advertise ш
the best
slovene newspaper ★
Conunerlcal PrlnUng of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ČUatelJi v; CHICAGL NEW YORKU. DETROITU.
sploh po In isven Amerike
^OL. XXXIX. — LETO XXXIX.
Zadnje vesli
Oblačno, sem in tja nekaj ja 2 najvišjo temperaturo 43, mjo 28 stopinj je napoved ž- Prav ob kanadsld meji
CLEVELAND, 0Ш0, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 22, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 58
^ Vedno
obale
sneži. Vzdolž atlantske
solnčni dan.
Washingtonu so danes važ-
k	razgovori. Državni
^ Dulles, ki se je mudil 19
na potovanju po Aziji, ima
^govore v BeU hiši s predjed-
oni Eisenhower jem in vodi-
kongresa. DuUes poroča o
Srednjem vzhodu.
Amei^ je zaprosila Združe-
lesH^ ^ pošljejo v Pa I posebno mirovno komisi-. Ki^j skuša ohraniti mir, in ne bo uspeha. Značihio je bilo Predsednika Eisen-^ včerajšnji tiskovni ^ ^ zahteval po-
Izrabiti ameriške oborožene e. če bi na Srednjem vzhodu ^Jopila vojna. Položaj je Ei-^»hower oznanil za zelo resen. Dulles bo
^pru trajajo nemi-govPiT postelji angleškega bZ generala John Hard-so našli tempe-M pa ni e^ral ob določenem času.
Зп''^delavstva v Clevelan-k! g/ J^\išuje. Na listi tistih, BpI«	podporo za brezpo-
Јђ .le 12,171. To pomeni, dti enZri"** oreseposelnih padlo 4?
^ 441. Sklepa se ki fii, .	industrija tiste,
J® poslala na dopust, kliče
rn . .	"лнасп
Al« 'm	bo dajies govoril
P^ko radija in
Stalin je hil diktator, norec izdajaled-pravi Hruščev '
Vsebina govora, ki ga je imel glavni tajnik ruske komunistične stranke Nikita Hruščev na občnem zboru stranke, v katerem je napadel bivšega diktatorja Josipa Stalina, je sedaj v svetovnem tisku v glavnih izvlečkih objavljena. Tudi to je objavljeno, da se je bil Hruščev večkrat razjokal, ko je govoril o žrtvah pokojnega diktatorja Stalina. Stalin mora izginiti s sovjetskega življenja in na tem se že praktično dela. Ko gre za države evropskega vzhoda, ki so pod komunističnim režimom, se lahko sedaj trdi, da so novo linijo Moskve sprejele tudi te države.
Izvlečki iz govora Nikita Hru-ščeva:
Stalin je dal leta 1937 pomoriti pet tisoč sovjetskih oficirjev, ki so bili cvet Rdeče armade. Med temi je bil maršal Tuhačev-ski, poveljnik 43. armade in odličen strateg. Tuhačevski je bil obsojen na smrt kot izdajalec, z njim vred pa tudi sedem drugih visokih oficirjev, vse pod pretvezo, da so izdajalci. Ta strašna zmota Stalina je oropala Rdečo armado odličnih glav in je bila Rdeča armada v zadnji svetovni vojni skoraj na robu propada.
Winston Churchill in Franklin Delano Roosevelt sta Stalina svarila, da bo Hitler v kratkem napadel Sovjetsko zvezo. Stalin je imel в Hitlerjem prijateljsko pogodbo in je bil vanjo tako zaverovan, da v vojno sploh ni vpjel, ko pa so Nemci napadli
hlj ^ Predsfdnik družbe Repu-bon	јв najavil, da
Ha,	iekla letos reliord-
^ ne bo stavke. Letos mora-'®Wamah skleniti z delavci
®OVo
Jezdno pogodbo.
oreseposelnih padlo ^	zvezo, je dai povelje,
naj vojska odstopi. Ko so se Nemci približali Moskvi, je Stalin iz Moskve pobegnil in pustil tam maršale Žukova, Koneva in Rokosovskega, da naj ti branijo prestolico.
Stalin je dal usmrtiti na desetine strankinih voditeljev, ker so mu bili nevarni. Od osrednjega odbora, ki šteje 133 članov, jih je dal leta 1937 pomoriti 70. Takrat niso niti člani Politblro-ja vedeli, kaj je z usodo podpredsednika Nikolaja Voznedenski-ja. Kasneje se je izkazalo, da ga je dal Stalin ustreliti.
Stalin je trpinčil celo otroke, da je izsilil iz njih potrebno priznanje. Hruščev, ki je bil tudi v vodstvu stranke, je rabil celo stavek, da tisti, ki s6 bili z njim skupaj na kaki seji, nikdar niso vedeli, kdo bo v naslednjih dneh ostal še živ.
Westinghouse ima v je ^ dve tovarni. Delo se stavlH ^ tovarnah po končani Д ®^noviIo. Na snlošno je Ij, , ^'^■vstvo v ^vamah West-V M	ddo razen v dveh—
in Pitfsbtirfirhti, ker lay "j гебепо vprašan io de-afoi ki so bili med' stavko za odslovljeni.
je bil dan dveh pro-Na Nesreč s smrtnimi izidi. §0,,«	in Mayfield Rd.,
, Euclid, je prišlo do ka-,^»ola in je 48.ietni Victor po poklicu inženir Ubit New York Central, bil
York Central vlak je na Ji ® Station Rd. v Columbia zadel v osebni avto-sfci • ^ katerem sta bila đ\'a jjj potnika, v starosti 67 Oba sta bila mrtva. Žena	je prišla ob življenje let
^^terem se je peljala, na kri-
&!» Л	St. v bližini njene-
^ "onia.
prirejajo v puščavah Ne poskuse z eksplozijami ^i^^'^kih bomb. Gre za celo vf-teh eksplozij.
\ bolnici Erie, Pa., je bilo v Rfo Nevina sedem hčerk, v let. Ne\in je dobil smčka.
način meseca maja 1950 » ko je vlak ziydel avtotaksi.
univo predavanje
»a	^ 30 uri bo nastopil
ni ^ ®^i^ji Howard Scott, glav-<3av	tehnokracije. fre-
podano potom po-WEWS (Channel 5).
čiščenje ostankov Stalina
Vlada v Moskvi ni ostala samo pri besedah, da mora spomin na Stalina izginiti. Stalinov doprsni kip je stal v konservatori-ju v Moskvi. Takoj so ga odstranili. V galeriji za umetnost v Moskvi je stala cela zbirka Stalinovih fotografij in spomenikov, pa je morala izginiti. V Moskvi so poznali nagrado za dobra književna dela, ki je imela naslov "Stalinova nagrada," nagrajenci pa "Stalinovi nagrajenci." Ta naslov je izginil. Prodajalci časopisov, magazinov ter knjig, tudi po hotelih, so imeli v prodaji Stalinov življenjepis Moral je izginiti. Muzej revolucije v Moskvi je imel zbirko daril, ki so bila poslana Stalinu leta 1949 za njegovo 70 letnico od vsepovsod, pa je zbirka morala izginiti. Ulice, ki so bile krščene po Stalinu, so dobile druga imena. Na Rdečem trgu v Moskvi je mavzolej, v njem sta ležali krsti Lenina in Stalina. Dostop do Stalinove krste je nemogoč, via da samo še sklepa kam bodo odnesli Stalinove ostanke, da bodo za vedno pozabljeni.
Sateliti: Ne poznamo Stalina!
Walter Ulbricht je šef vzhod-nonemške komunistične stranke. Ko je zvedel za besede Hruščeva, je hitro izjavil, da Stalinova dela ne spadajo med klasike, kakor sta Marx in Lenin, namreč, ko gre za komunizem.
Uradni radio v Poljski je začel dajati komentarje, da je bila politika Stalina zgrešena. Njegovi nauki, da so bili neprebavljivi, poljski komunisti sami se pa pod Stalinovo diktaturo niso mogli svobodno izjavljati.
Praga je enako nastopila zoper Stalina. Stalinova politika do Češkoslovaške je bila tej republiki škodljiva. Stalin je bil tisti, ki je dal leta 1952 radi "ti-toi^a" obsoditi na smrt bivšega glavnega tajnika stranke in takratnega zunanjega ministra Rudolfa Sliiriskega.
Na Madlarskem bodo meseca aprila proslavljali "Dan osvoboditve." Popreje so šle parade k spomeniku Stalina, ki se je moral postaviti v Budimpešti, sedaj pa bodo šle k poslopju jugoslovanskega poslaništva. Madžarski zunanji minister Laslo Rajk je bil po nalogu Stalina leta 1949 obsojen in usmrčen, njegovi vdovi pa je bilo prepovedano, da nosi še ime Rajk. Vdova usmrčenega ministra Rajka nosi sedaj stari priimek Rajk.
