450.000 kg sintetičnih podplatov pa so dobili iz Nemčije in Švedske. Za civilno prebivalstvo je bilo doma izdelanih 617.000, Uvoženih ipa 212.000 parov čevljev.
Gospodarski list »Bursa« piše, da Predstavljajo doma izdelani čevlji sa->iio 17°/o teoretične domače potrebe °butve. Povprečno so lanj mesečno izdelali 28.998 parov moških, 11.387 pa-Jov ženskih in 10.075 parov otroških ev]jev ter v celem letu še 720.000 pa-f°y opank. Na razpolago je bilo pri-iižno 1 milijon obuval.
Tudi pri nas aktualno vprašanje raznih statističnih podatkov, ki jih zahtevajo oblasti od gospodarskih podjetij, je dalo reviji »Intemationa-ler Holzmarkt« povod za uvodnik, ki 1)0 zanimal tudi naše gospodarske ljudi in iz katerega posnemamo naslednje:
Zlobni jeziki trde, da so tri vrste laži: laž iz dobičkaželjnosti, laž v stiski in — statistika. Praktični gospodarski ljudje bi to trditev kar pozdravili, ker je znano, da podjetja tožijo o povodnji raznih vprašalnih ]>ol, ki jih morajo izjjolnjevati in ki so zidaki za statistiko.
Ta splošni klic po omejitvi teh vprašanj je zelo razumljiv, ker nima danes nihče ne časa ne zadosti delovnih moči, da ne bi občutil odgovarjanja na la vprašanja kot težko breme. To tem bolj, ker si mnogi praktiki niti misliti ne morejo, kakšen smisel morejo imeti vse te pisarije. Jeze se nad tem nepotrebnim delom in nad to »papirnato vojno«, čeprav bi mogli pomisliti, da se resni ljudje vendar ne bodo brez razloga bavili x industrijskimi poročili in s statistiko. Poleg tega pa so tudi oblasti, tako kot prvi minister za oboroževanje in vojno industrijo, prepovedale vsako povpraševanje po podjetjih, kjer gre tudi drugače.
To delo torej mora imeti svoj smisel in prizadeti bodo laže odgovarjali na vprašanja, če se bodo zavedali, zakaj so takšna {»vpraševanja potrebna. Zato jim podajamo malo pojasnila.
Živimo v času najostrejšega gospodarjenja z vsemi življenjskimi potrebščinami. Živimo naravnost v dobi kontingentov in dodeljevanja. Že zasebniku je natančno predpisano, koliko sme zaslužiti, kupiti in potrošiti, kako dolgo in kje mora delati. Samo po sebi se razume, da so podjetja od te omejitve njih naravne svobode gibanja še bolj prizadeta. Kajti obratom se natančno kontingentirajo in dodeljujejo ne le delovne sile, energija, proizvajalna sredstva in surovine, temveč se jim tudi predpiše, kaj in koliko morajo proizvesti. Mnogim obratom pa se celo predpišejo način proizvodnje, dobavni roki in cene. Da je to ostro dirigiranje potrebno, pač večina gospodarskih ljudi uvideva, le malokateri pa mislijo na to, kako se more to načrtno vodenje izvesti tako dobro, da je sovražno inozemstvo označilo ta gospodarski sistem kot »nemški gospodarski čudež«.
Jasno je, da vodenje gospodarstva brez natančnega poznanja obratnega procesa ni mogoče. Da navedemo samo primer nakupne nakaznice za rezan les. Te nakaznice so se uvedle, da se pičla surovina les, ki pa je za vojno gospodarstvo silno važna, zagotovi za končno izdelavo, ki je v resnici vojnovažna. To se more doseči le na ta način, da dobe lesne nakupne nakaznice samo oni lesni potrošniki, ki brez tega lesa ne morejo delati. Če bi imeli lesa v izobilju, bi bilo vse vprašanje hitro rešeno, tako pa se morajo te nakupne nakaznice:
1. izdati v količini, ki ustreza proizvedeni celotni količini rezanega lesa in
2. se smejo dati potrošniku samo toliko, kolikor potrebuje za izpolnitev svoje proizvodnje.
