Zbornik 23. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŻBA Zvezek F Proceedings of the 23rd International Multiconference .si INFORMATION SOCIETY Volume F .ijsI S http://is Ljudje in okolje 20 People and Environment 20 Uredili / Edited byJanez Malačič, Tomaž Ogrin, Matjaž Gams 7. oktober 2020 / 7 October 2020 Ljubljana, Slovenia Zbornik 23. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2020 Zvezek F Proceedings of the 23rd International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2020 Volume F Ljudje in okolje People and Environment Uredili / Edited by Janez Malačič, Tomaž Ogrin, Matjaž Gams http://is.ijs.si 7. oktober 2020 / 7 October 2020 Ljubljana, Slovenia Uredniki: Janez Malačič Ekonomska fakulteta, Ljubljana Tomaž Ogrin Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Matjaž Gams Odsek za inteligentne sisteme Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Založnik: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Priprava zbornika: Mitja Lasič, Vesna Lasič, Lana Zemljak Oblikovanje naslovnice: Vesna Lasič Dostop do e-publikacije: http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety Ljubljana, oktober 2020 Informacijska družba ISSN 2630-371X Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=33150723 ISBN 978-961-264-196-2 (epub) ISBN 978-961-264-197-9 (pdf) PREDGOVOR MULTIKONFERENCI INFORMACIJSKA DRUŽBA 2020 Triindvajseta multikonferenca Informacijska družba (http://is.ijs.si) je doživela polovično zmanjšanje zaradi korone. Zahvala za preživetje gre tistim predsednikom konferenc, ki so se kljub prvi pandemiji modernega sveta pogumno odločili, da bodo izpeljali konferenco na svojem področju. Korona pa skoraj v ničemer ni omejila neverjetne rasti IKTja, informacijske družbe, umetne inteligence in znanosti nasploh, ampak nasprotno – kar naenkrat je bilo večino aktivnosti potrebno opraviti elektronsko in IKT so dokazale, da je elektronsko marsikdaj celo bolje kot fizično. Po drugi strani pa se je pospešil razpad družbenih vrednot, zaupanje v znanost in razvoj. Celo Flynnov učinek – merjenje IQ na svetovni populaciji – kaže, da ljudje ne postajajo čedalje bolj pametni. Nasprotno - čedalje več ljudi verjame, da je Zemlja ploščata, da bo cepivo za korono škodljivo, ali da je korona škodljiva kot navadna gripa (v resnici je desetkrat bolj). Razkorak med rastočim znanjem in vraževerjem se povečuje. Letos smo v multikonferenco povezali osem odličnih neodvisnih konferenc. Zajema okoli 160 večinoma spletnih predstavitev, povzetkov in referatov v okviru samostojnih konferenc in delavnic in 300 obiskovalcev. Prireditev bodo spremljale okrogle mize in razprave ter posebni dogodki, kot je svečana podelitev nagrad – seveda večinoma preko spleta. Izbrani prispevki bodo izšli tudi v posebni številki revije Informatica (http://www.informatica.si/), ki se ponaša s 44-letno tradicijo odlične znanstvene revije. Multikonferenco Informacijska družba 2020 sestavljajo naslednje samostojne konference: • Etika in stroka • Interakcija človek računalnik v informacijski družbi • Izkopavanje znanja in podatkovna skladišča • Kognitivna znanost • Ljudje in okolje • Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij • Slovenska konferenca o umetni inteligenci • Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi Soorganizatorji in podporniki konference so različne raziskovalne institucije in združenja, med njimi tudi ACM Slovenija, SLAIS, DKZ in druga slovenska nacionalna akademija, Inženirska akademija Slovenije (IAS). V imenu organizatorjev konference se zahvaljujemo združenjem in institucijam, še posebej pa udeležencem za njihove dragocene prispevke in priložnost, da z nami delijo svoje izkušnje o informacijski družbi. Zahvaljujemo se tudi recenzentom za njihovo pomoč pri recenziranju. V 2020 bomo petnajstič podelili nagrado za življenjske dosežke v čast Donalda Michieja in Alana Turinga. Nagrado Michie-Turing za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe je prejela prof. dr. Lidija Zadnik Stirn. Priznanje za dosežek leta pripada Programskemu svetu tekmovanja ACM Bober. Podeljujemo tudi nagradi »informacijska limona« in »informacijska jagoda« za najbolj (ne)uspešne poteze v zvezi z informacijsko družbo. Limono je prejela »Neodzivnost pri razvoju elektronskega zdravstvenega kartona«, jagodo pa Laboratorij za bioinformatiko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani. Čestitke nagrajencem! Mojca Ciglarič, predsednik programskega odbora Matjaž Gams, predsednik organizacijskega odbora i FOREWORD INFORMATION SOCIETY 2020 The 23rd Information Society Multiconference (http://is.ijs.si) was halved due to COVID-19. The multiconference survived due to the conference presidents that bravely decided to continue with their conference despite the first pandemics in the modern era. The COVID-19 pandemics did not decrease the growth of ICT, information society, artificial intelligence and science overall, quite on the contrary – suddenly most of the activities had to be performed by ICT and often it was more efficient than in the old physical way. But COVID-19 did increase downfall of societal norms, trust in science and progress. Even the Flynn effect – measuring IQ all over the world – indicates that an average Earthling is becoming less smart and knowledgeable. Contrary to general belief of scientists, the number of people believing that the Earth is flat is growing. Large number of people are weary of the COVID-19 vaccine and consider the COVID-19 consequences to be similar to that of a common flu dispute empirically observed to be ten times worst. The Multiconference is running parallel sessions with around 160 presentations of scientific papers at twelve conferences, many round tables, workshops and award ceremonies, and 300 attendees. Selected papers will be published in the Informatica journal with its 44-years tradition of excellent research publishing. The Information Society 2020 Multiconference consists of the following conferences: • Cognitive Science • Data Mining and Data Warehouses • Education in Information Society • Human-Computer Interaction in Information Society • International Technology Transfer Conference • People and Environment • Professional Ethics • Slovenian Conference on Artificial Intelligence The Multiconference is co-organized and supported by several major research institutions and societies, among them ACM Slovenia, i.e. the Slovenian chapter of the ACM, SLAIS, DKZ and the second national engineering academy, the Slovenian Engineering Academy. In the name of the conference organizers, we thank all the societies and institutions, and particularly all the participants for their valuable contribution and their interest in this event, and the reviewers for their thorough reviews. For the fifteenth year, the award for life-long outstanding contributions will be presented in memory of Donald Michie and Alan Turing. The Michie-Turing award was given to Prof. Dr. Lidija Zadnik Stirn for her life-long outstanding contribution to the development and promotion of information society in our country. In addition, a recognition for current achievements was awarded to the Program Council of the competition ACM Bober. The information lemon goes to the “Unresponsiveness in the development of the electronic health record”, and the information strawberry to the Bioinformatics Laboratory, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Congratulations! Mojca Ciglarič, Programme Committee Chair Matjaž Gams, Organizing Committee Chair ii KONFERENČNI ODBORI CONFERENCE COMMITTEES International Programme Committee Organizing Committee Vladimir Bajic, South Africa Matjaž Gams, chair Heiner Benking, Germany Mitja Luštrek Se Woo Cheon, South Korea Lana Zemljak Howie Firth, UK Vesna Koricki Olga Fomichova, Russia Marjetka Šprah Vladimir Fomichov, Russia Mitja Lasič Vesna Hljuz Dobric, Croatia Blaž Mahnič Alfred Inselberg, Israel Jani Bizjak Jay Liebowitz, USA Tine Kolenik Huan Liu, Singapore Henz Martin, Germany Marcin Paprzycki, USA Claude Sammut, Australia Jiri Wiedermann, Czech Republic Xindong Wu, USA Yiming Ye, USA Ning Zhong, USA Wray Buntine, Australia Bezalel Gavish, USA Gal A. Kaminka, Israel Mike Bain, Australia Michela Milano, Italy Derong Liu, Chicago, USA prof. Toby Walsh, Australia Programme Committee Mojca Ciglarič, chair Andrej Gams Vladislav Rajkovič Bojan Orel, co-chair Matjaž Gams Grega Repovš Franc Solina, Mitja Luštrek Ivan Rozman Viljan Mahnič, Marko Grobelnik Niko Schlamberger Cene Bavec, Nikola Guid Špela Stres Tomaž Kalin, Marjan Heričko Stanko Strmčnik Jozsef Györkös, Borka Jerman Blažič Džonova Jurij Šilc Tadej Bajd Gorazd Kandus Jurij Tasič Jaroslav Berce Urban Kordeš Denis Trček Mojca Bernik Marjan Krisper Andrej Ule Marko Bohanec Andrej Kuščer Tanja Urbančič Ivan Bratko Jadran Lenarčič Boštjan Vilfan Andrej Brodnik Borut Likar Baldomir Zajc Dušan Caf Janez Malačič Blaž Zupan Saša Divjak Olga Markič Boris Žemva Tomaž Erjavec Dunja Mladenič Leon Žlajpah Bogdan Filipič Franc Novak iii iv KAZALO / TABLE OF CONTENTS Ljudje in okolje / People and Environment .............................................................................................................. 1 PREDGOVOR / FOREWORD ................................................................................................................................. 3 PROGRAMSKI ODBORI / PROGRAMME COMMITTEES ..................................................................................... 4 The Shrinking of Human Population and Causes for it – is Women Education and Empowerment among them? / Gams Matjaž ...................................................................................................................................................... 5 Standardi kakovosti storitev zdravja na daljavo za starejše odrasle - njihov poudarjen pomen v času epidemije Covid-19 / Samar Brenčič Neja, Rudel Drago ................................................................................................... 9 Delitvena ekonomija za starejše / Ogrin Alenka, Svetelšek Ajda ......................................................................... 12 Razlike med spoloma v ekonomski odvisnosti v obdobju 2000–2012 / Istenič Tanja, Ograjenšek Irena, Sambt Jože .................................................................................................................................................................. 16 Demonstrational vegetable garden with ReSoil remediated soil / Leštan Domen ............................................... 20 Lahko migracije zaustavijo pritisk staranja prebivalstva Slovenije na ekonomsko vzdržnost? / Sambt Jože, Istenič Tanja ..................................................................................................................................................... 24 Vetrne elektrarne niso za Slovenijo / Ogrin Tomaž, Deželak Ferdinand .............................................................. 28 Traffic Simulation Software in the Context of Mobility Policy Support System / Smerkol Maj, Počkar Žan, Machidon Alina, Gams Matjaž .......................................................................................................................... 34 Kako so predvidevale razvoj prebivalstva Slovenije tri izbrane projekcije prebivalstva Slovenije v preteklosti / Malačič Janez ................................................................................................................................................... 38 Indeks avtorjev / Author index ................................................................................................................................ 43 v vi Zbornik 23. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2020 Zvezek F Proceedings of the 23rd International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2020 Volume F Ljudje in okolje People and Environment Uredili / Edited by Janez Malačič, Tomaž Ogrin, Matjaž Gams http://is.ijs.si 7. oktober 2020 / 7 October 2020 Ljubljana, Slovenia 1 2 PREDGOVOR Konferenca je sestavljena iz dveh: • demografske, predsednik prof. dr. Janez Malačič, letos trinajstič • okoljske, predsednik mag. Tomaž Ogrin, letos drugič. V letu pandemije se je zaostrila tako zdravstvena kot demografska scena. V 2020 bo umrlo nekaj nad milijon ljudi zaradi kovida, zbolelo jih bo nekajkrat več. V primerjavi s 130 milijoni rojenimi in 60 milijoni umrlimi se en milijon zdi zanemarljiv. Hkrati je razlika med rojenimi in umrlimi vsako leto manjša, a se bo zaradi časovnega zamika rast svetovnega prebivalstva nadaljevala še dolgo po izenačenju rojstev in smrti. Za Slovenijo sta med najbolj perečimi tematikami begunska problematika in skoraj pol stoletja premajhna rodnost Slovenije, ki preti z dolgoročnimi uničujočimi posledicami. Demografske odločitve bodo pomembno krojile kakovost življenja ljudi v prihodnjih desetletjih tako v Sloveniji kot Evropi. Če Japoncev s sedanjo rodnostjo po napovedih leta 3000 ne bo več, bodo Slovenci s sedanjo rodnostjo izumrli čez nekaj 100 let. Podobno travmatične so napovedi glede okolja. Medtem ko zavedanje o pomenu okolja narašča, mirno gradimo nova in nova veletrgovska središča na najboljši kmetijski zemlji, pa smo jo v letih od osamosvojitve izgubili 70.000 ha, tako da je ostalo še cca 180.000 ha obdelovalnih (njivskih) zemljišč, v občinskih prostorskih načrtih je predvidenih za pozidavo še 57.000 ha. Ni čudno, da imamo le 30 odstotno samozadostnost. Od leta 2000 smo izgubili 10 odstotkov zemljiških površin. Slovenija je majhna država z malim vplivom na svet, a narava je naša prednost v Evropi in mora biti prioriteta. Ima tudi gospodarski turistični pomen z delovnimi mesti za veliko prebivalcev in generacij. Ena od prioritet so prosto tekoče reke in potoki, za nas in za zanamce. Modrost je v izreku: ''Ne uničujmo narave, da bi reševali okolje. '' Poznan v tujini kot ''Do Not Destroy the Nature to Save the Environment.'' Želimo podati usmeritev Slovenije v varno, prijazno, zdravo in kakovostno okolje za vse državljane in državljanke Slovenije. Opozarjamo na prehitro uničevanje okolja, kmetijskih površin, nepotrebno gradnjo novih in novih trgovskih centrov, avtocest in energijskih objektov na najboljših zemljiških površinah. Je mogoče hkrati spodbujati tehnološki razvoj, uporabo obnovljivih virov in preprečevati negativne vplive na okolje? Smo sposobni preusmeriti antropocentrični razvoj v ekocentričnega? Potrebujemo strožji nadzor varstva na ožjih, širših in vplivnih vodnih območjih za zaščito podtalnice in pitne vode, vključno z ekonomskimi in lastniškimi načeli? Imajo mesta dovolj zelenih površin v mestih, imajo podjetja in inštitucije vse pozidano, v asfaltu in betonu? Kdaj bomo sanirali degradirana območja, na primer Celjsko kotlino? V letu 2020 smo pripravili Belo knjigo strokovnega varovanja okolja http://library.ijs.si/Stacks/Literature/Bela%20knjiga%20znanost%20o%20okolju%202020.pdf in s tem postavili pomemben mejnik pri izboljševanju slovenskega okolja. Janez Malačič in Tomaž Ogrin 3 PROGRAMSKI ODBOR / PROGRAMME COMMITTEE Janez Malačič, predsednik Matjaž Gams, organizator Drago Čepar Christian Gostečnik Majda Černič Istenič Boštjan Kerbler Karin Kasesnik Dušan Kidrič Marko Krevs Tomaž Merše, Mari Osredkar Janja Pečar Janja Povhe Jože Ramovš Jože Sambt Milivoja Šircelj Petronela Vertot Božidar Voljč 4 The Shrinking of Human Population and Causes for it – is Women Education and Empowerment among them? Zmanjševanje človeške populacije in razlogi – ali sta žensko izobraževanje in emancipacija med njimi? Matjaz Gams† Department of intelligent systems Jozef Stefan Institute Ljubljana, Slovenia Matjaz.gams@ijs.si ABSTRACT / POVZETEK current estimate of the world population. The current projection estimates that the world population will reach 10 billion persons The bulk of the paper examines the 2020 Lancet paper about in the year 2057. Table 1 presents basic demographic data. fertility and human demographic projections [1] in particular in relation to the causes of the fertility decline. Also, throughout the Table 1: World population - basic demographic data paper, comparisons to the previous publication of the author of (https://www.worldometers.info/world-population) the paper are presented, again with the relation to the women empowerment, education and implementation. The conclusion is that the best world-wide scientific literature is aligned with the Year conclusions obtained by the AI methods and presented at the (July Yearly Median Fertility Urban demographic conferences in Slovenia. Therefore, the 2018 1) Population Change Age Rate Pop % national protests regarding exactly the same issues do not hold any scientific merit in light of the recent publications. 2020 7,794,798,739 1.05 % 30.9 2.47 56.2 % KEYWORDS / KLJUČNE BESEDE 2019 7,713,468,100 1.08 % 29.8 2.51 55.7 % Demographic trends, birthrate, fertility, emancipation, women 2018 7,631,091,040 1.10 % 29.8 2.51 55.3 % empowerment / demografski trendi, stopnja rodnosti, rodnost, emancipacija, ženske opolnomočenje 2017 7,547,858,925 1.12 % 29.8 2.51 54.9 % 2016 7,464,022,049 1.14 % 29.8 2.51 54.4 % 1 INTRODUCTION 2015 7,379,797,139 1.19 % 30 2.52 54.0 % Demographic projects are primarily based on birthrate, i.e. fertility rate and are commonly measured in terms of children 2010 6,956,823,603 1.24 % 28 2.58 51.7 % born by a woman in her lifespan on average (in this paper 2005 6,541,907,027 1.26 % 27 2.65 49.2 % “fertility rate” or “birth rate” denotes the Total Fertility Rate – TFR). There are several other parameters that influence the 2000 6,143,493,823 1.35 % 26 2.78 46.7 % number of citizens in a particular country, such as emigration, wars and natural disasters, average life span and similar. The 1995 5,744,212,979 1.52 % 25 3.01 44.8 % projections are in recent years performed by several individual research teams and several official services such as UN, Eurostat 1990 5,327,231,061 1.81 % 24 3.44 43.0 % https://ec.europa.eu/eurostat/web/population-demography- 1985 4,870,921,740 1.79 % 23 3.59 41.2 % migration-projections/data or American institutions such as CIA. Through Web it is also possible to observe basic data and 1980 4,458,003,514 1.79 % 23 3.86 39.3 % projections, e.g. a world population counter https://www.worldometers.info/world-population/ showing 1975 4,079,480,606 1.97 % 22 4.47 37.7 % 1970 3,700,437,046 2.07 % 22 4.93 36.6 % Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed 1965 3,339,583,597 1.93 % 22 5.02 N.A. for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must 1960 3,034,949,748 1.82 % 23 4.90 33.7 % be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia © 2020 Copyright held by the owner/author(s). 1955 2,773,019,936 1.80 % 23 4.97 N.A. 5 Several studies are concerned with the question what will healthy lifestyles are strongly recommendations for Europe. accompany the slowing of demographic fertility rate and where Higher education levels are accompanied by decreases in fertility will it end, and also what influences the decrease of the fertility and mortality. Prof. Emma Galli, Scientific Director, rate [2,3,4,5,6]. Slovenian studies culminated in the White book Fondazione Luigi Einaudi, Italy, Andrea Virág, researcher of the of Slovenian demography [7]. Republikon Institute, Hungary and Prof. Anna The demographic changes are strongly affecting social and Rotkirch, Director of the Population Research Institute at the economic development [6] and will potentially cause lots of Family Federation of Finland provided development in southern problems unless resolved. Even in Slovenia, the presentation of Europe, eastern Europe (V4 countries) and Scandinavia/Finland. the studies at the National Council, e.g. [8], published later in the Amongst these, Finland stands out with its total fertility rate for White book [7], caused lots of discussion in public, Web and 2019 at alarming 1.33 children per woman. Prof. Rotkirch gave among political parties. The focus of the criticism was that it is three possible explanations for this: 1) Lower fertility ideals & not the case that the Slovenians or native Europeans will more uncertain intentions: there seems to be a greater focus on diminish with current birthrates, as claimed by the White book, work as the meaning of life (author remark: neoliberal globalism and that relating the level of emancipation and education to lower aims at producing work and capital oriented individual fertility is both not supported by scientific data, since for example consumers instead of society and family members). The number empowerment relates to the improved standard and vice versa, of women aged 20–39 not wishing children at all has was 1 % in and therefore this relation is not of essence, but collateral as is 1977 and 11 % in 2018 in Finland. 2) High previous proportions for example the number of cars to the standard. To explain it with of childlessness might make not having children more ‘normal’ an example: if a country imports a large number of cars, it will (highlighted by the author). Ms. Virág presented the Hungarian not be any richer. The final argument was that the proclaimed orientation towards more children: families receive support for relation between education and empowerment on one side and buying a new home (levels depending on the amount of children), the fertility rate on the other side was not only unscientific, it was a mortgage reduction if the number of children are two or more, also based on ideology – the authors were alleged trying to support for buying a car if the number of children are three or reverse the women powers back to a patriarchal family, even more, and mothers with four children or more do not have to pay though fiercely denied by the authors [9]. Due to the ideological income tax. The roundtable also pointed out the strong relation polarization of the research question, even some research between politics and demography. communities either joined the protests or accepted an indifferent Even though this is just one event, the conclusions from it are stance [10]. so general and supported even by the basic data in Table 1, that However, that is not the way science works, be it there is little doubt that if the current fertility rate in Europe vaccination/anti-vaccination or claims that the world is flat – it is continues, the native European peoples will sooner or later perish on scientists to provide either evidence on their own or provide unless new solutions are found. quality citations. In this paper we will reexamine the basic causes for lower fertility consequences primarily to the recent Lancet paper [1], and the causes for the polarization of the utterly a 3 THE LANCET DEMOGRAPHIC PAPER scientific question. In the Lancet, one of the three major scientific journals (Science, Nature) with more medical orientation, published a paper on the issue of fertility, causes for lowering worldwide birthrates, and 2 RECENT SCIENTIFIC CONFERENCES consequences [1]. The study was performed at the University of AND PAPERS Washington, Seattle, USA, and was funded by the Melinda and In the Ralf Dahrendorf Roundtable on “Population Decline Bill Gates foundation. While majority of studies currently project and its Effects in Europe” [11], organized by EU, on 19 continuing global population growth, the Lancet models November 2019 in Helsinki (Magma 2019), one of the central highlight the huge challenges to economic growth of a shrinking comments by Nils Erik Forsgård, Director of Magma, was: “At workforce, the high burden of an ageing population, and the current fertility rates, we Europeans are basically breeding impact on global power. The uniqueness compared to the ourselves out of existence.” Europe as a whole is facing a severe previous projections is that the Lancet study considers dynamic demographic challenge. With fertility 1.59, as was the rate in the and simultaneous interchange of the parameters and predictions. EU in 2017, and the rapidly growing amount of people older than The data obtained from the Global Burden of Disease Study 80 years will provide a surge for emigration. 