Ni bil pa samo Hruščev, ki je napadel politiko pokojnega Stalina. Anastas Mikojan je gospodarska glava sovjetskega režima in podpredsednik vlade. Na občnem zboru stranke je obsodil Stalina in branil tiste, katere je Stalin po svoji volji označil za sovražnike ljudstva, da se jih je lahko znebil.
Ugibanja o Titu
Ameriški magazin Newsweek prinaša iz Jugoslovajie tale dopis:
Maršal Jugoslavije Tito je dajal nauke centralnemu odboru komunistične stranke. V stranko da je prišla prava poplava razdiralnih idej in vplivov iz za-pada, kar je škodljivo za stavbo socializma in za pravo vzgojo jugoslovanskih državljanov, K tej izjavi dodaja magazin tale komentar: Zapadni diplomat je v Beogradu pripisujejo Titovo izjavo dejstvu, da Tito ni zadovoljen s stanjem v komunistični stranki. Jugoslavija ima 17 milijonov ljudi, stranka sama sedaj le 624,800 članov in je število članstva padlo v petih letih za 250,000. Lansko leto je bilo iz strank izključenih 34,181 članov, ker se niso držali strankine discipline, pa se je le 500 izgnanih pritožilo zoper izključitev. Med mladimi delavci v tovarnah v Črni gori je 65 odstotkov takih, ki sploh niso slišali, kaj šele vedeli, kdo je bil Kari Marx.
Predsednik ameriške unije AFL—CIO George Meany se je o Titu izrekel, da je že na poti k Nikitu Hruščevu. Ta sodba bi
ZA "RDEČEGA" MALENKOVA SAMO RDEČE VINO
Podpredsednik sovjetske vlade in minister za elektrarne Georgij Malenkov, ki se nahaja v Angliji, se precej svobodno kreta v angleški družbi. Vabljen je na kosila in na večerje in so mu za kosilo postregli % lepim kosom pečenke. Malenkov je povedal tudi to, da pred-no Rusi koga sprejmejo na delo, poskušajo z njim tudi z jedjo. Dober jedec—dober delavec! To bi naj bila parola, Angleži so mu ponudili najbrže preveč; pustil je namreč polovico pečenke.
Ameriški viri so poročali iz Moskve, da šo tam točili na občnem zboru stranke in njenih prireditvah mesto znane ruske vodke, precej angleškega whiskya. Meseca aprila prideta v Anglijo ruska veljaka Nikita Hruščev in Nikolaj Bulganin. Zopet poročilo iz Moskve, da se v Angliji ne bosta branila whiskya.
Na kosilo je povabil Geor-pja Malenkova lord Citrine, ki ima precej besede pri angleški zunanji trgovini in menda gre ne samo za študij elektrarn, marveč tudi za boljšo medsebojno trgovino med Velilto Britanijo in Sovjetsko zvezo, če je prišel v Anglijo Georgij Malenkov.
Lord Citrine je bil kot gostitelj v nekem ,io^ru dosleden. Sovjetskemu ministru Malenkovu ni ponudil ne whiskya, ne ruske vodke, marveč vino. To vino pa je bilo rdeče in je lord Citrine Malenkova nazdravil:
"Za rdečega ministra— rdeče vino!"
Iz stare domovine so dospeli
Na parniku Queen Mary so se v torek pripeljali v New York: Mrs, Ivana Staniša z hčerko Jožef o in sinom Silvestrom iz Vine vasi, pošta Stopiče pri Novem Mestu k Mr, Frank Staniša, 686 E. 159 Street. Z istim parnikom sta potovali tudi Mrs. Branislava in Milica Belič iz Beograda k Mr, Desimir Beliču na 1537 E. 47th St. Na parniku Liberte pa so tudi v torek dospeli; Mrs. Neža Petek z hčerki-ma Edvardo in Nežo iz Ribnica k Mr. Frank Petek na 1420 E. 52nd Street. Z letalom SWISSAIR je priletela Mrs. Ljubica Butrič iz Kručevca, Črna Gora k možu Mr. Milorad Butrič na 6611 Union Avenue. Potovali so s posredovanjem potniške pisarne Kollander. Dobrodošli!
Farmski odbor S.N.P.J.
Seja Farmskega odbora S.N.P.J. se ne bo vršila nocoj pač pa v torek zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prosi se vse odbornike in društvene zastopnike, da se udeležijo.
V bolnišnici
Mr. Jacob Baraga iz 15212 Lucknow Ave. je bil prepeljan v Woman's bolnišnico, kjer se nahaja v sobi št. 455. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja.
PORAZ SIEVENSONA V MINNESOTI DA ИШ1; PORAJA SE NOVI KANDIDAI-HARRIMAN
ČAKAJMO. KAJ BODO PraNESLE DRUGE PRIMAKNE VOLITVE
WASHINGTON, 21. marca—Izida primarnih volitev v New Harnpshire in v Minnesoti, pri katerih je prepričevalno zmagal senator Estes Kefauver proti Adaiu Ste-vensonu, ni podcenjevati. Tako pravijo tudi v vodstvu demokratske stranke. Adlai Stevenson ima trnjevo pot pred seboj, da dobi na konvenciji stranke predsedniško nominacijo. Enako senator Estes Kefauver. Estes Kefauver pa je s svojimi zmagami potisnil ugled Adlaia Ste-vensona navzdol. Pojavljajo se novi demokratski predsedniški kandidati, med njimi governer New Yorka, Averell Harriman ter demokratski -vodja v senatu, a politična zmeda, Lyndon Johnson iz Texasa. Vedno bolj pa se računa z možnostjo, da bo potisnila v ospredje kakega kandidata "dark horse."
O Averellu Harrimanu se trdi, da se bo vrgel v aktivna politično agitacijo, ko bo nehala z delom zakonodajna zbornica države New York. To delo se zaključi v kratkem.
Senator Lyndon Johnson, katerega je bila lanskega 4. julija zadela srčha kap, bi bil dobrodošel predsedniški kandidat ameriškega juga. O Johnsonu se nadalje trdi, da je edina osebnost, ki bi znala držati demokratske vrste skupaj.
#
Stališče delavskih unij; Na seji izvršilnega odbora AFL—CIO v Miami Beach je bilo sklenjeno, da se čaka na konvenciji obeh strank, da se bo videlo, koga bosta stranki postavili za predsedniškega kandidata. Delavske unije bi se potem odločile, katerega kandidata priporočajo. George Meany je predsednik AFL—CIO in se posebno zavzema za Averella Harrimana.
Nove primarne volitve
Adlai Stevenson je prijavil svojo kandidaturo pri nadaljnih primarnih volitvah in to v Floridi, Californiji, Ulinoisu in Pennsylvaniji. Vse te države so močne in pošljejo na konvencijo stranke skupaj 234 delegatov.
Senator Estes Kefauver kandidira pri primarnih volitvah v Wisconsinu, New Jersey, Mary-landu, Floridi, Californiji in celo na Alaski.
Z Adlaiom Stevensonom se bo pomeril predvsem v Californiji in v Floridi, kjer bo važno, na katero stran se bodo obrnili črnci.
značila, da je tudi Tito sprejel novi program sovjetske vlade.
(Magazin Newsweek se sprašuje, ali bo Titu mogoče stati v sredi med sovjetskim in zapad-nim blokom.)
v Californiji sta agitirala osebno tako Adlai Stevenson, kakor senator Estes Kefauver. V črnskem vprašanju sta šla vsak svoja pota. Adlai Stevenson je priporočal zmernost, neko razvojno pot, tako, da bi bilo črnsko vprašanje okrog leta 1963 odpravljeno s sveta, črnci v Californiji z Adlaiom Stevensonom niso bili preveč zadovoljni. Padale so izjave, kot na primer, da so šli na zborovanja Stevensona kot pristaši Steven-sona, z zborovanj pa kot pristaši Kefauverja.
Kefauver je namreč radikalen in zahteva takojšnjo in popolno enakopravnost črncev, zahteva celo obnovo procesov v tistih slučajih, kjer so bili beli obtoženi, da so izvršili umor nad črncem, oproščeni.
V Tennessee, kjer je doma senator Kefauver, je navada "stiskanja rok." Politična agitacija s stiskanjem rok se je za Kefauverja obnesla tudi v New Hampshire in v Minnesoti. Senator Kefauver, ki ni računal na uradno demokratsko stranko, se je pojavil povsod med ljudstvom, stiskal roke, šel po trgovinah in brivnicah, po pivnicah in restavracijah, po trgovinah nekaj blaga pokupil, trgovce in nameščence pohvalil in vsakemu stisnil roko.
Po mestih se ni vozil z avtomobilom, marveč je šel peš, go-loglav in sploh se hotel prikazati kot tak, ki da izhaja iz Ijud-
JULIA MARTINCIC
Po tri leta trajajoči bolezni je preminila včeraj na svojemu domu Julia Martinčič, rojena Ja-nežič, stanujoča na 1058 E. 74 St. Družina je svoječasno živela na Norwood Rd., zadnjih 16 let pa pa zgornjem naslovu. Doma je bila iz Šmarje, odkoder je prišla v Ameriko pred 49 leti. Bila je članica društva Srca Marije (staro), podr. št. 25 S.Ž.Z. in društva St. Clair Grove št. 98 W.C.