Da se more to doseči, morajo oblasti, ki vodijo gospodarstvo, vedeti naslednje:
1. Koliko rezanega lesa bo dalo gozdno gospodarstvo?
2. Kako velike so zaloge tega lesa?
3. Kako napreduje sečnja?
4. Kako se odvaža les iz gozda v obrate?
5. Kako velike so zaloge rezanega lesa pri predelovalcih in potrošnikih?
6. Koliko rezanega lesa se dejansko tekoče izdela?
7. Kako visoka so še naročila pri proizvajalcih rezanega lesa?
8. Kako je z delovno silo v podjetjih?
Samo če je vse to znano, se ve, koliko nakaznic se sme izdati, na kakšne količine se more računati in kaj je treba storiti, da se ev. težave odpravijo. Na vsak način pa je jasno, da ni mogoče pogrešati pravočasnih obvestil: o napovedi sečnje, o izkazu izvršene sečnje, o odpeljanem surovem lesu, o obstoječih zalogah rezanega in okroglega lesa, o proizvedenih količinah rezanega blaga, o prejetih naročilih in o zaposlitvi obrala.
Vsi ti podatki služijo torej zelo važnemu namenu in pravilna in pravočasna oskrba oboroževalne industrije zavisi v veliki meri od pravilnosti podanih obvestil. Podobne primere pa bi mogli navesti tudi za vsako drugo gospodarsko panogo.
Vsakdo sme biti prepričan, da se na osrednjih mestih stori vse potrebno za olajšanje tega dela podjetjem. Zato je: 1. prepovedano brez dovoljenja statističnega osrednjega odbora zahtevati od podjetij novih ]X)datkov ali pa spreminjati formularje že izvršenih povpraševanj. 2. Podjetjem je prepovedano odgovarjati na vprašanja, ki jih ni dovolil osrednji urad.
3.	Še veljavna povpraševanja se vedno prouče, če so še potrebna.
Gleda se tudi na to, da se pre-
preči dvojno povpraševanje ]>o podjetjih. Poskrbelo pa se je tudi, da se je uredila poročevalska služba gozdnega in lesnega gospodarstva po enotnih vidikih, da je s tem zajamčeno, da se ne bodo podjetja brez potrebe spraševala po podatkih in da se ne bo stavilo nobeno vprašanje pogosteje kakor pa je potrebno.
Iz vseh teh izvajanj se vidi, da bodo podjetja obvarovana pred nepotrebnim vpraševanjem. Podjetja naj bodo prepričana, da so vsi zahtevani podatki za vojno industrijo nujni. Zato pa morajo tudi podjetja na stavljena vprašanja odgovarjati po resnici. Dosedaj se še niso kontrolirali poslani odgovori, ker je obveljalo načelo drž. ministra Speera, da se z apelom na uvidevnost in sposobnost nemškega obratnega voditelja več doseže ko pa s sistemom kontroliranja in kaznovanja. Izkušnja je tudi poli aila pravilnost tega stališča.
Končno bodi še .pripomnjeno, da z rastočo obremenitvijo totalne vojne pridobivajo na pomenu ukrepi za načrtno vodenje gospodarstva. S tem pa naraščajo tudi zahteve do industrij ske poročevalske službe. Pravočasno in pravilno odgovarjanje na stavljena vprašanja dobiva vedno večji pomen in zato bi bilo želeti, da bi zaradi ravnodušnosti in nemarnosti povzročene napake izginile, da bi bil dobljeni statistični material v resnici dobro orodje za vodenje gospodarstva.
Tu obdelani problem se tiče vseh gospodarskih panog, a je življenjsko važen tudi za vse dežele evropske celine.
Kako bo po volni s preskrbo sladkorja
»Neues Wiener Tagblatt« piše, da v zadnjem času razni švicarski listi domnevajo, da bo (K) vojni ves svet nekaj časa občutil pomanjkanje sladkorja. S tem pomanjkanjem je treba baje računati z vso gotovostjo. »Neues Wiener Tagblatt« meni, da so take vesti inspirirane iz Londona zaradi tega, da bi se popularizirali in uveljavili načrti, ki jih dela Mednarodni svet za sladkor v Londonu o povojni razdelitvi sladkornih presežkov raznih produkcijskih dežel. Londonski sladkorni svet je na svoji zadnji seji razkril nakano, da sploh ne misli na pravilno razdelitev sladkornih presežkov, temveč da nameravajo presežke sladkorja iz produkcijskih dežel izvažati samo v nekatere najbližje dežele, kjer sladkorja primanjkuje.
