I 5*4 V 7 a n a 0 a a 7 7 1 1 J 1 L I ŠTEVILKA 239 LETO XXI 1. SEPTEMBER 1937 brestov ^obzornik lasilo delovne organizacije O poletnem usklajevanju interesov Znano je, kako gozdarji in lesarji naše regije usklajujejo svoje interese v okviru poslovno-planske skupnosti gozdarstva in lesne predelave Notranjske. V juniju oziroma juliju sta bili kar dve seji poslovnega odbora omenjene skupnosti. Obakrat sta bili osrednji točki dnevnega reda cene gozdnih sortimentov. Govorili pa so tudi o drugih strokovnih in splošnih problemih. V razpravi, ki je sledila predlogu novih cen, so gozdarji in lesarji nastopali vsak s svojimi tehtnimi argumenti za in proti. Cene osnovnih artiklov, ki so veljavne po sklepu julijske seje, so porasle doslej v letu 1987 (torej v pol leta) od 76 do 118 odstotkov. Nas ;Ot kupce gozdnih sortimen- tov seveda močno skrbi strmo naraščanje cen teh naših osnovnih surovin. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da se kljub rasti cen zmanjšuje tudi akumulacija delovne organizacije gozdarjev, čeprav so uvedli in še razmišljajo o vrsti ukrepov za izboljšanje učinkov njihovega gospodarjenja. Videti je, da je krizni čas dokaj močno oplazil skoraj vse tiste družbene subjekte, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo lesa. Zanimive so tudi ugotovitve, da je praviloma v slabšem položaju tisti, ki se ukvarja z višjo stopnjo predelave. Videti je, da se stroški organizacijskega neznanja, tehnološke neokretnosti in družbene neučinkovitosti seštevajo iz ene faze v drugo. Toda to je le ena plat medalje. Poseben pečat neugodnim rezultatom lesarjev daje možnost (ali včasih, kadar so cene zamrznjene tudi dovoljenost) rasti cen proizvodov iz lesa. Tako so v obravnavanem prvem polletju 1987 porastle povprečne cene žaganega lesa le za 60 odstotkov in vrednost dolarja (torej cen na tujih trgih) le za 44 odstotkov. Ob takih primerjavah se pravzaprav lahko celo začudimo, da kot gospodarski osebki sploh še obstajamo. Videti je, da so sanacijski in drugi skrajni ukrepi pri gozdarjih in pri predelovalcih lesa vendarle dali vsaj kratkoročne rezultate, saj se je skupna izguba vseh, primerjalno s prvim četrtletjem, delno zmanjšala (pri gozdnem gospodarstvu in pri Javorju iz Pivke je celo izginila). Člani poslovno planske skupnosti so se pri obravnavi polletnih rezultatov močno zavedali, da se bliža nevarno tretje četrtletje z mrtvo pohištveno sezono in z veliko (za ta čas značilno) nelikvidnostjo. Glede nevarnosti prevelikega poudarka samo eni panogi gospodarstva in glede na znano ekološko katastrofo umirajočih gozdov, je v okviru poslovno planske skupnosti dana posebna pobuda, želimo, naj se prične vrsta aktivnosti za dolgoročen, pa čeprav počasen proces povečanja deleža tudi drugih gospodarskih dejavnosti v regiji. Če je le mogoče naj bi bile takšne, da bodo vzajemno (povratno) delovale na oblikovanje in zadržanje pest- Sončne strani poletja ob Cerkniškem jezeru. re in močne kadrovske sestave tudi v naših krajih. V ta namen je bil že navezan prvi stik s predstavnikom gospodarske zbornice SR Slovenije. Dogovorili smo se, da s posredovanjem medobčinske gospodarske zbornice pripravimo kratko pregledno gradivo, s katerim bi opozorili na položaj in probleme gospodarstva v regiji. Zatem pa bi skušali opredeliti dosegljive, realne cilje gospodarske dopolnitve ali prenove. Vse to pa brez velikih utvar, ker jim sedanji čas ni naklonjen. Pomembno je, da s politiko majhnih korakov prenehamo prestopati na mestu. Z. Zabukovec Občinsko polletno poslovanje Nov zakon o celotnem prihodku prinaša večje spremembe v obračunskem sistemu, ki naj bi omogočile realno ugotavljanje celotnega prihodka, zato podatki niso povsem primerljivi s podatki v enakem obdobju lani. Tako nekatere novosti vplivajo na povečanje celotnega prihodka, npr. v celotni prihodek štejejo prihodki doseženi z dajanjem gotovih proizvodov ali osnovnih sredstev v zakup z uporabo proizvodov, blaga in storitev za lastne potrebe, uporabo lastnih proizvodov, za potrebe skupne porabe, odpravljena je obveznost zmanjšanja celotnega prihodka za dobiček, ki ni bil vnesen iz tujine in za prodajo blaga in storitev na kredit, če za ta kredit nima kritja za te namene, nov zakon tudi prilagaja ugotavljanje celotnega prihodka novim deviznim predpisom iz preteklega leta. Zaradi nekaterih sprememb se celotni prihodek tudi zmanjšuje. Tako na primer zakon izključuje revalorizacijski del obresti oddanih kreditov in drugih terjatev oziroma revalorizacijske prihodke iz celotnega prihodka. V celotni prihodek so vključene le realne obresti nad stopnjo inflacije. Ravno tako se celotni prihodek ne povečuje za učinek revalorizacije zalog v znesku obresti in tečajnih razlik. Spremembe v zakonu o celotnem prihodku so vplivale tudi na dinamiko in strukturo porabljenih sredstev. V cerkniški industriji je proizvodnja v prvem polletju letos za 17 % manjša kot v enakem obdobju lani. Najbolj se je znižal obseg proizvodnje v lesni industriji (Brest). Tudi izvoz se je v tem obdobju zmanjšal glede na enako obdobje lani za 10 %. Tako je rast izvoza na konvertibilno območje manjša za 17,1 %, na klirinško območje pa za 29,7 %. Med pomembne nosilce izvoza cerkniškega gospodarstva vštevamo Kovinoplastiko Lož — (Tozd Inox, Tozd Okovje) ter Brest Cerknica — (Tozd Pohištvo, Tozd Masiva, Tozd Žagalnica).Po podatkih Narodne banke (po tečaju ZlS-a US. D. = 451,60 din) je Kovinoplastika Lož izvozila v vrednosti 1.332.846 tisoč din (indeks 183,6), Brest pa 1.900.418 tisoč din (indeks 71,3). Znižala se je tudi vrednost uvoza reprodukcijskega materiala in opreme (indeks 63,0). V prvem polletju letos je 4.940 zaposlenih v cerkniškem gospodarstvu ustvarilo 53.434.640 tisoč din celotnega prihodka (indeks 191,8), 13.617.697 tisoč din dohodka (indeks 204,6) in 2.331.490 tisoč din sredstev akumulacije. Z izgubo so sklenile polletno poslovanje štiri temeljne organizacije in sicer trije Brestovi tozdi (Pohištvo s 601.995 tisoč din izgube, Tozd Masiva z (nadaljevanje na 2. strani) Obročno odplačevanje., in nizke obresti Vroči poletni meseci — pri prodaji pohištva je to običajno sušno obdobje — se iztekajo. Po večletnih statističnih pokazateljih se prične prodaja po zatišju v dopustniškem času vidneje povečevati v avgustu. V septembru postane v prodajalnah živahne je, saj kupci že razmišljajo o izbiri pohištva za »jesenske selitve«. Ob vseh teh dejstvih se nam postavljata dve vprašanji: prvič, kako smo v naši maloprodaji delali v minulih počitnicah in drugič, kako pripravljeni pričakujemo glavno prodajno sezono. Za minule tri mesece našim prizadevanjem lahko postavimo skupni imenovalec: boj za kupca je vse večji, vse pestrejše pa so tudi oblike za pospeševanje prodaje. Opažamo, da želijo tudi mnogi drugi proizvajalci na najrazličnejše načine pritegniti pozornost kupcev. Vse bolj so v ospredju različni popusti pri gotovinskih plačilih — tudi do 30 odstotkov — in vsemogoče oblike prodaje na obročno odplačevanje. Tako lahko kupec pri različnih proizvajalcih izbira med tremi, šestimi ah dvanajstimi obroki in različnimi obrestnimi merami, pologi itd. Zaenkrat so ti procesi izrazitejši v industrijskih prodajalnah, vse bolj pa se vanje vključuje tudi ostala trgovska mreža. Vsekakor je obročno odplačevanje trenutno glavni vzvod pri dvigovanju prodajnih rezultatov. Tako se kupci med različnimi izdelki vse bolj odločajo tudi za nekoliko dražje, za katere pa proizvajalci ponujajo ugodne prodajne pogoje — nižji polog, daljše odplačevanje, nižje obresti, manjša anuiteta. Visoka stopnja inflacije pri tovrstnih nakupih seveda deluje v zadovoljstvo kupca. V kolikšni meri pa naj novejše ugodnosti za potrošnika vplivajo na ceno proizvoda, je za- enkrat še vprašanje brez odgovora. Novim pogojem ponudbe smo se morah prilagoditi tudi pri prodaji v lastni maloprodajni mreži, saj bi v nasprotnem zaradi cenovnih razlik ob menjavah cen (ponudba našega blaga pri ostalih ponudnikih iz stare zaloge po nižjih cenah) ostali brez kupcev. Tako smo že v začetku letošnjega leta potrošnikom ponudili možnost nakupa pohištva na dvanajst obrokov z eno dvanajstino pologa in bančnimi obrestmi. To obliko smo kasneje spremenili le toliko, da smo povečali polog na 15 Prodaja do avgusta V prvih sedmih mesecih smo v maloprodaji izpolnili 58 odstotkov letnega načrta prodaje, sedemmesečni načrt pa smo presegli za 20 odstotkov. Spodbudni so tudi prvi