Tukaj zapušča soproga John St., štiri otroke; Frank, Mrs. Mary Skedel, John ml. in Mrs. Josephine Demeter ter štiri vnuke, v starem kraju pa brata Frank Janežič in sestro Johano Stakel. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
«
Smrt 7 domovini
V Žirovnici pri Cerknici je pred 14 dnevi umrl Janez Rem-žgar, v starosti 74 let. Pred 40 leti je bival v Conemaugh, Pa. Izhajal je iz poznane Petrove družine, ki je dolgo vrsto let vodila gostilno v dotični vasi. Bp-di mu lahka domača gruda!
Proces v Montgomery
V Montgomery, Alabama, se nadaljuje proces zoner črnce, ki so bili nekaki voditelji bojkota mestnega avtobusa. Če naj se črnec ali črnka ne smeta vsesti na sedež kamor hočeta, potem je bolje, da se avtobusov ne poslužujeta. Bojkot od strani črncev se je začel dne 5. decembra lanskega leta in traja nemoteno ke danes. Po krajevni postavi so lahko kaznovani tisti, ki poživljajo na tak bojkot. Dosedanja stva in je za ljudstvo. Govorom razprava je poks^zala značilnost,
Adlaia Stevensona pa Se pozna, da po svoji privlačnosti zaostajajo za govori iz volilnega leta 1952.
TAJNOST SMRTI NE BO ODKRITA
V Wadsworthu, O., gre za družinsko tragedijo, s katero se bavi krajevna policija kot z zagonetno uganko. Stvar sama na sebi je tragična. Zakonca Keener sta šla v smrt. žena Dolores Keener, stara 27 let, je bila na domu najdena -zadavljena z električno žico. Njen mož se je v samomorilnem namenu vrgel pod vlak. Razmesarjeno truplo povoženega sta našla policijska agenta. Šla sta v hišo pokojnega, da bi ženi povedali o dogodku, pa eta tam našla ženo zadavljeno. Zakonca Keener sta zapustila dva otroka, triletno Darlene in devetletno Virginijo. Obe deklici sta ob tragediji spali. Pokojna zakonca sta bila zaposlena v podjetju Ohio Match Co., s to razliko, da sta delala vsak svoj šift. Pokojni je svojo ženo vozil na delo. Kaj je ozadje tra-
gedije, je za policijo nerazrešljiva uganka. To pa radi tega, ker ni na truplu Dolores nobenih znakov, da bi se zakonca Keener spopadla. Skrivnost, zakaj je šel mož pod vlak, je ravno tako odnesel s seboj. Obe hčerki sta bili oddani staremu očetu Ferdinandu Keenerju, pri katerem živi hči, ki je razporo-čena.
Prevzela gostilno
Splošno poznana Mr. in Mrs. FVank in Rosie Mihčič eta ponovno prevzela gostilno na svojih prostorih na 7114 St. Clair Ave. Kakor sta vedno postregla svojim gostom z najboljšo pijačo in prigrizkom, bosta tudi poslej prijazno postregla vsem. Priporočata se za obisk.
da so črnci v Montgomery kmalu potem, ko so organizirali bojkot mestnih avtobusov, začeli zbirati denar, da nakupijo avtomobile, ki so na razpolago tistim, ki bojkotirajo mestni avtobus.
NOVI SENATOR
Naslednik pokojnemu senatorju Harleyu Kilgoreu iz West Virginije je bil imenovan po domačem governerju. Je to William Laird, po poklicu advokat, ki bo ostal v senatu samo do volitev v mesecu novembru. Mandat pokojnega senatorja Kil-gorea ugasne leta 1959. Imenovani senator Laird je demokrat, star šele 38 let in spada med najmlajše senatorje. Senator John Kennedy iz Mass. je star 38 let, senator Russell Long iz Louisiane pa 37 let. Ali se bo novi senator Laird pri volitvah 1956 potegoval za mesto rednega senatorja, se še ni izjavil, Z governerjem West Virginije, ki ga je imenoval, sta sošolca in dobra prijatelja. Razmerje v senatu je nespremenjeno; 49 demokratov in 47 republikancev.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
u
nakopravnost" тош ono
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)____________________________$10.00
For Six Months — (Za šest mesecev)________б.ОО
For Three Months — (Za tri mesece)_____4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto) ____
For Six Months —^ (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
GKE ZA 350 MILIJONOV LJUDI!
(1)
Tam za turškim gričem... poje slovenska narodna pesem. Turki na Muljavi—-je pisal slovenski pisatelj Josip Jurcic. Znani so nam iz starega kraja kresovi, ki so se prižigali na visokih hribih, kakor veriga, opozarjali drug arugega, da se bliža turška nevarnost. Bilo je to v davnih casin, ko so Turki potem, ko so zavzeli Carigrad, šli po tvropi. Štajerci se bodo najbrže spomnili, da so na Štajerskem v starem kraju naleteli na ljudi, ki imajo kosti obraza, sploh zunanji pojav obraza turški, turški pa je celo njihov priimek kot na primer, da rabimo samo en vzgled Hodže na Štajerskem. Ti so v resnici potomci Turkov, ki so v tistih časih vdrli v kraje današnje Slovenije.
Poznamo tudi izraz turška vera. Pri tem je radi jasnosti treba nekaj pojasnil. Pristaši turške vere se na splošno imenujejo muslimani. Turek kot Turek je pa narodnostni pojem. Rekli bi—turški narod, turška država. Muslimani pa so po narodni pripadnosti lahko Arabci, tudi Slovani. Ločiti je med "turško, z drugo besedo muslimansko vero, kot versko pripadnostjo in med Turki kot narodom.
V	celinski Evropi sta dve državi, kjer je precej tako turškega, kakor tudi muslimanskega elementa. Ti državi sta Jugoslavija in soseda Albanija. S tem ne trdimo, da bi Turkov muslimanov ne bi bilo drugod, so pa majhna peščica in ne pridejo v poštev.
Slovencem je bila že v bivši Avstriji zelo v spominu Bosna. O Bosni je enako mnogo narodnih pesmi. Ce se spomnimo na razgovore doma, bomo obudili spornih tudi na to, kako je mnogo naših očetov pripovedovalo o bojih v Bosni. Teh bojev so se namreč udeležili sami. Šlo je za leto 1878. Bosno pa tudi poznamo kot tako, kjer je mnogo muslimanov. Razlika med Turki in muslimani, kakor opi sana zgoraj, se vidi jasno ravno ko gre za Jugoslavijo. Jugoslavija ima v Bosni muslimane, ne pa Turke. V Mace doni j i ima prave Turke, ki so seveda muslimani.
Muslimani v Bosni, in njihova narodnost? V Jugoslaviji so se prepirali, kaj so ti muslimani po narodnosti, ali Srbi ali Hrvatje. Srbi so jih zahtevali zase, Hrvatje zase, muslimani sami pa so dejali, da so pač Bosanci. Nekaj je gotovo, da so ti muslimani bili spreobrnjenci v turško ali muslimansko vero, kar se je zgodilo včasih, ko so Turki razsajali po Balkanu. Mi se tudi spomnimo besede janičar, tudi pregovora, da je janičar hujši od Turka. Janičar je bil tak spreobrnjenec k turški veri, pa je bil bolj fanatičen kot rojeni Turek musliman.
V	Macedoniji pa so pravi Turki in po veri muslimani. Ti Turki so vzdržali vso svojo tradicijo, tudi ves konser-vativizem muslimanske vere.
Jugoslovanska soseda Albanija ima prebivalce Albance, ki so po večini muslimanske vere, med njimi pa je nekaj pravih Turkov.
Ce vzamemo sedaj muslimanstvo kot veroizpoved in če gledamo številki koliko jih je, naravnost v obraz, potem računajmo s 350 milijoni ljudi te vere. Številka sama na sebi je velika, pomen je morda še večji. Gre namreč za pripadnike h gotovi veri, ki so silno fanatični in je vsak od njih pridigar, pristaš usode, ki mu pravi, da bo verskega boja konec takrat, kadar bo ves svet muslimanski in veroval v enega boga Alaha in njegovega preroka Mohameda.
Politično vzeto pa gre za kraje, kjer rs o ti muslimani naseljeni. Kaj doživljamo v zadnjih časih glede teh krajev? Da so kakor ognjenik, ki bruha ogenj notranje revolucije, bruha lavo samostojnosti in boja proti vsaki kolonialni državi. Ti kraji so važni ne samo za Azijo in Afriko, temveč lahko rečemo za ves svet. Za svetovno industrijo tudi važni radi tega, ker dobiva ta industrija iz teb krajev prepotrebne surovine. Ko pa gi-e ža veliko bitko med dvema velikima taboroma, komunističnim in zapad-niih blokom, gre tudi za bitko, kdo bo imel končno muslimanski svet za seboj. Ameriška zunanja politika je v zadnjem času v glavnem zaposlena z muslimanskim svetom.