2017, given to the prediction algorithms developed by the Dr Daniela Vono de Vilhena from the Max Planck Institute researchers from the Institute for Health Metrics and Evaluation for Demographic Research, observed that Africa and Asia (IHME) at the University of Washington's School of Medicine, remain the continents of the children of the future. Few changes projects that in 2100, 183 of 195 countries will have fertility rates in fertility levels are expected to occur for the rest of the world: below replacement level of 2.1 births per woman. World in Europe, demographers are not expecting fertility trends to population is forecasted to peak in 2064 at around 9.7 billion drastically change in the upcoming decades. Pragmatic migration people and fall to 8.8 billion by century's end. policies, therefore, are and will be essential to maintain a healthy Here is a quote from the Interpretation of the paper (bolded population structure in Europe. According to the Centre of by the author): Expertise on Population and Migration, half of the population of “Our findings suggest that continued trends in female EU-28 was at least 43 years old (median age) in 2015. By 2060, educational attainment and access to contraception will hasten however, 50 % of the population is expected to be at an age above declines in fertility and slow population growth. A sustained TFR 50 years old. Encouraging longer working life and promoting lower than the replacement level in many countries, including 6 China and India, would have economic, social, environmental, not just economically bypass the USA and continue extending and geopolitical consequences. Policy options to adapt to the lead, but rather will in the forthcoming decades hamper the continued low fertility, while sustaining and enhancing female new superpowers and again lead to shifts in global powers. reproductive health, will be crucial in the years to come.” Among the core reasons for the birthrate decrease and Demographic projections, models and studies of relations subsequent shifts in demographic and economic powers are indicate that the world population will likely shrink after mid- widespread access to modern contraception and the education of century, forecasting major shifts in global population and women. The new study also predicts huge shifts in the global age economic power. All countries worldwide will continue structure, with an estimated 2.37 billion individuals over 65 years decreasing their fertility rate with a delayed shrinking of their globally in 2100, compared with 1.7 billion under 20 years, populations. For example, the USA is projected to have underscoring the need for either increased immigration of population growth until mid-century (364 million in 2062), advanced IT solutions to help elderly. followed by a moderate decline of less than 10% to 336 million In terms of economic relevance, the demographic by 2100. The USA's total fertility rate is predicted to steadily changes will result in major power shifts. For example, although decline from 1.8 in 2017 to 1.5 in 2100 (close to the current numbers of working-age adults in India are projected to fall from Slovenian birth rate). However, the projections are reasonable 762 million in 2017 to around 578 million in 2100, it is expected favorable for the USA (at least compared to Europe and to maintain its working-age population over the century. Without Slovenia) - in 2100, the USA is forecasted to have the fourth COVID-19 interference it is expected to surpass China's largest working-age population in the world (around 181 million), workforce population in the mid-2020s, while the number of after India, Nigeria, and China. In terms of economic projections, Chinese workers will decline from 950 million in 2017 to 357 the projections are eve better – while the USA with the largest million in 2100 unless China again reintroduces demographic economy currently will be replaced by China in 2035, the USA obligatory ruling as the prescript of the number of children. Thus, is forecasted to once again become the largest economy around India will substantially progress in terms of GDP. 2100. A sufficient number of workers will have a major impact on The new projections anticipate major fertility decline in the economic progress also in Sub-Saharan Africa which will current high-fertility countries, e.g., in sub-Saharan Africa where become significantly more powerful. Due to the high fertility rate, rates are expected to fall from an average 4.6 births per woman Nigeria will see its working-age population grow from 86 million in 2017 to just 1.7 by 2100. Currently in Niger, where the fertility in 2017 to 458 million in 2100, and will rise its GDP rankings rate is the highest in the world with 6-7 children per woman, the from 23rd place in 2017 to 9th place in 2100. rate is projected to decline to around 1.8 by 2100. But due to the Big European countries with reasonable fertility like the UK, delayed effect of fertility change on the overall population, the Germany, and France are expected to remain in the top 10 for population of sub-Saharan Africa is forecast to triple in this largest GDP worldwide at the turn of the century, but those with century, from an estimated 1.03 billion in 2017 to 3.07 billion in particularly low fertility will decrease a lot – e.g., Italy will drop 2100. According to the projections, North Africa and the Middle from rank 9th in 2017 to 25th in 2100 while Spain from 13th to East are the only other regions predicted to have a larger 28th. population in 2100 (978 million) than in 2017 (600 million). The population decline could be softened by an increased Asia, Central and Eastern Europe will also face further fast immigration. Countries like the USA, Australia, and Canada, will population shrinking. 23 countries will sustain more than 50% probably maintain their working-age populations in this way. decrease, including Japan (from around 128 million people in 2017 to 60 million in 2100), Thailand (71 to 35 million), Spain (46 to 23 million), Italy (61 to 31 million), Portugal (11 to 5 4 DISCUSSIONS BASED AND RELATED TO million), and South Korea (53 to 27 million). 34 countries are THE LANCET DEMOGRAPHIC PAPER expected to have population declines of 25 to 50%, including The Lancet projections are highlighting the importance of China (1.4 billion in 2017 to 732 million in 2100). demographic movements on the quality of life and the progress Birthrates will fall to around 1.2 in Italy and Spain, and to of countries. In the words of IHME Director Dr Christopher 1.17 in Poland. The number of children under 5 years old is Murray, who led the research: "This study provides governments forecasted to decline by 41% from 681 million in 2017 to 401 of all countries an opportunity to start rethinking their policies on million in 2100, whereas the number of more than 80 years old migration, workforces and economic development to address the is projected to increase six fold, from 141 million to 866 million. challenges presented by demographic change." and In other viewpoint, the global ratio of adults over 80 years to each "For high-income countries with below-replacement fertility person aged 15 years or younger is projected to rise from 0.16 in rates, the best solutions for sustaining current population levels, 2017 to 1.50 in 2100 in countries with a population decline of economic growth, and geopolitical security are open immigration more than 25%. policies and social policies supportive of families having their This is the source for the changes in predictions - even slight desired number of children. However, a very real danger exists changes in TFR translate into large differences in population size that, in the face of declining population, some countries might during decades. For example, increasing TFR by as little as 0.1 consider policies that restrict access to reproductive health births per woman is equivalent to around 500 million more services, with potentially devastating consequences. It is individuals on the planet in 2100. imperative that women's freedom and rights are at the top of Surprisingly, the working age-populations decline will hit every government's development agenda." countries not considered before, e.g. India and China, which will 7 IHME Professor Stein Emil Vollset, the first author of the decline. The author of this paper is studying the longevity of the paper, similarly claims that "The societal, economic, and human technological civilization and the most likely outcomes geopolitical power implications of our predictions are substantial. are between 1000 and 10.000 years [12]. Unless we change our In particular, our findings suggest that the decline in the numbers behavior and values, i.e. unless we do not conquer the space and of working-age adults alone will reduce GDP growth rates that become aware of the silent major dangers like the globalization, could result in major shifts in global economic power by the which the Melinda and Gates Foundation scientists are totally century's end. Responding to population decline is likely to unaware of, we are in indeed a grave danger. become an overriding policy concern in many nations." Nevertheless, the theses proposed in [8] and White book [7] And adds: "While population decline is potentially good news are consistent with the Lancet paper, being the most relevant and for reducing carbon emissions and stress on food systems, with novel recent demographic publication with an addition that the more old people and fewer young people, economic challenges Lancet paper [1] provides significant modifications of the current will arise as societies struggle to grow with fewer workers and projections and revelations about demographic relations. taxpayers, and countries' abilities to generate the wealth needed to fund social support and health care for the elderly are reduced". Dr Richard Horton, Editor-in-Chief of The Lancet, agrees: REFERENCES "This important research charts a future we need to be planning [1] Stein Emil Vollset, Emily Goren, Chun-Wei Yuan, Jackie Cao, Amanda for urgently. It offers a vision for radical shifts in geopolitical E Smith, Thomas Hsiao, Catherine Bisignano, Gulrez S Azhar, Emma Castro, Julian Chalek, Andrew J Dolgert, Tahvi Frank, Kai Fukutaki, power, challenges myths about immigration, and underlines the Simon I Hay, Rafael Lozano, Ali H Mokdad, Vishnu Nandakumar, importance of protecting and strengthening the sexual and Maxwell Pierce, Martin Pletcher, Toshana Robalik, Krista M Steuben, reproductive rights of women. " Han Yong Wunrow, Bianca S Zlavog, Christopher J L Murray, 2020. World population likely to shrink after mid-century, forecasting major As a Commentator, Professor Ibrahim Abubakar, University shifts in global population and economic power, The Lancet, College London (UCL), UK, and Chair of Lancet Migration says: https://doi.org/10.1016/S0140-6736(20)30677-2 [2] D. Bricker, J. Ibbitson. Empty Planet. 2019. Robintson, UK. "Migration can be a potential solution to the predicted shortage [3] Gams. M., Krivec. J. 2008. Demographic analysis of fertility using data of working-age populations. While demographers continue to mining tools . Informatica : an international journal of computing and debate the long-term implications of migration as a remedy for informatic s, vol. 32, no. 2, str. 147-156. [4] Vidulin, V., Gams, M. 2012. Slovenske demografske projekcije in analize. declining TFR, for it to be successful, we need a fundamental V: MALAČIČ, Janez (ur.), GAMS, Matjaž (ur.). Soočanje z rethink of global politics. Greater multilateralism and a new demografskimi izzivi : zbornik 15. mednarodne multikonference Informacijska družba - IS 2012, str. 14-18. global leadership should enable both migrant sending and [5] Gams, M., Krivec, J. 2011. Slovenske demografske projekcije in analize. migrant-receiving countries to benefit, while protecting the rights V: MALAČIČ, Janez (ur.), GAMS, Matjaž (ur.). Soočanje z demografskimi izzivi v Evropi : zbornik 14. mednarodne multikonference of individuals. Nations would need to cooperate at levels that Informacijska družba - IS 2011, str. 14-18. have eluded us to date to strategically support and fund the [6] Lee, R., Mason, A., Sambt, J., et al. Is low fertility really a problem?: development of excess skilled human capital in countries that are population aging, dependency, and consumption. Science, ISSN 0036-8075, 10. Oct. 2014, vol. 346, iss. 6206, str. 229-234, a source of migrants. An equitable change in global migration doi: 10.1126/science.1250542. policy will need the voice of rich and poor countries. The [7] M. Gams, J. Malačič (ur.). Bela knjiga slovenske demografije. 2019. http://library.ijs.si/Stacks/Literature/Bela%20knjiga%20demografije%20 projected changes in the sizes of national economies and the DS%202018.pdf consequent change in military power might force these [8] M. Gams. Predstavitev na posvetu v Državnem svetu o demografiji. 2018, discussions." and https://www.youtube.com/watch?v=A4rai9zoNg0 [9] Reporter 2018, M. Gams: We must eliminate ideology from science, In "Ultimately, if Murray and colleagues' predictions are even Slovene half accurate, migration will become a necessity for all nations https://reporter.si/clanek/slovenija/intervju-z-dr-matjazem-gamsom- samooklicanim-cenzorjem-se-moramo-upreti-643326 and not an option. The positive impacts of migration on health [10] Delo 2018, Jozef Stefan Institute does not support scientific theses of and economies are known globally. The choice that we face is Matjaz Gams, in Slovene, whether we improve health and wealth by allowing planned https://www.delo.si/novice/slovenija/institut-jozef-stefan-ne-podpira- stalisc-matjaza-gamsa-55676.html population movement or if we end up with an underclass of [11] Magma 2019 https://magma.fi/population-decline-and-its-effects-in- imported labor and unstable societies. The Anthropocene has europe/ [12] Šircelj, Beno, Blatnik Guzelj, Laura, Zavrtanik Drglin, Ajda, Gams, created many challenges such as climate change and greater Matjaž. Expected human longevity. V: STRLE, Toma (ur.), KOLENIK, global migration. The distribution of working-age populations Tine (ur.), MARKIČ, Olga (ur.). Kognitivna znanost : zbornik 22. Mednarodne multikonference Informacijska družba - IS 2019, 10. oktober will be crucial to whether humanity prospers or withers." 2019 : zvezek B = Cognitive Science : proceedings of the 22nd The 21st century will see a revolution in the story of our International Multiconference Information Society - IS 2019, 10 October, human civilization. Africa and the Arab World will shape our 2019, Ljubljana, Slovenia : volume B, (Informacijska družba, ISSN 2630-371X). future, while Europe and Asia will recede in their influence. By the end of the century, the world will be multipolar, with India, Nigeria, China, and the US the dominant powers. The solutions proposed in the paper, however, bare certain amount of ideology as well since there is no influence of IT solutions for taking care of elderly and no mention that increased globalization might not only provide additional stress on our planet, it also possesses one of the existential dangers for the progress of the human civilization. Namely, the neoliberal globalism, be it as successful as it is in terms of providing progress to the rest of the world, it also puts the human civilization in grave danger of stalling and 8 Standardi kakovosti storitev zdravja na daljavo za starejše odrasle - njihov poudarjen pomen v času epidemije Covid-19 Standards of quality for telehealth services for older adults - their augmented significance in Covid-19 pandemics Neja Samar Brenčič† Drago Rudel IZRIIS Institute MKS Electronic Systems Ltd Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia neja.samar-brencic@izriis.si drago.rudel@mks.si POVZETEK group of end users, as they need a greater degree of trust and guidance in choosing and deciding on a particular service. The Zaradi trenutne pandemije COVID-19 se je tudi na področju issues are as relevant at this time as we put out the fire of the zdravja pomembno povečalo zanimanje za storitve na daljavo pandemic, as they will be in the future, when we will increasingly (telehealth services). V poplavi informacij in novih rešitev se use remote services building on our current experiences. The potencialni naročniki, dobavitelji in končni uporabniki current crisis situation predicts long-term changes in the way of sprašujejo, katere od teh so uporabne, nujne in preizkušene. Kako providing health care at a distance. The standards on which these je z njihovo kakovostjo in ustreznostjo? Posebej občutljiva services are based play an important role in ensuring the quality skupina končnih uporabnikov so starejši odrasli, saj potrebujejo of services. There are few standards of services in this area, so večjo mero zaupanja in vodenja pri izbiri in odločanju za standardization institutions and user associations call on določeno storitev. Vprašanja so relevantna tako v tem trenutku, stakeholders to co-create in their development. In this paper we ko gasimo ogenj pandemije, kot bodo v prihodnosti, ko bomo s will present the importance of standards in the field of remote sedanjo izkušnjo vse bolj uporabljali storitve na daljavo.Trenutne health services. We will present some practical examples of krizne razmere napoveduje dolgoročne spremembe v načinu standards applied to the remote health services used by older zagotavljanja zdravstvenih storitev na daljavo. Pri zagotavljanju adults, namely CEN standard on the 'Quality of Care for Older kakovosti storitev imajo pomembno vlogo standardi, na katerih People', ETSI standard for the 'Digital Citizen' and ISO / TS temeljijo te storitve. Standardov storitev na tem področju je malo, 13131 Health informatics - Telehealth services - Quality zato standardizacijske ustanove in združenja uporabnikov planning guidelines. As a case study, we will look at the pozivajo zainteresirane strani k soustvarjanju pri njihovem “standard” International Code of Practice for Telehealth razvoju. V prispevku bomo predstavili pomen standardov na Services, for which we, in cooperation with international področju storitev zdravja na daljavo. Predstavili bomo nekaj partners, have developed a convenient tool for self-evaluation of praktičnih primerov aplikacije standardov za storitve zdravja na our own planned or implemented remote health services. daljavo, ki so v uporabi pri starejših odraslih in sicer CEN standard on the ‘Quality of Care for Older People’, ETSI KEYWORDS standard for the ‘Digital Citizen’ ter ISO/TS 13131 Health health, elderly adults, distance services, standardization, service informatics — Telehealth services — Quality planning self - evaluation. guidelines. Kot vzorčni primer bomo pogledali “standard” International Code of Practice for Telehealth Services, za katerega smo v sodelovanju z mednarodnimi partnerji izdelali 1 POMEN STANDARDOV NA PODROČJU priročno orodje za samoevalvacijo lastne načrtovane ali izvajane STORITEV ZDRAVJA NA DALJAVO storitve za zagotavljanje zdravja na daljavo. Zdravje na daljavo (telehealth) je tehnološka storitev ali sredstvo, KLJUČNE BESEDE katerega ljudje uporabljamo za dostop ali zagotavljanje storitev zdravje, starejši odrasli, storitve na daljavo, standardizacija, povezanih z zdravjem in dobrim počutjem, ne glede na svojo samoevalvacija storitve. lokacijo. Da bi bile storitve zdravja na daljavo uspešne, morajo pridobiti zaupanje tako zdravnikov; izvajalcev zdravstvene in ABSTRACT socialne oskrbe ter podpore; kot tudi formalnih in neformalnih The current COVID-19 pandemic has also significantly negovalcev. increased interest in telehealth services in the field of Woolham et al. predlaga [1], da je morda način uporabe telemedicine. In the flood of information and new solutions, zdravja in oskrbe na daljavo prav tako pomemben kot sama potential customers, suppliers and end users are wondering tehnološka rešitev oziroma podpora tej oskrbi. Prav tako meni, which of these are useful, necessary and tested. What about their da so „ne-optimalne“ rešitve verjetno povezane bolj s quality and relevance? Older adults are a particularly vulnerable sprejemljivostjo, usposabljanjem, razpoložljivostjo in s tem 9 posledično, uporabnostjo, kot pa s samo tehnološko komponento 1.3 ETSI standard for the 'Digital Citizen' ali morebitno “zapletenostjo” tehničnega dela protokola. ETSI svojim članom ponuja odprto in vključujoče okolje za Tehnološke rešitve zdravja na daljavo tako pridejo do podporo razvoju, ratifikaciji in preizkušanju globalno veljavnih realizacije le ob doseganju določenih standardov storitve, katerih standardov za sisteme in storitve IKT v vseh industrijskih in uveljavitev v konkretnih strategijah je še v razvoju. družbenih sektorjih. ETSI je neprofitna organizacija z več kot Že v bližnji prihodnosti bo večja pozornost potrebna 900 članskimi organizacijami po vsem svetu iz 65 držav in petih vzpostavitvi operativnih postopkov, ki lahko zagotavljajo celin. Člani sestavljajo raznolik nabor velikih in majhnih ustrezne standarde kakovosti tako za tehnološki del kot za same zasebnih podjetij, raziskovalnih organizacij, akademskih krogov, storitve. Le tako se bo lahko stroka kot tudi družba ustrezno vladnih in javnih organizacij. EU je ETSI uradno priznala kot odzvala na povečanje potreb in povpraševanja. Evropsko organizacijo za standardizacijo (ESO). ETSI razvija standardizacijo pametnih mest in skupnosti za 1.1 CEN standard on the 'Quality of Care for državljane in potrošnike. Cilj pobude ETSI je pripraviti in razviti Older People' tehnično poročilo ETSI leta 2020, v katerem bodo opredeljene CEN je ena od treh evropskih organizacij za standardizacijo zahteve za standardizacijo, povezano z državljani, na področju (poleg s CENELEC in ETSI), ki sta jih Evropska unija in pametnih mest. Tehnično poročilo ETSI bo v celoti upoštevalo Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA) uradno priznali širok spekter standardnih dejavnosti, ki trenutno potekajo, kot odgovorne za razvoj in opredelitev prostovoljnih standardov pojasnilo bo, ali je potrebna nadaljnja standardizacija vprašanj na na evropski ravni. Področje CEN / TC 449 je razvijanje državnih nivojih, povezanih s pametnimi mesti in bo podprlo standardov za oskrbo starejših, ne glede na to, kje živijo, glede priporočila, ki se že izvajajo na ravni politike. na posameznikove potrebe in izbire starejših oseb. Pametna mesta so zapletena in vključujejo raznoliko paleto Poudarek je na spodbujanju varnosti in varne oskrbe za starost storitev, težave pa vplivajo na zelo širok krog zainteresiranih s samoodločanjem in udeležbo starejše osebe ter njene družine strani, ne glede na to, ali so ta dejavna v standardizaciji ali so ter bližnjih prijateljev. Prav tako je pomembno tudi zagotavljanje potencialni uporabniki standardov, ki jih je treba obravnavati. podpore strokovnih delavcev pri ustvarjanju dostopnega in Cilj predlagane dejavnosti je pripraviti in razviti tehnično podpornega fizičnega in psihosocialnega okolja, ki zagotavlja poročilo ETSI, ki opredeljuje zahteve za standardizacijo, priložnost za ohranjanje funkcije in pomembnih dejavnosti za povezano z državljani, na področju razvoja pametnega mesta, z starejše ter zagotavljanje dobrega delovnega okolja za osebje. naslednjo vsebino: splošne potrebe državljanov, državljani in Oskrba v starosti je zapleten pojem in dejavnost, ki zahteva njihovi lokalni organi, državljani in njihovi lokalne službe, vzajemno razumevanje in sodelovanje med vsemi sodelujočimi kazalniki državljanov, priporočila za standardizacijo. akterji za spodbujanje in razvoj kakovosti storitev. Oskrba predstavlja celovit pojem, ki vključuje socialno in zdravstveno nego, rehabilitacijo, preventivne ukrepe, storitve in druga 2 ŠTUDIJA PRIMERA - INTERNATIONAL sorodna področja. CODE OF PRACTICE FOR TELEHEALTH Področje uporabe ne vključuje standardizacije izdelkov SERVICES (medicinskih pripomočkov in pripadajoče programske opreme), Mednarodni kodeks ravnanja za storitve zdravja na daljavo kliničnih in poklicnih kvalifikacij ter grajenega okolja. Vključuje (International code of practice for telehealth services - naprej pa vse storitve ne glede na njihovo financiranje. ICPTS) je razvila skupina za kakovost zdravja na daljavo - TQG (Telehealth Quality Group), ki je Evropska gospodarska 1.2 ISO / TS 13131 Health informatics - interesna skupina - EEIG. Njen predhodni Evropski kodeks je bil Telehealth services - Quality planning razvit v okviru projekta TeleSCoPE, ki ga je financirala guidelines Evropska komisija in se je končal leta 2013 (EAHC 2009 11 11). ISO / TS 13131: 2014 vsebuje nasvete in priporočila o tem, kako TQG deluje v partnerstvu z Global Community Resourcing razviti cilje kakovosti in smernice za storitve zdravja na daljavo, (Avstralija). ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije ICPTS zagotavlja merilo kakovosti, na podlagi katerega je (IKT) za zagotavljanje zdravstvenega varstva na dolgih in mogoče oceniti in certificirati storitve zdravja na daljavo kratkih razdaljah s pomočjo postopka obvladovanja tveganj. Pri (vključno z oskrbo na daljavo). Kodeks obravnava zdravje tako razvoju ciljev in smernic za kakovost storitev zdravja na daljavo v kliničnem vidiku kot tudi v smislu splošnega dobrega počutju. se upoštevajo naslednje ključne zahteve: Umeščen je predvsem v preventivni in javnozdravstveni prostor, • upravljanje postopkov za kakovost zdravja na zato povdarja koristi za uporabnike storitev in način izvajanja daljavo s strani zdravstvene organizacije; storitev. • upravljanje finančnih virov za podporo storitvam Kodeks lahko v strateškem položaju deluje kot „dežnik“, ki zdravja na daljavo; se lahko poveže s številnimi operativnimi kodeksi, povezanimi s • procesi, povezani z ljudmi, kot so načrtovanje posebnimi nalogami, ki jih opravljajo službe zdravja na daljavo delovne sile, načrtovanje zdravstvenega varstva in (ZD). Zagotavlja visoko merilo kakovosti za storitve ZD. odgovornosti; Uporablja se lahko v vseh državah in ustreza smernicam • nudenje virov infrastrukture in zmogljivosti za določenim v resolucijah Svetovne zdravstvene organizacije storitve zdravja na daljavo; EB101.R3 (1998), WHA58.28 (2005) in WHA 66.24 (2013); ter • akcijskemu načrtu Evropske komisije za e-zdravje za obdobje upravljanje informacijskih in tehnoloških virov, ki se uporabljajo v storitvah zdravja na daljavo. 2012–2020. V Kodeksu so navedeni tudi drugi standardi ISO. 10 Pomembno je, da kodeks vključuje smernice za načrtovanje akreditacij in predpisov vključiti v nacionalne prioritete. S tem kakovosti, določene v ISO / TS 13131 (2014). To pomeni, da se bo zagotovila ne samo tehnološka kakovost, temveč enako storitev ZD, ki je certificirana v skladu s Kodeksom, izpolnjuje pomembna kakovost storitve. tudi zahteve tehničnih specifikacij ISO 13131 (Zdravstvena informatika - Telehealth Services - smernice za načrtovanje REFERENCE kakovosti). [1] John Woolham, Nicole Steils, Malcolm Fisk, Jeremy Porteus, Kirsty Forsyth, 2019. Outcomes for older telecare recipients: The importance of assessments. Journal of Social Work 0(0) 1–26 ! The Author(s) 2019 Article reuse guidelines: sagepub.com/journals- permissions DOI: 10.1177/1468017319883499 journals.sagepub.com/home/jsw [2] Malcolm Fisk, Anne Livingstone, Sabrina Winona Pit, 2020. Telehealth in the Context of COVID-19: Changing Perspectives in Australia, the United Kingdom, and the United States Med Internet Res 2020 (Jun 09); 22(6):e19264 [3] Drago Rudel, Malcolm Fisk, 2012. Telescope – telehealth services code of practice for Europe. Inform Med Slov; 17(1):38-44. [4] Drago Rudel, Malcolm Fisk, 2011. Definitions of Terms in Telehealth, Infor Med Slov; 16(1): 28-46. http://ims.mf.uni- lj.si/archive/16%281%29/21.pdf (Accessible 2011-10-12). [5] Lohan, Elena-Simona ; Cramariuc, Oana ; Malicki, Lukasz ; Samar Brencic, Neja ; Cramariuc, Bogdan. / Analytic Hierarchy Process for assessing e-health technologies for elderly indoor mobility analysis. In: EAI Endorsed Transactions on Smart Cities. 2015 ; Vol. 16, No. 3. [6] Samar Brenčič et al., Intuitive and intelligent solutions for elderly care, 2020. In Advances in Predictive, Preventive and Personalised Medicine, Proceedings of the 2nd International Conference on Digital Health technologies, Springer. Slika 1: International Code of Practice for Telehealth Services: Okvir delovanja Kodeks vsebuje devet področji, kot je prikazano na zgornji sliki. V središču je oseba, ki uporablja storitve ZD - ta položaj simbolizira pomen posameznika in svobodo odločanja glede storitev in možnosti storitev. Ključno je sodelovanje, soglašanje k načinu zbiranja, shranjevanja in uporabe njihovih osebnih (vključno z zdravstvenimi podatki); poslušanje in upoštevanje njihova stališča in mnenja ter zaščita njihovih človekovih pravic in dostojanstva. ZAKLJUČEK V maju 2020 je bila v okviru Mednarodne organizacije za zdravje na daljavo (International Society for Telehealth - IsfTeh) ustanovljena delovna skupina za standarde in akreditacijo v storitvah zdravja na daljavo (SATS). Vzpostavitev delovne skupine je spodbujalo kontinuirano delo TQG in raziskovalcev v podjetji IZRIIS in MKS, z močno podporo mednarodnih strokovnjakov medicinskih in tehnoloških področij. Razume se, da se storitve zdravja na daljavo zdaj razvijajo v izrednih razmerah. Vendar pa je ključno, da so standardi, v okviru katerih storitve delujejo stvar skupnih interesov, ciljev in stopnje pomembnosti za vse deležnike vključene v razvoj kot rudi uporabo zdravja na daljavo. Fisk navaja [2], da je treba vzpostaviti in vzdrževati vsaj osnovne standarde kakovosti v teh razmerah. Nadalje bo tudi po pandemiji potreba po vključitvi zdravja na daljavo v okvire zdravstvenih in socialnih storitev ostala prioriteta. Rudel poudarja, da bomo poleg že uveljavljenih potrebovali tudi povsem nove storitve, ki jih bomo usmerili na posameznika, denimo telemedicinske storitve za podporo bolnikom na domu, ki bodo omogočili obstoječe rešitve na področju IKT. Menimo, da zdravje na daljavo ni več le alternativna oblika zdravstvenega varstva, zato se mora tudi razvoj standardov, 11 Delitvena ekonomija za starejše Sharing Economy for Seniors Alenka Ogrin Ajda Svetelšek† Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje medgeneracijsko sožitje Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija alenka.ogrin@inst-antonatrstenjaka.si ajda.svetelsek@inst-antonatrstenjaka.si POVZETEK blaga; vloga posrednikov odpade in je zato dobrina ali storitev dostopnejša. Poglavitni cilj je učinkovitejša uporaba Zaradi populacijskega staranja gerontologija išče rešitve, ki razpoložljivih sredstev in naravnih ter človeških virov. izboljšujejo kakovost bivanja starejših oseb in jim omogočajo čimbolj samostojno življenje tudi v pozno starost. Tovrstne rešitve so vedno bolj povezane tudi z uporabo sodobne 2 DELITVENA EKONOMIJA IN STAREJŠI tehnologije. Ena takih rešitev je delitvena ekonomija. V članku V Sloveniji upokojitvene reforme generaciji, ki se upokojuje v predstavimo koncept delitvene ekonomije in preverimo teh letih, z mnogimi omejitvami prinašajo negotovo prihodnost, uporabnost le-tega za starejše osebe. saj je njihova pokojnina v povprečju za 40 % nižja od plač v KLJUČNE BESEDE aktivnem obdobju. Izziv za starejše odrasle ob upokojitvi je torej Delitvena ekonomija, IKT, starejše osebe kako se s precej manjšimi dohodki prilagoditi spremenjenim okoliščinam in ohraniti dosedanji življenjski slog. Delitvena ekonomija sicer prinaša koristi vsem generacijam. 1 UVOD Preko platform delitvene ekonomije uporabniki lahko nabavijo, V časih, ko zaradi demografske situacije, v kateri se delež si izposodijo ali najamejo določene dobrine, blago in storitve po starejših oseb v populaciji vztrajno viša, se v gerontologiji ugodni ceni ali ponudijo svoje storitve, znanja in veščine, kot tudi meddrugim usmerjamo tudi v iskanje za starejše osebe primernih svojo lastnino, tisto česar ne potrebujejo več ali pa je večino časa inovacij, ki jih omogoča sodobna tehnologija. Ena tovrstnih neizkoriščeno. S tem se zmanjšuje potrošništvo, povečuje pa rešitev, ki veliko obeta, je t.i. delitvena ekonomija. V zadnjem odgovornost do okolja in socialna vključenost, saj se na tak način desetletju se je delitvena ekonomija ( ang. sharing economy) spoznavajo ljudje zunaj svojih socialnih mrež. Priložnosti je precej razširila in postala inovativen ekonomski model, v veliko, potrebno pa jih je starejšim dobro predstaviti in katerem več oseb skupaj uporablja dobrine, na primer avto, kolo, promovirati, da prepoznajo prednosti in koristi. Šele tako se bo stanovanje ali hišo, hišne pripomočke. Pri tem je bolj pomembna ustvarila potreba in povečalo zanimanje za uporabo njenih dostopnost do dobrin kot pa lastnina dobrin. Na ta način se bolje pestrih pobud in oblik. izkorišča vrednost premalo uporabljenih nepremičnin, naprav in Negotovost, ki jo občutijo številni starejši glede uporabe IKT predmetov ter posledično vsem uporabnikom privarčuje čas, in ekonomije delitve, je še vedno prisotna. Precej starejših sicer energijo in denar. To je tudi priložnost za posameznike, ki zaradi uporablja pametne telefone, vendar večinoma pretežno osnovne zmanjšanja prihodkov - izgube službe, prekarne zaposlitve, funkcije, ne pa tudi široke palete ostalih razpoložljivih funkcij in upokojitve ali drugih vzrokov, dajo drugim v začasno uporabo aplikacij. Zato je koristno in priporočljivo razviti izobraževalne svojo lastnino, vikend, avto, pripomočke ali svoje storitve in s programe za napredno uporabo IKT naprav in programov. tem poskrbijo za dodaten vir za preživljanje. Razvoj informacijskih tehnologij, predvsem mobilnih naprav in različnih aplikacij je razvoj teh pobud še okrepil, souporaba je s 3 NAPREDNA UPORABA IKT KOT NUJEN pomočjo tehnologije postala še bolj dostopna, priročna in POGOJ ZA UPORABO DELITVENE preprosta. EKONOMIJE Če poskusimo konceptualno opredeliti pojem delitvene Po definiciji OECD “digitalni razkorak” pomeni razlike med ekonomije lahko rečemo, da gre za sistem, osnovan na delitvi oz. posamezniki, gospodinjstvi, gospodarskimi in geografskimi souporabi neizkoriščenih ali slabo izkoriščenih dobrin ali storitev, področji z različno stopnjo socialno ekonomskega razvoja v brezplačno ali proti plačilu, neposredno od ponudnikov. Ta povezavi z njihovim dostopom do priložnosti, ki jih ponuja IKT pojem se je razširil po vsem svetu, a razumevanje je različno, kot oz. internet (Organisation for Economic Co-operation and so različne tudi aktivnosti, ki jih izraz pokriva. Odvisno od pogleda in ciljev različnih uporabnikov, ta izraz lahko opisuje Development, 2001). Usposobljenost za uporabo IKT starejšim pomaga izboljšati različne koncepte. Skupna vsem je uporaba spletnih platform za komunikacijo z družinskimi člani in prijatelji, povečajo si neposredno povezovanje uporabnikov in ponudnikov storitev in 12 možnosti za vseživljenjsko učenje, razširijo socialno mrežo, upoštevali različne sektorje: prevoz, nastanitev, finance, učenje obogatijo osebne interese, dobijo pa tudi hitrejši dostop do znanj in veščin on-line itd. Ocenjujejo, da je skupna vrednost zdravstvenih in drugih uporabnih informacij. Uporaba interneta delitvene ekonomije v EU-28 državah 26,5 milijard EUR (0,17 lahko opolnomoči starejše ljudi, znatno prispeva h kakovosti % GDP-ja držav EU-28). Največje tržišče je v Franciji (6,5603 njihovega življenja in jim pomaga pri soočanju z duševnimi in milijard EUR), v Združenem kraljestvu (4.6377 milijard EUR), telesnimi težavami, ki jih lahko prinaša starost. Današnji starejši na Poljskem (2.7366 milijard EUR) in v Španiji (2.5243 milijard so se rodili precej pred tehnološko dobo, zato se niso privadili na EUR). Sedem največjih tržišč delitvene ekonomije v EU – uporabo IKT v dnevni rutini in jo v vsakdanjem življenju ne Francija, Združeno kraljestvo, Poljska, Španija, Nemčija, Italija pogrešajo; zato jih precej, predvsem starejših nad 70 let, po in Danska je v letu 2016 prispevalo približno 80 % vseh uporabi IKT niti ne čuti potrebe (Mitzner idr., 2010). prihodkov iz delitvene ekonomije v državah EU-28. Za uporabo IKT so za starejše največje ovire: Poznavanje in odnos prebivalcev Evrope do delitvene Fizične omejitve - vid, sluh, motorične in taktilne sposobnosti ekonomije se po različnih državah razlikuje: po podatkih rokovanja z manjšimi napravami, kot je npr. miška ali pametni Evropskega barometra (European Commission, 2016) je delež telefon (Charness & Boot, 2009). Teh omejitev pri rokovanju z tistih, ki še nikoli niso slišali za delitveno ekonomijo, najmanjši napravami pa nimajo samo starejši, zato je pomembno naprave v Franciji s 14 %, v drugih državah pa je bil delež višji: v Španiji prilagoditi čim širšemu krogu uporabnikov z različnimi 42 %, v Italiji 52 %, v Grčiji 64 % in Sloveniji 68 %. Delež oseb, potrebami in omejitvami. ki še nikoli niso slišali za delitveno ekonomijo, je med starejšimi Mnogo starejših poroča o tesnobi pri uporabi IKT (Hill, Betts od 55 let 55 %, med mlajšimi od 25 do 39 let pa le 38 %. 42 % & Gardner, 2015); gre za neke vrste strah in nesigurnost, ki pa sodelujočih v raziskavi, je menilo, da je dostop do dobrin oz. izvira predvsem iz nepoznavanja uporabe tehnologije kot tudi iz blaga in storitev bolje organiziran na sodelovalnih platformah, neinformiranosti kako bi jim lahko olajšala vsakdanje življenje. 33 % da so storitve tam cenejše oz. ponekod tudi brezplačne. Odpor nekaterih izvira iz predsodka, da je za obvladovanje IKT naprav potrebno veliko znanja in spretnosti, čemur se niso več sposobni prilagoditi in se naučiti novih stvari, kar bi še povečalo 5 OBLIKE DELITVENE EKONOMIJE njihove frustracije. A posledično se na ta način izolirajo, ostanejo izven družbenih dogajanj, digitalni razkorak pa se še povečuje. Obstaja več pobud in dobro delujočih praks delitvene ekonomije, Dandanes sta digitalna in socialna izključenost medsebojno tesno ki so se v različnih državah različno razvile in prijele: povezana (Delello & McWhater, 2015). Transport in mobilnost: Pomanjkljiva izobrazba in slab ekonomski položaj prav tako Javni potniški prevoz je tradicionalna in že dobo vpeljana vplivata na uporabo IKT naprav in platform med starejšimi oblika skupnega prevoza, saj potniki souporabljajo isto prevozno (Elliot, Mooney, Douthit & Lynch, 2014). Nekateri si pametnega sredstvo. Razvoj IKT in delitvene ekonomije pa je v zadnjih letih telefona ali računalnika ne morejo privoščiti; v nekaterih državah omogočil nove oblike. v ta namen obstajajo različne ugodnosti in spodbude. Sopotništvo omogoča povezavo med voznikom prevoznega Pomembno je, da navedene ovire in težave rešujemo in sredstva - ponudnikom prevoza - in potniki, ki imajo skupni cilj, starejše še naprej spodbujamo, saj se bodo le tako lahko počutili se peljejo skupaj in si delijo stroške. Javni prevoz je ponekod del družbe in imeli od IKT koristi. Zato je potrebno še naprej slabo organiziran, vozni redi pa ne ustrezajo potrebam razvijati IKT naprave in programe ter jih prilagajati različnim prebivalcem. Pri nas sopotništvo omogoča platforma prevoz.org: fizičnim in drugim oviram in zmanjšanim sposobnostim starejših. voznik objavi relacijo vožnje, čas odhoda, ceno prevoza in Ker uporaba IKT starejšim lahko prinese precej koristi in olajša kontaktne podatke, potem pa se za prevoz zainteresirani sopotnik vsakdanje življenje, se je vredno in potrebno potruditi, da jim dogovori direktno z voznikom, določita tudi mesto odhoda. Ta uporabo IKT približamo in olajšamo. način sopotnikom omogoča cenejši prevoz, spoznavanje sopotnikov različnih starosti, po drugi strani pa vsi prispevajo k ohranjanju okolja. Ker več oseb uporablja en avtomobil, se 4 UGOTOVITVE ŠTUDIJE EVROPSKE zmanjšajo potni stroški za vsakega potnika, posledično se KOMISIJE O DELITVENI EKONOMIJI znižujejo tudi ogljični odtis, zastoji na cestah, potrebe po parkirnih mestih in stres zaradi vožnje. S fenomenom delitvene ekonomije se ukvarja tudi Evropska V tujini je zelo razširjena platforma Blablacar. Ta platforma je komisija: raziskuje ga in pripravlja ukrepe za ustrezen odziv na bila ustvarjena v Franciji, vendar je svojo dejavnost razširila še v mnoge pojavne oblike (Evropska komisija, 2016). enaindvajset držav in ima 80 milijonov uporabnikov. Deluje Komisija definira sodelovalno ali delitveno ekonomijo kot malce drugače kot naši prevoz.org, francoski partnerji so jo poslovni model z naslednjimi kriteriji: opisali takole: »…Ko voznik objavi svoj prevoz, platforma - v transakciji so udeležene tri stranke: ponudnik storitev, on-line priporoča ceno na potnika glede na prevoženo razdaljo. Voznik platforma in uporabnik - stranka lahko nato zniža ali poviša ceno. Med vožnjo se navadno - ponudnik omogoči dostop do storitev ali blaga za omejeni čas sopotniki spoznajo in tako se navežejo stiki med osebami, ki se - blago, storitve ali sredstva, ki jih ponuja v uporabo ponudnik, verjetno drugače ne bi nikoli srečale, ne glede na starost in bi bile sicer neizkoriščene socialno ali drugo pripadnost. Dobra praksa je torej v tem, da - blago, storitve ali sredstva so dostopne brezplačno ali proti povezuje različne ljudi, znižuje prevozne stroške in zmanjšuje plačilu onesnaževanje okolja.