podatki v avgustu. Omeniti velja, da so vsi saloni, razen salona v Banja Luki, v prvih sedmih mesecih ustvarili ostanek dohodka. V letošnjem letu smo v desetih prodajalnah prodali po- Prodajalna Cerknica Maribor Zagreb Bitola Sarajevo Banja Luka Beograd Titov Veles Split Skopje odstotkov. Zaradi nezadovoljive prodaje predvsem programa Vesna, ter da bi še spodbudili povpraševanje po spalnici Nada in otroškem programu Igor BL, smo junija ponudili kupcem novo obliko obročnega odplačevanja za omenjene izdelke: na šest obrokov, prvi obrok je 30 odstotkov pologa, ostalo brez obresti. Ko smo to obliko razširili še na ostale programe, se je povpraševanje pri nas precej povečalo. Glede na vse večje zanimanje kupcev za novo obliko nakupov in vedno večjo ceno denarja, pa smo uvedli pri nakupu tudi popust pri gotovinskih vplačilih nad tristo tisoč din vrednostno po maloprodajnih cenah. Z omenjenimi ugodnostmi za kupca smo v preteklih mesecih uspeh zadržati prodajo v planiranih vrednostih oziroma smo jih celo nekoliko presegli. hištvo več kot pet tisoč kupcem. Največ so obiskovalci povpraševali po kuhinjskem pohištvu (blizu 40 odstotkov prodaje), sedežnih garniturah in ploskovnih programih iz cerkniške temeljne organizacije Pohištvo (četrtina vse prodaje). Lepo je stekla tudi prodaja spalnice Nada. Kako smo prodajah po prodajalnah: Iz vrš. plana 1—7 v % Izpoln. letni plan v «/0 117 56 157 89 113 50 106 53 102 46 104 45 93 49 115 58 156 68 120 55 Delo na polno j armeniku v TOZD Žagalnica. Seveda ob tem, ko prodaja teče dokaj ugodno, nikakor ne smemo pozabiti na kupca, ki si bo sliko o Brestu pridobil šele po nakupu. Dobra bo, če bo izbrano pohištvo prejel v obljubljenem roku, brez odrgnin (kakovostno), z vsem pripadajočim okovjem ... Zagotovo pa bo slabša, če bomo po-nakupna spoznanja odmaknjena od obljub prodajalcev. Prihajajoči meseci pa prinašajo tudi nova pričakovanja. Že v septembru bomo kup- cem ponudili nov program Rubin za opremo dnevnih sob. Kljub temu, da je program nov, je proizvodnja lepo stekla in upamo, da bo tako tudi pri prodaji. Ponudbo sedežnih garnitur bomo obogatili z garnituro Ines, v novembru pa bo kupcem na voljo tudi nova kuhinja Brest 2004. Želimo, da naj bi tudi novosti v naši ponudbi dodatno oživele povpraševanje po naših izdelkih. V. Frim Sanacijski program Tozda Masiva Temeljna organizacija je zašla v izgubo ob spremembi pogojev zunanjetrgovinskega poslovanja. Ne bi rad ponovno našteval kaj vse sem sodi, ker mislim, da so o tem dovolj govorila že sredstva obveščanja. Delni vzroki za izgubo so tudi notranje slabosti in znaten delež vloženih sredstev za posodobitev proizvodnje. Na pogoje zunanjetrgovinskega poslovanja lahko zelo malo vplivamo, vendar se temu ne mislimo in tudi ne moremo odreči. V sedanjem trenutku pa je edino kar nam ostane, da poizkušamo izboljšati svoje delo in organizacijo. Latinska beseda sanirati pomeni izboljšati, urediti, popraviti. Žal tega v praksi dostikrat ne zmoremo, saj je to najprej potrebno storiti pri samem sebi in šele nato pri drugih. Sanacijski programi tako često izgubijo svoj osnovni smisel, vsaj dokler se položaj resnično ne poslabša. Pri sestavljanju sanacijskega programa smo se odločili, da proizvodnega programa do konca leta ne bomo spreminjali. Le-tega smo spremenili po končanem prvem četrtletju letošnjega leta. Obdržali bomo pretežno proizvodnjo za izvoz, le da bomo večjo skrb in pozornost namenih selektivnosti izdelkov glede na dosežene cene. Spremenili pa bomo odnos do vseh vrst zalog in temeljito zmanjšali vse vrste stroškov. Zato bo potrebno spremeniti dosedanjo slabo prakso ne- pravočasnega prilagajanja zahtevam trga, kar bomo izvedli tako, da bodo bolj učinkovito sodelovale komercialna, nabavna in proizvodna služba. To bo pomenilo boljšo oskrbo proizvodnje in hitrejše proizvodne cikluse. Na ‘vseh področjih bomo skušali izboljšati delovno disciplino in doseči daljši efektivni delovni čas slehernega zaposlenega (produktivno delo naj traja sedem ur na dan). Spremenili bomo tudi dosedanji način nagrajevanja po delu. Premagati moramo miselnost o pravični uravnilovki in resnično preiti na nagrajevanje po delu in rezultatih dela, ki nam jih prizna trg. Z boljšo pripravo šablon, orodij in drugih pripomočkov moramo kar najbolj skrajšati čas za nastavitev strojev. Smo v času, ko se moramo podrediti zahtevam trga in ne moremo več računati na pomoč drugih. Šele potem, ko bomo razumeli, da edinole s prodajo naših izdelkov lahko zagotovimo sredstva za obratovanje, moremo pričakovati boljše rezultate poslovanja. M. Kusič Občinsko polletno poslovanje (nadaljevanje s 1. strani) 263,559 tisoč din in Tozd Jelka s 323.084 tisoč din izgube) in Tozd Novolit Nova vas kjer je 40.863 tisoč din izgube. Kot je že omenjeno, je po podatkih iz periodičnega obračuna za prvo polletje povprečno zaposlenih po stanju konec meseca 5026 delavcev, na podlagi delovnih ur pa 4940 delavcev, katerim je obračunan osebni dohodek v prvem polletju večji za 114,4 %. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca na mesec je 176.740 din (ind. 215,4). Osebni dohodki so se najhitreje poviševali v Kovinoplastiki Lož, saj so bili za 140,6 % višji kot v enakem obdobju lani. Združeno delo je obračunalo za porabljena sredstva 39.816.943 din, kar je za 87,8 % več kot lani ob enakem času. Za obračunano amortizacijo je bilo porabljenih 2.469.973 tisoč din, kar je za 134 % več. Amortizacijo povečuje tudi revalorizacija obračunane amortizacije, ki se prav tako nadomešča iz celotnega prihodka- Akumulacija je obračunana v znesku 2.331.490 tisoč din in se je povečala z indeksom 334,7. Delež akumulacije v razporejenem dohodku se je povečal za 62,9 strukturnih točk, in je znašal 17,1 %. Na 100 din povprečno porabljenih poslovnih sredstev so organizacije ustvarile 4,8 din sredstev za akumulacijo, kal pomeni, da so organizacije v primerjavi s prvim polletjem lani izboljšale akumulativno sposobnost poslovanja 84,6 %. I. Mihelčič Nekaj teč o spremembah osebnih dohodkov Delavski svet delovne organizacije je dal v javno obravnavo, ki bo trajala do 7. septembra, spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka. O spremembah se bomo odločali na referendumu okrog 25. septembra. Poudariti velja, da je čas za javno razpravo precej kratek, vendar obseg predlaganih sprememb ni tako velik, da bi jih ne bilo mogoče v tem času temeljito proučiti. Naj naštejemo najvažnejše: — iz družbenega dogovora in panožnega sporazuma se uvaja enotna mera uspešnosti, — dodatek na delovno dobo ni več sestavina minulega dela, pač pa je vsebovan v živem delu. Obstoječe listine ne borno spreminjali, zato bo vsak delavec tudi v prihodnje dobival dodatek v enakem odstotku. če sporazuma ne sprejmemo, bo osebni dohodek za september brez teh odstotkov, — v sedanjem sporazumu imamo pri nadomestilih osebnih dohodkov (dopusti, vojaške vaje ...) določeno, da je osnova za nadomestilo delavčev povprečni osebni dohodek v zadnjih treh mesecih. Po novem pa naj bi bilo za izplačilo dohodek v tekočem mesecu. To pomeni, da bi se na ta način zmanjšala razlika med nadomestili in osebnimi dohodki za redno delo, — osnova za nagrade za delovne jubileje je bila doslej Povprečni osebni dohodek v SR Sloveniji v preteklem letu, sedaj pa bo osnova povprečni osebni dohodek v SR Sloveniji po zadnjem periodičnem obračunu oziroma zaključnem računu. Tako bodo po novem jubilejne nagrade višje, ne glede na to, da so odstotki nižji. Tako bodo jubilejne nagrade za 10 let delovne dobe 50 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji po zadnjem zaključnem oz. periodičnem obračunu, za 20 let 75 odstotkov in za 30 let 100 odstotkov. Prav tako se bo spremenila tudi osnova za nagrade delavcem, ki gredo v pokoj. Tudi te nagrade bodo zaradi spremenjene osnove višje, — v sporazumu se dodaja novo poglavje »ugotavljanje odgovornosti in izplačilo osebnih dohodkov v primeru izvajanja predsanacij skega oziroma sanacijskega postopka.