L. Č.
J. M. Steblaj
Pomlad prihaja v deželo. Pri nas. že cveto zvončki in tudi drugo cvetje in zelenje sili ven. Ptice se mi zdi, da so prišle letos zelo zgodaj nazaj in vkljub mrazu že žvrgolijo, da le kaj. Da, vse kaže, da prihaja pomlad, najlepši čas leta, v deželo.
30-letnica Osvvaldove trgovine
Te dni, prav natanko na 26. marca, bo poteklo 30 let, odkar sta odprla trgovino z mesom in grocerijo na vogalu Grovewood Ave. in E. 172 St., Louis in Molly Oswald. Pričetek je bil skromen, a oba mlada, polna energije, sta zavihala rokave in šla na delo. To je bilo 1926 leta. Že leta 1931 sta pa dala zgraditi veliko, moderno poslopje, kjer so še sedaj. Vedno nam prijazno postrežejo s prvovrstnim svežim mesom, kakor tudi s finimi mesenimi klobasami, želodci in šunkami.
Za 30-letnico vas vabita, da posetite trgovino. Poleg druge-ga nakupa dobrih stvari za $10.00 ali vec, dobite še funt fine prekajene slanine zastonj.
Da sta že 30 let na istem mestu znači, da dajo najboljšo po-slugo in prvovrstno blago v za^ dovoljstvo odjemalcem.
Holmes Ave. Market
O Velikinoči je navada, da se je več svinjine kot navadno. Kosilo na velikonočno nedeljo ni popolno če ni na mizi narezanega prekajenega mesa. Šunke, želodci, klobase in plečeta se gotovo servirajo ta dan. Vse te dobre stvari dobite pri Holmes Ave. Market, 15638 Holmes Ave., Cleveland 10, O. So tako okusno pripravljene, da boste zadovoljni. Razpošiljajo tudi po pošti v vse kraje Zedinjenih držav. Imajo tudi polno zalogo grocerije.
Rudy Spehar mesnica
Pristne domače klobase, šunke in želodce dobite, v mesnici Rudy Spehar Market na 19807 Cherokee Ave. On je na mestu, kjer so preje dolgo let vodili mesnico Pintar bratje. Rudy skuša ob vsaki priliki postreči svojim odjemalkam z prvovrstno kakovostjo mesa in grocerije kot tudi z najboljšo in točno postrežbo.
John Kaiišsk studio
Poznani Bukovnik fotografič-ni atelje na E. 185 St. je te dni prevzel Mr. John Kaušek, sin Mr. in Mrs. John Kaušek, ki vodita že več let mesnico in grocc-rijo na Kewanee Ave. Mladi Kaušek ima vkljub temu, da je mlad po letih, že bogate izkušnje v fotografični stroki. Ko je bil v službi strica Sama je bil prideljen k fotografičnemu oddelku in kasneje je šel v Hollywood v središče filmske indu-strije, kjer je dobil ponovno več in več podlage kako napraviti slike, ki imajo tehnično in umetniško vrednost.
Gotov sem, da bodo naši Ijud-.ie, posebno mladi, upoštevali mladega Kauška in mu dali priliko, da pokaže kaj zna.
MORSKA VODA—
PITNA VODA
V tajništvu za notranje zadeve federalne vlade so se pečali z vprašanjem, kako spremenit^ slano morsko vodo v zdravo pitno vodo. To za slučaj, če bi bili v zadregi s sedanjo pitno vodo. Načelnik tega oddelka David Jenkins je kongresu v Washing-tonu zatrdil, da je vprašanje rešeno, gre pa še za "pametne stroške." To se pravi, vsa stvar naj bo poceni. Bavijo se s tremi metodami, kako napraviti slano vodo pitno vodo, namreč katera od teh metod bo cenejša.
v AVTOMOBILU MONOPOL?
Družba General Motors je v letošnjem letu dosegla že 55 odstotkov vse avtomobilske produkcije in avtomobilskega trga. Družba je tarča kongresnega raziskovanja, ali ne bo sčasoma prišla sploh do monopola nad avtomobilom. Poleg družbe General Motors sta veljaka Ford in Chrysler. Na stran sta potisnjeni mah družbi Studebaker-Packard in American Motors. Ali propadeta, ali se združita, to je za njih vprašanje, ko gre za konkurenco z ostalimi tremi velikimi.
PROTESTNO GIBANJE V TRSTU
TRST — Mestni odbor za prosto cono in koordinacijski odbor malih in srednjih podjetij sta napovedala protestno gibanje ker odgovorni rimski krogi zavračajo ustanovitev integralne proste cone.
Do takega zaključka so člani omenjenih odborov prišli na nedavnem sestanku, ko so razpravljali o indiskrecijah lista "II Globo" v zvezi z vprašanjem proste cone. Na sestanku so ponovno poudarili, da je nujno ustanoviti tržaško prosto cono, ker je to eden izmed ukrepov, ki lahko ozdravijo tržaško go spodarstvq. - Protestno gibanje bo organiziral posebni akcijski odbor, ki bo tudi določil čas in način protestov.
V	mestnem odboru za prosto cono so zastopane številne trža ške ustanovć, organizacije, politične stranke, okoliške občine in razna združena, podjetja, med tem ko predstavlja koordinacij ski odbor 13 tisoč malih in srednjih tržaških podjetij. V teh kro gih ne izključujejo možnosti, da bo akcijski odbor organiziral zaporo vseh trgovin in podjetij za nedoločen 'čas, medtem ko naj bi delavci t6 akcijo podprli splošno st^vlto.
V	zvezi s sklepom • omen jenih odborov, ki utegnejo imeti resne posledice, pravijo v tržaških gospodarskih krogih, da je do tega koraka prišlo predvsem zaradi stališča državnega podtajnika Rusa,^ ki ob svojem nedavnem obisku v Trstu ni hotel sprejeti predstavnikov mestnega odbora za prosto cono. Znano pa je, da je Russo eden izmed treh državnih podtajhikov, ki imajo nalogo, da v imenu vlade odločijo o usodi tržaške proste cone.
Ali bo—ali ne bo?
Ali bo, ali ne bo? To je bflo dnevno vprašanje na radio in časopisih. To vprašanje, ki sp jc ponavljalo tisoč in tisočkrat, se je tikalo predsednika Eisen-howerja, če bo ponovno kandidat za predsedniški urad. SUšalo -e je to vprašanje do take mere, 3a bi človek skoraj verjel, da je on edini zmožen tega mesta med 160 milijonov Amerikancev. Slišalo se je to vprašanje tolikokrat, da je bilo že smešno.
No, sedaj je domovina rešena in Ike je pristal, da' bo sprejel nominacijo, če jo bo dobil. Je gotovo, da je bil pritisk na njega tako močan, da se je podal vkljub temu, da je bolan in je skoro gotovo, da če bo izvoljen, kar sedaj kaže, da je lahko, ne
NOV ELEKTRONSKI STROJ
Ameriška vojska je kupila za 1 milijone dolarjev nov elektronski stroj, ki ga bodo uporabljali za avtomatično kontroliranje vseh skladišč nadomestnih delov za motorola vozila. Strokovnjaki 30 ga izdelovali pet let. Novi stroj bo opravljal delo tisočev uslužbencev in več sto pisalnih in računskih strojey. V eni minuti opravi delo, za katero bi potrebovali več mesecev.
Smaragdni rudnik sredi Evrope
v Visokih Turah na avstrijskem ozemlju je edini rudnik v Evropi, kjer je smaragd. Nekateri trdijo, da so iz tega rudnika kopali smaragd še stari Rimljani. Sedanji rudnik pa je pred devetdesetimi leti z velikimi napori zgradil neki dunajski zlatar. Dohod do tega rudnika, ki ima 2200 metrov nadmorske višine, je tako strm in težaven, da so morali material za izgradnjo rudnika nositi delavci na plečih. Ko je bil rudnik zgrajen, pa so ga lahko izkoriščali samo poleti tri do štiri mesece. Rudnik je bil premalo donosen, zato ga je zlatar prodal. Več družb je za zlatarjem poskušalo rudnik izkoriščati, toda vedno brez zadostnega uspeha. Leta 1939 pa so s kopanjem smaragda popolnoma prenehali.
Po vojni je neki avstrijski upokojenec začel v rudniku delati sam. Razbijal je rudo, brusil kristale. To delo ga je tako utrudilo, da je od prevelikega napora kmalu umrl.
Šele lansko leto pa je začel o tem rudniku nekaj več pisati avstrijski tisk. Zbudil je pozornost pustolovcev in iskalcev sreče. Mnoge je tabila možnost, da bi na lahek način našli kak dragocen kamen. Začela se je "smaragdna mrzlica" sredi Evrope. Toda to delo ni lahko. Opremljeni z lopatami, krampi in drugim orodjem so se lovci na srečo podali v visoke planine.