« V študiji Evropske komisije (Evropska komisija, 2018) so Souporaba prevoznih sredstev: raziskovali obseg sodelovalne ekonomije v EU-28 državah in 13 Že dobro stoletje je znana oblika »rent-a-car«, kjer si Homeforexchange: https://www.homeforexchange.com posamezniki za nekaj dni ali dlje časa najamejo avto ali drugo Gre za ekonomičen in udoben način nastanitve za čas počitnic oz. prevozno sredstvo. V zadnjem desetletju pa se je pojavilo precej na potovanjih. Preko te mednarodne platforme, ki je v angleškem novih oblik trajnostne mobilnosti, ki omogočajo kratkoročni jeziku, uporabnika navežeta stik in se dogovorita za izmenjavo najem oz. souporabo prevoznih sredstev – osebnih avtomobilov, domovanja za izmenjavo - stanovanja, apartmaja ali počitniške električnih skirojev itd. hiše; izmenjava je lahko simultana, ob istem času ali po dogovoru V Sloveniji se je uveljavil Avant2Go. Gre za model najema v različnem obdobju. Na tak način je nastanitev brezplačna, avtomobilov, pri katerem jih vozniki najemajo za kratek čas, za potrebno je le plačilo pristojbine ob registraciji na spletni strani. razdaljo od točke A do točke B in plačujejo le glede na čas Potrebna pa je tudi visoka stopnja medsebojnega zaupanja, da bo uporabe in prevoženo razdaljo. Avtomobili so električni in na vsak ravnal z izmenjanim domovanjem kot s svojim. voljo v posebej določenih parkirnih mestih, celoten proces Affitto Giardino: https://affittogiardino.it/ rezervacije in uporabe avtomobila poteka preko posebne Deluje podobno kot druge platforme, ki omogočajo souporabo aplikacije na pametnem telefonu. Souporaba avtomobilov je del zasebnih nepremičnin z začasnimi uporabniki, ki so pripravljeni večjega trenda skupne mobilnosti, ki uporabniku omogoča za to plačati. Osredotoča se izključno na uporabo zasebnih zniževanje stroškov svoje mobilnosti, saj finančnega bremena zunanjih površin – večjih vrtov, atrijev in dvorišč, zato je lastništva vozila ni več, prav tako ne stroškov vzdrževanja, zanimiv za tiste, ki potrebujejo prostor za izvedbo prireditev oz. parkiranja, goriva, cestnin itd. Starejši lahko sodelujejo kot kateri manjših dogodkov – praznovanje rojstnih dnevov, obletnic, koli drugi uporabniki, potreben je pametni telefon in napredno porok ipd. Na drugi strani so ponudniki - lastniki hiš z večjim znanje IKT. S tem ostanejo neodvisni, mobilni, aktivni in vrtom, ponekod z bazenom, letno kuhinjo ali zunanjim žarom itd., vključeni v družbo. ki želijo z oddajo teh površin na prostem povečati svoje prihodke. Za starejše osebe uporaben primer na področju prevoza je tudi Wallapop: https://es.wallapop.com platforma Drivy oz. po novem Getaround, preko katere lahko Ta platforma omogoča nakup in prodajo rabljenih predmetov, lastnik avta drugim odda svoj avto za čas, ko ga ne potrebuje oz. oblačil itd. V Španiji ima 20 milijonov uporabnikov (skoraj stoji avto neizkoriščen. Še posebej starejši svojih prevoznih polovica prebivalstva) in 70.000 dnevnih transakcij. Med dobre sredstev ne uporabljajo toliko kot prej, ker ni več potrebe, a avto prakse smo ta primer uvrstili, ker lahko pripomore k socialni še vedno obdržijo kljub rednim stroškov vzdrževanja, registracije vključenosti starejših, ponuja možnost ponovne uporabe za itd. Ta pobuda je na voljo v mnogih zahodnoevropskih državah. predmete, ki jih ne potrebujemo več in možnost povezovanja ComParko je spletna platforma, ki posreduje med lastniki ljudi s podobnimi potrebami in hobiji. Ta platforma je parkirnih mest oz. garaž in vozniki, ki jih potrebujejo. S pomočjo primerljiva je s slovensko bolha.com. platforme je mogoče poiskati, najeti ali si deliti parkirno mesto Storitve za pomoč starejšim za mesece, tedne, dneve ali celo ure. Ta pobuda se je začela v Ugo: https://hellougo.com Španiji in zdaj deluje po vsej Evropi. Italijanska platforma, ki starejšim in njihovim družinam Bivanje, nastanitve – souporaba neizkoriščenih kapacitet omogoča iskanje oskrbovalcev in spremljevalcev pomoči Skupnostno bivanje ali sobivanje je alternativa tradicionalnim potrebnim v njihovem lokalnem okolju. Koordinatorji te oblikam bivanja starejših; pri tem platforma nudi možnost platforme izvajalce predhodno preverijo in odobrijo. Gre za navezovanja stikov med ljudmi podobne starosti, ki jih zanimajo različne oblike pomoči starejšim ali invalidnim osebam, od tovrstne oblike sobivanja, s čimer se izognejo osamljenosti, osnovnih vsakodnevnih opravil do spremstva v trgovino, k spodbuja pa se vključenost in socialni stiki. V Španiji je več zdravniku, družabništvo, hišna opravila, vrtnarjenje ipd. Starejši tovrstnih iniciativ – stanovanjskih skupnosti starejših, večina je so večinoma uporabniki storitev, ki jih ponuja platforma, saj jim organiziranih kot zadruge. Najbolj znan primer je stanovanjska pomoč ali družba oskrbovalcev omogoči varno življenje doma zadruga Trabensol blizu Madrida https://trabensol.org. ali pa jim pomagajo pri dejavnostih, ki bi jo sicer težko izvedli Un toit 2 Générations: http://untoit2generations.fr sami ali brez pomoči družinskega člana. Po drugi strani pa lahko Gre za medgeneracijsko sobivanje. Platforma omogoča še aktivni starejši prek platforme Ugo ponudijo svoj čas in povezovanje starejših – ponudnikov nastanitve - in mladih, storitve drugim ljudem, s čimer ostanejo aktivni, tako fizično kot največkrat študentov, ki potrebujejo sobo oz. začasno nastanitev. socialno ter vključeni v družbo. Deluje v Metzu in Nancyju. S tem, ko starejši gosti študenta na Village Care: https://www.villagecare.it svojem domu, dobi družbo in pomoč, lahko deli svoja znanja in Deluje kot platforma, kjer se srečujejo potrebe (starejši ljudje in hobije ter se uči novih stvari. Družba v hiši je lahko za starejšega družine) in ponudba (ponudniki storitev). Uporabniki lahko človeka poživljajoča in spodbudna. Cilji platforme so brskajo po ponudbi domov za ostarele, dnevnem varstvu in spodbujanje medgeneracijske komunikacije in borba proti vse Alzheimerjevih centrov, oskrbovanih bivalnih enotah, ter večji socialni izolaciji starejše populacije. poiščejo formalne ali neformalne oskrbovalce in druge možnosti Turistične nastanitve za krajši čas: oskrbe na domu. Platforma omogoča starejšim, družinam in Platforme - najbolj poznana Airbnb - omogočajo lastnikom oskrbovalcem celovit vpogled in informacije o storitvah za stanovanj ali hiš, da za krajši čas oddajo sobe ali stanovanja, ki družine in starejše občane, ki iščejo storitve oskrbe, zdravstvene so sicer neizkoriščena. Med ponudniki je precej starejših oseb, ki podpore in možnosti bivanja, ki so na voljo v njihovem lokalnem si z dodatnim zaslužkom izboljšajo ekonomski položaj. okolju. Široka ponudba priložnosti olajša iskanje pomoči pri Na platformi Freebirdclub, specializirani le na starejše od 60 let, aktivnem življenjskem slogu in preprečuje socialno izključenost. ponudniki svoje neizkoriščene nepremičnine – sobe, stanovanja Platforma ponuja tudi strokovno svetovanje in orientacijo tako ali vikend hiše – oddajajo izključno starejšim osebam, za za uporabnike kot za strokovno osebje. počitnice, na potovanjih itd. 14 Druga področja: 6 ZAKLJUČEK L'Accorderie: http://www.accorderie.fr Koncept delitvene ekonomije lahko doprinese veliko koristi v Časovna banka, ki se je dobro ustalila v Franciji: platforma življenja starejših oseb. Ker starejše generacije nimajo toliko omogoča ljudem vseh starosti posredovanje veščin, znanja in izkušenj z uporabo sodobne tehnologije, na kateri je delitvena hobijev drugim ali jih sprejemajo sami. Menjalna valuta je čas, ekonomija dandanes utemeljena, je potrebno povečati na eni ovrednoten po kreditnem principu. Koncept so razvili v strani fokus stroke v prilagajanje tehnologije za potrebe starejših kanadskem Quebecu in je zdaj dosegel veliko francoskih mest, ter na drugi strani fokus stroke v oblikovanje učinkovitih vključenih je več kot 4.000 ljudi. Glavni rezultat je medčloveška usposabljanj za učenje napredne rabe tehnologije za starejše. solidarnost, saj spodbuja socialno angažiranost, medgeneracijsko sodelovanje, lokalno izvajanje in krepitev skupnosti. REFERENCE Zelemenjava: http://www.zelemenjava.si Gre za slovensko samoorganizirano civilno iniciativo za [1] Charness, N. & Boot, W. R. (2009). Aging and Information Technology Use: Potential and Barriers. Current Directions in Psychological Science, izmenjavo presežnih semen, sadik in pridelkov z domačih vrtov, 18/5, str. 253-258. ki udeležencem omogoča samooskrbo in boljše prehranjevanje, [2] Delello, J. A. & McWharter, R. R. (2015). Reducing the Digital Divide: Connecting Older Adults to iPad Technology. Journal of Applied prihranek, zmanjšanje živilskih odpadkov in srečevanje z Gerontology, 36/1, str. 3-28. drugimi vrtičkarji in sosedi. Udeleženci so ljudje različnih [3] Elliot, A. J., Mooney, C. J., Douthit, K. Z. & Lynch, M. F. (2013). Predictors of Older Adults' Technology Use and Its Relationship to generacij, ki gojijo zelenjavo za lastno uporabo, ne glede na Depressive Symptoms and Well-being. The Journals of Gerontology: izobrazbo, starost ali socialni status. Edino pravilo je, da se denar Series B, 69/5, str. 667-677. ne uporablja kot menjalno sredstvo, s čimer se spodbuja [4] European Commision (2016). Flash Eurobarometer 438 Report: The use of collaborative platforms. Brussels: European Commision. samozadostnost in solidarnost med člani lokalne skupnosti. Po [5] European Commision (2018). Study to Monitor the Economic besedah pobudnic je več kot polovico sodelujočih starejših oseb. Development of the Collaborative Economy in the EU: Final Report. Brussels: European Commision. Delitvena ekonomija in koncepti souporabe ob podpori IKT [6] Hill, R., Betts, L. R. & Gardner, S. E. (2015). Older adults' experiences so lahko eden od odgovorov na vprašanje kako lahko starejši and perceptions of digital technology: (Dis)empowerment, wellbeing, and ostanejo aktivni, vključeni, neodvisni, varni in mobilni. S tem si inclusion. Computers in Human Behavior, 48, str. 415-423. [7] Mitzner, T. L., Boron, J. B., Bailey Fausset, C., Adams, A. E., Charness, izboljšajo svoje življenje in hkrati prispevajo tudi za dobro N. idr. (2010). Older adults talk technology usage and attitudes. drugih ljudi, družbe in okolja. Computers in Human Behavior, 26, str. 1710-1721. [8] OECD – Organisation for Economic Co-operation and Development (2001). Understanding the Digital Divide. OECD Publications 15 Razlike med spoloma v ekonomski odvisnosti v obdobju 2000–2012 The gender gap in economic dependency in the period 2000–2012 Tanja Istenič Irena Ograjenšek Jože Sambt Ekonomska fakulteta, Univerza v Ekonomska fakulteta, Univerza v Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Ljubljani Ljubljani Kardeljeva ploščad 17, 1000 Kardeljeva ploščad 17, 1000 Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 5892778; fax: +386 1 Tel: +386 1 5892505; fax: +386 1 Tel: +386 1 5892515; fax: +386 1 5892698 5892698 5892698 e-pošta: tanja.istenic@ef.uni-lj.si e-pošta: irena.ograjensek@ef.uni-lj.si e-pošta: joze.sambt@ef.uni-lj.si POVZETEK KEYWORDS V ekonomski analizi je obdobje ekonomske odvisnosti običajno National Transfer Accounts, economic dependency, gender opredeljeno z uporabo fiksnih starostnih mej, neodvisnih od države, dimension, Slovenia. leta analize, spola itd. Poleg tega običajno predpostavljamo enak obseg ekonomske odvisnosti, ne glede na starost odvisnih posameznikov. Metodološki okvir računov nacionalnih transferjev 1 UVOD (angl. National Transfer Accounts – NTA) nam s pomočjo koncepta V času trajanja svojega življenja se posamezniki soočajo z dvema primanjkljaja življenjskega cikla omogoča natančno merjenje obdobjema ekonomske odvisnosti, v času otroštva in v času starosti. obdobja in obsega ekonomske odvisnosti. V članku predstavljamo V obdobju ekonomske odvisnosti posamezniki porabijo več, kot rezultate retrospektivne analize NTA po spolu za Slovenijo v zaslužijo, in se na ta način soočajo s t. i. primanjkljajem obdobju 2000–2012. Rezultati kažejo, da so bile ženske v letu 2012 življenjskega cikla. Ekonomska odvisnost mladih in starih je sposobne financirati svojo potrošnjo za obdobje 29,0 let, medtem ko financirana s strani delovno aktivne populacije, katere delovni moški 35,9 let. Vendar pa se v času razlika med spoloma v dolžini dohodek presega potrošnjo. Delovno aktivna populacija se sooča s t. i. presežkom življenjskega cikla, ki jim omogoča financiranje ekonomske neodvisnosti skrajšuje, s 7,9 let v letu 2000 na 6,9 let v odvisnosti mladih in starih v obliki javnih in zasebnih transferjev letu 2012. ter javne in zasebne prerazdelitve iz naslova sredstev (angl. asset-based reallocations) [2]. KLJUČNE BESEDE V ekonomski analizi je obdobje ekonomske odvisnosti običajno računi nacionalnih transferjev, ekonomska odvisnost, vidik spola, opredeljeno z uporabo fiksnih starostnih mej, neodvisnih od države, Slovenija. leta analize, spola itd. Poleg tega običajno predpostavljamo enak obseg ekonomske odvisnosti, ne glede na starost odvisnih posameznikov. Metodološki okvir računov nacionalnih transferjev ABSTRACT (angl. National Transfer Accounts – NTA) nam s pomočjo koncepta In the economic analysis, the period of economic dependency is primanjkljaja življenjskega cikla omogoča natančno merjenje usually defined using fixed age limits, independently of country, obdobja in obsega ekonomske odvisnosti. Z vpeljavo vidika starosti v Sistem nacionalnih računov (SNA) nam NTA omogoča year of analysis, gender, etc. Moreover, the same size of economic ocenjevanje starostnospecifičnih vrednosti ekonomskih kategorij, dependency is usually assumed, independently of the age of kot so delovni dohodek, dohodek iz premoženja, transferji, dependent individuals. However, by using the concept of the life potrošnja in varčevanje. Ker so starostnospecifične vrednosti cycle deficit, the National Transfer Accounts (NTA) framework ekonomskih kategorij močno odvisne tudi od časa in spola, v članku enables us to precisely measure the period and size of economic v običajno analizo NTA dodajamo še dimenzijo časa in spola. V dependency. This paper presents the results of a retrospective NTA članku tako predstavljamo rezultate retrospektivnih NTA po spolu by gender for Slovenia in the period 2000–2012. Our results show v Sloveniji v obdobju 2000–2012, ki nam pomagajo odgovoriti na that in 2012, women were able to finance their consumption with naslednja raziskovalna vprašanja: their labour income for 29.0 years, whereas men financed their (1) Kako velike so razlike med spoloma v delovnem dohodku, consumption for 35.9 years. However, the significant gender gap in potrošnji in primanjkljaju življenjskega cikla? the length of economic independence decreased over time, from 7.9 (2) Kako se vzorci delovnega dohodka, potrošnje in primanjkljaja years in 2000 to 6.9 years in 2012. življenjskega cikla obeh spolov spreminjajo skozi čas? (3) Ima ekonomska kriza vpliv na razlike v dolžini in velikosti primanjkljaja življenjskega cikla med spoloma? 16 2 METODOLOGIJA IN PODATKI 3 REZULTATI Metodologija NTA temelji na proračunski omejitvi posameznika, Slika 1 prikazuje dohodek iz dela in (javno ter zasebno) potrošnjo kjer se morajo prilivi izenačiti z odlivi. Med prilive štejemo delovni obeh spolov. Iz slike je razvidno, da ima delovni dohodek moških dohodek (𝑌𝑙), dohodek iz premoženja (𝑌𝐴) in prilive transferjev in žensk v celotnem obdobju med letoma 2000 in 2012 v Sloveniji (𝜏+); med odlive pa potrošnjo (𝐶), odlive transferjev (𝜏−) in tipično obliko obrnjene U-krivulje, vendar med spoloma obstajajo varčevanje (𝑆). S preureditvijo členov dobimo naslednjo velike razlike v vrednosti delovnega dohodka pri vseh starostih. računovodsko identiteto [2]: Delovni dohodek žensk začne naraščati kasneje kot delovni dohodek moških predvsem zaradi višje stopnje vpisa žensk v 𝐶( ⏟ 𝑥 ) − 𝑌𝑙 (𝑥 ) = 𝜏+ ⏟ ( 𝑥 ) − 𝜏− ( 𝑥 ) + (1) terciarno izobraževanje. Tudi v delovni starosti je dohodek žensk 𝑃𝑟𝑖𝑚𝑎𝑛𝑘𝑙𝑗𝑎𝑗 ž𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑠𝑘𝑒𝑔𝑎 𝑐𝑖𝑘𝑙𝑎 𝑁𝑒𝑡𝑜 𝑡𝑟𝑎𝑛𝑠𝑓𝑒𝑟𝑗𝑖 nižji od dohodka moških, in sicer predvsem zaradi njihove nižje + 𝑌𝐴 ⏟ ( 𝑥 ) − 𝑆 ( 𝑥 ). stopnje vključenosti na trg dela in rahlo nižjih plač žensk v 𝑃𝑟𝑒𝑟𝑎𝑧𝑑𝑒𝑙𝑖𝑡𝑒𝑣 𝑖𝑧 𝑛𝑎𝑠𝑙𝑜𝑣𝑎 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑒𝑣 primerjavi z moškimi v primeru zaposlitve za polni delovni čas. V Otroci in starejši se soočajo s pozitivnim primanjkljajem višji starosti začne delovni dohodek žensk padati hitreje kot delovni življenjskega cikla (ki je opredeljen kot razlika med javno in dohodek moških, saj se v povprečju ženske upokojujejo hitreje zasebno potrošnjo ter delovnim dohodkom). Primanjkljaj kakor moški. Ne glede na to, da ženske vseh starosti zaslužijo manj življenjskega cikla določa njihovo ekonomsko odvisnost. Na drugi kot moški, je pri praktično vseh starostih njihova potrošnja višja od strani, v času delovne aktivnosti, delovni dohodek presega potrošnje moških. Razlika med spoloma v ravni potrošnje v nižjih potrošnjo, kar vodi v negativen primanjkljaj življenjskega cikla, tj. starostnih razredih je predvsem rezultat relativno višje stopnje vpisa presežek življenjskega cikla. Presežek življenjskega cikla omogoča žensk v formalno izobraževanje. Razlika med spoloma v potrošnji zaposlenim financiranje primanjkljaja življenjskega cikla je še bolj očitna v času aktivne delovne dobe, ko imajo v času ekonomsko odvisnega prebivalstva. Ekonomska odvisnost se materinstva ženske višjo predvsem javno in zasebno zdravstveno financira z različnimi oblikami medgeneracijskih tokov: javni neto potrošnjo. transferji (prilivi minus odlivi transferjev), zasebni neto transferji in V času se starostni profil delovnega dohodka obeh spolov prerazdeljevanjem iz naslova sredstev (dohodek iz premoženja pomika v desno. Posamezniki namreč v času na trg dela vstopajo minus varčevanje). pri višji starosti in se pri višji starosti tudi upokojujejo. Zaznati pa Za analizo ekonomske odvisnosti je potrebno oceniti številne je bolj očiten premik delovnega dohodka žensk v primerjavi z starostne profile. Starostni profili so starostni vzorci (povprečja) delovnim dohodkom moških. V obdobju med letoma 2000 in 2012 nadalje razčlenjenih spremenljivk, vključenih v računovodsko se v nižjih starostnih razredih povečuje razlika v delovnem dohodku identiteto. V prvem koraku s pomočjo SNA in drugih podobnih med spoloma, medtem ko se razlika v dohodku višjih starostnih podatkovnih virov izračunamo agregatne vrednosti posameznih razredov zmanjšuje. Zadnje je predvsem posledica procesa spremenljivk. V drugem koraku izračunamo relativno porazdelitev izenačevanja pogojev za upokojitev obeh spolov. Višja potrošnja določene spremenljivke po starostnih skupinah s pomočjo anketnih žensk v primerjavi z moškimi je značilnost celotnega obdobja in/ali administrativnih podatkov. Starostne profile iz drugega 2000–2012, razlike med spoloma v času materinstva pa se skozi čas koraka pomnožimo z ustreznim faktorjem prilagajanja (angl. povečujejo. adjustment factor), tako da se starostni profili, pomnoženi s starostno strukturo prebivalstva, ujemajo z agregatnimi vrednostmi iz prvega koraka. Večina starostnih profilov je izglajena; na ta način izločimo vpliv posledic slučajnih dejavnikov v vzorčnih podatkih [4]. Rezultati NTA so torej presečni rezultati, pridobljeni s pomočjo sekundarnih virov podatkov. Za ocenjevanje retrospektivnega NTA za Slovenijo so uporabljeni mikropodatki iz Ankete o porabi gospodinjstev za leta 2000, 2003, 2005, 2008, 2010 in 2012. NTA po spolu so ocenjeni podobno kot običajni NTA. Kadar so starostni profili izračunani na podlagi anketnih podatkov, je edina razlika ta, da moramo poleg povprečij po starostnih skupinah izračunati tudi povprečja po spolu. Starostni profili so prilagojeni na način, da se zagotovi skladnost z makroekonomskimi agregati in tudi s starostnimi profili običajne analize NTA [1]. V članku poleg grafične predstavitve razlik v potrošnji, delovnem dohodku in primanjkljaju življenjskega cikla prikazujemo tudi rezultate dveh kazalnikov, ki kažeta razlike v ekonomski odvisnosti med spoloma, in sicer (1) absolutno razliko v dolžini ekonomske neodvisnosti med obema spoloma in (2) razliko v obsegu ekonomske odvisnosti Slika 1: Dohodek iz dela in potrošnja moških in žensk, med spoloma, prilagojeno za velikost delovnega dohodka celotne Slovenija, 2000–2012 populacije. Vir: APG 2000–2012, Eurostat, mnogi drugi viri. Zaradi nižjega delovnega dohodka, a hkrati višje potrošnje žensk v primerjavi z moškimi, so ženske ekonomsko neodvisne krajše obdobje življenjskega cikla kakor moški. V letu 2012 je delovni dohodek žensk presegal njihovo potrošnjo zgolj med 27,7. 17 in 56,7. letom starosti (glej Tabelo 1). Na drugi strani so bili moški odvisnosti žensk potrebnega 4,7 % celotnega delovnega dohodka ekonomsko neodvisni med starostjo 24,1 in 60,0 let. Moški so bili več, kakor ga je bilo potrebnega za financiranje odvisnosti moških. tako v povprečju sposobni financirati svojo potrošnjo z delovnim V času se, skladno s premikom delovnega dohodka, v desno dohodkom 6,9 let dlje kot ženske. premika tudi starostni profil primanjkljaja življenjskega cikla. Krajše obdobje ekonomske neodvisnosti žensk in njihovo Znatnejši premik za ženske v primerjavi z moškimi vodi v daljše daljše življenjsko pričakovanje ob rojstvu vodi v daljše obdobje obdobje ekonomske neodvisnosti oziroma daljše obdobje presežka ekonomske odvisnosti oz. primanjkljaja življenjskega cikla žensk v življenjskega cikla za ženske, in sicer z 28,3 let v letu 2000 na 29,0 primerjavi z moškimi. Ekonomska odvisnost žensk pa ni zgolj let v letu 2012. Nasprotno se obdobje ekonomske neodvisnosti daljša, ampak je tudi bolj intenzivna. V letu 2012 je celoten moških celo rahlo skrajšuje, in sicer s 36,1 let v letu 2000 na 35,9 let primanjkljaj življenjskega cikla moških znašal 25,5 % celotnega v letu 2012. Razlika v dolžini ekonomske neodvisnosti med spoloma delovnega dohodka, medtem ko je celotni primanjkljaj se je tako skrajšala z začetnih 7,9 let v letu 2000 na 6,9 let v letu življenjskega cikla žensk znašal 30,2 % celotnega delovnega 2012. Ob tem se v času zmanjšuje tudi razlika v obsegu ekonomske dohodka. To pomeni, da je bilo za financiranje ekonomske odvisnosti, in sicer z začetnih 6,3 % celotnega delovnega dohodka v letu 2000 na 4,7 % v letu 2012. Tabela 1. Razlike med spoloma v dolžini/obsegu presežka/primanjkljaja življenjskega cikla, Slovenija, 2000–2012 Obseg Dolžina primanjkljaja presežka življenjskega Starostne meje življenjskega cikla glede ∆LCSM/Ž ∆NtaDRŽ/M Leto Spol presežka cikla življenjskega cikla na delovni (v letih) (v %) (LCS; v dohodek letih) (NtaDR; v %) Moški 22,5 58,6 36,1 25,3 2000 7,9 6,3 Ženski 24,4 52,7 28,3 31,6 Moški 23,3 59,7 36,4 25,8 2003 7,8 6,2 Ženski 25,4 54,0 28,6 32,1 Moški 23,5 59,9 36,4 24,7 2005 7,1 5,7 Ženski 25,4 54,7 29,3 30,4 Moški 23,4 60,5 37,1 24,3 2008 7,2 5,2 Ženski 26,3 56,3 30,0 29,5 Moški 23,9 59,6 35,7 27,1 2010 6,3 5,4 Ženski 26,7 56,2 29,4 32,5 Moški 24,1 60,0 35,9 25,5 2012 6,9 4,7 Ženski 27,7 56,7 29,0 30,2 Vir: APG 2000–2012, Eurostat, mnogi drugi viri. Iz Tabele 1 je razvidno tudi, da se je v obdobju pred krizo, med skrajševal. To lahko pojasnimo z varčevalnimi ukrepi javnega letoma 2000 in 2008, obdobje presežka življenjskega cikla sektorja, v katerem je zaposlen višji odstotek žensk kakor moških. podaljšalo za oba spola, vendar je bilo podaljšanje bolj očitno za Ne glede na to so se razlike med spoloma v dolžini presežka ženske kakor za moške. Kasneje je ekonomska kriza vplivala na življenjskega cikla zmanjšale tudi v času ekonomske krize, med skrajševanje obdobja presežka življenjskega cikla za oba spola. Kot letoma 2008 in 2012. rezultat visoke stopnje brezposelnosti v panogah, ki pretežno Ekonomska kriza je prav tako vplivala na razliko v obsegu zaposlujejo moško delovno silo, se je na začetku krize presežek ekonomske odvisnosti obeh spolov. Medtem ko se je v začetku življenjskega cikla moških skrajšal bolj, kakor se je skrajšal ekonomske krize razlika v obsegu ekonomske odvisnosti med presežek življenjskega cikla žensk. V razmahu ekonomske krize, ko spoloma povečala, se je v razmahu krize začela zmanjševati. Kljub se je presežek življenjskega cikla moških začel ponovno začetnemu povečanju razlike v obsegu ekonomske odvisnosti obeh podaljševati, se je presežek življenjskega cikla žensk še nadalje spolov, se je le-ta v celotnem obdobju krize zmanjšala. Če 18 povzamemo, navkljub temu da je ekonomska kriza prekinila približevanje ekonomske (ne)odvisnosti žensk k ekonomski (ne)odvisnosti moških, se je razlika v ekonomski (ne)odvisnosti obeh spolov zmanjšala tudi v celotnem preučevanem obdobju krize. 4 SKLEP V pričujočem članku predstavimo rezultate retrospektivne analize NTA po spolu. NTA nam s pomočjo koncepta primanjkljaja oz. presežka življenjskega cikla omogočajo analizo posameznikove ekonomske odvisnosti oz. neodvisnosti skozi življenjski cikel. Iz naših rezultatov izhaja, da je razlika med spoloma v delovnem dohodku prisotna pri vseh starostih, ko ženske zaslužijo manj kot moški, medtem ko je razlika v potrošnji očitna predvsem v času materinstva, ko ženske porabijo več kot moški. Ženske so tako ekonomsko odvisne daljše obdobje življenjskega cikla. V letu 2012 so bile ženske sposobne financirati svojo potrošnjo v starostnem razponu 29,0 let, moški pa 35,9 let. Vendar pa se v času razlika v dolžini ekonomske neodvisnosti skrajšuje, s 7,9 let v letu 2000 na 6,9 let v letu 2012. Prav tako se v času zmanjšuje tudi razlika med spoloma v obsegu ekonomske odvisnosti. Kljub temu da je ekonomska kriza prekinila približevanje obdobja ekonomske neodvisnosti in obsega ekonomske odvisnosti žensk vrednostim za moške, so se razlike med spoloma tudi v celotnem obdobju krize zmanjšale. LITERATURA IN VIRI [1] Donehower, G. (2014). Incorporating gender and time use into NTA: National Time Transfer Accounts methodology (version 4, May 2014). Internal materials of the NTA project. [2] Lee, R., & Mason, A. (2011). Population aging and the generational economy: A global perspective. Cheltenham, UK; Northampton, MA: Edward Elgar. [3] Statistični urad Republike Slovenije. (2013). Anketa o porabi gospodinjstev za leta 1993, 1998, 2000, 2003, 2005, 2008, 2010, and 2012 (interni podatki). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. [4] United Nations. (2013). National Transfer Accounts Manual: Measuring and Analysing the Generational Economy. New York: United Nations. 19 Demonstrational vegetable garden with ReSoil remediated soil Domen Leštan Envit Ltd. and University of Ljubljana Ljubljana, Slovenia domen.lestan@bf.uni-lj.si ABSTRACT reused in a closed loop, no wastewater is generated, and only solid waste enriched with toxic metals is produced. The EDTA The contaminated calcareous soil from Prevalje, Slovenia was is poorly biodegradable and persist in the environment. This has EDTA-washed using novel ReSoil technology. Washing raised concerns about leaching of toxic chelates from remediated removed 71, 28 and 53% of soil Pb, Zn and Cd, respectively. The soil and risking groundwater contamination. In ReSoil extensive vegetable garden with 3 raised beds with non-remediated rinsing of remediated soil removes the majority of toxic chelates (original) and 6 beds with remediated soils was set up and from the soil and zero-valent Fe (ZVI) is applied to the soil slurry realistically tended; a selection of 10 different produces were to facilitate the permanent adsorption of the remaining chelates. grown. All vegetables reached the mature phase without We demonstrated that in ReSoil toxic emissions are not an issue difficulties or visible deficiencies, irrespective of soil treatment. [2, 4]. Grown on original soil all plants exceeded limits for Pb The aim of this study was to scale-up the ReSoil technology concentration in their edible parts stipulated by European Union to provide enough soil to set-up and manage the genuine legislature. In remediated soil only carrot exceeded limit for Pb. vegetable garden and to examine the possibility of production of Remediation was less efficient in mitigation of Cd hazard; safe food on remediated soil. concentration of Cd in spinach, second cut of radicchio, and carrot exceeded the allowed values. The vegetable type is a strong determinant of metal concentration in edible crop. The 2 MATERIALS AND METHODS selection of excluders instead of accumulators will thus be crucial for production of safe food on ReSoil remediated soils. 2.1 Soil Remediation The surface soil was excavated from grassland in the bank of the KEYWORDS river Meza in city of Prevalje in Meza Valley, Slovenia. The Soil, Toxic metals, Remediation, Vegetable garden excavated soil was in situ homogenized and then transported to a nearby remediation facility for EDTA-soil washing using ReSoil technology. 1 INTRODUCTION Fertile soil is a valuable, limited resource. As human population 2.2 Experimental garden and pressure on limited soil resources are continuously growing, Raised beds (4 x 1 x 0.5 m) were constructed and vegetables: more and more land contaminated with toxic metals is expected buckwheat, spinach, lamb’s lettuce, radicchio, garlic, onion, to be put under agricultural production in a delicate balance of leek, lettuce, carrots and kohlrabi were grown in 6 rotations from needs, social & economic benefits and health risks. The harmful, the July 2018 until the end of November 2019. pandemic effect of toxic metals on human health is well documented and governments are setting remediation of 2.3 Analysis contaminated soil as a national priority. Samples of soil and vegetables were prepared as described before We have recently introduced ReSoil soil washing technology [4] and analyzed using graphite furnace AAS. which uses ethylenediamine-tetraacetate (EDTA) as a chelator [1, 2, 3]. The EDTA forms water-soluble complexes (chelates) with most toxic metals and is the most efficient chelator. The 3 RESULTS AND DISCUSION ReSoil was designed to recycle most of EDTA and all process water. For this to achieve the process solutions are treated by The novel remediation plant with ReSoil technology is depicted low-cost materials: lime, H2SO4, and wastepaper to impose pH in Figure 1. The Technology Readiness Level of plant operation gradient and induce recycling (substitution, precipitation and was TRL 7 (EU, NASA methodology). The permit for adsorption) reaction. The recycled EDTA and process water are construction of ReSoil soil washing plant was granted by Slovenian Environmental Protection Agency in 2017, and the Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or operating permit to remediate in July 2018. For this study the classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed contaminated soil was remediated in series of 16 batchers – these for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must were at the same time the first batches carried out in novel be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). remediation plant. In total 16 tons of soil was washed. Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia © 20 Using EDTA in ReSoil technology decreased Pb, Zn and Cd 20 Copyright held by the owner/author(s). soil concentration from 1854 ± 120, 3833 ± 135 and 21.2 ± 1.2 mg kg-1 to 545 ± 17, 2743 ± 120 and 9.9 ± 0.4 mg kg-1, 20 respectively. To improve physical properties of remediated soil antagonistic micronutrients with similar ionic radius. The for vegetable production the buckwheat was sown as the first smallest difference in Cd uptake, 33%, was measured in roots of crop. Buckwheat is often used for green manuring. It has carrots grown on remediated soils, the highest reduction, 90.8 branched root system that reaches deep into the soil and improves and 91.4% was in the second cut of radicchio and leek. soil aggregation through extensive network of fine roots. The European Union has defined maximum levels of Pb and The future of ReSoil, as of any other technological eco- Cd to be found in vegetables. To facilitate comparison with EU innovation, relies on its social acceptance. Local population was guidance values the vegetable samples were analyzed for toxic therefore invited to select the final assortment of produces. All metals also on a fresh weight basis (Figure 3). Grown on original plants grown on original and remediated soil reached the mature soil all vegetables exceeded stipulated limits for Pb concentration phase without difficulties or visible deficiencies. We observed no in their edible parts. In remediated soil only carrot exceeded limit statistically significant differences in plant biomass, and no for Pb. Remediation was less efficient in mitigation of Cd chlorosis indicating lack of micronutrients (Figure 2). hazard; concentration of Cd in spinach, second cut of radicchio, The metal plant uptake is known to vary strongly across plant and carrot exceeded the allowed values. In accordance to our species and growing stages. Soil washing with ReSoil the most results spinach and carrots are often identified as the major Cd consistently prevented accumulation of Pb in edible parts of accumulators. Substantial genotypic variation, however, exists vegetables. The Pb uptake was reduced from 76% in garlic to among species and cultivars [5]. For example Kugonič et al. [6] 95% in kohlrabi. The uptake of essential element Zn was reported that carrot grown in Zasavje region in Slovenia in distributed more uniformly, with differences of only 14% unpolluted calcareous soil (similar to soil used in our study) with between lettuce grown remediated and original soil, and the Cd concentration ranging from 0.13 - 0.69 mg kg-1 accumulated highest reduction of 76% in the first cut of radicchio. Cadmium 0.3 - 0.8 mg kg-1 of Cd in roots, which is higher than stipulated (and Pb) is believed to be non-essential element. Nevertheless, by EU, and higher than in carrot grown on remediated soils in plants often adsorb Cd instead of Zn, which is biologically our study. Figure 1: Demonstrational soil-washing plant (TRL 7) with ReSoil technology in the city of Prevalje, Slovenia. The plant with capacity of 1.5 tons of soil per batch is operated by Envit Ltd. The plant construction was supported by the EU project LIFE12 ENV/SI/000969 (http://www.envit.si/). 21 Figure 2: Vegetable garden with remediated (raised beds 2, 4, 5, 7, 8, 9) and original (beds 1, 3, 6) soil. The growth of leek, lettuce and carrots (4. Rotation, Maj 20, 2019) is depicted. Figure 2: Concentration of Pb and Cd in edible parts of vegetables (wet biomass) grown on original soil (black circles) and remediated soil (blue circles). Horizontal lines depict maximum permissible levels of Pb and Cd in vegetables as stipulated by European Union legislature. Data are given as average of 3 samples with standard error. ACKNOWLEDGMENTS This work was supported by the EU project LIFE12 REFERENCES ENV/SI/000969 and by the Slovenian Research Agency under [1] Lestan, D., 2017. Novel chelant-based washing method for soil Grants J4-8219 and P4-0085. contaminated with Pb and other metals: A pilot-scale study. L. Degrad. Dev. 28, 2585-2595. 22 [2] Lestan, D., 2019. Curbing toxic emissions from remediated substrate. EP 3 492 187 A1 [3] Lestan, D., Finzgar, N., Gerl, M., Gluhar, S., Lakovic, G., Hamiti, B., [6] Kugonič, N., Grčman H., 1999. The Accumulation of Cadmium, Lead and 2018. Method for soil and sediment remediation. EP 3 153 246 B1. Zinc by different Vegetables from Zasavje (Slovenia). Phyton (Austria). [4] Gluhar, S., Jež, E., Lestan, D., 2019. The use of zero-valent Fe for curbing Phyton 39, 161-165. toxic emissions after EDTA-based washing of Pb, Zn and Cd contaminated calcareous and acidic soil. Chemosphere. 215, [5] Yang, J., Guo, H., Ma, Y., Wang, L., Wei, D., Hua, L., 2010: Genotypic variations in the accumulation of Cd exhibited by different vegetables. J. Environ. Sci., 22, 1246–1252. 23 Lahko migracije zaustavijo pritisk staranja prebivalstva Slovenije na ekonomsko vzdržnost? Can migration stop the pressure of population ageing in Slovenia on economic sustainability? Jože Sambt Tanja Istenič Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, Slovenija Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 5892515; fax: +386 1 5892698 Tel: +386 1 5892778; fax: +386 1 5892698 e-pošta: joze.sambt@ef.uni-lj.si e-pošta: tanja.istenic@ef.uni-lj.si indicator below an arbitrarily chosen level. It turns out that keeping POVZETEK this indicator on the current level would require unrealistically high Prebivalstvo Slovenije se bo v prihodnjih treh oz. štirih desetletjih net migration. Thus, in the future we will be able to use migration to hitro staralo. Najnovejše Eurostatove demografske projekcije somehow alleviate the demographic pressure on economic kažejo, da naj bi se delež starih 65 let in več povečal z 20,2 % v letu sustainability, but we can not expect to solve this problem. 2020 na okrog 31 % v letu 2050. Ekonomsko gledano, je še bolj Therefore, the solutions are expected to go in the direction of pomembno gibanje razmerja med starimi 65+ in prebivalci v delovni adjusting the systems in line with the changed demographic starosti 20-64 let. Prva starostna skupina namreč v glavnem circumstances. predstavlja ekonomsko odvisne prebivalce, druga skupina pa odvisne prebivalce ekonomsko vzdržuje. Hkrati s povečevanjem deleža starih 65+ se bo namreč približno v enakem obsegu KEYWORDS zmanjševal delež tistih v delovni starosti, zato se bo to razmerje, Population ageing, migrations, economic dependency, projections. imenovano »koeficient starostne odvisnosti starih« še posebej zaostrovalo. V članku pokažemo, kakšne bi morale biti neto migracije, da se ta kazalnik ne bi povečal čez določeno mejo. Izkaže se, da bi bile potrebne za ohranjanje tega kazalnika na sedanji ravni 1 UVOD povsem nerealistično visoke neto migracije. Torej bomo lahko v Spomladi 2020 je Eurostat objavil nove demografske projekcije prihodnje z migracijami zgolj nekoliko blažili demografski pritisk prebivalstva z imenom EUROPOP2019 [1]. Gre za neobičajno na ekonomsko vzdržnost, rešitve problema pa na ta način ne moremo odločitev, saj je bila ustaljena praksa, da jih pripravi na vsaka tri leta pričakovati. Tako bodo morale biti rešitve usmerjene predvsem v in prejšnje je po tem vzoru pripravil pred enim letom, torej leta 2019 ekonomsko prilagajanje sistemov spremenjenim demografskim z imenom EUROPOP2018 [2]. Eurostat namreč projekcijam razmeram. dodeljuje imena po letu, v katerem začne z izdelavo projekcij, hkrati pa iz tega leta tudi vzame dejansko število prebivalstva po starosti in KLJUCNE BESEDE spolu in na njega aplicira predpostavke o rodnosti, umrljivosti in staranje prebivalstva, migracije, ekonomska odvisnost, projekcije. migracijah, da dobi rezultate za vsa ostala leta projekcij. Glede umljivosti, ki jo običajno sintetično izražamo z življenjskim pričakovanjem ob rojstvu, so predpostavke v EUROPOP2019 skoraj iste kot v EUROPOP2018. Življenjsko ABSTRACT pričakovanje so rahlo popravili navzgor – za moške naj bi se od leta In the next three to four decades the population of Slovenia will 2019 do leta 2060 povišalo z 78,7 let na 84,6 let (prej 84,4 let), za rapidly age. The latest Eurostat population projections show that the ženske pa z 84,5 let na 89,4 let (prej 89,1 let). Rodnost so tokrat share of people aged 65 and over will increase from 20.2% in year popravili navzdol za nekaj manj kot 0,1 otroka na ženko, izraženo s 2020 to around 31% in 2050. From economic point of view, it is kazalnikom »stopnja celotne rodnosti«. Porast naj bi bil z 1,55 v letu even more important, how the ratio between individuals 65+ and 2019 na 1,67 v letu 2060 (prej 1,73). Največje razlike pa so pri (neto) working-age population develops. The former age group namely migracijah. Kot prikazano v Sliki 1, so v EUROPOP2018 namreč represent economically dependent individuals, whereas the second predpostavljali, da se bodo v obdobju do leta 2045 neto migracije group supports those dependent individuals. With the increasing gibale na ravni okrog štiri tisoč neto priseljenih na leto, nakar pa naj share of individuals 65+ the share of working-age population will bi se postopno znižale na okrog tri tisoč neto priseljenih na leto. Proti decrease accordingly, therefore this ratio, called “old age letu 2060 pa naj bi se še nadalje znižale na okrog dva in pol tisoč. dependency ratio” will aggravate even more. In this article we Medtem smo bili v zadnjih dveh letih v Sloveniji priča izjemno present how large the annual net migration should be to keep this visokemu neto priseljevanju v Slovenijo, in sicer 14.928 neto 24 priseljenih v letu 2018 in 16.213 v letu 2019 [3]. Povprečje za 2 METODOLOGIJA IN PODATKI obdobje 1991 do 2019 znaša namreč samo štiri tisoč neto priseljenih Pri analizi bomo izhajali iz najnovejših demografskih projekcij na leto, s tem, da lahko vrednosti močno porastejo v času Eurostata EUROPOP2019, ki so bile objavljene spomladi 2020. konjunkture. Tako so tudi v obdobju 2007-2009 neto selitve znašale Objavljene rezultate najprej reproduciramo z modelom, ki aplicira v povprečju 11,5 tisoč na leto, medtem ko so v obdobju po nastopu posamezne predpostavke glede rodnosti, umrljivosti in (neto) krize (2010-2017) znašale samo 624 oseb v povprečju na leto [3]. migracij na izhodiščno stanje prebivalstva po spolu in starosti iz V zadnjih projekcijah tako Eurostat predpostavlja postopno začetka leta 2019. Čeprav je v splošnem pristop pri vseh zniževanje iz teh visokih ravni v letu 2018 in 2019 na okrog štiri metodoloških izvedbah analitičnih demografskih projekcij zelo tisoč oseb na leto. Nato naj bi bile do leta 2045 neto selitve nekoliko podoben, vendarle obstajajo določene razlike glede posameznih višje kot so predpostavljali v EUROPOP2018 [2], predvsem pa naj tehničnih rešitev in uporabljenih predpostavk – npr. v najvišjem in po tem letu neto selitve ne bi začele upadati, temveč naj bi se začele najnižjem starostnem razredu. Uporabljene metodologije Eurostat ne povečevati, tako da bi v preostanku obdobja projekcij znašale okrog razkriva, zato reprodukcija rezultatov do zadnjega prebivalca pet tisoč neto priseljenih letno (Slika 1). natančno ni mogoča. Vendar pa so razlike med našimi in njihovimi rezultati zanemarljivo majhne (razlika v celotnem številu prebivalstva je največ 1258 oseb oz. 0,6 promila vseh prebivalcev, 12000 kar smatramo kot zanemarljivo). 10000 V različnih scenarijih demografskih projekcij, ki jih izdelamo, ihn EUROPOP2019 ohranjamo predpostavke glede rodnosti in umrljivosti povsem enake 8000 lje kot so v osnovni EUROPOP2019 varianti. Spreminjamo samo EUROPOP2018 rise p migracije, da dosežemo zastavljeni cilj. Pri tem spreminjamo samo 6000 toe raven migracij, medtem ko ohranjamo relativno porazdelitev nlo 4000 migrantov po starosti in spolu takšno, kot je v posameznih letih vieŠt projekcij v EUROPOP2019. Kot vidimo v Sliki 2, Eurostat 2000 predpostavlja, da se priseljujejo pretežno mlade osebe. Predpostavka seveda sloni na dejanskih podatkih o starostni strukturi migrantov. 0 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 2055 2060 Eurostat podobno porazdelitev po starosti predpostavlja tudi v Leto preostalih letih projekcij, hkrati pa postopoma nekoliko zmanjšuje Slika 1: Predpostavke glede gibanja neto migracij v zadnjih razmerje med spoloma. V letu 2019, ki ga prikazujemo v Sliki 2, treh Eurostatovih demografskih projekcijah (vir: Eurostat, predstavljajo moški 78 % vseh migrantov, do leta 2060 pa se njihov 2019 & Eurostat, 2020) delež zniža na 60 %. Ob navedenih predpostavkah je v projekcijah EUROPOP2019 število prebivalcev v obdobju do leta 2060 za okrog 25 tisoč višje 500 kot v EUROPOP2018, saj višje neto migracije (še posebej v začetnih nekaj letih) več kot kompenzirajo učinek nekoliko nižje ij 400 predpostavljene rodnosti. ac Skupaj igr V nadaljevanju besedila nas bo bolj kot gibanje celotnega števila m 300 Moški to prebivalcev zanimala starostna struktura prebivalstva. Osredotočili e Ženske n se bomo na analizo »koeficienta starostne odvisnosti starih« (v 200 vilo nadaljevanju KSOS), ki je opredeljen kot razmerje med številom Šte prebivalstva v starosti 65+ in številom prebivalstva v delovni starosti 100 (20-64 let). 0 Najprej bomo prikazali naraščanje KSOS v bazni varianti 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100+ EUROPOP2019, nato pa bomo z migracijami preprečevali porast -100 tega kazalnika nad izbrano vrednost. Zanimale nas bodo neto Starost migracije, ki bodo za to potrebne. Blaženje staranja prebivalstva bi se po predpostavki lahko dosegalo tudi z višjo rodnostjo, vendar se Slika 2: Porazdelitev neto migracij v letu 2019 po starosti in s tem dejavnikom dinamike prebivalstva v tem besedilu ne bomo spolu (vir: Eurostat, 2020) ukvarjali. Vplivanje na rodnost z ukrepi demografske politike je Ob prikazani starostni porazdelitvi migranti prispevajo k kompleksno in kontroverzno vprašanje, hkrati pa je domet tega pomlajevanju prebivalstva neposredno, hkrati pa priseljene ženske ukrepa na koeficient starostne odvisnosti starih v prihodnjih treh do po prihodu v državo realizirajo še določeno število rojstev, če se štirih desetletjih zelo omejen. Prvih dvajset let namreč višja rodnost priselijo v starosti, ko so še v rodni dobi ali pred njo. Predpostavlja nima nobenega pozitivnega vpliva na KSOS, saj prebivalstvo 0-19 se namreč, da priseljene ženske prevzamejo vzorce rodnosti od ne vpliva na ta kazalnik. Po drugi strani pa bi tudi v preostalih obstoječih prebivalk Slovenije. Vendar pa se sčasoma tudi migranti dvajsetih letih projekcij (2040-2060) bil vpliv višje rodnosti na postarajo in vstopajo v starostni razred 65+. Zaradi tega se začne KSOS omejen, saj ne bi bilo realistično predpostavljati takojšnjega vpliv migrantov na zaviranje staranja prebivalstva čez čas skoka na visoke vrednosti. zmanjševati. 25 V Sliki 3 prikazujemo gibanje kazalnika »koeficient starostne Slika 4: Dejansko gibanje neto migracij v odboju 1991-2019, odvisnosti starih« (KSOS) v skladu z osnovno varianto predpostavljeno gibanje neto migracij po osnovni varianti demografskih projekcij Eurostata. Hkrati nazorno predstavljamo, na EUROPOP2019 in potrebna raven migracij po zastavljenih katere tri ravni bomo v posameznem izmed treh scenarijev omejevali treh scenarijih (vir: Eurostat, 2020) vrednosti KSOS. Razberemo lahko, da bi pri scenariju omejevanja KSOS na največ 50 morale znašati neto migracije okrog leta 2040 približno 25 70 tisoč na leto, da bi preprečili porast KSOS nad 50. To je znatno več 60 ih kot so znašale najvišje vrednosti neto migracij v preteklosti. Če bi star 50 pričeli z višjimi migracijami že nekoliko prej, bi bile dovolj že sti nekoliko nižje vrednosti, v vsakem primeru pa se postavlja 40 visno vprašanje, ali bi bila družba te kontinuirano visoke migracije od ) e 30 sposobna sprejeti brez večjih družbenih nemirov in močne krepitve SOS(K nacionalističnih strank. Navedeno se namreč pogosto pojavi kot ostn 20 Omejevanje na 33,7 Omejevanje na 40 problem pri (pre)visokih migracijah, kar se je pokazalo tudi npr. ob star 10 Omejevanje na 50 masovnih migracijah iz Afrike v Evropo v zadnjih nekaj letih. Osnovna varianta ficient Drugi scenarij predpostavlja omejevanje KSOS na največ 40, oe 0 K kjer rezultati kažejo, da bi bile potrebne zelo visoke migracije že v 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 2055 2060 Leto letu 2027 in to kar več kot 30 tisoč za obdobje nekaj let, nato pa med 20 in 25 tisoč letno. Najbolj ekstremen pa je scenarij, v katerem bi Slika 3: Gibanje koeficienta starostne odvisnosti starih po KSOS ohranjali na ravni iz leta 2020. To bi zahtevalo takojšnje in osnovni varianti EUROPOP2019 in zastavljenih treh scenarijih povsem nerealistično visoke neto migracije v višini skoraj 60 tisoč Pri prvem scenariju postavimo zgornjo mejo dovoljenega oseb, v preostanku obdobja projekcij pa med 30 in 50 tisoč neto povišanja KSOS na 50. Ko razmerje med starimi 65+ na 100 priseljenih vsako leto. Prikazane vrednosti moramo jemati zgolj kot prebivalcev v delovni starosti doseže vrednost 50, začnemo torej matematično vajo in kot kazalnik nerealističnosti, da bi lahko ustrezno zviševati neto migracije, da KSOS te vrednosti ne preseže. prihajajoče staranje prebivalstva z migracijami preprečili. Ukrepati začnemo v letu 2040, ko bi vrednost KSOS sicer presegla Ti rezultati bi tudi povsem spremenili število prebivalcev 50. V drugem scenariju je ta meja postavljena na 40, kar pomeni, da Slovenije. V Sliki 5 prikazujemo število prebivalcev Slovenije po začnemo migracije zviševati že v letu 2027. V tretjem scenariju pa teh treh scenarijih. preverimo, koliko bi morale znašati neto migracije, da bi ohranjali KSOS na ravni iz leta 2020, torej na vrednosti 33,7. To pomeni, da začnemo migracije zviševati že v letu 2021. 4,0 3,5 i) 3,0 3 REZULTATI ilijon 2,5 V Sliki 4 prikazujemo potrebne neto migracije po vseh treh opisanih v (mce scenarijih, hkrati pa še za prej prikazano osnovno varianto 2,0 ivalb Eurostatovih projekcij EUROPOP2019. Prikazujemo tudi dejansko re 1,5 p gibanje neto migracij v preteklosti – od leta 1991, ko je Slovenija Omejevanje na 33,7 vilo 1,0 Omejevanje na 40 postala samostojna država, pa do leta 2019. Na ta način postavimo Šte Omejevanje na 50 dobljene rezultate v kontekst velikosti neto migracij iz preteklosti. 