« Zakon o sanaciji nas zavezuje, da moramo v svojih samoupravnih aktih opredeliti postopek za ugotavljanje odgovornosti organov upravljanja in poslovodnega organa, oziroma posameznih članov teh organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugih delavcev v primeru nelikvidnosti, motenj v poslovanju oziroma v poslovanju z izgubo. V primeru ugotavljanja odgovornosti pa se lahko tem delavcem zmanjša osebni dohodek tudi za 30 odstotkov osnove, — odločili smo se tudi, da opredelimo minulo delo kot je opredeljeno v panožnem spo- razumu. Po tem predlogu lahko znaša do 15 odstotkov celotnih sredstev za osebne dohodke. Osnova za ugotavljanje pa je mera uspešnosti. Pri takšnih rezultatih kot jih beležimo sedaj, pa nimamo možnosti izplačila ne po starih ne po novih določilih, — iz samoupravnega sporazuma smo zaradi zelo pogostih sprememb zakonodaje črtali celotno poglavje »Nadomestilo osebnih dohodkov«. To poglavje smo prenesli v pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke. Zaradi tega smo se odločili, da se istočasno s spremembami sporazuma obravnava tudi pravilnik o delitvi sredstev za osebne ddohodke. V zadnjih dneh bodo potekale organizirane javne razprave obeh predlogov. Želimo, da se v obravnave vključi kar TOZD Mineralka — oplemenitenje plošč. največje število delavcev in da s svojimi kritičnimi pripombami prispevajo k oblikovanju samoupravnih aktov, ki bodo vzpodbujali tudi doseganje boljših rezultatov. J. Opeka Uporaba negor plošč in vermikulita 1)1 jaki na počitniškem delu v Brestu. Proizvodnja negor plošč, ki se je pričela sredi leta 1980, je bila prvotno namenjena plasmaju v ladjedelništvo in gradbeništvo. Naša prizadevanja so temeljila na ocenah, da bomo prodajali samo surove plošče brez kakršnekoli površinske obdelave, čas pa je pokazal, da predvsem gradbeništvo in nekatere druge panoge rabijo predvsem oplemenitene oziroma površinsko obdelane plošče. Zato smo postavili linijo za površinsko obdelavo z dekorativnimi premazi in linijo za oplemenitenje z laminati. Povedati je treba, da sta obe liniji izdelani v delavnicah Tozda Strojegradnja in da obratujeta brez zapletov. Negor plošč zaradi specifičnosti tehnološkega procesa ne moremo furnirati sami, zato sodelujemo s kooperanti. V zadnjem času pa ugotavljamo, da bi veljalo zaradi gospodarskih gibanj razširiti asortiman izdelkov, s tem pa seveda tudi tržišče. Naši strokovnjaki tako ob sodelovanju z zunanjimi sodelavci intenzivno raziskujejo možnosti uporabe plošč in vermikulita v najrazličnejše namene. Večletne raziskave za uporabo ekspandiranega vermikulita v kmetijstvu so zaključene. Rezultati so vzpodbudni v tolikšni meri, da smo se odločili pripraviti vzorčno količino končnega izdelka, ki ima po izjavah strokovnjakov zelo dobre lastnosti. Posebej razveseljivo je tudi dejstvo, da izdelek ne onesnažuje okolja. Tudi raziskave uporabnosti vermikulita za protipožarno zaščito kovinskih nosilcev nepravilnih oblik so končane. Rezultati testiranja so razmeroma ugodni, zato lahko pričakujemo, da se bo tudi ta izdelek uveljavil na tržišču. Poleg tega se ekspandiran material lahko uporablja tudi za izdelavo izolacijskih lahkih betonov, kot prosto nasut izolacij- ski material, za izdelavo ver-mikulitnega gipsa, izolacijske Samotne opeke ipd. Za uporabo gotovih plošč v gradbeništvu imamo razvitih več tipov ognjeodpornih predelnih sten, oblog in stropov, v zadnjem času pa so razvili tudi ognjeodporna vrata z razmeroma visoko stopnjo požarne zaščite. Negor plošče so primerne tudi za izdelavo negorljivega pohištva, ki bi bilo uporabno pri opremljanju poslovnih zgradb in ladij. Vzorec, ki je bil razstavljen na beograjskem sejmu, je pri obiskovalcih vzbudil precej zanimanja, zato smo se odločili, da ta projekt še naprej intenzivno razvijamo. Ocenjujemo, da bo ob intenzivni obdelavi tržišča mogoče plasirati vse doslej raziskane različice plošč, seveda pa bo treba temu prilagoditi tudi proizvodni proces. C. Godeša • $ Učinkovitost investiranja Na splošno velja, da moraš investirati, če nočeš zaostajati. Vedno znova pa se postavlja vprašanje, koliko sredstev je potrebnih in kako jih v procesu obratovanja obrniti sebi v prid. Še posebej je težko v sedanjem času, ko tržne zakonitosti še ne veljajo v celoti. Vse od leta 1969 do 1984 v Tozdu Masiva nismo vlagali sredstev v stroje in opremo. V letu 1984 smo pridobili kredit IFC in ga uporabili za nakup nekaterih najpotrebnejših strojev. V naslednjih letih smo dogradili kondenzacijsko sušilnico in proizvodne prostore. V začetku letošnjega leta pa smo začeli z izgradnjo de-cimirnice. Vse velike spremembe v temeljni organizaciji so se torej zgodile v zadnjih treh letih, kar pa pomeni večji napor za vse vzdrževalne službe in tudi za proizvodnjo. Pri besedi napor mislim na vzdrževanje in oskrbovanje novih strojev z drugačnimi notranjimi povezavami, elektroniko itd. Poudariti moram, da smo veliko del v okviru pogonskega servisa zelo dobro opravili sami. Pred zimo so na vrsti še nekatera zaključna dela, kot so ogrevanje prostorov in ureditev nakladalne rampe. Celotno naložbo investicije smo izvajali po delih glede na možna finančna sredstva. Tako sedaj potrebujemo nekoliko več časa, da bomo dosegli prave učinke. Ob tem je treba poudariti, da se stroški električne energije, pogonskih goriv itd. nenehno povečujejo in da bomo pri končnem izračunu morali upoštevati tudi to. Trenutno imamo največ težav s privajanjem na novi način dela, ki ga narekujejo novi stroji in oprema. Resnična vrednost investicije se torej še ne more pokazati in potrebno bo še veliko truda, da bomo dosegli rezultate, ki jih pričakujemo. Značilnost vseh novih strojev je, da imajo svoj »enakomeren tempo dela«, ki pomeni stalnejšo prisotnost delavca na delovnem mestu, bolj organizirano vzdrževanje in termi-niranje proizvodnje. Nekateri mislijo, da je samo lažje delo že dovolj za upravičeno investicijo, vendar je to odločno premalo. Da bomo lahko odplačevali nove stroje, bo potrebno tudi bolj načrtovano in usklajeno delovanje vseh strokovnih služb. Določena sredstva bomo morali nameniti tudi izobraževanju ljudi za oskrbovanje posameznih strojev (interno izobraževanje ob delu). Tovarna je pravzaprav prenovljena (največ kar smo finančno v tem trenutku zmogli), kljub temu, da ni vse novo. Sedaj je vrsta na vseh strokovnih službah temeljne in delovne organizacije, da organiziramo proizvodnjo tako, da bo dajala najboljše učinke. Ne smemo se ustrašiti napak, ki so nastale in bodo še nastajale, saj pravi rek: kdor dela greši, še bolj pa greši tisti, ki ne dela. Brez dela pa ni napredka, ki si ga vsi želimo. M. Kusič Dopust tako rogače Dopust, letni oddih, počitnice — kako vse ne imenujemo tistih nekaj poletnih dni, ki naj bi bili namenjeni predvsem počitku, nekakšnemu krajšemu begu iz vsakdanjika, ko za nekaj časa lahko pozabimo na predirljivo zvonjenje budilke v zgodnjih jutranjih urah. Nekakšno nenapisano pravilo je, da se ljudje v vročih poletnih dneh skupaj z družinami ali prijatelji odpravijo bodisi na morje, v hribe ali kam drugam. Vendar pa ta »navada« iz leta v leto postaja za mnoge le iluzija, saj vse plitvejše denarnice komajda še prenesejo običajne mesečne izdatke. Druga, še temnejša plat medalje pa je ta, da se v dopustniških dneh v slogu »naredi si sam« doma marsikdo loti del, za katera bi sicer moral drago plačati obrtnikom. Kako spočiti se po takih »delih« vračamo na delo, pa je seveda drugo vprašanje. V naši delovni organizaciji je zaposlenih tudi precej ljudi, ki jim je dodaten vir dohodka (in dela) večja ali manjša kmetija. Takšnim je daljša odsotnost od doma skoraj nemogoča, če seveda nimajo koga, ki bi namesto njih poprijel za delo v hlevu in na polju. Da je čas dopusta in lepega vremena tudi čas, ko se da največ narediti na »parceli« vedo vsi, ki so se podali na pot (do)graditve lastnega stanovanja. Le redkim uspe najti čas in »premoženje«, da preživijo vsaj nekaj dni zunaj vsakdanjega, ubijajočega ritma. Torej — možnosti preživljanja dopusta je nešteto, vsak posameznik, družina, ga preživi drugače. Brestovi delavci, kot številni delavci na sončni strani Alp, ga preživljajo vsak po svoje. Glede na čas, zdravje, denar. Nekaj smo jih ustavili sredi dela in jih pobarali o tem kje in kako so preživeli dopust, kako so ga preživljali prejšnja leta in seveda, kaj jim dopust pomeni ali kaj mislijo, da bi moral. Prisluhnimo jim: DARKO OŽBOLT (Žagalnica) Z ženo sva preživela 10 dni na morju. Bila sva v prikolici delovne organizacije na otoku Pagu. Otroka sta že velika in sta šla po svoje, tako sva letos z ženo letovala sama. Dopust sem preživel prijetno, ob domači hrani — kuhala sva si namreč sama. Motilo pa me je, da je prikolica preveč oddaljena od morja, vendar je bila na srečo v senci. Zadnja leta preživljam dopust na podoben način kot letos. Ponavadi sta bila