To mrzlico so dobro izkoristili kraji okrog rudnika. Ob poti k rudniku so odprli mnogo krčm in planinskih koč. V teh postojankah je mogoče slišati zgodbo o tem ali onem srečnežu, ki je izkopal velik smaragd ali celo rubin. Redki pa so tisti, ki pridejo do samega rudnika. Večina poskuša srečo niže ob potokih in raznih kotlinah. Najpogum-nejai, ki po vclilnh porih dospejo do rudnika, tavajo po starih hodnikih, iz katerih kaplja voda in zaudarja po trhnobi. Malokateri izmed kopačev, ki zabijajo krampe v stene zapuščenega rudnika, se lahko pohvali z uspehom. Vendar pravijo, da je bilo nekaj tudi srečnih. Neki T)unajčan, ki je štirinajst dni naporno kopal, se je vrnil domov s tisoč karati smaragda in dobil naslov "kralj smaragdov." Letos pa je lovcem na srečo odzvonilo. Nič več se ne bodo trudoma vzpenjali po strmih poteh k rudniku, kajti neki av
Spomini starega pionirja ob 80-letnici rojstva
Piše John Lokar
(nadaljevanje)
Ko sem se vrnil na delo na kmetije, sem bil že bolj močan in sem zmagoval delo kot hlapec. Delal sem z volama in je šlo delo vedno počasi in nerodno, pa tudi živali so se zelo mučile. V "telengah" sta bila ponavadi vprežena dva vola tako tesno skupaj, kot da bi bila zvezana. Vleči sta morala težak plug ali voz, po večini v blatu. Ne vem če še danes delajo tako ali ne. Pozneje sem na Zgornjem Štajerskem videl, da imajo vole vprežene vsakega posebej in je živina manj trpela.
Slovo od kmetov sem vzel, ko sem bil star 17 let. Šel sem za službo v Ljubljano. Drugi dan ko sem tja prišel, sem dobil službo pri peku Avbel. Bilo je to na Št. Peterski cesti, blizu frančiškanske cerkve. Odkazali so mi dva konja in voz. Takrat še nisem znal konj zdresirati. Pomagal mi je Avbelnov sin; vzelo mi je dva dni časa, da sem se nau-
čil. Nekaj dni je sin šel tudi mano, da mi je razkazal ulice in ceste po Ljubljani ter me vadil vožnje z vozom. Dvakrat sem se zgubil, da nisem prišel na pravo mesto, ampak drugače sem se pa kaj hitro privadil mestu. Vesel in роповеџ sem bil, da sem dal slovo delu na polju in z vo-lovi. Služba, v kateri sem imel dva lepa konjička v Beli Ljubljani mi je leta 1895 zelo prija-la. Bila je velika sprememba in boljša kot na poljih.
Po nekoliko času mi je začel sin gospodarja nagajati in sem to službo pustil. Ker sem se mestu že primeroma dobro privadil, mi ni bilo težko najti drugo službo. Te ne bom opisoval, ker bi vzelo prveč prostora. ^
Dobival sem vedno več koi'aj-že in se nisem pustil imeti za norca kot se mi je godilo za časa mojega pastirstva. Naj povem kaj se mi je nekoč pripetilo v Ljubljani baš na sveti večer ob polnoči. Bil sem brez službe; k počitku sem se podal v konjsko štalo pri mojemu prijatelju, pri kateremu sem večkrat prebil noč. Naenkrat nekdo potrka na vrata in vstopila sta dva policaja. Tiste čase je bila namreč postava taka, da so smeli samo hlapci spati v hlevu. Jaz sem bil tisto noč s prijateljem na de-
Prijatelj Francel se je preoblekel v civilno obleko, da bi patrola ne zasačila. Posrečilo se naiha je klicati dekleta in bil® je že pozna ura, ko sva šla domov. Francelj je spal v hlevUi kjer je imel major Lukanc svojega konja. Pa me prijatelj vabi, da grem z njim spat, češ, da ima dosti prostora. Šel seiDi vrata sva trdno zapahnila i" legla k počitku. Zaspala sva tako trdno, da je solnce vzšlo že visoko na nebu, kp je nekdo močno potrkal na vrata. Bil j® major Lukanc. Prijatelj Francelj se je zelo prestrašil in odprl vrata. Majorja sem tudi jaz Osebno poznal ker je stanoval blizu mene. Vstopil je v hle^ in mojega prijatelja neusmilj®' no ozmerjal. Jaz sem stal ob strani in čakal kdaj, bo majoi" Lukanc začel udrihati po meni' Ampak niti besedice mi ni rekel —še danes se mi čudno vidi zakaj mi ni ničesar očital.
Je še veliko več dogodkov,
strijski inženir je dobil koncesijo skah na slami. Slučajno pa je
za izkoriščanje rudnega blaga v tem kraju.
SEDAJ PA—
POVdDNJI!
V 14 državah ob atlantski obali in na ameriškem severovzhodu, leži visok sneg, ki je zapadel v zadnjih dveh dneh preko dvajset palcev visoko. Posledice so bile, da je bil promet paraliziran, da je bilo tisoče avtomobilov zasneženih, pa jih bo treba odko-pati in popravljati. Da so bile šole zaprte, da letališča niso poslovala kot bi morala in je bilo v New Yorku veliko poletov črtanih. Ko je prva skrb odšla, da novih žametov ne bo, pa se sprašujejo govemerji prizadetih držav, kaj bo, če bo prišlo do nenadne vremenske spremembe in bo nastopilo toplo-vreme. V omenjenih državah se bojijo velikih povodnji. ,
PLAČAJTE ODKUPNINO!
Ameriške kapitalistične družbe so imele na Kitajskem svoje
bo odslužil termina. V tem slu-'aju pride na njegovo mesto
podpredsednik, če bo ponovno ________________
nominiran Nixon bomo imeli ?ia I rudokope, pa tudi svoje ravna krmilu človeka, ki je poznan kot telje. Komunistična vlada na Ki-prenapetež, kar je nevarno v, tajskem je te rudokope zapleni-atomski dobi, v kateri se naha- la, ravnatelje pa pozaprla. Eden iamo, in je treba, da državniki od teh ravnateljev je Charles
Miner, ki upa, da bo šel kmalu
trezno mislijo predno poženejo svet v vojno, ki bi prinesla tako strašne posledice, kakršnih si ne moremo niti misliti.
nazaj v Ameriko. Pogoj pa je ta, da mu njegova družba da na razpolago $95,000 kot odkupnino.
bU privandral tudi neki vandrb-vec in prosil za prenočišče, katero mu je prijatelj dovolil. Van-drovec se je zaril v slamo, da ga ne bi policaja videla. Slučaj pa je bil, da so policaji ali žandar-ji, kot so jih nazivali, imela pri sebi dolge, sablje, s katerimi sta začela suvati v slamo. Vandro-vec se je tako prestrašil, da je skočil iz slame.
Zandarja sta v imenu postave nama ukazala iti ž njima v špehkamro. Hudo mi je bilo pri srcu, da bom moral na ta večer prebiti noč v špehkamri, kot se je imenovala ječa, kamor so vtaknili reveže, ki-so jih aretirali. Vseeno sem se jima menda usmihl in eden mi reče, da me za enkrat pustita pri miru, ampak da naj si poiščem stanovanje, 4očim sta vandrovca odvedla. s seboj.
V Ljubljani je bil tiste čas neki policaj v civilni obleki, ki je nosil črna očala. Reveži so se ga zelo bali, bil je radi svoje strogosti poznan pod imenom "to-pelt cuksfirar." Kdor je bil tista leta v Ljubljani, se ga bo gotovo spominjal. Kadar smo bili fantje malo razposajeni, smo ob srečanju vprašali eden drugega: Ali si videl "topelt cuksfirarja?"
Primerilo se je še enkrat, da sem se zelo prestrašil v Ljubljani. Moj prijatelj je bil za "pur-ša" pri majorju Lukancu. Dogovorila sva se, da bova šla na večer klicat dekleta pod okno.
o i
katerih bi lahko pisal, a se bO' jim, da bi se preveč raztegnil® pripovedovanje. Torej, naj pO' vem malo o moji zadnji službi v Ljubljani.
Moja poslednja služba ^ Ljubljani je bilo prevažanj®, premoga in drv. Pri prevažanja smo običajno vpili: "KuharЈс^' gospodična, štajn kolem," da s" ženske vedele, da je voz s рг®" mogom na cesti. V službi sen^, bil pri vdovi Nemki, Shifrer, je s svojo sestro vodila trgovin" s premogom in drvami. Bili srn" trije hlapci poleg hlapca Jurija-Jurij se ga je rad nasrkal, nato pa je na vso moč vpil po cesti "Kuharica, gospodična, štajn kc lem." Posvaril ga je nekoč poli' ■a»j. rmj ne kriči tako glasno* i ' JuMj je pa nalašč se bolj vpil-nakar ga je policaj gnal v špeh-kramro. Pozneje so nam d^l^ piščalke, da smo piskali mesto vpili. Ne vem kako so to delal' pozneje in kako to delajo sedaj-
Službo sem pustil in še пекаЗ dni še sprehajal po Ljubljani-Obiskal sem park Tivoli in \ šiško sem šel. Ugibal sem kaj bi storil. Na sprehodu sem enkrat zopet srečal policaja s črni" mi- očali in v civilni obleki, onega, kateremu so rekli "topclt cuksfirar." Ustrašil sem se ga, ker nisem imel stalnega stanovanja, ampak sem hodil spati k prijatelju, kjer me je policaj na sveti večer zasačil. Pogledal me je po strani, a rekel ni ni^ in šel je svojo pot naprej. КаГ oddahnil sem se.