Trditve in domneve, da bo po vojni sladkorja primanjkovalo, je ovrgel statistični urad nemške sladkorne industrije F. O. Licht v Magdeburgu, ki po svojem strokovnem znanju pač ne zaostaja za londonskim sladkornim svetom. 0 svetovni proizvodnji in preskrbi sladkorja je podal naslednjo izjavo:
Edino veliko produkcijsko področje, čigar sladkorna industrija je zaradi vojnih dogodkov občutno trpela, je Sovjetska unija. Tudi na Filipinih in na Javi je prišlo do večjih omejitev pri proizvodnji sladkorja. Ni treba pa misliti, da je produkcijska kapaciteta te sladkorne industrije že tako omejena, da po potrebi v doglednem času ne bi bilo mogoče znatno zvišati njene proizvodnje. Ne glede na to pa se je proizvodnja sladkorja v vrsti čezmorskih dežel, ki pridejo v poštev
kot izvoznice sladkorja, močno povečala. To velja predvsem' za Kubo.
Produkcijska kapaciteta evropske sladkorne industrije je doslej v bistvu neprizadeta in pridelovanje sladkorne repe v Evropi se je obdržalo na višini mirne dobe. Svetovna proizvodnja sladkorja 1943./44., o kateri sicer ni točnih podatkov iz vseh dežel, se ne razlikuje močno od predvojnih let, že zbrani podatki in napovedi za 1. 1944./45. pa ne kažejo, da bi se svetovna proizvodnja mogla močno znižati.
V vseh deželah, ki pridelujejo sladkorno repo ali sladkorni trst, si že od začetka vojne prizadevajo, da bi obdržali sladkorno proizvodnjo na primerni višini. To se je tudi posrečilo. Ker je tako proizvajalni sektor povsod v redu, ne moremo domnevati, da bi se po končanih sovražnostih na svetu občutilo pomanjkanje sladkorja. To bi se utegnilo zgoditi le tedaj, če bi bila še med novimi vojnimi dogodki produkcijska kapaciteta svetovne sladkorne industrije bistveno prizadeta.
Tako F. O. Licht zaradi izvirnih ali podtaknjenih domnev o povojnem svetovnem pomanjkanju sladkorja! Ovr-žene domneve so zanimive zaradi tega, ker se je pri njih izkazalo, da je Mednarodni svet za sladkor v Londonu sploh še pri življenju in da namerava svoje udejstvovanje nadaljevati. Najprej je skušal po svetu razširiti skrb in bojazen, da bo po vojni premalo sladkorja, potem pa so se same od sebe razkrile njegove nakane kot nepravilne povojne sladkorne razdelitve. Iz tega bi se dalo tudi skle-
pati, da hočejo v Londonu po vsej sili obdržati stari mednarodni dogovor o sladkorju, ki je bil pred dvema letoma brez pristanka in soglasja mnogih producentov sladkorja podaljšan do 31. avgusta 1944.
Statistični urad v Buda-pešti
Ob svoji 75-letnici je izdal Statistični urad v Budapešti obširno publikacijo o svoji zgodovini, razvoju in delu-Loto 1869., ko je bil ustanovljen, je mejnik v gospodarskem in javnem življenju madžarskega glavnega mesta, ker so bile izvedene nekatere koristne reforme. Po enem letu svojega obstoja je statistični urad že izvedel ljudsko štetje in potem so se od leta do leta povečavale njegove naloge, ki so se zdaj močno razširile tudi v socialno smer, ker je statistični urad postal središče vsega socialnega skrbstva. Že od nekdaj izdaja statistični urad svoja obširna letna poročila, nad 20 let pa že izhaja njegov vestnik, ki objavlja važne podatke iz vseh panog go-sjMKlarstva,
Preproge iz stanične volne
Proizvodnja stanične volne je v Evropi žie presegla 500.000tonsko mejo ter je že dosti večja ko proizvodnja umetne svile. Zaradi tega je treba uvesti nove načine njene uporabe. Prof. Krauch, predsednik nadzornega odbora I. G. Far-benindustrie, je objavil v vestniku Nemške trgovinske zbornice na Danskem daljšo razpravo o novih načinih uporabe stanične volne. Predvsem je priporočal izdelovanje preprog iz stanične volne. Preproge iz stanične volne so tako trpežne ko volnene, imajo pa tudi to prednost, da jih molji ne razjedo.