z nama tudi otroka. Mislim, da se mora človek v času dopusta dodobra spočiti, kar zase lahko trdim. Letos sem pogrešal malce več rekreacije, saj na Pagu ni primernih igrišč, kjer bi se človek lahko razgibal. Tako obstaja nevarnost, da se ob dobri hrani in lenarjenju človek še zredi! MILENA STRLE (Žagalnica) Z možem in otrokoma smo 5 dni prebili v hribih. Sicer pa sem precej dopusta izkoristila po dnevih predvsem za košnjo in drugo delo na kmetiji, saj 6 glav goveje živine in prašiči zahtevajo svoje, kljub temu, da si delo olajšamo s stroji. Dopust sem izkoristila tudi za popravilo strehe na skednju, dostikrat je bilo odvisno tudi od vremenskh razmer. Dopust skoraj vsako leto izkoristim na podoben način. V hribe grem z družino zaradi ljubega miru, sicer pa se mi zdi bolj pomembno, da bi v času dopusta opravili doma kaj koristnega. Ko gre človek od doma se veliko zapravi, poleg tega pa imam vedno skrb kako je doma. Vsa skrb za hišo in živino je na ramenih staršev, predvsem očeta. FRANC MODIC (Pohištvo) Letos nisem imel pravega dopusta, takšnega, da bi resnično pustil vse skrbi doma in se kam odpeljal. Dopust mi letos odteka po dnevih za adaptacijo hiše. Vzamem ga, kadar imam delavce in za druga pota v zvezi z zidavo. Ob delu pri hiši bi si sicer lahko privoščil tudi kakšen krajši dopust, a kaj, ko je dopustniških dni premalo za oboje. Vsaj nekaj dni pa bi ga rad prihranil za slikanje, ki mu rad posvetim marsikateri prosti trenutek. Prejšnja leta, ko sem bil še sam, sem rad hodil na morje predvsem s šotorom. Sedaj pa, ko sem si začel ustvarjati družino, sem se temu začasno odpovedal. Upam, da bo zidanje enkrat končano in takrat bo čas za pravi dopust. Gotovo pa ga ne bom več preživljal v šotoru kot včasih. Za družino so Brestove počitniške prikolice veliko primernejše in mislim, da bi moral sleherni delavec nekaj dni resnično počivati — pa ne v brezdelju, temveč naj bi počel reči, za katere ob delavnikih zmanjka časa — kot na primer za moje slikanje. JANEZ ZAKRAJŠEK (Pohištvo) Dopust sem z ženo in dvema otrokoma preživel na Hvaru. V najemu smo imeli hišico in smo si sami kuhali. Letos smo bili na morju 17 dni. V tem času smo se veliko ukvarjali tudi z rekreacijo, pa ne takšno, za katero so potrebni športni objekti. Hodili smo namreč na dolge sprehode, veliko plavali in ribarili. Praženje na soncu zame ni pravi 'k .- V ‘'A A > 'jTL * tudi kakšen dan na smučanje. Tudi v prihodnje nameravamo dopust podobno preživeti, vendar bomo morda kdaj morje zamenjali s hribi, vsekakor pa ga bomo preživljali v športnem duhu. V dopustniških dneh bi ljudje morali zamenjali okolje, oditi od doma. V drugem okolju človek pozabi na vsakdanje skrbi in se vrne na delo z novimi močmi. KRISTINA PRUDIČ (Delavska restavracija Cerknica) S svojimi tremi otroci in prijateljico starejše hčerke sem preživela 9 dni v Brestovi • . ' - " - počitek, kajti z gibanjem si človek nabere moči za nove delovne naloge, ki ga čakajo doma. Dopust običajno preživljamo kot letos, vendar smo navadno na morju še nekaj dni več, tudi po tri tedne. Pozimi gremo / 'v,, . ' prikolici v Umagu. Ker imamo doma sedem glav živine in dva prašiča, mož ni mogel z nami. Tako nas je le peljal in prišel iskat, vmes pa je skrbel za domačijo. Za morje sem se odločila predvsem zaradi otrok, ki so Dom na Slivnici vabi Iz Doma na Slivnici smo dobili vabilo, da lahko tudi tam preživite svoj dopust. Najbrž se cerkniški občani .tja ne bodo podali na letovanje, na daljši izlet pa prav gotovo. Dom na Slivnici nudi hrano in prenočišče in je odprt v torek od 15. do 21. ure, v sredo, četrtek, petek od 10. do 21. ure ter v soboto in nedeljo od 8. do 21. ure. V domu so na voljo sobe za 2, 3, 4, 5 ali 10 oseb (skupna ležišča). Ob ponedeljkih je dom zaprt, za zaključene družbe pa je dom odprt po dogovoru. Za skupine do 8 oseb je možen tudi prevoz iz Cerknice. Vse informacije lahko dobite vsak ponedeljek od 8. do 11. ure na telefonsko številko (061) 215-589 (Zlato Matič). sicer prejšnja leta bili tudi v koloniji, a se tam niso najbolje počutili. Devet dni je kar prehitro minilo tudi zame, saj se mi je kar prilegla sprememba in sem si dodobra odpočila. Kuhanje na morju je čisto nekaj drugega kot doma, ko imaš ob štedilniku še sto drugih skrbi. Verjetno bom tudi prihodnje leto podobno preživela dopust, saj če ne zaradi sebe, me bodo gotovo otroci spet pregovorili. BETKA VESEL (Žagalnica) Sem ivalidka II. kategorije in delam le po štiri ure. Vsako leto grem za nekaj dni v toplice v Dobrno, ker mi to zelo dobro dene. Ker mi dohodki letos ne dopuščajo večjega razkošja, bom šla le za dva dni. S sinom namreč popravljava domačo hišo v Pod-preski, kjer bi rada živela, ko bom šla v pokoj. Veliko dopusta sem porabila po dnevih, ko smo nabavljali material za adaptacijo. Tudi prejšnja leta sem si privoščila nekaj dopustniških dni v toplicah, ker mi morje ne odgovarja. Dokler ni bil sin zaposlen je del stroškov krila tudi delovna organizacija. Mislim, da si človek mora privoščiti vsaj kakšen dan dopusta, da se odtrga od dela in spremeni okolje in si resnično vsaj za nekaj dni sp°" čije. Pripravila V. Lavrič Prostorska urejenost naše občine Občina Cerknica meri 482,54 kvadratnega kilometra ter meji tla občine Ljubljana Vič-Rud-nik, Logatec, Postojna, Ilirska Bistrica, Ribnica in Čabar. V sedanjem obsegu je nastala leta 1961 s pridružitvijo dotedanje občine Loška dolina in dela občine Loški potok. Pokrajina zajema del Notranjskega krasa od Planinskega polja do Pokojiške planote, do Snežnika in Kozjanskega vrha pri Babnem polju. Na zahodu se °bčina naslanja na Javornike Ul Snežnik, kjer seže najviše do 1700 m, najniže pa se spušča na Planinsko polje (448 m). Relief je poln kraških vrtač, ko-lanj in jam. V podnebju se °dražajo celinski vplivi in vpliv Jadranskega morja. Občino sestavlja 7 krajevnih skupnosti: Cerknica, Rakek, Grahovo, Loška dolina, Cajnarju -— Žilce, Nova vas in Begunje. V grobem lahko območje °bčine razdelimo na odprt nenaseljen in poseljen prostor (naselja in inftrastruktura). Za nba prostora so značilne dolo-Cene dejavnosti, ki prostor tudi spreminjajo. Za odprt nenaseljen prostor naše občine so značilne pred-Vsem naslednje dejavnosti: gozdarstvo, kmetijstvo, lovstvo, 1'ibištvo, čebelarstvo, medtem ko je turizem in rekreacija še Sekundarnega in naključnega Pomena. Te dejavnosti gospodarijo in spreminjajo naravni Prostor in se morajo zato Usklajevati z usmeritvami var-stva okolja. Gozdovi pokrivajo 65,5 odstotka celotne površine občine. Gd tega je 97 odstotkov lesno-Proizvodnih, ostalo pa so gozdovi posebnega pomena in varovalni gozdovi. Posledica zaraščanja kmetijskih zemljišč s° malodonosni gozdovi. Zaradi Procesa sušenja in propadanja Julke kot posledice onesnaže-Vanja že 25,9 odstotka vseh Proizvodnih gozdov predstav-Jujo nevitalni jelovi gozdovi. Gsnovne planske gozdnogojit-Venc usmeritve so naslednje: 7* uskladitev razporeda porastih razvoznih baz sestojev s Pospešeno obnovo nevitalnih J ulovih sestojev, ~~~ boljše izkoriščanje rastišč-jtega potenciala z dviganjem usnih zalog do optimalnih, — uskladitev odnosa gozd — divjad. Obseg zemljišč, sposobnih za kmetijsko proizvodnjo se krči. Kmetijske površine obsegajo 15.237 ha ali 31,6 odstotka vseh površin občine (glede na podatek po kategorizaciji kmetijskih zemljišč iz leta 1983), 6554 ha ali 13,6 odstotka pa je trajno zaščitenih zemljišč, katerih namembnost se razen izjemnih primerov ne sme spreminjati. Naravne razmere in prevladujoči značaj travnika v strukturi kmetijske zemlje narekuje usmeritev kmetijstva v intenzivno živinorejo, pridelavo krme in poljščin ter oživitev pašništva na površinah, kjer ni možno strojno spravilo krme. Načrtuje se vlaganje v izboljšanje zemljišč s pomočjo hidromelioracij (414 ha) agromelioracij (658 ha) in komasacije (1186 ha). Obe dejavnosti, tako kmetijstvo kot gozdarstvo sta osnova za obstanek in razvoj razpršenih in od središč oddaljenih naselij in zaselkov, vendar ne moreta več zagotoviti takšne poseljenosti prostora kot je bila pred vojno. Zato bi bilo nujno v tem redko poseljenem odprtem prostoru zagotoviti razvoj turizma, rekreacije, obrti. Že dolgo časa se zavedamo, da imamo bogate naravne danosti za razvoj turizma in rekreacije. Primarnega pomena za nadaljnji razvoj turizma pa je varovanje in vzdrževanje naravnih in ustvarjenih vrednot ter čistega okolja. Zato je nujno upoštevati varovalne