Odločil sem se, da se vrnem k svoji materi, od katere vzamem slovo predno jo odrinem po svetu s trebuhom za kruhom-Vstopil sem v, trgovino, da kupim velik kos sladkorja za kavo, ker takrat je mati kuhala kavo iz ječmena. Bila je zelo vesela ko me je zagledala in rekla je: Vendar si prišel, Janez, p" dolgem času pogledati me. Materi sem izročil kos okroglega cukra. Rad bi ji nakupil veC stvari, pa mi je bilo hemogoče, ker sem- imel samo še sedem avstrijskih kron; katere pa sem hranil za skrajno silo, ker sem se že odločil,' da pojdem van-drat.
Ko sem materi povedal svojo namero, so ji stopile solze v oči-Pri njej sem prebil nekaj dni in se ž^njo razgovarjal, nato pa ji' rečem neki dan: Mati, jutri od- " ha jam od Vas, kaj pa se hočem mučiti tukaj zastonj, v Ljubljani pa tudi ni dosti boljše zame-Mati mi je odgovorila: Ali boŠ res šel? Težko je spregovorila te besede, ker bila je še slabega zdravja. Stopile so mi solze v oči. Čeprav sem že star, se še vedno tega prizora živo spominjam.
(se nadaljuje)
SPELEOLOGI SO ODKRILI PODZEMELJSKO GALERIJO
ENAKOPRAVNOST
Г STRAN 3
Ko so se francoske speleolo-e ekspedicije pred tremi leti prvič napotile v največje podze-S^lerije na svetu, ki so m stenami Saint Martin, neda-Pirenejev. je bil „jihoy aim cilj postaviti svetovni re-^ spuščanju v zemeljske o me. Takrat pa so te ekspe-ije odkrile veliko podzemelj-0 reko in neko francosko pod-električno energijo je 15,1 takoj izkoristilo. Izde-
dvl	bi v ogromni
oram 900 metrov pod zemljo onstili stometrski padec vo-tralo	električno cen-
Kamin, skozi katerega so se
ĐnH ^^^^^°valci spustili v to ^oazemlje, je popolnoma navpi-
"nevaren. V njem je leti našel smrt znani _^"&n8tvenik Loubence. V gK	metrov pod zemelj-
površino so najprej odkrili tvori že v toka na deseti-
ne malih slapov. V neposredni bližini so speleologi zaslišali velik hrup, to pa je bil le prvi veliki slap v globini štiri sto metrov pod zemljo. Zatem pa presenečenj ni bilo konca: raziskovalcem se je zdelo, kot da so prišli v svet bajk. Prva velika podzemeljska dvorana je bila dolga pet sto metrov, široka tri sto, visoka pa dve sto metrov. Še večja je druga galerija, ki je tako velika, da bi vanjo lahko postavili ogromno baziliko sv. Petra iz Rima. Tem galerijam sledi širok tunel, v katerem bi lahko stalo šest lokomotiv ena poleg druge.
Podzemeljska reka, ki so jo odkrUi francoski speleologi, se precej razlikuje od površinskih. Na nekaterih krajih teče mirno kot široke ravninske reke, nepričakovano pa brez sledu izgine v ogromnih podzemeljskih sifonih. Potem se ponovno pojavi, se vzpenja, pada in lomi skozi ozka gria. Toda veličastni pod-
čevlji za otroke za
velikonoč!
playtime...

SHOES
OR
partytime...
"BUILT-FOR-ACTION"
Eastar Time or Play Time... Red Goose Shoes for boys and girls are the all time favorites.
IMAMO lepo zalogo finega obuvala za vso družino.
Tucker's Shoe Store
X-RAY UMERJENO OBUVALO
686 East I85th Street
želimo vsem veselo Alelujo!
Red GooSK Shoes
sell the

'S
storm screen
Windows
and
We'll PROVE It !

Ventil
channel
zemeljski slap visok sto metrov tik pred ogromno dvorano pa je brez primere.
Toda kam se zgubi voda, ki kmalu zatem ponovno izgine? Speleologi so v podzemeljsko reko natrosili posebno fluorescenčno snov, ki so jo našli v reki, ki pride na zemeljsko površino celih šest sto metrov niže od zadnje raziskane podzemeljske dvorane.
Na stometrskem vodopadu nameravajo sedaj francoski hi-droelektrični strokovnjaki zgraditi veliko brano in prvo podzemeljsko hidroelektrično centralo. Da bi se izognili potovanju po vratolomni podzemeljski poti do vhoda v pečini Saint Martin do podzemeljske dvorane, ki je dolga 2,500 metrov, so nad samo dvorano začeli vrtati vertikalno odprtino, ki pelje naravnost do vodopada. Da bi se gradnja podzemeljske hidroelektrične centrale izplačala, pa morajo predhodno regulirati divje podzemeljske vode, ki često dobivajo nove pritoke, a često tudi ne-
HIŠE NAPRODAJ PO ZMERNI CENI
Bungalow s 4'/2 sobami, blizu cerkve sv. Kristine v Euciidu. 2 spalnici, fornez na plin, garaža in pol. Moderna hiša. Cena $15,900.
Hiša za 2 družini, po 5 in 5 sob; severno od St. Clair Ave., blizu cerkve sv. Jožefa. Preurejen fornez na plin. Garaža za 2 avta. Cena $17,000.
Lepa hiša s 3 spalnicami na E. 169 St., od Lake Shore BIvd Lepa sprejemna soba, obednica in velika kuhinja; garaža. Cena samo $17,500.
Če želite prodati vašo hišo a kupiti drugo, se obrnite na
kovač realty 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
pričakovano izginejo v žrelu pečin in razpokah sten. če bo inženirjem uspelo te vode regulirati, potem bi brano zgradili v globini šest sto do tisoč metrov pod površino zemljišča, na katerem bi zgradili veliko tovarno. Francoski strokovnajki so izračunali, da bi bil donos električne centrale, ki bi dobivala energijo od podzemeljskih voda za 22 odstotkov večji od donosa površinske hidroelektrične energije.
V ŠOLI
Učitelj: "Že spet si pozabil pe-resnik, Janezek. Kako pravimo vojaku, ki gre brez puške na vojno?"
Janezek: "General, tovariš učitelj."
HIŠE NAPRODAJ
HIŠE NAPRODAJ
Hiša za dve družini na 1212 E. 74 St. 5 sob spodaj, 4 sobe zgoraj. Cena samo $14,700. Oglejte si to hišo in dajte ponud bo.
Hiša na E. 232 St., blizu Babbitt Rd. Zidana. 5 sob spodaj, 5 sob zgoraj. Dve garaži. Lota 50x150. Cena $30,900.
STAREC
Paul Claudel je bil star že 80 let, pa ne bi za vse na svetu priznal, da je star.
"Ja, ja, staramo se," je menil nekega dne eden izmed njegovih znancev.
"Staramo? Kako to?" je vprašal Claudel.
"No, jaz jih imam 79, ti pa 80. Midva sva torej starca."
"Starca?" je vzkliknil Claudel ogorčeno, "kako to starca?"
"Hm, kdaj pa je človek po tvojem mnenju starec?" je vprašal znanec.
' "To je docela odvisno od čla veka, ki ga vprašuje. Starec je človek samo, če je drug človek deset let mlajši."
V NAJEM
se odda stanovanje 5 sob, spodaj, blizu St. Clair in Superior busa. Odda se odrasli družini. Pokličite po 6. uri zvečer.
MU 1-2025
SEDAJ JE ČAS
ZA POKRITI VAŠO STREHO ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE.
VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. Naše delo je poznano kot prve vrele; je zanesljivo in jamčeno. Cene so zmerne.	Se priporočamo v naklonjenost.
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov R. F. D. 1 (Rt. 44), NEWBURY. OHIO
ali pokličite telefonično Newbury 1-283
RADENSKA MINERALNA VODA
(iz SLOVENIJE)
Vsebuje vs# mineralne vitamine, ki s svojim delovanjem urejajo človeško zdravje. Za to uspešno pomaga pri raznih boleznih: kroničnem vnetju ledvic, sklerozi, starostnih obolenjih, motnjah sekrecije; pri boleznih sečnih polov, prtinu in sladkorni bolezni, želodca.črevesja, jeter in žolčnika: pri katarju grla. vnetja krhija in bronhijev in več drugih. V zdravilne s vrhe se pije segreto.