0,5 Osnovna varianta 0,0 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 2055 2060 Leto 60 Omejevanje na 33,7 Omejevanje na 40 ) 50 Slika 5: Gibanje števila prebivalcev Slovenije po osnovni Omejevanje na 50 varianti Eurostatovih EUROPOP2019 projekcij in po isoč Osnovna varianta 40 (v t zastavljenih treh scenarijih. ih jen 30 Vidimo, da bi se ob teh izjemno visokih migracijah število risel prebivalstva Slovenije močno povečalo, še posebej v scenariju p 20 to ohranjanja KSOS na ravni iz leta 2020. V tem primeru bi namreč e n prebivalstvo Slovenije do leta 2060 naraslo na več kot 3,5 milijona 10 vilo prebivalcev. Te izjemno visoke vrednosti so samo še dodatna Šte 0 potrditev, da so tako visoke neto migracije povsem nerealistične. 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 2012 2015 2018 2021 2024 2027 2030 2033 2036 2039 2042 2045 2048 2051 2054 2057 2060 Prikazujemo jih zgolj v potrditev, da z migracijami prihodnjega -10 Leto hitrega staranja prebivalstva in s tem močnega demografskega pritiska na ekonomsko vzdržnost ne bo mogoče preprečiti. 26 4 SKLEP V prihodnje bomo v Sloveniji in razvitih državah priča hitremu staranju prebivalstva, kar bo imelo močan demografski pritisk na ekonomsko vzdržnost. V besedilu smo preverili, ali bi lahko v prihodnjih štirih desetletjih z neto migracijami zaustaviti naraščanje razmerja med starimi 65 in več let ter prebivalci v delovni starosti. To razmerje se imenuje »koeficient starostne odvisnosti starih«. Ob predpostavljenih neto migracijah Eurostata v višini štiri do pet tisoč oseb letno bi se njegova vrednost povzpela z 33,7 v letu 2020 na 61,8 v letu 2060. V treh scenarijih smo naraščanje tega kazalnika omejili na vrednosti 50, 40 in pa ravni iz leta 2020, to je 33,7. Rezultati pokažejo, da bi že ob prvem scenariju morale biti neto migracije zelo visoke. V zadnjem scenariju pa bi morale biti povsem nerealistično visoke in sicer nekje med 30 in 60 tisoč neto migracijami na leto. Hkrati bi to pomenilo, da bi se do leta 2060 število prebivalcev povečalo na 3,5 milijona. Gre za povsem nerealistično raven migracij, ki kažejo, da z migracijami staranja prebivalstva ne bomo mogli zaustaviti. LITERATURA IN VIRI [1] Eurostat, “Population projections EUROPOP2019,” 2020. https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=proj_19np&lang=e n (accessed Aug. 20, 2020). [2] Eurostat, “Population projections EUROPOP2018,” 2019. https://ec.europa.eu/eurostat/data/database?node_code=proj (accessed Sep. 19, 2019). [3] Statistični urad RS, “Meddržavne selitve po spolu, Slovenija, letno,” Podatkovni portal SI-STAT/Začetna stran/Demografsko in socialno področje/Prebivalstvo/Selitve/Meddržavne selitve/Meddržavne selitve po spolu, Slovenija, letno, 2020. https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_preb ivalstvo__40_selitve__05_05N10_meddrzavne/05N1002S.px/. [4] Eurostat, “Population projections 2015 at national level,” 2016. . 27 Vetrne elektrarne niso za Slovenijo Wind turbines not for Slovenia mag. Tomaž Ogrin dr. Ferdinand Deželak Odsek za anorgansko kemijo in Slovensko društvo za akustiko tehnologijo Ljubljana, Slovenija Inštitut Jožef Stefan ferdo.dezelak86@gmail.com Ljubljana, Slovenija tomaz.ogrin@ijs.si javnosti v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1), da ga argumentirano uporabi. Vetrne elektrarne (VE) v Sloveniji so taka zabloda. K sreči imamo šele dve, zato je še čas, da se POVZETEK izognemo razvrednotenju slovenskega višavja, gozdov, krajine, V prispevku je kritično obdelana problematika vetrnih elektrarn uničevanja turizma ter zdravja prebivalcev s posebnim hrupom v (VE), predvsem iz vidika specifičnega hrupa, ki škoduje zdravju. nizkofrekvenčnem območju (pod 200 Hz) in z infrazvokom (pod Opozorjeno je, z utemeljitvami, na odsotnost predpisov za 20 Hz). merjenje hrupa VE. Zdravju škodljiv hrup VE je bil ugotovljen Tudi v znanosti je argumentiran kritičen odnos osnova za že v 80-tih letih prejšnjega stoletja. Kljub temu predpisov še napredek. Le politika ga ne sprejema. nimamo, ker jih politika zaradi pritiska proizvajalcev VE in Pozno lekcijo na področju vetrnih elektrarn in njihovega investitorjev v VE (korupcijsko tveganje) noče sprejeti, kljub političnega ' Energiewende' v Nemčiji doživljamo v sedanjiku. O tem obstaja več strokovnih študij, na primer: dr. Fritz zahtevam nevladnih organizacij in civilnih iniciativ. Slovenske Vahrenholt: Germany's Energiewende, A Disaster in the making izkušnje s tem hrupom so podobne svetovnim, zato ni nobenega (2017) [3]. Nedavno je bil nemški elektroenergetski sistem pred razloga za ignoriranje zahtev po ustreznih predpisih. Na tem razpadom [4]. Ni bilo vetra. Izpadlo jim je za 20.000 MW vetrnih področju imamo odsotnost prava, ljudje in narava niso pravno elektrarn. S svojo rezervo je pomagala reševati nemški elektro zaščiteni. sistem tudi Slovenija. Vetra pa ni bilo kaj več niti v sosednjih državah: Avstriji, Franciji, Danski in Veliki Britaniji. Nemčija je KLJUČNE BESEDE bila zaradi pomanjkanja vetra že večkrat na robu zloma. Poljska in Češka pa sta se zavarovali pred nenadnimi sunki vetrne Ključne besede: vetrne elektrarne, nizkofrekvenčni hrup, elektrike iz Nemčije s prečnimi transformatorji. Kaj gre narobe? infrazvok, predpisi, zakoni Politika ignorira naravno zakonitost, da s seštevanjem naključnih, kaotičnih ABSTRACT pojavov kot so lokalni vetrovi, ne moremo dobiti stalnega vira torej stacionarnega stanja. Z vetrnimi elektrarnami Problems with wind turbines (WT) is critically described. ne moremo zamenjati jedrske elektrarne (24/7 vir) pa obe ne Specifically, from the point of view of noise which is harmful to spuščata CO2, če že gre za ta cilj, da izjemno velike razlike v health. There are no rules to measure and assess this noise. That gostoti energije niti ne omenjamo. WT noise is harmful to health was confirmed already in eighties. Politicians ignore demands of NGOs and civil initiatives to set 1.1 Kakšno korist bi imeli od vetrnih elektrarn up the proper rules. It could be that corruption risks are on work po hribih? pushed by investors and producers of WT. Slovenian experience with the WT noise is similar to other countries in the world. Poglejmo izkoristek obeh vetrnic na Primorskem (Tabela 1). There is an absence of regulation in this area in Slovenia and Borzenov Center za podpore spremlja tudi učinkovitost obeh people are unprotected. vetrnic v Sloveniji, ki jim plačuje elektriko. VE 15 je oznaka za VE Dolenja vas, v KS Senožeče, občina Divača z nazivno KEYWORDS (teoretično pri nas) močjo 2,3 MW, višina stebra 90 m, ki obratuje večinoma z močjo do 1 MW, saj tudi na Primorskem ni Keywords: wind turbines, low frequency noise, infrasound, stalnih močnih vetrov. Druga VE je v Razdrtem, z 1 MW nazivne rules, law moči, višina stebra 55 m. Spodnja preglednica razgali izredno nizek izkoristek in količine elektrike, ki jih mimogrede lahko privarčujemo za bistveno manjši denar ali pa ta denar raje 1. UVOD vložimo v zmanjšanje uporabe kurilnega olja za gretje, kjer lahko neposredno izračunamo zmanjšanje CO2. Izkoristek v prvih 8. Brez kritičnega odnosa do razvojnih usmeritev ni napredka. mesecih leta 2019 je bil za VE15 16,73 %, za VE Razdrto pa Razvoj je sprememba s časom, lahko je pozitiven, lahko pa tudi 14,84 %. negativen. Pretekle zablode so obdelane v publikaciji EEA (2001) (European Environmental Agency – Evropska agencija za Tabela 1: Izkoristki obeh večjih vetrnih elektrarn v okolje): Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo Sloveniji 1896-2000 [1]. Leta 2013 je izšel drugi zvezek (Vol. II): Late lessons from early warnings: science, precaution, innovation [2]. Slovenskega prevoda še ni. Previdnostno načelo je na razpolago 28 Na zgornje vprašanje so dolgoročno odgovorili na Južnem Nad Dolenjo vasjo v KS Senožeče, občina Divača, 850 m od Tirolskem, tudi alpski deželi. Energetski razvoj, ki ne bi prvih hiš, obratuje vetrna elektrarna z nazivno (teoretično) močjo škodoval krajini, turizmu in prebivalcem tako 2,3 megavata (MW), ki običajno dela z močjo 1 MW. Prebivalci , kot vetrne so bili sprva naklonjeni njeni postavitvi, že po dobrem letu elektrarne, so opredelili v dokumentu Energetski model – Južna obratovanja vetrnice pa so bili odločno proti. Tudi z Tirolska 2050 (Energy model-South Tyrol 2050) [5]. V njem ne referendumom leta 2014 v KS Senožeče, katerega rezultat je tudi predvidevajo vetrnih elektrarn, sončne elektrarne pa umeščajo na občinski svet občine Divača sprejel. zgradbe, razen kulturne dediščine, nikakor pa ne na zemljišča. Brutalno razvrednotenje gorske krajine zaradi načrtov o 19 28. februarja 2014 pa so poslali ministru za infrastrukturo in vetrnih elektrarnah na grebenu Sattelberg, Italija, v bližini prostor Samu Omerzelu pismo, v katerem opisujejo tudi vpliv prelaza Brenner in meje z Južno Tirolsko, pa je leta 2012 sodišče tega hrupa na spanje: preprečilo. Med argumenti je bila Alpska konvencija in tudi '' Ko so vremenski pogoji za delovanje vetrnice ugodni, človek predpisi o zaščiti hribovitega sveta Južne Tirolske nad 1600 metri težko normalno funkcionira. Ponoči, ko bi človek potreboval mir [6]. in tišino, da se naspi in odpočije za naslednji delovni dan, je to Pri nas, na primer, krajine kot pomembnega turističnega žal nemogoče. Če nam že uspe nekako zaspati, nas zbudi sredi produkta sploh ne priznamo. Kar velja seveda za primitivno noči in od spanja se lahko poslovimo. Kako je drugi dan, pa si politiko prostora, ki se boji vsakršnih zaščit, saj je brez selektivne lahko predstavljate - kot po prekrokani noči. In to je dan na dan, strategije razvoja Slovenije. noč za nočjo. In tako nas je situacija privedla do tega, da smo začeli preko spleta "izobraževanje" o vetrnicah, in med drugim ugotovili, da poleg fascinantnega slišnega hrupa, oddaja še nizkofrekvenčne zvoke, ki so zelo nevarni za zdravje ljudi – pa 2. HRUP VETRNIH ELEKTRARN ŠKODUJE nam tudi tega ni nihče predstavil!'' ZDRAVJU Od takrat se ni nič spremenilo. Zasebni lastnik vetrnice je niti V tem krajšem prispevku se ne moremo posvetiti vsej ponoči noče ustaviti. Pomembnejši mu je dobiček. Prijave problematiki vetrnih elektrarn. Posebno pozornost pa moramo inšpektorjem niso dale rezultatov, saj so izjavljali, da za hrup nameniti hrupu VE, ker je pri nas popolnoma ignoriran s strani vetrnih elektrarn ni predpisov. In teh še danes ni. Politika v politike, ki vsiljuje VE po Sloveniji, ne glede na to, da hrup VE navezavi s kapitalom jih noče sprejeti, kljub mnogim protestom dokazano škoduje zdravju prebivalcev. in predlogom nevladnih organizacij in civilnih iniciativ. 2.1 Domače izkušnje 2.2. V čem je posebnost hrupa vetrnih elektrarn? Izkušnje z VE Dolenja vas v KS Senožeče, občina Divača kažejo, da hrup VE močno zniža kakovost bivanja in ovira spanje. Pri načrtovanju VE po Z izrazom hrup označujemo neželeno zvočno valovanje ali Sloveniji na prebivalce nismo mislili. Predpisov za merjenje specifičnega hrupa VE nimamo. vibracije (lokalne spremembe pritiska) zraka, ki zadenejo ves naš Inšpekcije ne morejo ukrepati, da bi vsaj ponoči VE ustavili. organizem, ne le slušni del. Večinoma ga slišimo (preko bobniča se prenaša v notranjost ušesa), obstajajo pa tudi vibracije, ki jih le čutimo, slišimo pa ne. In vetrne elektrarne oddajajo zdravju 29 škodljiv hrup ravno v tistem delu spektra, ki ga slabše slišimo raziskovalnih inštitucij in NASA (tudi že 1982). Dr. Kelley je v (nizkofrekvenčni hrup, pod 200 Hz) ali pa sploh ne (infrazvok, več člankih (npr:1985) [7] podrobno predstavil meritve zunaj in pod 20 Hz). Vibriranje zraka (spremembe tlaka) izražamo s v stanovanjskih prostorih prebivalcev in dokazal škodljiv vpliv številom nihanj vibracij na sekundo, ki ga imenujemo frekvenca, hrupa vetrnih elektrarn na človeka. Modernejše turbine večjih ime za enoto pa je hertz (Hz). moči in višin oddajajo še bolj zdravju škodljiv hrup kot vetrne elektrarne starejšega tipa. Merilo za vpliv vibracij na naš organizem pa ni zgolj slišnost, Že leta 1979 so pri dvokrilni vetrni elektrarni (2 MW MOD-1) ampak še bolj vibracije, ki jih posamezni deli organizma dobili vrsto pritožb zaradi hrupa in vibracij v razdalji do 3 km. občutijo. To, da nekih vibracij ne slišimo, še ni dokaz, da jih ni. Prav tako so ugotovili odboje in s tem ojačanje vibracij v Tovrstne vibracije niso lastnost le vetrnih elektrarn, ampak se notranjih prostorih (resonanca). Vse to imamo še danes, s ljudje pritožujejo tudi v mestih in ob določenih industrijskih pojavom višjih in močnejših vetrnih elektrarn še toliko bolj. Že obratih in letališčih. Vzrok so slabo nameščene velike klimatske takratna vetrna elektrarna je oddajala najbolj škodljiv naprave na strehah ali določeni veliki vrteči stroji i pulzni , gradbena hrup. Na spodnji sliki Diagram 1 [7] je prikaz tega hrupa, kjer mehanizacija in podobno. Hrup vetrnih elektrarn pa ima še eno, za zdravje zelo škodljivo se vidi, da pulzi dosežejo nivo preko 100 dB. Zato so pulzi tako posebnost, ki ga bistveno loči od vseh drugih hrupov. Vetrna nevarni. Na sliki so štirje pulzi, ki so nastali, ko je krak vetrnice elektrarna oddaja zračne vibracije v ritmu vrtenja krakov vetrnice šel mimo stebra. Njihov učinek na organizem je podoben in sicer na način pulzov, sunkov. Vsakič ko gre krak mimo kapljanju vode na čelo, na primer. Koliko časa ga lahko stebra vetrne elektrarne in tudi ko zareže zrak zaradi sile vetra, prenašamo? Kaj pa je ena kapljica za drugo, bi pomislil. odda pulzno vibracijo, ki nas zadene. Ugotovljeno je, da se organizem sčasoma pred pogostimi pulzi brani s prekomerno tvorbo kolagena, to pa je po drugi strani Strokovno tovrstne pulzne vibracije imenujemo amplitudna povezano z odebelitvami žil, povrhnjice srca, spremembami v modulacija hrupa VE, ki je torej glavni vzrok za onesnaževanje notranjem ušesu in drugimi spremembami, ki vodijo v resna okolja s hrupom. Pri vrtenju krakov VE se namreč ustvarja obolenja. periodični amplitudno moduliran signal, ki ne odstopa bistveno od sinusne oblike. Amplitudna modulacija VE ima torej najpomembnejši vpliv in s tem so povezane tudi pritožbe izpostavljenih prebivalcev po vsem svetu. Znanstvene raziskave kažejo, da kar 85% izpostavljenih prebivalcev jasno zaznava hrup VE že pri ravneh 35 dBA . Prav tako je bilo ugotovljeno, da se počutje približno 30% vseh prebivalcev močno poslabša, kadar raven hrupa prometnih virov presega 70 dB(A), medtem ko se enakemu odstotku prebivalcev počutje močno poslabša zaradi hrupa VE, katerega raven dosega »komaj« 40 dBA. Hrup VE je namreč, za razliko od velike večine drugih hrupnih virov, tudi amplitudno moduliran in zaradi tega še posebej škodljiv. Takšna vrsta hrupa je invazivna in jo hrup ozadja zaradi prisotnosti drugih virov, lociranih blizu tal, težje zamaskira. Kot pove že samo ime, se pri amplitudno moduliranem hrupu njegova amplituda spreminja s časom, običajno periodično, kot na primer pri sirenah vozil na nujnih vožnjah. Takšen utripajoči hrup močno pritegne našo pozornost, saj izstopa iz ozadja celo v primeru majhnih amplitud oziroma ravni. V praksi nas pogosto opozarja na previdnost oziroma nevarnost, če pa predolgo traja Diagram 1 pa postane nadležen in stresen; pri vdoru v spalnico pa lahko onemogoči miren spanec prizadetim stanovalcem . Več o tem izvemo v predavanju dr. Pereire, ki ga je imela v Za razliko od visokofrekvenčnega zvoka, ki ga zadržijo oziroma Sloveniji v letu 2018 [8] [9]. odbijejo že manjše ovire, sta nizkofrekvenčni in infrazvok Življenjska doba VE je od 20 do 25 let. V Nemčiji na mestu izredno prodorna, poleg tega se na ovirah močno uklanjata in se odsluženih postavijo nove. Torej so cele generacije izpostavljene posledično širita okrog vogalov raznih objektov in celo preko temu škodljivemu hrupu. visokih hribov. Poleg tega pa kot rečeno prodirata tudi v notranjost prostorov, celo tistih, zaščitenih z masivnimi sten Ker se zaradi hrupa vetrnih elektrarn skupaj pojavlja določena ami. vrsta znakov, ki so jih iz vrste primerov po svetu prepoznali Škodljiv vpliv hrupa vetrnih elektrarn na zdravje prebivalcev je vedno v povezavi z vetrnimi elektrarnami, zaradi nizkofrekvenčnega hrupa in infrazvoka (vibracije) kot so: bil dokazan že v 80-tih letih prejšnjega stoletja. Ministrstvo za oviranje spanca, glavoboli, splošno slabo počutje, motenje energijo (DOE) v ZDA je že leta 1985 financiralo raziskave koncentracije na primer pri učenju in delu, hitrejše bitje srca, vpliva hrupa vetrnih elektrarn na ljudi. Vključenih je bilo več naraščanje pritiska, podobni občutki kot pri morski bolezni in še 30 nekaj drugih, se je uveljavil termin sindrom vetrne turbine ali elektrarne (Wind Turbine Syndrome) [10]. Diagram 2 (originalno: The A-contour filters out significantly more bass Wind Turbine Syndrome je tudi naslov knjige zdravnice dr.Nine than the others, and is designed to approximate the ear at around Pierpont (2009). Ameriška akademija znanosti je leta 2007 the 40 phon level. It is very useful for eliminating inaudible low naslovila ameriškemu kongresu vprašanje vpliva hrupa vetrnih frequencies.) [12 ] elektrarn na zdravje. Dr. Pierpontova je s študijskim delom v obliki opisa dejstev na primerih (angleško Case Series), ki je ena od znanstvenih metod dela, na terenu pri prebivalcih (10 družin, 38 posameznikov od otrok do starosti 75 let), ki so se pritoževali zaradi hrupa vetrnih turbin moči od 1,5 MW do 3 MW, želela najti odgovore na to vprašanje. Nekateri prebivalci od obiskanih so se kasneje izselili, drugi so povedali, da ko so šli za nekaj časa daleč stran od svojih domov, so mnogi bolezenski znaki izginili. Po povratku so se spet pojavili. To je samo eden od strokovno proučenih primerov v svetu, ki dokazuje, da hrup VE res škoduje zdravju. 2.3. Zakaj predpisi za merjenje hrupa na delovnem mestu in v okolju ne zadoščajo za Diagram 3 merjenje hrupa vetrnih elektrarn? Vetrne elektrarne pa, kot rečeno, oddajajo škodljiv hrup izven Predpisi določajo merjenje slišnega hrupa oziroma je merjenje dBA in sicer v nizkofrekvenčnem območju in kot infrazvok, ki prilagojeno človeškemu ušesu. Hrup tako merimo z mikrofonom, jih filter A skoraj povsem zanemari. ki ne upošteva manj slišnega ali neslišnega hrupa. To naredijo tako, da ima mikrofon omejitev (filter) za manj slišni oziroma Uredba torej ne zajame hrupa vetrnih elektrarn. neslišni hrup. To je filter A Napačno merjenje hrupa vetrnih elektrarn v dBA je razvidno tudi (tudi utež imenovan). Enote za nivo iz Diagrama 2 za VE Dolenja vas (prikazan na Mednarodnem hrupa so decibeli, kar pišemo kot dB. Ko merimo s filtrom A, označimo enoto z dBA. Tako znanstvenem posvetu: Hrup vetrnih elektrarn in mogoči vplivi na Uredba o mejnih vrednostih življenjsko okolje, Ljubljana, 15. januar 2020, avtor diagrama dr. kazalcev hrupa v okolju predpisuje samo meritve s filtrom A, Ferdinand Deželak) [13], ki primerja merjenje s filtrom A (levo) torej v dBA [11]. in brez filtra (desno). Filter A izloči znatno več nizkih frekvenc kot drugih in je zasnovan tako, da posnema občutljivost ušesa pri glasnosti 40 Iz levega diagrama v Diagramu 2 je razvidno, da filter A vedno fonov. Zato je filter A zelo uporaben za izločanje slabo slišnih in bolj zmanjšuje obstoječi hrup proti nizkim frekvencam. Na neslišnih nizkih frekvenc skrajni levi je oznaka frekvence 12,5 Hz (kar spada v območje : Diagram 3. infrazvoka), kjer ta filter izmeri le še 5 dBA. Pravi hrup (vibracije) vetrne elektrarne dobimo, če filter A odstranimo in na 31 skrajni levi desnega diagrama ravno tako pri frekvenci 12,5 Hz, Energetika ne potrebuje subvencij, ki povzročajo tudi izmerimo dejanski hrup vetrne elektrarne, ki znaša blizu 70 dB. gospodarsko in finančno škodo državi. Ena 3 MW VE stane 3 To pa je izredno velika prekoračitev znosnega hrupa in je povsem milijone evrov. Zato je nujno uvesti poslovne modele brez nesprejemljiva za prebivalce. Posebno se to pozna ponoči, saj ta subvencij. hrup zaradi nizke frekvence (velike valovne dolžine) prodira Ni tudi odgovora na vprašanje, zakaj se proizvajalci VE in skozi zaprta okna. V stanovanjih pa se nizkofrekvenčni hrup, investitorji tako bojijo pravilnih meritev nizkofrekvenčnega katerega valovna dolžina je primerljiva z dimenzijami hrupa in infrazvoka, če pa obenem trdijo, da nimata nobenega posameznih bivalnih prostorov lahko še ojača zaradi resonance vpliva na zdravje ljudi in živali. Obenem zavzeto lobirajo proti (odbitega zvoka med stenami). uvajanju teh meritev, češ, da bodo morali postavljati VE dalj od naselij. Primer je danski proizvajalec VE Vestas s pismom danski Zato bi morali meriti hrup vetrnih elektrarn tudi v stanovanjih. okoljski ministrici leta 2011 [15]. Pa še z dodatno zahtevo, da se merijo pulzi vibracij in ne povprečje kot sedaj predvidevajo neprimerni predpisi. V Razen dobičkov nekaterih na račun degradacije slovenske narave povprečjih se pulzne vibracije zabrišejo, čeprav so glavni vir in zdravja prebivalcev, koristi od VE ni. Več držav je subvencije škodljivih vplivov na zdravje. za VE že pred leti opustilo. Pravno povsem neurejena je tudi razgradnja VE. Torej odpadki iz VE po končani življenjski dobi. Tudi, če hrup vetrnih elektrarn skušajo zatajiti pa je njegov Kraki VE iz kompozita, na primer, se ne reciklirajo ali sežgejo škodljiv vpliv na zdravje tudi že sodno priznan. Imamo torej in jih v Nemčiji kar zakopavajo na velikih površinah. pravno in sodno prakso, ko so se prebivalci zaradi njega pritožili. Tako je leta 2013 vrhovno sodišče Portugalske odločilo, da mora Zanimivo je še, da nihče od odločevalcev ne ve povedati, kateri investitor odstraniti 4 vetrne elektrarne, ki so bile v razdaljah od CO2 zmanjšujeta obe obstoječi VE, niti kateri CO2 naj bi se 322 do 642 metrov od hiš in od 182 do 566 metrov od hlevov zmanjševal zaradi delovanja več VE. Regulacija elektro sistema [14]. Da, tudi živali so ogrožene zaradi tega hrupa kot smo lahko (poraba – proizvodnja elektrike) namreč najlažje poteka s videli v predavanju dr. Pereire [8][9]. pomočjo daljinsko vodenih hidroelektrarn, s cenejšo elektriko od Seveda pa je smotrneje postavljanje vetrnih elektrarn takoj tiste iz VE in ne z nihanjem proizvodnje TEŠ6, na primer. odkloniti, kot se pozneje pravdati, s skladu z načelom previdnosti iz zakona o varstvu okolja. To pa naj bo izziv za drug prispevek še koga iz strokovnih krogov. 