usmeritve, čeprav velikokrat to pomeni dražjo rešitev. Večji problem v tem smislu predstavljajo predvsem hidromelioracije, ki povzročajo večje preobrazbe v prostoru. V občini je skupaj 127 naselij s 14.624 prebivalci (leto 1981). Značilnosti poseljenega prostora v občini so naslednje: večino predstavljajo majhna vaška naselja brez pomembnejših neagrarnih aktivnosti, majhna po številu prebivalcev. So pa pomemben dejavnik kot seštevek celote in imajo velik vpliv v podeželskem prostoru in na celotno organizacijo in urejanje prostora. Kar 73 naselij ima manj kot 50 prebivalcev (9,4 odstotka prebivalcev), samo dve več kot 1000 (20,6 odstotka vseh prebivalcev občine). Število prebivalcev v hribovitih manjših naseljih se je v letih 1961 do 1981 stalno zmanjševalo. Prebivalci so se postopoma osredotočili v nižje ležečih naseljih in ob glavni prometnici Unec—Prezid. Praznenje hribovitih območij se počasi sicer umirja, toda prebivalstvo se stara in pojavlja se vprašanje preživetja marsikatere vasi. Ta proces povzroča vedno večje konflikte v izrabi prostora v nižjih predelih, medtem ko se v višjih predelih zemlja zarašča. V občini imamo obsežna območja naravne dediščine, le malo pa je imamo normativno zavarovane (Rakov Škocjan, vrh Snežnika, naravni gozdni rezervati). Predvideva se razglasitev obsežnih območij Notranjskega regijskega parka (Cerkniško jezero, območje Iške in Zale). Na teh območjih je potrebno rabo prostora bolj prilagajati interesom varstva kakor kje drugje v občini. Predvsem bo treba uskla- Dovolj kruha tudi z lastnih polj. ne kar precejšnje površine, ki pa jih v prihodnje ne bomo širili, temveč le dopolnili že obstoječa naselja. Industrijo in proizvodno obrt bomo gradili na že obstoječih območjih industrije. Načela lociranja industrije ter njene širitve pa narekujejo določene posege v trajno varovana kmetijska zemljišča (predvsem Novolit Nova vas). Posege v kmetijska zemljišča bo povzročila še izgradnja elelctroprenosnega omrežja, širitev peskokopov (Podskraj-nik, Zelše, Klance), načrtovana izgradnja obvoznic za Cerknico in Stari trg, lokalna cesta Dobec—Kožljek ter Slemenska cesta. Širitev območij pokopališč ter območja za družbene centralne funkcije v Cerknici in Starem trgu: pri večini izmed teh površin gre le za rezervacijo prostora za najprimernejšo lokacijo, ko bo potreba dovolj izražena. (nadaljevanje na 8. strani) diti interese varstva okolja, razvoja turizma in rekreacije, kmetijstva in gozdarstva ter poselitve. Vzporedno s tem prihaja do opuščanja stanovanjskega fonda v višjih predelih in pomanjkanja v nižjih. Večina vaških naselij kaže tendenco novogradenj in adaptacij. Redkokatero naselje je še ohranilo dokaj nedotaknjeno podobo. Podoba preobraženih naselij pa ni najlepša, saj so novograditelji velikokrat prepuščeni sami sebi in svoji lastni pobudi. V nižje ležečih naseljih s pospešeno stanovanjsko gradnjo pa urejenost ni dosti boljša. Tudi vnaprej so večje površine za stanovanjsko gradnjo nekmečkega gospodarstva predvidene v centralnih krajih: Cerknici, Rakeku, Starem trgu, Novi vasi, Uncu, Grahovem, Velikih Blokah. Ta območja se urejajo z zazidalnimi načrti. V drugih naseljih, kjer še vedno prevladuje kmetijstvo pa so predvidene površine za širitev kmečkih gospodarstev. Ta prostor se bo urejal z prostorskimi ureditvenimi pogoji. Pri urejanju poseljenega in odprtega prostora bomo morali upoštevati interes varstva kulturne dediščine (arheološka območja, dediščina NOB, umetnostna zgodovina in naselbinska stavbna dediščina). Na bolj varovanih območjih bo potrebno graditeljem nuditi več pomoči pri izbiri pravilnih načrtov, oziroma njihovem spreminjanju. Nepravilno locirani objekti, slabo oblikovani objekti, ki ne spoštujejo izročila, povzročajo v prostoru ravno tako določeno »onesnaženost«. Tu je predvsem problem tipskih projektov, ki niso prilagojeni našemu prostoru. Če se dotaknemo še počitniških naselij v občini, ugotovimo, da imamo za to namen je- Praznovanje Bresta V letošnjem oktobru praznuje Brest svoj jubilej — 40. obletnico ustanovitve. Delavski svet delovne organizacije je v ta namen že konec lanskega leta imenoval posebno komisijo, ki je pripravila program praznovanja. V letošnjem letu pa je delavski svet imenoval skupno komisijo za koordinacijo vseh aktivnosti ob jubileju ter komisije oziroma nosilce za posamezne aktivnosti praznovanja. Program je zastavljen tako, da aktivnosti obeleževanja 40-letnice ustanovitve potekajo praktično preko celega letošnjega leta, poseben poudarek pa bomo namenili jubileju v mesecu oktobru. Druga pomembna značilnost progama je, da je prilagojen sedanjim gospodarskim razmeram v Brestu in širši skupnosti. Poseben poudarek smo namenili racionalnosti pri uporabi sredstev, kar je bilo posebej poudarjeno tudi pri finančnem ovrednotenju praznovanja. Posamezne aktivnosti so povezane s stalnimi nalogami, ki jih vsa leta sproti izvajamo. To so predvsem propagandne in poslovne aktivnosti, kamor sodi tiskanje gradiv s priložnostnim znakom 40-letnice Bresta, propagandne oddaje po radiu in televiziji, jubilejne značke, itd. Prav tako bo v letošnjem letu tudi tradicionalno srečanje jubilantov. Ob praznovanju 40-letnice Bresta bomo letos prvič podelili tudi posebna priznanja delavcem Bresta; priznanja naj bi zaslužnim delavcem podeljevali tudi v prihodnjih letih. Obseg priznanj, kriterije za podelitev, skratka vse v zvezi s tem bomo podrobneje opredelili v posebnem pravilniku. V letošnjem jubilejnem letu bo Brest tudi organizator tradicionalnih športnih iger Sozda Slovenijales, ki bodo prav tako v znamenju praznovanja 40-letnice. Ob jubileju ne bomo pozabili tudi na poslovne partnerje, s katerimi tesno sodelujemo in brez katerih naše poslovanje ne bi moglo potekati. S priložnostno čestitko in simboličnim zneskom se bomo spomnili tudi delavcev in upokojencev Bresta, čeprav to pot ne bomo organizirali posebnega jubilejnega srečanja kolektiva. Za nami je tudi že tradicionalno tekmovanje gasilcev nekaterih večjih slovenskih lesarskih organizacij, ki je bilo prav tako v znamenju 40-letnice Bresta. O tem je bilo že več napisanega v prejšnji številki našega glasila. Osrednja prireditev ob obletnici Bresta pa bo prav gotovo slavnostna seja delavskega sveta. Jubileju bomo namenili tudi oktobrsko številko Obzornika. V času športnih iger in ob sami obletnici v oktobru bomo v salonu pohištva v Cerknici organizirali tudi razstavi slik. To je bežna predstavitev sprejetega programa praznovanja 40-letnice Bresta, ki smo ga prilagodili duhu časa. Torej je po eni strani racionalen, hkrati pa učinkovit in pester. Ob tem jubileju se moramo spomniti težko prehojene Brestove poti, predvsem pa se zazreti v prihodnost in se zamisliti, kaj nam je storiti za boljši jutri. M. Širaj Iz drugih lesarskih kolektivov V ELANU bodo vzdrževalci med kolektivnim dopustom opravili številna vzdrževalna dela na strojih in napravah. Za letošnji kolektivni dopust želijo, da bi opravili več nalog, kot jim dopuščajo zmogljivosti, vendar so morali kljub vsemu opraviti selekcijo in dati prednost nalogam, kot so prezračevanje, odpraševanje, vzdrževanje energetskih naprav, strojne linije in priključitvi novih postrojenj, novih objektov in podobno. LESNO — Tozd Tovarno ivernih plošč v Otiškem vrhu je 27. maja v okviru mednarodnega sodelovanja obiskala skupina 27 predstavnikov iz 17 držav Afrike, Azije in Latinske Amerike. Obisk je potekal v okviru tritedenskega mednarodnega seminarja, ki ga je skupaj z Organizacijo združenih narodov za industrijski razvoj organiziral Sozd Uniles. Obisk je bil za udeležence vsestransko zanimiv, saj se je večina prvič srečala s tovrstno proizvodnjo. STOL Kamnik je, kot že nekaj let nazaj, tudi v letošnjem letu pripravil odprte dneve za lesarje. Ta dan je namenjen vsem osnovnošolcem, ki jih zanimajo lesarski poklici. Letos so bili ti dnevi še posebej zanimivi, ker bodo letos v Kamniku dobili oddelek srednje lesarske šole, kjer se bodo izobraževali učenci za poklic lesarja širokega profila. INLES iz Ribnice zaseda po količini oglasov v jugoslovanskih časopisih in revijah 23. mesto med vsemi jugoslovanskimi delovnimi organizacijami. Letni plani oglašanja za leto 1987 vsebujejo predvsem naslednja navodila: ime INLES mora biti vedno in povsod prisotno, kupca je treba obveščati o njihovi dejavnosti, dosežkih in novostih, kupcu je treba povedati vse tisto, kar je potrebno vedeti