Radenska mineralna voda je tudi izvrstna namizna voda in odlična za mešanje z vinom in sadnimi soki.
Posamezna steklenica (1 liter) — 59c Zaboj 12 Litrov •—- $7.00 V Clevelandu, ako pripeljemo na dom, se doda — 50c
Dobi se tudi pri Mandel Drug, 15702 Waterloo Rd.
TIVOLI IMPORTS — 6409 St. Clair Avenue Cleveland 8, Ohio	Tel.: HE 1-5296
Na Locherie Ave. od E. 185 St. in Lake Shore Blvd. 6 sob; 3 spodaj, 3 zgoraj. V zelo dobrem stanju. Garaža in lepa lota.
Imamo na razpolago več novih hiš in druge hiše v zelo dobrem stanju ter po zmernih cenah.
Vaš denar je ajboljše in najvarnejše naložen v posestvih.
Zglasite se v našem uradu in mi vam razkažemo dobre nakupe.
STREKAL REALTY 405 EAST 200th STREET IV 1-noo
EUCLID POULTRY
648 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Fetkoviek, lastnik
Vsakovrstna perutnina In sveža, prvovrstna jajca. Sprejfr mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice. Itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na koee ter ei lahko nabavite samo one kose. ki vam najbolj ugajajo
S E D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo 321-325 EAST 7.56th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-6370
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu, prijateljem in znancem naznanjamo, da smo prevzeli od Tony in Jean Selan gostilno
MIHCIC CAFE
na 7114 St. Clair Avenue
Od sedaj naprej vam bomo najbolje postregli z prvovrstno pijačo in okusnim prigrizkom. Vedno boste dobili dobro druščino
in prijazno postrežbo.
Prijazno se priporočamo starim in novim posetnikom za obisk.
FRANK in ROSE MIHČIČ
in SIN
7114 ST. CLAIR AVENUE

ŽELIMO VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
IN OBILO PIRUHOV!
Tomsic Dry Cleaning
353 East 152nd Street
V Commodore Theatre poslopju	Peter Tomsic, lastnik
OBLEKA NAPRAVI ČLOVEKA
Dobro ščiščena in lepo zlikana obleka napravi vsakega lepega.
NAPRAVIMO VEDNO PRVOVRSTNO DELO Samo pokličite KE 1-6680 pa pridemo iskat in dopeljemo nazaj.
Sedaj je čas,
da si uredite vašo hišo za spomlad in poletje.
Pri nas si lahko nabavite najfinejša konibinacijska aluminiasta okna, mreže ter vrata.
Ogradimo vam tudi porč ali "breezeway."
Pokličite nas in vam damo brezplačno vsa pojasnila.
EDINA SLOVENSKA TRGOVINA TE VRSTE
EUCLID JALOUSIE, INC.
494 East 200th St., IV 6-1112
JOSEPH BIRK in WM. SCHLARB.
lastnika
THEMAYCO;i
Razprodaja!
BAŠ ZA VELIKONOČ!





Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
Ženske aktualno «25 do «29-95
SUKNJE in TOPPERS
95
The May Co.'s Basement oddelek s suknjami za ženske
100% vse-volneno blago v najnovejših spomladanskih barvah
Krasne, v najnovejši modi suknje in toppers za pravo opravo za Velikohoč. Mavrica atraktivnih barv; v merah 8 do 18; I6V2 do 261/). Pridite in si oglejte te ročno izbrane suknje in toppers!
T
"■Sf
STRAN X
ENAKOPRAVNOST
MATIJA GORJAM
Jože Pahor
(Nadaljevanje)
Starešina Deles je bil vzneje-voljen, Gorjan ga je moral tolažiti. Prvi neuspeh ne sme človeka omajati; kdor se hoče boriti, mora podirati ovire. Vojaki bi bili trdno jedro v krdelu, to sta vedela oba. Če so odšli, je treba tako jedro ustvariti.
Tako je sosvet še isti večer zbral najzanesljivejše, ki so imeli sicer najboljšo voljo, a nobenih drugih pogojev, da bi se četa preuredila v oddelek s trdnim redom in z odločnim vojaškim duhom, Gorjan je vedel, da se to ne more zgoditi čez noč. Vedel je tudi, da brez izurjenih čet vsi napori in vse žrtve ne bodo dosegle trajnega uspeha. Prišel je čas dejanj.
Sosvet je razumel, zato so ko j drugi dan poslali sle na vse strani okrog Ljubljane, na Po-savje, do Kamnika, Vrhnike in Škofje Loke. Sklicevali so tla-čane na zbor, na zbor v orožju, ki naj bi bil na belo nedeljo pred obzidjem Ljubljane.
Da bi se v kratkem zganila vsa Gorenjska, so poslali Lemu-ta v Radovljico in h Klandru, naj pošljejo vsaj nekaj poslancev na ta zbor, prvi veliki zbor kmetov, ki nočejo dalje nositi stoletnega jarma.
Sli, ki so se čez nekaj dni vračali, so povedali, kako radostno so tlačani sprejeli poziv. Iz Škofje Loke so prinesli vest, da so tlačani zavzeli grad z orožjem. Bil je tedaj tretji, ki je padel upornikom v pest.
8
Na belo nedeljo so vreli tlačani od vseh strani proti Ljubljani, v?e ceste, vse poti so jih bile polne. Mi sb z orožjem v roki, z vzdignjc glavo in z uporno pesmijo, ki j \licala skupaj vse tlačane in brezprr -ro.
Pred mestom so se z-rinjale trume pešcev in jezdecev, voiovi so privažali vedno novih ljudi. Krepki možje so bili tu in cvetoči mladeniči, najlepši, kar jih je rodilo plodno Ljubljansko polje. Vriskali so svobodno, prvič v življenju, ne da bi se tresli pred komer koli, ki jih je še včeraj z železnim stopalom pritiskal ob tla. Tisti, ki so se pred kratkim skrivali in ki bi jim bilo gorje, če bi jih zasačili, da se zberejo— kapljica za kapljico—v punt, tisti, ki bi tvegali glave, če bi le zinili, da je že čas odpovedati pokorščino nevrednim gospodarjem, so se razlili kot povodeni čez jezove: strahovano in teptano ljudstvo si je samo odprlo pot in ni je bilo moči, ki bi ga ustavila.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN IIDVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
Good chance to sell RESTAURANT and SHORT ORDER — Good location 111th & Western. See to appreciate.
CEdarcrest 3-5526
FEMALE HOUSEHOLD
Lovely GLENCOE HOME needs MOTHER'S HELPER — Assist care of baby and light housework in return for room and board. Small salary.
Call — VEmon 5-2876
HOUSEKEEPER — Woman to make home with young couple with young children. Help with housework and care of children. Near Elmhurst C. C.
'Ljubljana sama se je zavzela. To ni bila več bliskavica nad daljnimi obzorji, to so bili plameni, ki so udarili iz zemlje. Množica, ki se je zgrnila kakor vojska vsečez in ki je kazala odkrito svojo voljo in svoj upor, je bila tako nenavadna za me-ščanovo oko, I da je ostrmelo. Galjard je ukazal zapreti mestna vrata pred kmeti, in tudi zgodilo bi se, da se niso uprli oni meščani, ki so videli v njem prikritega zaveznika njegovih včerajšnjih nasprotnikov.
Kmetje niso nameravali v mesto, saj jih je bilo več kot vseh meščanov, ostali so pred obzidjem Ljubljane. Razvrstili so se bili po praporcih, ki ga je imela že vsaka občina, ponekod tudi že vas. Dolgo se ni mogla množica pomiriti, od ust do ust je sla vest, da je v Ljubljani cesarska komisija, ki hoče kmetom vrniti pravice.
Deles je spregovoril s širokega voza. Razglasil je, da je prišel končno dan, ko sme kmet svobodno govoriti. Ni čakal, da mu dajo to pravico, ker je ne bi nikdar dosegel. Zdaj naj tla-čan spregovori brez strahu, pove naj krivice, ki se mu gode, in naj svetuje sredstva, da se ljudstvo reši.
Takoj se je oglasil kmet, stopil na voz in s krepkim glasom in s spretno besedo opisal tlačanske stiske, nato je dokazoval, da se morata tlaka in desetina omejiti, da se mora tlača-nu vrniti pravica lova, valptom prepovedati oderuštvo z žitno trgovino in vsem drugim, kar ljudje pridelajo, če tlačanu teh pravic ne priznajo, si jih bo vzel sam.
Množice so vzklikale in odobravale, Gorjana je vznemirilo. To je torej ostalo od tlačanskih zahtev, pravica do lova in do drv iz gozda? Pravica do pritožb?
Deles je že stal na vozu in odklanjal miloščino, samozavestno in prepričevalno. Tlačan ne
sme biti ona ponižna stvar, ki režejo jermene iz njegovega hrbta. Noče več beračiti in tudi pogajati se ne sme z nikomer več. Prepozno je, zdaj se zanaša le še na svojo silo!