3 ZAKLJUČEK REFERENCE Seznanjanje z dogajanjem po svetu na področju hrupa vetrnih elektrarn nam je v veliko pomoč, da smo odločno proti [1] Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo njihovemu postavljanju po majhni Sloveniji z razpršeno 1896-2000, ARSO, 2004. poselitvijo in čudovito krajino in naravo, ki ju tudi uspešno [2] Late lessons from early warnings: science, precaution, gospodarsko tržimo kot turistični produkt. innovation, EEA, 2013 Dejstvo je tudi, da nobena strojna naprava, postavljena v naravno [3] http:// www.thegwpf.org/content/uploads/2017/01/Vahren ali kmetijsko okolje, ni dosegla tako množičnega in ogorčenega holt-Energiewende.pdf svetovnega vseljudskega odpora kot ravno vetrne elektrarne. [4] https://oe.finance.si/8965937/Zakaj-je-bil-nemski- O tem se lahko prepričamo, če obiščemo na primer strani elektroenergetski-sistem-pred-razpadom-in-kako-je- www.epaw.org (European Platform Against Windfarms) in pomagala-Slovenija??src=ArtTop povezave na severnoameriške in avstralske strani ter na številne [5] http://www.eurac.edu/en/research/technologies/renewabl civilne iniciative. Nastaja občutek, da se o tem ne sme pisati. eenergy/publications/Documents/EnergyModellingSouth Tyrol_final_en.pdf Dokaz za vplivnost hrupa vetrnih elektrarn na prebivalce so tudi [6] https://www.cipra.org/en/news/4757 mednarodna srečanja. Vsaki dve leti, že od leta 2005, poteka [7] https://waubrafoundation.org.au/wp- mednarodna konferenca o hrupu vetrnih turbin (International content/uploads/2013/07/Acoustic-Noise-Associated- Conferences on Wind Turbine Noise). Deveta po vrsti bo with-the-MOD-1-Wind-Turbine.pdf naslednje leto v Dublinu, Irska. [8] Dr. Mariana Alves-Pereira, Letos januarja smo imeli tudi prvo mednarodno konferenco o tem https://www.youtube.com/watch?v=ZXCZ3OyklrE hrupu v Sloveniji v organizaciji Slovenskega društva za akustiko (angleška verzija) [13]. [9] Dr. Mariana Alves-Pereira, Nujno je, da se v Sloveniji problematika vetrnih elektrarn https://www.youtube.com/watch?v=sa2_dqLDmGk strokovno razčisti, saj ni predpisov, kot smo utemeljili, kakor (prevajano, z nagovori) tudi zato, ker prebivalcem grozijo državni in lokalni načrti za [10] Dr. Nina Pierpont, Wind Turbine Syndrome, 2009 postavitev preko 100 vetrnih elektrarn, od tega kar 60 v KS [11] Uradni list RS, št. 43/2018 in št. 59/2019 Senožeče (Slika 1), ki bi dobesedno obkrožile 6 naselij, kar bi bil [12] http://hyperphysics.phy- edinstven primer v svetu. Ali pa, zakaj potrebujejo Dravske astr.gsu.edu/hbase/Sound/acont.html#c2 elektrarne Maribor, ki upravljajo s hidroelektrarnami na Dravi, [13] http://www.drustvo- še nekaj nezanesljivih VE nad 1.200 m na Košenjaku nad akustika.si/files/2020/04/Zbornik_MEDNARODNI- Dravogradom, v pristni naravi in v poseljenem širšem območju, ZNANSTVENI-POSVET-O-HRUPU-VETRNIH- kjer bi za vsako posekali 100 x 60 m (nogometno igrišče) gozda ELEKTRARN-IN-MOZNIH-VPLIVIH-NA- in izravnali razgiban teren, razširili ali zgradili ceste za transport ZIVLJENJSKO-OKOLJE.pdf tovorov izjemnih velikosti (70 metrov) in teže 30 in več ton, ipd. [14] https://www.wind-watch.org/documents/portuguese- [16] (Slika 2) ? supreme-court-orders-4-wind-turbines-removed/ Vetrne elektrarne so spodbujane s takimi ali drugačnimi subvencijami in izprijenimi tržnimi olajšavami. 32 [15] https://stopthesethings.files.wordpress.com/2015/02/eng el-ditlev-vestas-letter-to-danish-environment-minister- in-english.pdf [16] https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/ DPN/Javne- razgrnitve/PVE_Ojstrica_povzetek_za_javnost.pdf Slika 1 Slika 2 33 Traffic Simulation Software in the Context of Mobility Policy Support System Programska oprema za simulacijo prometa v kontekstu sistema za podporo mobilnostne politike Maj Smerkol Žan Počkar maj.smerkol@ijs.si zan24pockar@gmail.com Jožef Stefan Institute Jožef Stefan Institute Jamova cesta 39 Jamova cesta 39 Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia Alina Machidon Matjaž Gams alina.machidon@ijs.si matjaz.gams@ijs.si Jožef Stefan Institute Jožef Stefan Institute Jamova cesta 39 Jamova cesta 39 Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia ABSTRACT nepričakovanih dogodkov in identifikacije negativnih aspektov predlaganih rešitev. Ocenili smo več različnih paketov program- Due to novel challenges in large cities’ traffic landscape the de- ske opreme za simulcaijo prometa v kontekstu podpore razvoja cision makers face more and more complex situations that are mobilnostne politike. Ocenjene rešitve imajo podobne funkcional- hard to understand while changes to these compound systems of nosti, potrebovane v okviru projekta H2020 Urbanite, razlikujejo road infrastructure, drivers and other actors can cause hard to pa se predvsem v tehnologijah implementacije in statusu vzdrže- predict undesired effects. As part of the H2020 Urbanite project vanja, kar ima velik vpliv na uporabnost paketa znotraj projekta. a mobility policy support system is in development. One of the important aspects of this system is an appropriate traffic simula- tion system that enables non-invasive and cheap evaluation of KLJUČNE BESEDE proposed policies. Simulation results will be further analysed us- promet, simulacija, politika mobilnosti, prometni model, umetna ing advanced AI methods that will allow detection of unexpected inteligenca events and identification of proposed solutions’ negative aspects. We evaluated different traffic simulation software packages in the context of supporting mobility policy development. While 1 INTRODUCTION included simulation software packages mostly provide similar feature sets and capabilities they differ in technology and main- European cities are facing new challenges in the form of novel tenance status which has implications on the ease of integration and innovative mobility solutions. On one hand disruptive start- and general usability for the project. ups are providing mobility on demand using different car sharing models while citizens are also starting to use micro-mobility de- KEYWORDS vices, such as e-scooters and similar devices. These innovations traffic, simulation, mobility policy, traffic modelling, artificial have unforeseen consequences such as e-scooters causing traffic intelligence accidents in pedestrian zones, disruptions in the traditional public transport industry that have trouble competing with new busi- POVZETEK ness models and electric charging points exacerbating existing problems like the growing demand for public car spaces. Nosilci prometnih odločitev v velikih mestih se soočajo z novimi In order to analyse and understand the complex systems of oblikami izzivov, ki izhajajo iz velike kompleksnosti modernih city traffic a novel AI-aided software ecosystem URBANITE is be- prometnih sistemov, sestavljenih iz prometne infrastrukture, voz- ing developed as part of the Horizon2020 European research pro- nikov in drugih akterjev. Vnašanje sprememb v takšne sistemem gramme. The URBANITE project is focused in developing a smart lahko vodi povzroči nepredvidljive stranske učinke. Da se bodo city system that will help decision makers in cities handle these lahko odločevalci informirano spopadali z novimi metodami mo- new challenges. The project will provide a data management bilnosti se v okviru projekta H2020 Urbanite razvija sistem za platform supporting the whole data harvesting process includ- podporo mobilnostne politike. Med glavne komponente sistema ing collection, aggregation and provisioning the data, a decision sodi podsistem za simulacijo prometa, ki omogoča neinvazivno support system including AI based predictive algorithms and in poceni evalvacijo predlaganih politik. Rezultati simulacij bodo simulation models and a social policy lab build upon co-creation lahko s pomočjo sistema Urbanite nadalnje analizirani s pomo- session and the empirical analysis of trust, impact, benefits and čjo metod umetne inteligence, ki bodo omogočile zaznavanje risks of all stakeholders in the project. Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal This mobility policy support system will support the decision or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or makers throughout the process of policy design and implemen-distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this tation. The core system includes a data harvesting and curation work must be honored. For all other uses, contact the owner /author(s). module, an intelligent algorithmic package and an advanced vi- Information Society 2020, 5–9 October, 2020, Ljubljana, Slovenia sualization module. The traffic simulation tool is one of the main © 2020 Copyright held by the owner/author(s). components of such an ecosystem, providing information on 34 Information Society 2020, 5–9 October, 2020, Ljubljana, Slovenia Smerkol et al. the expected results of policy and the possibility of discovering their trips multiple times before an equilibrium is reached unforeseen consequences of policy changes. where all agents are somewhat satisfied, but global opti- The results of traffic simulations will be further analysed us- mum is not reached. This is more realistic than globally ing AI methods for problematic and unexpected traffic events. optimized plans as humans planning their trips have lim- The traffic data will be linked to other relevant data such as ited knowledge of the traffic system state. weather condition, street noise levels and air pollution levels. Us- • Submicroscopic traffic simulation simulates vehicles ing linked data the traffic simulation will also be informed about using physical models, including steering, power train, demographic statistical data, such as percentage of household braking and suspension of the vehicle. These are extremely owning cars, general income and education levels etc. Thus the computationally demanding and not commonly used in system will be able to take into account commuters preferences traffic related operational research. Submicroscopic traffic using the Belief-Desire-Intention cognitive architecture [6]. models have been shown to simulate lateral movement (lane switching, trajectory negotiation) with high accuracy 2 TRAFFIC SIMULATION [5]. As a tool for municipality decision makers the ecosystem needs to For the purposes of the project a microscopic simulation is provide accurate and easy to understand information on demand. needed for tasks such as predicting noise and pollution levels and Since implementing changes to traffic policy is very expensive parking spaces demand. For preliminary quick results a macro- and takes a lot of time, simulating traffic is a better option. Thus scopic traffic the users can analyse outcomes from traffic policy changes includ- Depending on how the simulators treat time and space, we ing changes to public transport, car parking and even changes to can further categorize them into the infrastructure itself. Traffic simulations are in the realm of • time and space continuous models: traffic flow mod- operational research, which deals with utilizing the use of avail- els (equation models, usually using Ordinary Differential able resources in an optimal way while reducing the negative Equations or Partial Differential Equations), pedestrian co-products and outcomes. movement (integration over path) etc. We can categorise traffic simulations based on the level of • time and space discrete models: cellular automata traf- detail simulation provides: fic models (e.g. rule 184 - not commonly used anymore) • Macroscopic traffic simulation does not simulate indi- and numeric models with limited precision (PDE based vidual cars but instead treats traffic flow like a fluid or a models, ODE based models, some Monte Carlo methods). gas [3], moving through a network of pipes. This allows Other combinations of time and space discrete and continuous for good estimations of general road network capacity and including discrete/continuous state can be identified. helps identify bottle-necks that cause traffic jams. Since the traffic flows are usually generic, therefore not 3 SIMULATION SOFTWARE PACKAGES split by mode of transport (driving a car, taking the bus, freight trucks etc.) macro simulators often cannot provide Simulator is a software package used to test, replicate and predict detailed analysis of generated pollution, noise or strain on real world traffic situations. They require a lot of processing the road surface. The LWR (Lighthill-Whitham-Richards) power to be as accurate as possible. Processing power needed is models common in macroscopic traffic simulators have largest for running microscopic simulations. Commonly multi trouble simulating shock wave traffic jams and phantom agent based they require to locally optimize plans for each agent. traffic jams, which can be problematic when simulating To run a minimal traffic simulation we need a representation longer road segments or motorways [9]. of the city road network and a representation of the population • Mesoscopic traffic simulation 1 deals with traffic flows that includes data informing agent’s planning decision . Most but takes individual vehicles into account in certain cases, traffic simulation software also allows other inputs: most commonly at junctions (nodes in the network). This • public transit lines and schedules, technique is a compromise between amount and accuracy • locations and capacities of parking places and public park- of the data generated and the amount of computing power ing houses and time needed to produce results [1]. • details about existing vehicles (e.g. a segmentation of ve- • Microscopic traffic simulation simulated individual cars hicles based on European emission standards), as they move through the network. The results can be anal- • bicycle lanes included in the road network, ysed per individual rather than only the general traffic • number of available taxi cabs, flow and different types of vehicles can be simulated. Dif- • locations of electric charging stations etc. ferent types of vehicles can also have different properties, therefore we can accurately predict vehicular noise and 3.1 Evaluated software packages generated pollution (e.g. heavy freight traffic produces more noise and pollution than car traffic). Different types We have evaluated the following packages: of vehicles can also be simulated using different models • SUMO (Simulating Urban MObility [4] or with different parameters, such as acceleration and • MATSim (Multi-Agent based Traffic Simulation [10], braking [4]. • PTV Vissim [2] [7] and PTV Visum [8], Microscopic traffic simulations are usually implemented using agent-based modelling, where each person in a city is represented as an individual agent. Each agent plans 1 To inform planning and routing choices of an agent one can take into account their trips according to their own scoring function, op-their financial status, largest allowed lateness of arrival, whether or not they own a timizing their own plan locally. Usually, agents re-plan car etc. 35 Mobility Policy Support System Information Society 2020, 5–9 October, 2020, Ljubljana, Slovenia Figure 1: Part of a traffic simulation of Bilbao, made with MATSim. Triangles represent a sampled subset of the vehicles in the network, where cyan-colored vehicles are moving at high speed and pink-colored vehicles are stationary - either waiting at traffic lights or stuck in traffic. 3.2 Reasons for simulating traffic simulation packages is quite widespread, but most do not have a great variety of transport mode options. While using a car or Implementation of a new mobility policy is a long and expensive other similar transport modes such as taxi cabs or car sharing are process. Solving the problem of a single congested road may almost ubiquitously supported others are missing - even public results in other problems that can hardly be predicted without transport support is lacking in some of them. The biggest obstacle some computational help. Traffic simulations allow the traffic is simulation of bicycle traffic. engineers to see the impact of changes without testing them out in real world, which would take a lot of time and is very expensive. Some changes to the road network may also need 3.3 Evaluation results invasive actions such as relocating citizens. There needs to be 3.3.1 PTV Visum and PTV Vissim. PTV Group is a major com- strong evidence that the results will have positive impact before pany in the field of traffic management and both products are implementing such changes. the industry standards for macroscopic traffic simulation and Traffic simulations also allow cities to gain more insight into microscopic traffic simulation, respectively. While not useful for the city traffic patterns by identifying common trip patterns, the project due to copyright restrictions and proprietary source providing data about pollution and noise levels in residential code we have included them in order to compare with other open areas or identifying the areas where certain problem arise, such source tools. as low parking space capacities. PTV Visum is a macroscopic traffic simulation tool that sup- Some of the use cases identified in the project are: port multi-modal transport and transit. It’s primary purpose is • analysis of large, regional road networks it can also be used on traffic pattern recognition, • the level of a city. analysis of mobility modality - comparing travel by car, PTV Vissim is a microscopic traffic simulation tool that sup- bike, public transport or by foot, • ports multi-modal transport and many other advanced use cases analysis of public transport - line usage, congested lines, • such as indoor pedestrian traffic simulations and quasi-realistic identification of districts affected by noise and air pollu- 3D visualization. While Vissim can interact with GIS data sources tion, • it does not support importing open data sources and is primar- analysis of traffic accidents - most affected junctions or ily used to simulate small road subnetworks such as complex roads etc, • junctions that are usually designed using the inbuilt network analysis of universal access to facilities, • manager. identification of bicycle traffic patterns and bicycle traffic These tools are not extensible by third parties and while they jams, • provide beautiful user interfaces therefore not usable for the comparison of expected traffic trends with actual traffic projects. trends and • analysis of capacities and demand for parking places. 3.3.2 SUMO. SUMO is an open source, microscopic and space Through the use of advanced simulators one can simulate and time continuous traffic simulation software package. It sup- different aspects of traffic. All simulators considered for the ports multi-agent based multi-modal simulations. SUMO is a project include multi-modal approach supporting at least car, relatively old and mature software package that supports most public transport, bike and walk modes. Multi-modality support- of the identified use cases. It has been used in many real-world ing changing mode of transport during one trip is vital for our cases with good success. SUMO package contains all the tools goal of simulating the complex interactions between different needed to prepare a network, run a simulation and analyze the parts of the traffic system. Support for multi-modality in traffic results. 36 Information Society 2020, 5–9 October, 2020, Ljubljana, Slovenia Smerkol et al. It is a complete package containing a full set of GUI tools Finally, due to large amount of computer power needed to run which can prepare the network, model traffic demand, run the such simulations, for the project we will complement microscopic simulation and visualize the results. The GUI simulator applica- traffic simulations with faster and less precise macroscopic traffic tion allows even inexperienced users to set up simple simulations. simulations. Thus we will be able to run optimization algorithms However the true power of the package is unveiled when work- and evolutionary algorithms to discover possible solutions to ing with the command-line interface (CLI). There are a lot of traffic problems. utilities and tools included to manipulate the configuration of the scenario and to set up the network. ACKNOWLEDGMENTS However due to its monolithic nature (excluding CLI tools This paper is supported by European Union’s Horizon 2020 Re- that are mostly implemented as python scripts) it is not easily search and Innovation Programme, URBANITE project under extensible and adaptable to the project’s specific needs. Some of Grant Agreement No.870338. the problems we have encountered are out of date documentation, 2 the simulation crashing due to lack of memory available , lack REFERENCES of informative error reports that slow down the workflow and [1] Felipe de Souza, Omer Verbas, and Joshua Auld. 2019. Mesoscopic 3 lack of support for simulating bicycle traffic . traffic flow model for agent-based simulation. Procedia Computer Science, 151, 858 –863. The 10th International Conference on Am- 3.3.3 MATSim. MATSim is a java based framework which pro- bient Systems, Networks and Technologies (ANT 2019) / The vides the user with multitude of tools which are used to run 2nd International Conference on Emerging Data and Industry 4.0 agent-based large-scale simulations. MATSim’s strengths lie in (EDI40 2019) / Affiliated Workshops. issn: 1877-0509. doi: https: its adaptability and malleability for user preferences. MATSim //doi.org/10.1016/j.procs.2019.04.118. http://www.sciencedirect. includes tools which can be used to set up different simulations com/science/article/pii/S1877050919305824. [2] Martin Fellendorf and Peter Vortisch. 2010. Microscopic traffic flow and analyze the results. It does however not include a visualizer, simulator vissim. In Fundamentals of traffic simulation. Springer, a third party visualizer was used to generate video, a frame from 63–93. which is seen in figure 1. MATSim is the most demanding to work [3] Dirk Helbing, Ansgar Hennecke, Vladimir Shvetsov, and Martin with in comparison with the other simulators discussed in this Treiber. 2001. Master: macroscopic traffic simulation based on a section. gas-kinetic, non-local traffic model. Transportation Research Part Unlike other simulators MATSim is primarily run from com- B: Methodological, 35, 2, 183–211. mand line and needs programming knowledge to operate beyond [4] Pablo Alvarez Lopez, Michael Behrisch, Laura Bieker-Walz, Jakob most basic simulations. A simple GUI application is available but Erdmann, Yun-Pang Flötteröd, Robert Hilbrich, Leonhard Lücken, it only supports most basic simulations, advanced simulations Johannes Rummel, Peter Wagner, and Evamarie WieBner. 2018. have to be developed by implementing a custom Java simulation Microscopic traffic simulation using sumo. In 2018 21st Interna- tional Conference on Intelligent Transportation Systems (ITSC). IEEE, controller class or extending the default GUI applications class. 2575–2582. Unlike other simulators where the agent is a person which [5] freddy a mullakkal babu, Meng Wang, B. Arem, Barys Shyrokau, boards and operates vehicles in MATSim the basic unit is a car. and Riender Happee. 