pred nakupom stavbnega pohištva, vsa sporočila kupcu pa morajo biti v njegovem jeziku. V NOVOLESU so do sedaj izdelali okrog 3000 otroških igralnih vozičkov z imenom Ajda. Največ izdelkov so doslej prodali domačim vzgojno-varstvenim ustanovam. Svoj prostor so našli tudi med visoko kakovostnimi izdelki jugoslovanskih proizvajalcev v brezcarinskih prodajalnah. Nekaj izdelkov so propagandno poslali tudi v Avstrijo in Anglijo. Sodelujejo pa tudi z revijo Zdravje, ki te izdelke prodaja svojim naročnikom. MEBLO končuje z opremljanjem hotela Historia v Veru-deli v Puli. Po obsegu del in vrednosti je ta hotel največji objekt, ki ga opremljajo v letošnjem letu. Opremljajo 232 sob, 8 apartmajev, obloge v hodnikih nastanitvenega dela in polivalentno dvorano v sklopu hotela. Vse temeljne organizacije, razen Tozda Pohištvo Nova Gorica, so izdelale standardne izdelke, medtem ko je Tozd Pohištvo vso opremo izdelal po posebej izdelanih projektih. Skupna vrednost del znaša 450 milijonov dinarjev. NAJNOVEJŠA VEST Delavski svet delovne organizacije je na svoji 16. seji, v torek 25. avgusta imenoval novega glavnega direktorja naše delovne organizacije. To funkcijo bo v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju opravljal Darko Lesar, dipl. ing. lesarstva. • ( i Novosti v knjižnici FON Z.: DOLINA SOČE Fotomonografija predstavlja s 112 barvnimi fotografijami dolino prelepe reke Soče od izvira do Solkana. Vsebuje bogat geografsko-geološki, zgodovinski in arheološki opis ter naravne in gospodarske značilnosti doline. TORKAR E.: OD TOD DO KAJMAKČALANA Knjiga prinaša avtorjeve spomine s planinskih poti in brezpotij širom naše domovine. WOODIWISS K. E.: PLAMEN IN CVET Zgodba se dogaja okrog leta 1800 v Angliji. Po zvrsti je to zgodovinski roman, poln napetosti in zapletov. PAHOR B.: ZATEMNITEV Roman je vznemirjiv tekst o življenju, ljubezni, krizah in odločitvah izobraženca v najtežjih preizkušnjah slovenske zgodovine v Trstu. Glavnega junaka poznamo že iz romanov Onkraj pekla so ljudje in V labirintu. H. Mele LOGAŠKO okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. ^5^ Uredil Vojteh Ribnikar. Ije. Ob južnovzhodni strani prijazne te doline, dober streljaj od ceste, stoje ti zidane hišice podolgovate vasi Babino polje. Mislil si, da si ugledal vže vso vas. A kmalu zagledaš tudi v nasprot-nej strani malo vasico, koje hišice stoje deloma na majhnem holmcu. To je vas Bukovica, z malim gradičem vrhu golega hribca. Ti dve vas tvorita okoliš Babinopoljskega šolskega okraja. Ustno izročilo bajuje, da je neke-daj stala vas na severu te prostrane ravnine. In tudi dandanes vidiš tamkaj še ostaline stare cerkve sv. Nikolaja. Prihrul pa je baje v nezgodnih časih kruti Turek v mirno vasico ter po svojej starej navadi uničil vso vas in nje prebivalce. Jedna sama baba se je bila skrila v gnoj (steljo), ter se tako otela gotovej smrti. Njeni potomci sezidali so si novo vas, ter si jo na-zvali po onem dogodku, babi v spomin, Babino polje. Krog in krog obdajajo Babinopolj-sko polje različni griči in hribovi, tako, da je svet samo proti jugu deloma odprt. Tu ti je Črni vrh, Shodolnik, Bahkovac, hrib Bela voda, Petelinov hrib, Drašča, Požerje, Vražji vrtec, Smrekovec, Skalovec, Berišček, Solica, Požarišče, Milanov vrh in drugi hribi. Dober streljaj proti jugu stoji mejnik, ki loči Kranjsko od Hrvaške. Ljudje pripovedujejo, da je segal nekdaj tu debel zid iz jed-nega hriba v drugi nasprotni hrib. To zidovje imelo je v sredi velika vrata. Stari pradedje Babinopoljski, ki niso še poznali smrtonosnih pušk, doganjali so pred ta zid različno divjad. Pred durmi stali so možje z lesenimi bati in koli, dobro vedoč, da prihruje vsa zverjad k vratom. Tu so pobili stari očetje marsikatero žival. Na Vražjem vrtcu vrh hriba bil je po ljudskej pravljici zakopan dragocen zaklad, ki bi ga bilo moči le v temnej noči vzdigniti. A ker je hodil vrah vsako noč na omenjeni vrh plesat, ni si upal nihče po zaklad. Vas Babino polje šteje kakih 77 številk. Sredi dolge vasi stoji precej lična podžupnijska cerkev s tremi altarji. Skozi vas vodi stara cesta, ki gre skozi Babino polico na Stari trg. Župnijsko poslopje stoji že devet let zapuščeno. Oddaljeno je le-to poslopje od cerkve dokaj. Nasproti župnije, tik ceste je pritlična zidana šola, ki je bila dozidana lansko poletje. Na jesen II. oktobra leta 1888 otvorila se je bila šola slovesno. Prvi učitelj te šole, spisatelj teh vrstic je B. V LOGATCU. Izdalo „ Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega". 1889. BABINO POLJE / Z*.* C; *J, i* J-' j 4-*'r* *'• V* V 4’ Ako potujoč po novej cesti zapustiš zadnjo vas Starotrškega šolskega okraja, zastre se ti svet, da ne vidiš pred seboj druzega nego skalovje in pritlično drevje. Po precej strmej cesti voziš se blizo tri četrt ure skozi gozd, v kojem ugledaš le semtertja kako visoko — debelo drevo. Željno pričakuješ, da bi se ti svet odprl in bi zagledalo tvoje oko lepši prizor. Pa glej, kma-lo se ti želja izpolni! Odpre se ti svet in z veseljem zagledaš prostrano ravan — Babinopoljsko po- Schuller. Poprej podučevali so za silo tukajšnjo mladino cerkveni opravitelji Babinopoljske podžupni-je in pa upokojeni učitelj hrvaški J. Pibernik, ko ji je služboval več let v sosednej hrvaškej vasici Pre-zidu. Zasluga, da se je dozidala šola Babinopoljska, gre posebno bivšemu gospodu glavarju Logaškemu grofu Pace-ju. Za vsakdanjo šolo bilo je godnih godnih obiskujočih obiskujočih za ponavljavno šolo pa godnih godnih Ker na daleč okrog, razve n hrvaške vasi Prezida, ni nikakoršne vasi in je vas Babino polje krog in krog obdana s hribovi in griči, je duševno stanje tukajšnjega prebivalstva na precej nizkej stopnji. Babinopoljec, ko ji je vzrastel brez pouka, osamljen od vsakoršnje zveze, bil bi pač še bolj milovanja vreden, ko ne bi bil običaj, da za-puste skoraj vsi moški po zimi svojo domačo vas ter se razkrope kot težaki in tesarji po sosednej Hrvaškej, Ogrskej, da celo Ruskej zemlji. V tujini privadijo se popotovanja dokaj koristnega. V gmotnem oziru nahajajo se tu tudi marsikatere neprelike. Polje, dasi tudi imajoče dobre kemične sestavine, more se imenovati srednje rodovitno. Uzrok tej pičlej rodovitnosti iskati je mimo ne ravno umnega obdelovanja, zlasti v jako neugodnih meteorologičnih svojstvih krajevnih. Bližnji Snežnik, huda bur-ja, pomladanska in jesenska slana, mrzlo poletje so hudi nasprotniki tukajšnjemu poljedelstvu. Žito obredeva le slabo; koruza celo nič. ledino krompir in zelje reši kmetovalca v dobri letini siromaštva in bede. Tudi sadno drevje ne rodi dokaj. Sadjarstvo je sploh na jako nizkej stopnji, dasi tudi bi po mnenji spisatelja teh vrstic rodilo vsaj bolj pozno sadno drevje dober sad. Na jesen rad menjava Babinopoljec krompir za ovočje in si tako omogoči uživati žlahtni sad drevesni. Na drugo stran pa zasluži kmet Babinopolski deloma bivajoč v tujini, deloma trgovajoč z lesom in zaslužajoč z živino in vožnjo mar-sikak denar. Tudi živinoreja daje Babinopoljcu dokaj dohodkov. Pa ne samo neugodni podnebni odnošaji store življenje tu neprijetno. Vlada tu še druga nadloga — pomanjkanje vode. Ob strehah napeljani so žlebovi v primitivne vodnjake, kamor se nateka dežnica. Ob času suše in po zimi morajo si ljudje dovažati vodo zase in za živino iz bližnje že omenjene vasi Prezida. Pri vsej revščini in nezgodi je pa Babinopoljec veselega značaja, radodarnih rok in bujne domišljije. dečkov leta 1889 39, deklic leta 1889 33, dečkov leta 1889 38, deklic leta 1889 30; dečkov leta 1889 13, deklic leta 1889 16, Domoljubje, v ožjem pomenu ljube; zen do svoje domače vasice je pri Babinopoljcu dokaj razvito. Rad ti hvali svojo vas in svoje polje in o tacih prilikah mu ne manjka po-hvalnih besedij. Pomenljivo je tudi, da se nahaja v vsej vasi samo ka-cih 4—5 priimkov in da so si ljudje drug druzemu v sorodu. Pripovedujejo, da so se na Polje priselil6 kake tri rodbine iz Idrije, ter se tako s časom pomnožile, kar j6 precej verjetno. Bližnji gradič na holmcu male P0] stranske vasice Bukovica je da6 danes zapuščen in ima samo sv®; jega oskrbnika — logarja. Poprv bival je več let tu na gradu pe star grof, upokojeni častnik, ki. L pa po nezgodah ubožal, ter živ v malem gradiču jako samotar6 od milosrčnosti svojih bogatih ® rodnikov. Dandanes je gradič laS nina Čubranske grajske gospod®- A brestov ^Epobzornik lasilo delovne organizacije Geologi za izdajo novih