Sredi Delesovega govora so množice vzvalovile, med zboro-valce je jezdilo troje, četvero gosposkih jezdecev.
"Prostor cesarjevim odposlancem!" je klical prvi, ki je krčil pot in potiskal tlačane ob stran. "Prostor presvetlemu gospodu Dietrichstainu, glavarju dežele štajerske!"
Možje so ,se umikali, Deles je nejevoljno opazoval.
"Kaj hočejo?" je vprašal glasno. "Kje so bili, ko je tlačan je-čal zaradi vsega hudega?"
Tolmač se je c^lasil in pojasnil, da bi presvetli gospod rad spregovoril, ker želi kmetu le dobro.
"Ali mu dovolite, da pove, čemu je prišel?" je vprašal Deles.
"Naj pove!" so se čuli glasovi.
"Če bi bilo po mojem, ne bi zinil!" je dejal Deles.
Gospod Dietrichstain je spregovoril. Predlagal je, naj bi kmetje zbrali nekaj mož, ki bi s cesarskimi odposlanci razpravljali o mirni poravnavi vstaje.
Redki glasovi so pritrjevali, da so se kmetje ozirali, kdo je, ki soglaša. Ni bilo brez strupenih opazk na račun onih, ki so odobravali.
"Preden se začno dogovori," je nadaljeval Dietrichstain, "zahteva njegovo cesarsko Veličanstvo, da razpustite svojo zvezo in ne mislite več na njeno obnovitev. To je pogoj!"
Glasno mrmranje je ustavilo
deželnega glavarja. Šaman se je trudil tolmač, da bi s krikom i/ s kretnjami dosegel mir, šele Deles je pomiril množice.
"Cesar je vaš prijatelj," je spet spregovoril gospod Dietrichstain in njegove besede so padale kakor udarci, "vi pa ste proti njegovi volji začeli nekaj, kar niti plemstvu ni dovoljeno. Čuli ste, kako se je godilo kmetom na Ogrskem, ki so počeli kot vi. Ne pozabite, da se ž njimi še primerjati ne morete, ne po številu in ne po premoženju! Isto in še kaj drugega se lahko zgodi vam, če ne boste razdrli svojega punta."
Krik je odgovoril od enega konca do drugega, grožnja je vsečez vžgala.
"Dokler nismo vstali, vas ni nikjer žulil čevelj. Zdaj se češete!" je grmel polhograjski hrust, ki se je bil pririnil tik pred gobec Dietrichstainovega belca.
"Kaj pravi?" je vprašal deželni glavar tolmača.
"Hruške so zrele, zdaj jih lahko obirate," je pojasnil hrust kratko. Krohot se je razlegal okrog.
"Nisem vsega povedal!" je miril Dietrichstain ljudi. "Poslušajte! Cesar je kmetu milosten, odpustil vam bo vso, če ga ubogate! Krivi so le voditelji, ki so vas naščuvali in pognali v nevarnost. Razidite se in naznanite vse, ki so vam krivični! Vse pritožbe proti gospodom, oskrbnikom in uradnim osebam bomo poslušali in potem razsodili, kakor bo treba, da kmet ostane pri starih pravicah in navadah."
"Slepar!" je grmelo iz množic.
NAROČITE SEDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
PRISTNE DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE
pri
RUDY mm MAKKET
1Ш17 CHEROKEE AVE. - KE 1-1021
Dovažamo tudi na dom kjerkoli v Clevelandu. Sprejemamo tudi poštna naročila in vam točno in pošteno odpošljemo po pošti naročila.
TErrace 4-6010


ш
u

ш



iM сткои ewwmv со. ontoir и. micmkmn
Ugajalo vam bo
Osvežujoče ob vsaki priliki
Pijte in uživajte na ognju varjeno Stroh's
Ugajal vam bo lahke j si, bolj osvežujoči okus Stroh's piva, najsibo, da obedujete zunaj ali da obedujete doma. Je to okus, ki ga dobite samo v Stroh's ker Stroh's pivo je edino ameriško pivo varjeno na ognju . , , varjeno na ognju ob 2000 stopinjah. Zato vprašajte za Stroh's v steklenicah, v kantah ali na kozarce . .. pivo, ki ga servira-jo, kjer upoštevajo kakovost.
je lahkejše!
SEDAJ PO LOKALNIH CENAH
"Poženite ga, od koder je prišel!"
Nekdo je udaril Dietrichstainovega belca po boku, da se je divje vzpel. Vrgel bi bil jezdeca na mesto. Dietrichstain je prebledel kakor stena, razjarjen je kričal, da so cesarski odposlanci, ki se jih nihče ne sme dotakniti.
"Če cesarja ne ubogate," je grozil, "pripišite posledice sami sebi! Z mečem bo razgnal punt in kaznoval upornike, da bo v krvav zgled vsem in vsakomur!"
Množica se je sunkoma zamajala in pritisnila s krikom in vikom naprej. Težko, počasi so se umikali poslanci s svojimi konji. Zdelo se je, da bodo grozeče pesti potegnile živali in jezdece na tla. Šele po težkem naporu so se poslanci umaknili iz najhujšega vrveža. Zasmehovani in op-sovani so spodbodli konje, njihovo poslanstvo je bilo končano.
"Boš govoril ti ali prepustiš meni?" je vprašal Delesa Gorjan, ki je vse kipelo v njem.
"Jaz bom!" je zaklical visok, bradat mož in se je pognal na voz. Bil je Matjaž Klander iz Sv. Lucije.
"Kmetje! Prav ste storili, ko ste pognali te mešetarje, odkoder so prišli! Kdo so, da bi se postavljali med vas in cesarja? Kdo je Dietrichstain, ali kako mu je že ime? Ne poznamo jih, ker so zid med zvestim pobožnim ljudstvom in kronano glavo!"
"Še preveč jih poznamo!" je VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo в«ка] posebnega prof) '•▼matismu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodl Mandel, Ph. G.. Ph. C.
15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
ZAVAROVALNINA
na ШбО BIZNES - AVTO ■
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST lS5th SIKEEI
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
odgovoril hrust iz Polhovega Gradca in se je muzal, "še zmeraj je bil volk volku podoben!"
"Nočemo jih poznati," je odbijal Klander in neokretno mahal z rokami; "tu nas tlačijo, tam nas kleveta jo kot upornike in nevemike! Sami ste čuli: dosegli so pri cesarju, kar so hoteli, z mečem nas hočejo razgna-ti, če se spet ne pokorite, če je to res, moramo povedati, da nismo uporniki, ampak da hočemo ubogati le cesarja samega, njegovi zvesti otroci. Če pa je visoki gospod lagal, je toliko bolj potrebno, da cesarju razložimo, kaj se godi pri nas in kakšni so njegovi nezvesti hlapci, ki za-
tirajo nesrečno ljudstvo."
"Tako je," se je spet, vmešal hrust, "dva naj ukazujeta, sar in kmet, gospoda pa naj hO" di na tlako!"
Hrupen smeh se je razlegali Klander si je le počasi spet dosegel posluh. Z dvignjenim g'®' som je pozval može, naj pred cesarja. On bo poniž^ grajsko gospodo, zakaj pisa"® je: blagor krotkim, ker bod® zemljo posedli!
"Ni res!" je ugovarjal ki mu je bilo, kakor da se podir® vse dosedanje delo. V njem f vrelo, razpaljen se je pognal 0%
voz.
(Dalje prihodnjič)
V blag spomin
NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN LJUBLJENE
MAME


.... -/."-.''■-■'■"•i
Joseph Burja Mary Burja
ki je umrl dne 25. februarja 1945
Dolgo let je že minilo,
odkar si Ti zapustil nas,
črna zemlja Te pokriva, a mi mislimo na Te ves ta čas.
ki je umrla dne 21. marca 1946
Počivaj v miru, nepozabna, preljuba mati, v grobu tam, v spominu vedno boš ostala dokler ne pride nam smrti dan
Takrat pa bomo se združili na vekov veke združeni.
Žalujoči:
, ,	FRANK in JOSEPH, sinova
in njih družine
Cleveland, Ohio, dne 22, maca 1956.
THREE DAYS ONLY!
Thursday Friday Saturday
you will receive at	^
MANDEL'S SHOE STORE 0
1 PAIR of FIRST QUALITY NYLON HOSE
(reg. value $1.00) with each pair of Ladies' Shoes
this EASTER have your fashion and comfort too,
FA*
Now you don't have to give up your comfort to dress up for Easter! Every shoe * in this fabulous new Heel Hugger collection feels as wonderful as it looks! See all the finest leathers... all the newest colors...
all the tiny budget prices. /
Pu§ »fiM
OfhM Sty I« o*
*7" '8"
Sem« Platformi $9.95
Frisky
lfi»s
MANDEL SHOE STORE
612S ST. CMIR aVENUE
Two doors from North American Bank