Umetna vlakna se sploh v vsa-kem pogledu izpopolnjujejo in bodo kmalu pri proizvodnji najrazličnejših potrošnih predmetov tak-> uporabljiva in toliko vredna ko naravna vlakna.
Francija pred gospodarsko krizo
Po posebnem poročilu lista »Tribune de Geneve« grozi od zaveznikov zasedeni Franciji katastrofalna gospodarska kriza. Zaradi pretrganih stikov z Nemčijo so francoske tovarne brez surovin in naročil, da gr oz j velikanska brezposelnost, »Osvobodilni odbori« zahtevajo od tovarn, ki so omejile obratovanje, da ne odpuste1 nobenega delavca. Če to ni mogoče, naj se začno javna dela. Od javnih del pa si ne obljubljajo dosti, ker zahtevajo od tovarn, da plačajo delavcem mezde v naprej.
Težaven položaj angleškega kmetijstva
Angleško kmetijstvo je po mnenju angleških strokovnjakov danes v največji krizi. Ker se mora zaradi zaposlenosti ladij za vojne namene uvoz živil vedno bolj omejevati, bi morala domača kmetijska proizvodnja tembolj narasti. Kmetijski minister Hudson zahteva zato, da se mu dodeli novih 300.000 ha aemlje za obdelavo. Nihče pa ne ve, kje naj bi se ta zemlja dobila. Kar jo je še proste, je revna in malo donosna. Poleg tega se je zelo veliko zemlje — in večinoma najboljše — porabilo za letališča. Vrhu vsega pa zelo primanjkuje delovnih sil. Produkcijski načrt za leto 1944. predvideva bistveno povečanje delovnih sil. Položaj angleškega kmetijstva postaja talko v resnici že brezizhoden.
Poravnajte naročnino!
Btran 2.
■MHMnNBm MfST/
»TRGOVSKI LIST<, 12. septembra 1944.
Štev. 74.
t Miroslav Ambrožič
V četrtek je umrl v Ljubljani bivši tiskamiški ravnatelj g. Miroslav Ambrožič, ki ga je širša naša javnosti poznala in cenila kot tiskarniškega strokovnjaka in voditelja nekdanjih telovadnih organizacij.
Rodil se je 17. julija 1885. v Kranju, izučil se je v Kranju, kjer je deloval kot stavec in faktor, kot ravnatelj pa je vodil tiskarno Edinosti v Trstu in potem dolga leta Delniško tiskarno v Ljubljani. V svoji stroki ni bil samo praktični strokovnjak, temveč tudi dober pisatelj. Izdajal in urejeval je revijo »Slovenski tisk« in spisal knjigo »Tiskarstvo«, ki je najboljše delo v slovenski tiskamiški stroki.
Miroslav Ambrožič bo ostal v častnem spominu, ki si ga je zaslužil s strokovnim in javnim delom ter tudi s svojim lepim značajem.
Švedska	težka
Gostilničarski vestnik
Na j višje cene za vino
Na j»odstavi čl. 1. naredbe proti navijanju cen št. 19 z dne 1. marca 1944 (Sl. list št. 63/22 iz 1944) so bile z odločno določene uradoma naslednje najvišje cene za 1 liter:
1. domača navadna nesortna vina (cviček, črnina) 1 hl° = 3'— lire,
2. domača sortna vina 1 hl° = 3-30 lire franko klet prodajalca-producenta, brez trošarine.
Vsako neposredno ali posredno zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih.
Zoper te odločbe ni pritožbe.
Po pooblastilu prezidenta načelnik XI. oddelka: inž. France Mcžan s. r.
Vinska trgovina ]'» • in steklenice
»N. Wiener Tagblatt« poroča, da (povzroča pomanjkanje steklenic vinski trgovini vedno večje ovite. Mnoge tvrdke ne bodo mogle svojih proizvodov spraviti v promet, če ne bo nazaj praznih steklenic. Najmanj 5°/o steklenic se tudi v normalnih razmerah razbije, zdaj pa iz oddaljenih frontnih odsekov steklenic sploh ni mogoče dobiti nazaj, največ škode in ovir pa povzroča samovoljno prilaščanje steklenic, ki se je zelo razpaslo. Vsa tekoča nova proizvodnja steklenic lahko prevzame samo kakih 15 °/o srednjega vinskega pridelka in če ne l»o mogoče urediti rednega vračanja praznih steklenic, bo vinska trgovina v velikih težavah.