zakonov S sprejetjem zakona o združenem delu so se nakazale potrebe tudi P° sprejetju mnogih drugih spremljajočih predpisov. Z njimi skušamo Pomagati pri urejanju vsakdanjih vprašanj, ki se pojavljajo v združenem 11 oelu in za katere sodimo, da morajo biti na sedanji stopnji razvoja naše it driJžbe enotno urejena. Na skupščini so bili sprejeti osnutki naslednjih e Podpisov: 2akon o delovnih razmerjih, zakon o referendumu in v drugih oblikah °sebnega izjavljanja, zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja 'P o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela in *akon o organu samoupravne delavske kontrole. NOVA ORGANIZIRANOST Zakon o ekonomskem poslovanju s tujino prinaša veliko novosti na Področju zunanjetrgovinskega prometa. Nov sistem bistveno drugače °Predeljuje položaj, vlogo in odgovornost združenega dela in republik. hunkcijo o razdeljevanju ustvarjenih deviz s prodajo blaga ali storitev y tujino bo novi zakon nalagal samoupravnim interesnim skupnostim. P v njih organizacije združenega dela uveljavljajo in opravljajo svoje pra-V|ce in odgovornosti v deviznem sistemu. Mednarodni lesni sejem v celovcu . Tudi letos je bil v avgustu tradicionalni lesni sejem v Celovcu. Sejem Je razdeljen v dva dela: prikaz pohištvenih izdelkov ter prikaz strojne 1 Opreme in orodja. V pohištvenem delu je bila razstavljena tudi naša Mojca. Posebnost lesnih sejmov v Avstriji .je tudi začasni prikaz in pro-7 Qaja gospodinjske opreme in gospodinjskih pripomočkov. n°va dejavnost v tovarni ivernih plošč . Septembra bo v Tovarni ivernih plošč stekla poskusna proizvodnja elementov z zaobljenimi robovi. Bistvo novega tehnološkega postopka je naslednje: ivernim ploščam, ki so predvidene za posamezne elemente, se - ®. Posebnim rezkarjem zaobli robove. Plošče se nato oblepi z laminati, kl se dajo naknadno oblikovati. Tako oblikovano pohištvo deluje bolj j estetsko in je prijetnejšega videza. Zaobljeni robovi so se najprej pojavili pri kuhinjskih delovnih ploščah, nato pa še pri drugih vrstah i Pohištva. pRihodnji razvoj trgovine V srednjeročnem razvojnem programu imata temeljna organizacija Trgo-; jUna Rakek in delovna organizacija Nanos Postojna za obdobje 1977 do 1980 predvideno izgradnjo večjega trgovskega objekta. Novi objekt naj 1 bil bogato založen z industrijskim blagom, predvsem z izdelki traj-i gJše vrednosti. Poleg industrijskega dela prodajalne bosta tudi večja udobnejša samopostrežna prodajalna ter restavracija. nova stružnica in brusilka v tovarni pohištva Martinjak maju so v Tovarni pohištva Martinjak dobili novo stružnico z bru-1 ko za okrogle elemente Genini. To sta dva samostojna stroja, ki ju P°v®zuje transportna veriga. Prvi stroj je stružnica Kafiro 90/AC, drugi P® brusilka LAR/90. Naročenih imajo tudi nekaj strojev, za katere pa 1 m Primanjkuje prostora. Letovanje otrok SIS za otroško varstvo je tudi v letošnjem letu organiziral etovanje naših otrok v jugoslovanskem družbeno-rekreacij-skem centru Puntižela pri Puli. Otroci so letovali v dveh izme-nah po 10 dni od 1. do 20. julija. ^ prvi izmeni je letovalo 49 ^lr°k v drugi pa 44, skupaj °rej 93. Starost otrok je bila 4 do 14 let. Za desetdnevno v to van j e je bilo potrebno pla-c‘lti 55.000 dinarjev v štirih 0 tokih. Nekaj otrok pa je legalo brezplačno. Z adaptaci-stavbe Istranke, ki smo jo Pravili skupaj z Ilirsko Bi-^tr*c° in Postojno v Puntiželi, tfno pridobili resnično lepo Možnost za letovanje naših ^ lok. Plaža resda ni idealna, vendar so bili otroci sreč- ni in veseli, saj je v tem jugo- k °vanskem otroškem centru j. ^krbljeno tako za zabavo in ^kreacij 0> kot za kulturne pri-pC ttve. Otroci, ki letujejo v untiželi so iz vseh krajev Ju-°slavije in se tukaj med se-°J spoznavajo. r ^°ram reči, da so se razmeji v tem centru v dveh letih ^stveno spremenile na bolje. , rejenosti centra, prehrani, blglen'. zdravniški službi, za-n^Vl. ttd., je bilo namenjeno ^Pumerno več pozornosti kot Ij °-lSnja leta. Letos nismo ime-^ nobene poškodbe in vsi otro-s° se vrnili zdravi domov. Pohvaliti moram tudi delo vzgojiteljev in vaditeljev, ki so se ves čas ukvarjali z otroci. Več kot petnajst otrok se je naučilo plavati. V okvru centra je bil organiziran plavalni maraton, katerega smo se udeležili tudi mi. Naši otroci so sodelovali v vseh kulturnih in športnih dejavnostih, ki jih je organiziral center. Otroci so imeli torej zanimivo in pestro letovanje. Načrtujemo, da se bo naslednje leto letovanja v Puntiželi udeležilo še večje število otrok — okoli 120. Letos sta stroške organizacije, prevoza, plačilo vaditeljem itd. krili te-lesnokulturna skupnost in kulturna skupnost. Večji delež financiranja pa je odpadel na otroško varstvo. Zato želimo za naslednje leto pritegniti k financiranju kolonije še druge interesne skupnosti, delovne organizacije in vse tiste, ki želijo združiti in uskladiti interese tako, da bi bili stroški letovanja otrok za starše čim manjši. F. Turšič Program Rubin Dolga in trnova pot je bila pot, da se je zamisel za program Rubin spremenila v izdelek. Program Rubin smo v pričakovanju na dober odziv trga predstavili na lanskem beograjskem salonu pohištva. Res je bilo zanimanje zanj veliko in s tem so bila izpolnjena tudi naša pričakovanja. Takoj po sejmu smo se lotili realizacije serije in trud vseh, ki so sodelovali, se je obrestoval: serija je pripravljena, v tisku je prospekt, tudi reklamna akcija je stekla, skratka, pripravljeni smo za agresiven nastop na tržišču. Kakšen pa je ta naš program? Mislim, da se kar precej razlikuje od ostalega pohištva za opremo dnevnih sob. Program je sicer sestavljiv, vendar je to namenski program, ki bo služil izključno opremljanju dnevnih sob. Zakaj namenski? V svetu že nekaj časa težijo za tem, da se prehaja s klasičnih sestavljivih programov za opremljanje vseh prostorov na individualne namenske programe, če hočemo slediti evropskim tokovom, moramo počasi (a ne prepočasi) tudi mi spremeniti svoje poglede na opremljanje bivalnega prostora. Naša stanovanja postajajo čedalje manjša, pohištvo vse dražje in tako pri izbiri pohištva dobro premislimo, kaj bomo kupili. Naš klasični kupec zahteva v svojem regalu prostor za televizijski sprejemnik, bar, vit- rino in garderobno omaro. Zanimivi in nekoliko drugačni sta pri Rubinu vitrina in garderobna omara. Vitrino smo izdelali v dveh izvedbah, in sicer klasično in samosvoje oblikovano prirezano vitrino. Vitrina postaja tako kot nekoč osrednji element pri vsaki postavitvi pohištva. Garderobne omare po naših stanovanjih često kazijo podobo dnevnih sob. Da sem ugodil želji trga, sem razvil plitko garderobno omaro, globoko 400 mm in visoko 1350 milimetrov. Program zajema tudi garderobno omaro klasičnih dimenzij. Omarice se med seboj spajajo horizontalno in vertikalno tako, da je drsenje omaric onemogočeno. Omarice smo razdelili na dva širinska modula: 450 mm in 900 mm, ter na tri višinske module, 450 mm, 900 mm in 1350 mm. Samo velika garderobna omara je visoka 1800 milimetrov. Samostojne police se pritrjujejo neposredno v zid. Program je obogaten z masivnim lesom, ki zmanjšuje človekovo odtujenost od naravnih materialov. V ta namen so uporabljeni tudi naravni plemeniti furnirji. Zaenkrat smo izdelali serijo v tem-norjavem tonu in inačico z belimi sprednjimi ploskvami, pripravljamo pa popolnoma belo izvedbo. Upam, da se bo izdelek uveljavil na tržišču in da naš trud ni bil zaman. A. Vivod VEČJI PRISPEVEK ZA TOPLI OBROK Od 1. avgusta 1987 dalje bodo delavci Bresta za vsak topli obrok prispevali po 80 dinarjev, kar je 40 dinarjev več kot doslej. Razlogi za višjo ceno so predvsem čedalje dražji prehrambeni artikli, večji režijski stroški in izpad dohodka, ki je že konec leta 1986 znašal 19,5 milijona dinarjev. 