2020. A hybrid submicroscopic-microscopic This means that while its motorized aspects of simulation are traffic flow simulation framework. IEEE Transactions on Intelligent superb, simulating pedestrians and cyclists in larger volumes Transportation Systems, (May 2020). doi: 10 . 1109 / TITS . 2020 . is less accurate. Simulating pedestrian and bicycle traffic is a 2990376. need for the project and this presents a problem, but due to the [6] Lin Padgham, Kai Nagel, Dhirendra Singh, and Qingyu Chen. 2014. extensibility of the framework we believe we can overcome it. Integrating BDI agents into a MATSim simulation. [7] [n. d.] PT Vissim product website. https://www.ptvgroup.com/en/ 4 DISCUSSION solutions/products/ptv- vissim/. Accessed: 2020-07-03. (). [8] [n. d.] PT Vissim product website. https://www.ptvgroup.com/en/ A microscopic traffic simulation software package is needed in solutions/products/ptv- visum/. Accessed: 2020-07-02. (). the project URBANITE in order to inform AI based methods [9] Durgesh Vikram, Partha Chakroborty, and Sanjay Mittal. 2013. for predicting traffic trends, identifying traffic patterns and un- Exploring the behavior of lwr continuum models of traffic flow in derstand the complex interactions between elements of the city presence of shock waves. Procedia - Social and Behavioral Sciences, traffic system. We have evaluated multiple available open source 104, 412 –421. 2nd Conference of Transportation Research Group and closed source software packages in the terms of how well of India (2nd CTRG). issn: 1877-0428. doi: https://doi.org/10.1016/ j . sbspro . 2013 . 11 . 134. http : / / www. sciencedirect . com / science / they cover identified use cases and the complexity of integration article/pii/S1877042813045254. into a larger mobility policy support system. [10] Kay W Axhausen, Andreas Horni, and Kai Nagel. 2016. The multi- We have discovered that except for the user experience, indus- agent transport simulation MATSim. Ubiquity Press. try standard traffic simulation software is on par current state of the art research projects. Due to ease of integration and ex- tensibility of the framework the best choice for the project is MATSim even as it has missing functionality (only most basic visualizations are included and simulating bicycle traffic is hardly supported). 2 The memory problems were solved by compiling for 64 bit systems and running on a machine with more than 8GB of main memory. 3 Bicycle traffic can be simulated, however bicycles can either behave like slow cars and drive on the roads or like fast pedestrians and drive on sidewalks. Collision between bicycles is hard to model and detecting bicycle traffic jams is not possible. 37 Kako so predvidevale razvoj prebivalstva Slovenije tri izbrane projekcije prebivalstva Slovenije v preteklosti Janez Malačič Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: janez.malacic@ef.uni-lj.si POVZETEK Besedilo obravnava (ne)uresničevanje treh avtorjevih 2 HIPOTEZE PROJEKCIJ IN DEJANSKI projekcij prebivalstva izdelanih za obdobje 35 let in objavljenih v šestih izdajah učbenika Demografija do leta RAZVOJ PREBIVALSTVA SLOVENIJE 2020 posebej za moške in ženske. Izmed vseh variant DO LETA 2020 (konstantna, nizka, srednja in visoka) treh projekcij se je do S pomočjo hipotez o smrtnosti, rodnosti in migracijah leta 2020 uresničila le visoka varianta projekcije 1991-2026 avtor projekcij predvideva prihodnji razvoj osnovnih za ženske. Vse ostale variante projekcij so podcenile demografskih procesov in s tem ključnih elementov dejansko rast števila prebivalstva Slovenije do leta 2020. prihodnjega razvoja prebivalstva v obdobju za katerega se izdelujejo projekcije prebivalstva. V konkretnih projekcijah uporabljeni računalniški program zahteva postavitev 1 UVOD hipoteze o smrtnosti v eni varianti ter hipotez o rodnosti in Projekcije prebivalstva običajno delimo na perspektive in migracijah v štirih variantah. Te variante so konstantna, napovedi. Prve izdelamo v več variantah. Največkrat so štiri: nizka srednja in visoka. Zaradi omejenega prostora tukaj ne konstantna, nizka, srednja in visoka. Napoved pa je moremo obravnavati hipotez v vseh elementih in praviloma ena sama in sicer tista, za katero avtor smatra, da podrobnostih, prav tako pa tudi ne bomo obravnavali se bo uresničila. V tem prispevku bomo obravnavali tri podrobnega dejanskega razvoja posameznega perspektive prebivalstva Slovenije, ki so bile izdelane za demografskega procesa. Omejili se bomo na nekaj pedagoške namene na osnovi Shorterjevega programa agregatnih kazalcev, ki pa kljub vsemu okvirno dovolj dobro FIVFIV in objavljene v šestih izdajah avtorjevega učbenika pokažejo razlike med postavljenimi hipotezami in kasnejšim Demografija (Malačič, 1993, 1996, 1997, 2000, 2003, 2006). dejanskim razvojem. Od objave je minilo dovolj dolgo obdobje, da lahko Naslednja pomembna omejitev naše obravnave je primerjamo dejanski razvoj prebivalstva Slovenije in dejstvo, da se projekcijsko obdobje še ni v celoti izteklo pri predvidevanje tega razvoja v treh izbranih projekcijah, ki so nobeni od treh projekcij. Zato bomo morali to dejstvo bile izdelane za 35 let (1991-2026, 1996-2031 in 2006-2041). upoštevati. Ker pa je narava hipotez takšna, da je težko Ker pa se projekcijsko obdobje še ni izteklo niti za eno enoznačno izdvojiti do leta 2020 pretečeno obdobje, bomo v projekcijo, bo naša obravnava le delna in bo zajela le malo nadaljevanju obravnavali tudi del obdobja, ki sega v celotno manj kot trideset let po letu 1991. Že sedaj pa lahko rečemo, projekcijsko obdobje. Pri obravnavi posameznih hipotez pa da je trideset let v modernem svetu izredno dolgo obdobje. bomo upoštevali tudi razlike med njimi samimi in način, Prostor nam tukaj ne dopušča zelo podrobne kako so konkretno vgrajene v sam program FIVFIV. analize razlik med projekcijami in dejanskim razvojem Upoštevati pa je potrebno še ažurnost statističnih podatkov v prebivalstva, saj bi takšna analiza zahtevala celo knjigo, ker času izdelave projekcij. Ta se je med tremi projekcijami je razvoj prebivalstva zelo kompleksen in obsežen, časovno izboljševala, saj se je uradna statistika v Sloveniji obdobje pa sorazmerno dolgo. Zato se bo naša obravnava izboljševala in nekje od sredine 1990ih let tudi hitro omejila na osnovne značilnosti posameznih hipotez projekcij evropeizirala. Pri prvih projekcijah, ki imajo začetek v letu in okvirne rezultate projekcij v primerjavi z dejanskim 1991, izdelane pa so bile v letu 1992, pa je na ažurnost razvojem prebivalstva Slovenije do leta 2020 ter na pomen podatkov vplival tudi razpad jugoslovanske države in takšne obravnave. nastanek samostojne Slovenije. Najbolj enostavna varianta projekcij je konstantna varianta. Pri njej vzamemo za rodnost, smrtnost in migracije podatke iz izhodiščnega leta ali zadnje razpoložljive podatke čim bližje izhodiščnemu letu in izdelamo projekcijo pod predpostavko, da ostanejo posamezni demografski procesi nespremenjeni naslednjih 35 let. V naših treh projekcijah smo pri zaporednih projekcijah 1991, 1996 in 2006 zabeležili 38 naslednje izhodiščne podatke: pri rodnosti Rn zaporedoma 1997 in 2005, kasneje pa z nekoliko zaostanka dobro sledi 0,70, 0,64 in 0,60, pri smrtnosti e0,m zaporedoma 67,34, dejanskemu gibanju. Za vse variante hipoteze o rodnosti 70,27 in 73,7 ter e0,f 75,16, 77,76 in 81,2 ter pri migracijah zadnje projekcije 2006-2041 pa lahko zapišemo, da so pod v povprečnem letnem meddržavnem migracijskem saldu pri močnim vplivom zelo nizke rodnosti v letih 2001 do 2005. moških zaporedoma 1300, 800 in 1950 ter pri ženskah 1200, Zaradi tega je bila predvidena rodnost v vseh variantah 700 in 450. Dejanski podatki, ki so na voljo leta 2020 kažejo projekcijskega obdobja do leta 2020 precej nižja od velika nihanja rodnosti in migracij ter hitro rast življenjskega dejanskih podatkov o rodnosti v tem obdobju. pričakovanja po petletnih obdobjih in tudi po spolu. Za hipotezo o migracijah v vseh treh projekcijah in Konstantna varianta bi bila primerna samo pri hipotezi o v vseh variantah lahko najprej ugotovimo, da je dosledno rodnosti v letu 1991, pa še pri tej le v povprečju in ne zaradi predvidevala pozitivne neto migracije tako za moške kot tudi konstantnosti. Rn se je namreč od 0,70 leta 1991 znižal na za ženske. To je bilo pravilno, saj so bile neto migracije le 0,59 v povprečju v obdobju 2001-05 in nato dvignil čez 0,7 izjemoma negativne v kakšnem letu ali pri spolu, nikakor pa od leta 2008 naprej. V letih 2016-19 je bila povprečna ne za pet let zapored ali za pet let v povprečju. Tudi pri tej vrednost 0,77. Vrednosti Rn za leti 1996 in 2006 sta bili hipotezi so dejanski podatki po petletnih obdobjih izrazito prenizki. Pri smrtnosti je bila konstantna varianta zaradi nihali, predvidene vrednosti v hipotezah pa nihanj razen velikega povečanja e0,m in e0,f slaba. Podobno velja pri izjemoma ne kažejo. To je po svoje razumljivo, saj so migracijah za moške in nekoliko manj za ženske, vendar je dejanska migracijska gibanja zelo odvisna od cikličnega pri migracijah ključni problem izredno veliko nihanje med gibanja gospodarstva, tega pa ekonomska znanost še ni posameznimi leti in tudi petletnimi povprečji. Podrobnejše sposobna napovedovati niti na srednji rok, na dolgi kar 35 let podatke o smrtnosti in migracijah bomo navedli nekoliko raztegnjen rok pa nikakor ne. Vse hipoteze o migracijah v kasneje. treh projekcijah so tudi bistveno podcenile razliko med Hipoteza o smrtnosti je bila postavljena za nizko, moškimi in ženskami. Migracijski saldi pri moških so v srednjo in visoko varianto projekcij samo v eni varianti, Sloveniji v dobrih in slabih časih bistveno večji kot pri vendar so bili uporabljeni kazalci koeficienti doživetja za ženskah. Za ženske lahko še zapišemo, da so hipoteze petletne starostne razrede, e0 in e5 za moške in ženske. Tukaj predvidevale praviloma previsoke neto selitve v vseh si bomo okvirno ogledali le hipotezo in dejanske podatke za variantah in vseh projekcijah. Če na kratko pogledamo še e0. Naša hipoteza o povečanju e0 v projekcijskem obdobju posamezne projekcije, lahko za projekcijo 1991-2026 35 let za tri projekcije je bila pri moških zaporedoma od ugotovimo, da nobena varianta ni predvidela zelo nizkega 67,34 na 72,51, od 70,27 na 73,8 in od 73,7 na 77,9 ter pri salda v prvih petih letih samostojne Slovenije. V kasnejših ženskah od 75,16 na 79,35, od 77,76 na 80,5 in od 81,2 na petletnih obdobjih se hipoteze pri ženskah gibljejo med 800 84,6 let. Hipoteze so prenizke, saj dejanski podatki za leto in 2500 na leto pri ženskah in med 900 in 2700 na leto pri 2019 kažejo, da je e0,m 78,5 in e0,f 84,22. Za projekcijo z moških. Dejanski petletni podatki pa nihajo med 441 in 2013 začetkom leta 1991 pa je potrebno dodati, da so bili ob na leto pri ženskah in 201 in 8005 na leto pri moških. Za leta izdelavi na voljo le skoraj deset let stari podatki iz tablic krize so hipoteze previsoke, za leta ugodnih gospodarskih smrtnosti. Pričakujemo pa lahko še nadaljnje naraščanje tega gibanj pa so prenizke. Projekcija 1996 – 2031 je v primerjavi kazalca in tudi, da sedanja kriza zaradi COVID 19 ne bo s prvo projekcijo znižala predvideno neto priseljevanje v bistveno vplivala na trend. Slovenijo v vseh variantah hipoteze o migracijah. Zato so v Naslednja hipoteza je hipoteza o rodnosti v nizki, njej dejanske neto migracije na splošno podcenjene v vseh srednji in visoki varianti treh obravnavanih projekcij. Prva variantah. Projekcija 2006-2041 je pod vplivom dejanskih značilnost hipoteze o rodnosti v vseh variantah in vseh treh podatkov o neto migracijah v letih 2001-2005 povečala projekcijah je ta, da razen izjemoma ne predvideva nihanja razliko med spoloma v korist moških. To razliko kasneje v navzdol in navzgor ali obratno. Omembe vredna izjema je le vseh variantah postopoma zmanjšuje, kar verjetno ne bo srednja varianta projekcije 1991-2026. Ta varianta se od dobro v naslednjih dvajsetih letih. Če pa se omejimo samo na začetne vrednosti Rn 0,70 v naslednjih treh vrednostih za prvih 15 let projekcijskega obdobja, lahko zapišemo, da je petletna obdobja spusti pod to raven (tudi do 0,62), v zadnjih hipoteza o migracijah v vseh treh variantah podcenjena. treh vrednostih pa se dvigne nad začetno vrednost vse do 0,84 v zadnjih petih letih. Na tak način v povprečju kar dobro odraža dejanska gibanja rodnosti. Nizka in visoka varianta te 3 REZULTATI PROJEKCIJ NA prve projekcije se nista uresničili, saj je projekcija predvidela PRIMERU ŠTEVILA PREBIVALSTVA za zadnjih pet let projekcijskega obdobja Rn vsega 0,50 za IN NJIHOVO (NE)URESNIČEVANJE nizko in kar 1,0 za visoko varianto. Na podoben način se Model analitičnih projekcij prebivalstva nam da izredno nista uresničili nizka in visoka varianta hipoteze o rodnosti v bogastvo podatkov o predvidenem prihodnjem razvoju projekciji 1996-2031, čeprav visoka varianta ni več prebivalstva v okviru projekcijskega obdobja. To velja tudi predvidevala dviga rodnosti na raven enostavnega za naše tri izbrane projekcije. Na voljo imamo podatke o obnavljanja prebivalstva do leta 2031. Tudi v tej projekciji je strukturi prebivalstva po starosti in spolu z intervalom pet bila najboljša srednja varianta hipoteze o rodnosti. Ta sicer let, izračunamo lahko celo vrsto enostavnih in bolj ni predvidela znižanja Rn na ravni med 0,60 in 0,57 med leti 39 kompleksnih kazalcev razvoja prebivalstva, vsekakor nobenih relativnih števil ali morebitnih drugih kazalcev, ki bi najpomembnejši podatek pa je število celotnega podrobneje prikazali primerjavo med predvidevanjem prebivalstva. Zaradi prostorske omejitve bomo obravnavali prihodnjega razvoja prebivalstva Slovenije v treh rezultate izbranih projekcij prebivalstva do leta 2021 na obravnavanih projekcijah prebivalstva in kasnejšim primeru števila prebivalstva posebej za moške in ženske. dejanskim razvojem prebivalstva. Za podrobnejši analitični Posebna obravnava moških in žensk je posledica narave prikaz razlik bi potrebovali veliko več prostora, kot je na modela projekcij prebivalstva pa tudi narave samih voljo v tem besedilu. Ne glede na vse to pa je iz tabele 1 že demografskih procesov. Že pri obravnavi hipotez projekcij na prvi pogled mogoče izluščiti osnovne in najbolj prebivalstva smo videli, da se podatki pri smrtnosti in pomembne značilnosti (ne)uresničevanja v projekcijah migracijah zelo razlikujejo po spolu. Te razlike pa se najlepše predvidenega razvoja prebivalstva Slovenije do konca pokažejo pri ločeni obravnavi rezultatov projekcij po spolu. drugega desetletja 21. stoletja. Podatki so v tabeli 1. Namen prikaza podatkov v tabeli 1 je izrazito ilustrativen. Na osnovi teh podatkov ne bomo izračunavali Tabela 1: Število prebivalstva po spolu v projekcijah 1991-2026, 1996-2031 in 2006-2041 in po dejanskem razvoju v izbranih letih. Vir: Malačič, 1993, 1997 in 2006; SISTAT, dostop 23. 9. 2020. Projekcija/ Leto Razvoj P Varianta Spol 2001 2011 2021 1 2 3 4 5 6 M 958.641 932.579 879.500 Nizka Ž 1.016.981 994.976 953.441 1991 – 2026 M 961.271 952.614 944.633 Srednja Ž 1.019.109 1.013.238 1.014-615 M 962.822 977.134 985.833 Visoka Ž 1.020.603 1.036.863 1.054.248 M 970.053 955.640 915.759 Nizka Ž 1.022.008 999.523 954.580 1996-2031 M 970.053 960.485 939.637 Srednja Ž 1.022.008 1.004.226 977.450 M 970.053 971.244 967.363 Visoka Ž 1.022.008 1.014.570 1.004.105 M - 978.933 952.735 Nizka Ž - 1.009.977 973.364 2006-2041 M - 978.933 957.879 Srednja Ž - 1.009.977 979.080 M - 978.933 966.772 Visoka Ž - 1.009.977 986.060 M 972.749 1.014.563 1.051.066x Dejanski razvoj Ž 1.017.352 1.035.626 1.044.795x Skupaj 1.990.094 2.050.189 2.095.861x x Podatek je za leto 2020 Rezultate projekcij in njihovo primerjavo z dejanskimi hipotez smo lahko videli, da so se predvidevanja slabo statističnimi podatki, ki jih je objavil Urad za statistiko uresničila. Republike Slovenije, je potrebno obravnavati skupaj z vsem Za obravnavo uresničevanja projekcij in njihovih tistim, kar smo povedali že pri obravnavi posameznih hipotez posameznih variant smo izbrali leta 2001, 2011 in 2021. Pri projekcij in primerjav hipotez z dejanskim razvojem na slednjem letu imamo dejanski podatek za leto 2020, vendar primeru posameznih uporabljenih kazalcev. Že pri obravnavi to ni problem, ker je zelo jasno, da so podatki za leto 2020 40 precej višji od vseh variant projekcij, z izjemo visoke variante projekcije 1991-2026 za ženske. Ta varianta je tudi edina, za katero lahko rečemo, da se je pri ženskah uresničila. Za vse druge variante projekcij za moške in ženske pa lahko rečemo, da so prenizke. Težko je na kratko dobro odgovoriti na vprašanje, zakaj smo pred 30, 25 in 15 leti predvidevali prenizko rast ali celo upadanje prebivalstva. Pri nizki varianti je to deloma tudi posledica narave nizke variante. Veliko bolj pomembno pa je bilo demografsko dogajanje v zadnjem desetletju prejšnjega in v prvi polovici prvega desetletja sedanjega stoletja. V tem obdobju je transverzalna rodnost v Sloveniji padla na najnižje do sedaj zabeležene ravni, kar je vplivalo v kombinaciji z gospodarskim in političnim dogajanjem na to, da so vsake naslednje projekcije slabše predvidevale dejanski razvoj. Dokončna analiza posameznih projekcij pa bo v celoti možna šele po izteku projekcijskih obdobij. 4 SKLEP Analiza uresničevanja v projekcijah prebivalstva predvidenega prihodnjega razvoja prebivalstva je pomembna zaradi številnih razlogov. Ti so tako strokovni kot širše družbeni in politični. Pri prvih je namen predvsem napredek pri razvoju metodologije in stroke, pri družbenih in političnih vidikih pa je najpomembnejša ocena uporabnosti projekcij prebivalstva za vodenje različnih konkretnih družbenih politik, od politike prebivalstva do gospodarske, socialne, regionalne in drugih politik. Projekcije, ki smo jih obravnavali v tem besedilu so bile izdelane za pedagoške namene. Zato verjetno niso imele posebnega vpliva na širše družbene vidike in vodenje konkretnih politik. Kljub temu pa so nekatere ugotovitve tega besedila širše pomembne. Verjetno sta najbolj pomembni dve. Prva je ta, da bodo strokovnjaki imeli zmeraj težave pri predvidevanju dolgoročnih gibanj procesov, ki so po svoji naravi ciklični. Prihodnje krize v več desetletnem obdobju verjetno ne bo nikoli mogoče točno napovedati. Druga ugotovitev pa je, da na vsako projekcijo najbolj vpliva gibanje demografskih procesov v pet do deset let dolgem obdobju pred izhodiščnim letom projekcije. Če se v tem obdobju pojavi odstopanje od siceršnjih trendov, bo to gotovo vplivalo na uresničevanje projekcij. LITERATURA IN VIRI [1] Malačič, J. (1993, 1996, 1997, 2000, 2003, 2006) Demografija. Teorija, analiza, metode in modeli. Šest izdaj. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. [2] Statistični letopis Republike Slovenije (1993, 1996, 2001, 2013). Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana. [3] SISTAT, baza podatkov. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana. Dostop 23. 9. 2020. 41 42 Indeks avtorjev / Author index Deželak Ferdinand........................................................................................................................................................................ 28 Gams Matjaž ............................................................................................................................................................................ 5, 34 Istenič Tanja ........................................................................................................................................................................... 16, 24 Leštan Domen .............................................................................................................................................................................. 20 Machidon Alina ............................................................................................................................................................................ 34 Malačič Janez ............................................................................................................................................................................... 38 Ograjenšek Irena .......................................................................................................................................................................... 16 Ogrin Alenka ................................................................................................................................................................................ 12 Ogrin Tomaž ................................................................................................................................................................................ 28 Počkar Žan ................................................................................................................................................................................... 34 Rudel Drago ................................................................................................................................................................................... 9 Samar Brenčič Neja ........................................................................................................................................................................ 9 Sambt Jože ............................................................................................................................................................................. 16, 24 Smerkol Maj ................................................................................................................................................................................. 34 Svetelšek Ajda .............................................................................................................................................................................. 12 43 44 IS Ljudje in okolje People and Environment 20 Janez Malačič, Tomaž Ogrin, Matjaž Gams 20 Document Outline 02 - Naslovnica - notranja - F - TEMP 03 - Kolofon - F - TEMP 04, 05 - IS2020 - Predgovor & Odbori 07 - Kazalo - F 08 - Naslovnica podkonference - F 09 - Predgovor podkonference - F 10 - Programski odbor podkonference - F 01 - Demography Gams5 POPRAVLJENO 02 - IJS-2020-Samar-Brencic-Standardi-kakovosti-storitev-zdravja-na-daljavo-za-starejse-odrasle POPRAVLJENO 03 - IS2020-Ogrin-Svetelsek POPRAVLJENO 04 - IstenicOgrajensekSambt_IJS2020_final POPRAVLJENO 05 - Lestan, Soil remediation using ReSoil POPRAVLJENO 06 - SambtIstenic_IJS2020 POPRAVLJENO 07 - IS2020-Ogrin_Dezelak_VE_4_fin POPRAVLJENO 08 - Traffic_Sim_in_the_Context_of_Mobility_Policy_Support POPRAVLJENO Abstract 1 Introduction 2 Traffic simulation 3 Simulation software packages 3.1 Evaluated software packages 3.2 Reasons for simulating traffic 3.3 Evaluation results 4 Discussion Acknowledgments 09 - KAKO SO PREDVIDEVALE RAZVOJ PREBIVALSTVA SLOVENIJE TRI IZBRANE PROJEKCIJE_IJS_2020_Malacic_stolpci POPRAVLJENO 12 - Index - F Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page