Nova telefonska številka Združenja trgovcev v Ljubljani je sedaj 25-02.
Cilj švedske industrijske politike je že od začetka vojne v prvi vrsti ta, da bi proizvodnja železa in jekla obdržala ali pa celo prekoračila svojo višino. Ta naloga je težka, ker je Švedska močno navezana na uvoz premoga in koksa. Z večjo uporabo lesa in šote se je ta uvoz le malo skrčil in če ne bi bilo nemških dobav premoga in koksa, bi bila švedska industrija v zelo težkem položaju. Druga velika ovira pa je pomanjkanje delovnih moči, zaradi katerega so morale tudi nekatere železarne skrčiti svoje obrate.
Pri vseh težavah pa se da kapaciteta jeklarn in železarn izkoriščati skoraj v polni meri. Produkcijski obseg se je lani in v prvi polovici letošnjega leta celo nekoliko razširil. V Nemčijo bodo tudi letos izvozili toliko železa in jekla ko lani, nemške dobave premoga
in koksa pa so tudi ostale skoraj na višini prejšnjega leta. Koksa bo sicer nekoliko manj, zato pa bo več premoga.
»Donauzeitung« navaja naslednje spremembe produkcijskega indeksa švedske težke industrije (železo, jeklo, stroji): 1. 1939. — 124, 1. 1940. — 130, 1. 1941. — 131, 1.	1942.	—	139,	1.	1943.	—	143,
1.	četrtletje	1944.	— 144.	V sami
strojni industriji pa se je indeks spreminjal takole: 1. 1939. — 143, 1.	1940.	—	148,	1.	1941.	—	152,
1.	1942.	—	164,	1.	1943.	—	166,
1. četrtletje 1944. — 165. Povprečna predvojna letna proizvodnja železa je bila okrog 1 milijona ton, kar ustreza približno domači porabi.
Obrati švedske' težke industrije dobivajo premog in koks v višini 30°/o predvojne potrošnje.
Zmanjšani dobički
industriie je v
Letno poročilo koncerna US Steel Corporation naglaša, da se rentabilnost industrije jekla v USA v zadnjih dveh letih občutno zmanjšuje. V primer sta navedena v milijonih dolarjev promet in čisti dobiček petih velikih -družb v letih 1943. in 1942.
promet 1943.	1942.
US Steel Corporation 1976.84 1862.95 Bethlehem Steel Corp. 1902.82 1495.67 Republic Steel Corp. 549.06	517.89
National Steel Corp. 256.17	219.85
Jones & Laughlin 280.68	234.98
4965.57 4331.34
čisti dobiček 1943.	1942.
US Steel	Corporation	63.45	71.75
Bethlehem Steel Corp. 32.12	25.39
Republic	Steel Corp.	12.01	‘17.15
National	Steel Corp.	11.70	11.93
Jones &	Laughlin	9.51	10.14
128.79	135.86
Lanska proizvodnja surovega jekla se ceni pri prvi družbi na 30.54, pri drugi na 13.02, pri tretji na 8.65, pri četrti na 4, pri peti pa na 5.12 milijona ton. Pri vseh teh družbah in tudi pri mnogih drugih, ki jih poročilo ne navaja, pa je bil lani promet zvišan, dobiček pa znižan. Proizvodnja nave-
denih in tudi večine nenavadenih družb se je lani prej zvišala ko znižala ter je gotovo nad povprečjem zadnjih 5 let, do neugodnega razmerja med prometom in dobičkom pa je prišlo zaradi tega, ker že tri leta davki, mezde in stroški močno naraščajo, dočim so ostale cene jekla na višini, katero so dosegle že meseca aprila 1941.
Industrija jekla zahteva, naj se cene zvišajo tako, kakor so se zvišali produkcijski stroški.
Obrtniški vestnik
Odsek za obrtništvo Združenja in-dustrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine posluje za stranke v Čopovi
ulici 1 od 8. do 1413. in od 16. do
18. ure.
Parfumerija
Nada"
— Frančiškanska 3
//
Slast
Oblačilna industrija in domače delo
Pri nemški mobilizaciji delovnih moči igra važno vlogo tudi organizacija vojnega domačega dela, ki ga prostovoljno opravljajo one osebe, ki ne spadajo v obvezno delovno službo. Doma se opravljajo in dovršujejo dela, ki ne zahtevajo posebnega znanja in tehničnih sredstev. Z delom, ki se opravi doma, se razbremeni industrija in ta razbremenitev je tem večja, čim bolj natančno se razdeli delo med industrijskim obratom in domom, oziroma med obra-
tom in občestveno delavnico, ki vodi in nadzira domače delo.