6. letne igre Sozda Slovenijales v Cerknici V soboto, 12. septembra bodo potekale že šeste letne igre delavcev Sozda Slovenijales proizvodnja in trgovina. Organizacijo teh iger je letos prevzela DO Brest — jubilant, ki slavi 40-letnico obstoja. Ideja o organiziranju letnih iger sozda je oživela zlasti po ukinitvi lesariad, na katerih so se zbirali lesarji in gozdarji iz vse Slovenije neodvisno od poslovnih grupacij. Porodila se je iz zavesti, da bo razvoj sozda uspešnejši in iskanje novih poti lažje, če nas bodo poleg poslovnih združevale tudi tovariške in celo prijateljske vezi. Tako potekajo vsakoletno poleg letnih tudi zimske igre in mladinska srečanja. Kljub vidni skromnosti, ki se kaže v zmanjševanju ali celo ukinjanju nekaterih sprva predvidenih aktivnosti v programu praznovanj ob jubileju, je potrebno poudariti, da tudi z organizacijo te prireditve ne gre za razmetavanje denarja. Igre so zastavljene tako, da se samofinancirajo s Startnino, to je s prispevkom vseh sodelujočih ekip. Preostala potrebna sredstva bomo pridobili z izdajo posebnega biltena s propagandnimi oglasi, ki bo izšel pred igrami. V organizacijskem smislu predstavljajo igre veliko obveznost, še zlasti zaradi pomanjkanja objektov pa tudi strokovnih in amaterskih kadrov na področju telesne kulture v naši občini, zato bomo storili vse, da bodo igre potekale na nivoju, kakršnega se od največje članice sozda tudi pričakuje. Za igre se je prijavilo 17 delovnih organizacij članic sozda s skupno 111 ekipami v osmih moških in petih ženskih športnih disciplinah, v katerih bo skupno nastopilo preko 600 športnikov. Program iger za 12. september 1987: ob 7.30 prihod ekip v Cerknico, ob 8.00 povorka vseh sodelujočih od Bresta do otvoritvenega prostora pred osnovno šolo. V primeru slabega vremena bo povorka odpadla, otvoritev pa bo v telovadnici, ob 8.15 otvoritev iger, ob 8.30 pričetek predtekmovanj, ob 17.30 zaključek tekmovanj, ob 18. uri zaključna prireditev. PROSTORSKA UREJENOST NAŠE OBČINE (nandaljevanje s 5. strani) V letu 1984 sprejeta nova zakonodaja za področje urejanja prostora narekuje izdelavo celotne planske in izvedbene dokumentacije do leta 1990, kar pomeni znatna finančna sredstva. Zato in tudi zaradi časovnih omejitev prihaja do problemov, kar občuti tudi vsak posameznik, ko želi graditi. M. Urbas Tekmovališča : 1. kegljanje — ženske: na kegljišču hotela Šport v Postojni, 2. kegljanje — moški: na kegljišču Bresta, 3. namizni tenis — moški in ženske: v telovadnici na Rakeku, 4. odbojka — moški: v telovadnici OŠ Cerknica, 5. košarka — moški: na asfaltnih igriščah pred OŠ Cerknica, 6. streljanje — moški in ženske: na tribuni telovadnice v Cerknici, 7. šah — moški in ženske: v avli OŠ Cerknica, 8. balinanje — moški: na baliniščih pri Brestu, 9. mali nogomet — moški: prva skupina na travnatem igrišču pred OŠ Cerknica, ostale tri skupine pa na igriščih v Starem trgu, 10. odbojka — ženske: v telovadnici OŠ Stari trg. Vsa popoldanska finalna tekmovanja bodo na navedenih objektih, zaključni del v malem nogometu pa bo pred OŠ Cerknica. Po predvidevanjih se bodo najdaljša tekmovanja končala ob 18. uri. Ob tem času se bo pričel tudi zaključni del s kul-turno-zabavnim programom m razglasitvijo rezultatov. Če bo vreme lepo, bo to pred OŠ Cerknica, v primeru slabega vremena pa v restavraciji Nanos nad blagovnico v Cerknici, ki bo za tako veliko športno družino sicer nekoliko tesna — pa vendar še edina zadovoljiva. Od nastopa športnih ekip in skupne Brestove ekipe pričakujemo seveda veliko uspehov — še zlasti, ker so nas tudi doslej na ten prireditvah Brestove! venomer razveseljevali. Na dosedanjih petih igrah je Brest kar štirikrat dosegel prvo mesto in enkrat tretje mesto v skupni uvrstitvi. Kot da ti rezultati želijo opozoriti kolektiv Bresta, da se da z veliko volje in zagnanosti poleg šport- nih rezultatov ne nazadnje doseči tudi boljše poslovne rezultate, zlasti v času, ko nam ne gre tako kot bi želeli. Omeniti pa moramo še novost letošnje prireditve. Igre namreč nameravamo popestriti s kulturnimi aktivnostmi, kar naj bi bila vzpodbuda, da se bodo že naslednje igre preimenovale v dan športa in kulture Sozda Slovenijales. V ta namen organiziramo prvič prodajno razstavo del likovnih amaterjev iz vrst članic Sozda Slovenijales v Salonu pohištva v Cerknici. Razstavo bomo odprli ob 9.30. Zatem bomo goste razstave prepeljali na grad Snežnik, kjer si bodo lahko ogledali urejeno polharsko zbirko. Naj si ob koncu napovedi vsi skupaj zaželimo 12. septembra lepo vreme, da bi si delavci Bresta in ostali občani lahko množično ogledali tekmovanja ter se skupaj poveselili z zlitjem prijetnih občutkov gledalcev, tekmovalcev in organizatorjev po uspešno opravljenem delu. I. Štefan Taborniške LETNI TABOR ODREDA JEZERSKA ŠČUKA CERKNICA PODBELA 87 Letos smo cerkniške ščuke taborile v dveh izmenah. Starejši taborniki smo proti Pod-beli odrinili že 24. julija. Postavili smo si šotore, uredili tabor in se pripravili na prihod naših najmlajših. Zaradi slabega vremena smo morali odhod prve izmene prestaviti za dva dni, tako da so naši murni, medvedki in čebelice prišli v Breginjski kot šele konec julija. V tej izmeni je taborilo 45 članov naše organizacije. Razdeljeni smo bili v pet vodov, ki jih je vodilo pomlajeno vodstvo tabora. Program smo prilagodili vremenskim pogojem, kajti deževalo je kar vseh osem dni. Tako smo si ogledali okolico, spoznali smo se z domačini, eden od vodov je odšel na izlet na Kobariški Stol, uredili smo si vodove kotičke, tiskali... Začeli smo spoznavati taborniške veščine, tako veščino partizanskega kurirja, ribiča, kuharja, kmetovalca in poznavalca ognjev. V Stari vasi smo obiskali vojašnico in se pomerili z vojaki TOZD Žagalnica — sortiranje surovine. Filmi v septembru 3. 9. ob 18. in 20. uri — italijanski akcijski film BOMBA? DER. 4. 9. ob 18. uri in 6. 9. ob 20. uri — ameriški pustolovski fill DAKOTA HARRIS. 5. 9. ob 20. uri in 6. 9. ob 16. uri — ameriška komedij' DIRKA CANNONBALL, II. del. 7. 9. ob 18. uri — ameriški mladinski film NEVIDNI VOZNI# 10. 9. ob 18. in 20. uri — italijanski akcijski film NOVI BAB BARI. 12. 9. ob 20. uri in 13. 9. ob 16. uri — ameriška komedij1 TRAPASTA DETEKTIVA. 13. 9. ob 20. uri — ameriški film KRONIČNI SAMOMORILEC 14. 9. ob 20. uri — jugoslovanska kriminalka ŠEST ŽRTEV. 17. 9. ob 18. in 20. uri — ameriški akcijski film CYBORG. 18. 9. ob 20. uri — ameriška kriminalka GOLA KLETKA. 19. 9. ob 20. uri in 20. 9. ob 16. uri — italijanski akcijski filtf ODHOD BOJEVNIKA IZ BRONXA. 20. 9. ob 20. uri — ameriška drama ANGEL ALI PROST? TUTKA. 24. 9. ob 20. uri — ameriška komedija-grozljivka MOJ SOSED JE VAMPIR. 26. 9. ob 20. uri in 27. 9. ob 16. uri — ameriški akcijski filtf1 ŠAKALI — Ameriška pravica. 27. 9. ob 20. uri — angleška kriminalka BASKERVILLSKI PES 28. 9. ob 20. uri — francoski novice o raznih disciplinah. Natisnili smo si skupne razglednice, našitke in podobe na majicah. Novost na tem taboru je bil Nori dan: ves dan so se dogajale smešne narobe reči. S prvo izmeno smo pokazali, da smo pravi taborniki: osem deževnih dni smo preživeli pod platneno streho, vendar smo se imeli prav tako lepo kot naši vrstniki na morju. Druga izmena se je že na začetku izkazala kot silno resna, saj je sedem kolesarjev prišlo v 120 km oddaljeno Pod-belo kar s svojimi kolesi. Ostalih 48 se je pripeljalo z avtobusom. Že prve dni smo začeli s spoznavanjem okolice, odšli smo na bivakiranje, organizirali smo celodnevne izlete, spoznali smo se z domačimi in njihovimi navadami, sodelovali smo s sosednjimi tabori. V Podbeli so tačas taborili že taborniki iz Nove Gorice in iz Črnuč. Spoprijateljili smo se na športnih igrah, šaljivem tekmovanju in tabornem ognju, ki je gorel pozno v noč. Osrednja veščina v tej izmeni je bila veščina partizanskega kurirja. To je pomenilo 24 ur samote, 24 ur tišine, 24 ur lakote in druge podobne naloge. To veščino je obvladala kar dobra polovica vseh tabornikov. Delovno vzdušje se je nadaljevalo s »pomočjo« lepega vremena. Starejši smo odšli na planinske izlete na Stol in Krn. Dve skupini kolesarjev sta si ogledali italijanski Čedad, nakupili smo polne nahrbtnike kave. Delali smo v tiskarni in imeli obiske. Taborniški krst in ohcet sta ostali poslastici za zadnjo noč... S tabora smo se odpravili z željo, da se v te lepe kraje še vrnemo, saj smo se tu naučili veliko koristnega. Tudi od Iju- erotični film NAJSTNICA. di, ki so nam vedno priskočil' na pomoč. Vodstvu in vodnikom gre z3' hvala, da so z vzorno organi' zacijo izpeljali taborjenje st o-glave množice tabornikov, ka'" je vsekakor velika delovna preizkušnja. DRUGE AKCIJE 5. septembra grejo TT-ji na področni mnogoboj, ki bo v Kuteževem pri Ilirski Bistrici' Tu se bodo pomerile vse prvo-uvrščene ekipe z občinski# mnogobojev. Vod Grizli bo konec septeiU' bra odšel na Vesela srečanja MČ, kar je nagrada za uspešno celoletno delo v odredu. OJŠ Cerknica BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknici n. sol. o Ureja uredniški odbor: Srečo DROBNIČ' Vili FRIM, Franc GORNIK, Viktor JER