Organizacija vojnega domačega dela se že izvaja in najprej je bila izvedena razdelitev! dela med obratom oblačilne industrije in domom. Iz obratov oblačilne industrije so bila izločena vsa preprosta in enostavna dela, ki‘se lahko izvršujejo doma. To so predvsem preprosti oblačilni predmeti, ki se šivajo z roko, domačemu delu pa bodo prepuščena, tudi že prikrojena oblačila, da se sešijejo s stroji, ki jih dobe na razpolago ustanovljene občestvene delavnice.
Csnarniitvo in zavarovaist¥d
Iz poslovanja zadružnih denarnih zavodov v Protektoratu
Ob zaključku lanskega leta so imeli vsi zadružni denarni zavodi Protektorata 21.78 milijarde kron vlog. Od tega je prišlo na splošne zadruge 11.7, na kmetijske zadruge pa 10.08 milijarde kron. V prvi polovici letošnjega leta so se hranilne vloge zvišale za 557 milijonov kron, vloge na tekoči račun pa za 820 milijonov kron, dočim so se posojila znižala za okrog 1 milijardo na 4.06 milijarde kron.
Prave hranilne vloge izvirajo po večini iz obrta in trgovine, znatno znižanje posojil pa je dokaz, da se je predvsem zboljšal gmotni položaj obrtnikov in trgovcev, ki imajo med članstvom kreditnih zadrug večino.
100 frankov samo 1.25 dolarja. Vzrok je v glavnem v tein, ker ni nikake jasnosti glede invazijskega franka.
Obtok bankovcev je v Romuniji dosegel 30. junija 212 milijard lejev in je v primeri z dotokom 31. decembra 1943. narasel za 52 milijard lejev ali za 32 %>.
Kanadske terjatve proti Angliji so
naraščale v vojnih letih takole: leta j 1939. so znašale 163, leta 1940. 423, leta 1941. 804, leta 1942. 1240, leta 1943. pa 1708 milijonov kanadskih dolarjev. Letos so se neplačane kanadske terjatve proti Angliji znova zvišale.
i reisier
Neprostovoljna zavarovalna konjunktura
Zavarovanje proti škodam je v Angliji v znaku »V 1«. S pojavom letečih bomb dosegajo zavarovalnice rekordne zaključke. Dnevno se sklene za dva milijona funtov zavarovanj, torej več ko 60 milijonov funtov na mesec, dočim se je sklenilo ob začetku vojne mesečno zavarovanj le za 5 do 10 milijonov. Gre večinoma za zavarovanja po shemi 1000 :1. Za vsak šiling premije se plača zavarovalna zaščita za 100 funtov. Večje število podjetij je sklenilo takšna zavarovanja za svoje nameščence, da bi kljub akciji V1 ostali v Londonu.
V Zagrebu so se začela pogajanja radi ustanovitve obrtne banke, ki bi poslovala za vso hrvatsko ozemlje.
Tečaj francoskega franka je v zadnjem času znova padel in se dobi za
Pinter & Lenard
Rudolf Radovan
|	tapefnilc
Ljubljana — Mestni trg štev. 13
Juvelir ALOJZIJ FUCHS Juvelir
Ljubljana — Selenburgova ulica štev. 5
I Cuznar Stane
trgovina z galanterijo
\ Ljubljana — Frančiškanska ulica 4 j
LJUBLJANA
Dalmatinova ulica
Vpisi:
Tovarna čevljev Krisper, družba
z o. z., Ljubljana. Obratni predmet: Izdelovanje in predelovanje čevljev, nakup, prodaja, izdelovanje in predelovanje drugega blaga obutvene stroke, nakupovati in prodajati vse za to stroko potrebne stroje ter opravljati vse posle, ki služijo namenu podjetja. Družba sme ustanavljati tudi podružnice. Osnovna glavnica v višini 300.000 lir je vplačana v gotovini.' Poslovodje: Krisper Erik in dr. Hudovernik Josip, oba v Ljubljani. Družbo zastopa po en poslovodja ali en prokurist samostojno.
C
k
Gospodarske vesti
C)
ni
št
gl
ra
m
P«
H
li
ci
in
re
Lj
Vi
1J*
na
Vi
Iji
V Madžarski zvezi sadnih izvoznikov organizirani sadni izvozniki eo ustanovili zavarovalnico za sadni izvoz, ki naj zlasti poravna izvoznikom škodo, ki bi nastala zaradi od vojne povzročene zakasnitve sadnih transportov. Članstvo v novi zavarovalnici je za vse sadne izvoznike Obvezno. Vsak sadni , izvoznik plača kot premijo 4 odstotke : izvozne vrednosti sadja.	j	ul
Pri Židih na Madžarskem zaseženo > tri tekstilno blago se ceni na 10 milijonov pr pengo. To blago »e ibo sedaj razdelilo med potrošnike, v prvi vreli med rudarje.
Srbski ministrski svet je izdal na-
da
Sli
Čl
to\
niš
zvj
bn
ha
bn
mi
Sit
ve:
SCHKEIDER t VEROVSEK
Trgovina z železnino
L I U B L I A N A
fU DROBHB
N« DEBELO
et te
redbo, po kateri ’je zadružništvo pod- up laga za V6e srbsko narodno, socialno, duševno, kulturno im gospodarsko življenje. Potrebam lin interesom zadružništva gre prednost pred vsemi drugimi.
Španska tovarna za strojila Extrac-tos Curtientes del Norte de Espana, ki je bila kot prva tovarna proglašena kot podjetje v nacionalnem interesna, je začela obratovati. Letna kapaciteta tovarne znaša zaenkrat 12.000 ton strojil iz kostanjevega lesa. S to količino se more ustrojiti 3000 ton usnija, ne da .bi bilo treba uvoziti strojila a* inozemstva.
Tobačne nasade so na Nizozemskem zelo povečali. Napravili eo mnogo po-Rkusov, katere tobačne vrste bd na. Nizozemskem najbolj uspevale. Letos 111 pa tobačna žetev zelo slabo kaže, ker je bilo vreme spomladi in poleti neugodno.
Na Švedskem so iz oljnih rastlin pridobili lani 11.300 ton surovega olja in skoraj 24.000 ton močne krme. Leta 1941. »o pridobili 1600 oziroma 4300 t. Švedska 'industrija margarine je mogla iz domače proizvodnje olja kriti 43 odstotkov svoje proizvodnje.
Na Švedskem je 05 odstotkov potrošnje vse proizvodnje živil raciomi-ranih. Kljub temu pa je potrošnja narasla za približno 8 odstotkov. Nj pa se povečal zaslužek trgovcev, ker 60 CV( morali trgovci zaradi1 Vomplicdirenegi sistema nakaznic nastaviti nove tnoffi-števdlo trgovcev ee je v zadnjem letu povečalo od 13.356 na 13.875.
Pet milijonov ljudi bo v USA po vojni brezposelnih. Tako napoveduje zavod za proučevanje gospodarstvo USA Business Service, Sd' ga finansirajo poslovni ljudje VVallstreeta.
Tri petine letošnje žetve banan v Zapadni Indiji morajo zažgati, ker primanjkuje ladij za prevoz Ibauan.
Avstralski ministrski preds. Curtia je izjavil, da potrebuje Avstralija v prihodnjih mesecih najmanj 52.000 novih delavcev, če hoče vzdržati svojo proizvodnjo na dosedanji višini. Ničiti druge pomoči, kakor da da te delavce vojaka.
ie!
ter
Ivan	Ja
I Ljubljana, Miklošičeva 4 — Telefon 33-01
m
m
m
a
Barve, lalii, lirnež in steklarski kM
Ke
«lo
Čitajte »Trgovski list«/
t>o,
Kis
[a. r 1
baj
&b!
K)
iri
   ..................■•■iiiiianmuK,
j FR. P. ZAJEC j
izprašan optik in urar
mi
'bi
‘is:
ioli
lu.
H
Ljubljana, Stritarjeva ulica 8 — Tal. 44-8S (pri trlmustovlu)
V
Tef
*t<
bo
ati
»llr a-- Kensartium »Trgovski list« a is Verlag - Za konzorcij »Trgovski Ust« kot izdajatelj: dr Ivan Pless - Schriftleiter - Urednik: Aleksander Železnikar - Ftr die Druekarei »Merkur« A. G. -
Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.
Olj
“ih
ele