CELJSKI TEDNIK
LETO III.
4. 11. 1950
Štev. 44
CELJE
GLASILO OSVOBODILNE  FRONTE  OKRAJEV  CELJE-MESTO, CELJE-OKOLICA IJJ SOSTANJ
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 3 din
ZAKLJUČNI GOVOR ČLANA POLITBIROJA CK KPS
TOVARIŠA SERGEJA KRAIGHERJA
Pri izgraditvi naše domovine se opiramo
te na naše lastne sile
Po temeljiti diskusiji se opaža, da
so naše partijske organizacije dosegle
uspeh, ker se disikutira samostojno, ne
več na napisanih listkih, kakor je bilo
to v začetku navada. Samostojnost je
tem bolj na mestu, ker se danes tudi
pri naš,: izgradnji domovine opiramo
le na naše lastne sile. Samostojnost je
napredek v celotnem družbenem živ-
ljenju. Sedaj, ko smo se otresli šablone
Po ZS, ko gradimo naše člane je tem-
bolj potrebna samostojnost. — Nedo-
stabki, ki so se pokazali in so do se-
daj zavirali delo posameznih organiza-
cij pa bi bili naslednji. Premajhna je
kritičnost do lastnega dela. Odgovor-
nost obvez, ki smo jih prevzeli in tudi
za tiste naloge, ki jih še nismo izvršili.
Naloga vseh delegatov je, d^ia svojih
delovnih sestankih bolj kmPčno pre-
gledajo zakaj ni bilo boljših uspehov
kakor do sedaj, zakaj niso izvršili
na''o?e, katera se je postavila pred njih.
Nujno je, da na delovnih sestankih
pregledamo, ako so vsi sklepi izvršeni
in če niso kritično pregledani zakaj
niso izvršeni. Da pairtijci niso izvršili
svojih* obveznosti, niso osamljeni pri-
meri. Smatramo na primer, da našo
borbo na vasi nismo dovolj no izvedli,
kajti bil je premajhen čut odgovorno-
sti članu poverjene mu naloge. Cut od-
govornosti moramo vcepiti vsakemu
partijcu ter voditi o posameznikih ra-
čuna o njihovem delu. Ako ne zaleže
niti strogi opomin, tedaj takega člana
izključimo iz Partije, kajti od samih
številk Partija ne bo opravila svojega
ogromnega dela. Izključi,tev iz Partije
pa lahko prizadene tudi tako, da bo do-
tični res spregledal in se v tem po-
gledu poboljšal in se ga kot takega
lahko ponovno sprejme v Partijo. —
Zato se na podlagi gornjega vprašamo,
zakaj je čut odgovornosti tako važen?
Zato, ker je naša borba za izgraditev
socializma težka borba, ki zahteva
ogromnega premagovanja in ogromne
napore.
NAŠI KLO MORAJO POSTATI RES ORGANI NAŠE LJUDSKE OBLASTI
Očistiti moramo vse nekoristne ele-
mente iz KLO ter voditi borbo za iz-
graditev naše socialisffčne oblasti. Vsa-
ka osnovna partijska organizacija mora
imeti evidenco o svojem KLO, kako on
deluje kako on služi našemu ljudstvu.
Poostriti moramo borbo poroti špeku-
lantom na vasi, proti kuilalkom, ki od-
tegujejo našemu delovnemu človeku
najnujnejše, ko prikrivajo zaloge živil
ter se odtegnejo obvezni oddaji. Naše
partijske organizacije morajo biti sa-
moiniciativne, samozavestne in imeti
morajo globok čut odgovornosti nalo-
ge partijca.
BORBA PROTI ŠPEKULACIJI, POSEBNO NA VASI, VAŽNA NALOGA
ČLANOV KOMUNISTIČNE PARTIJE
To pa bomo dosegli le z ideološko
vzgojo in s političnim študijem. V tej
zadevi moramo napraviti dokončno
prelomnico ter v tem pogledu izbolj-
šati vse naše delo. Mnoge partijske or-
ganizacije niso na svojih delovnih se-
stankih rapravl j ale o tem. Zato mora-
mo odslej posvečati temu največjo
pažnjo. — Kar se tiče obvezne oddaje
na vasi smo ugotovili, da je vaš OLO
najslabši v odkupu. To ravno izhaja
i'z tega. ker se ni vodila borba proti
špekulaciji. Zato še enkrat, nujno je
treba napraviti temu prelomnico ter
vse špekulante na vasi in drugje pri-
javiti našim organom oblasti, t. j. no-
tranjemu odseku, javnemu tožiilstvu
in sodiščem.
VPRAŠANJE ZVEZE MED DELAVCI IN KMETI JE ŠE VEDNO
TRGOVINA MENJAVE BLAGA
Stremeti moramo za tem, da bo naše
kmečko prebivalstvo čim več nudilo
našim delavcem tudi v svobodni trgovi-
ni, v tovarnah pa borno povečali pro-
i.zvodnjo."Naše kmete moramo prevzgo-
jiti v borbi proti špekulaciji, vse naše
odbore pa prevzgoj iti, da bodo postali
res organi prave socialistične oblasti.
Partijske organizacije morajo na svojih
sestankih obravnavati vse te probleme,
ki pa zahtevajo od naših partijcev iz-
redno mnogo požrtvovalnosti, samo-
premagovanja, na drugi strani pa bomo
s tem pridobivali naše ljudi. Naloga v
zadrugah je tudi, da med svojimi ljud-
mi odkriva vsa špekulantska nagnje-
nja oziroma že izvršeno špekulacijo.
Naloga naših zadrug je tudi ta, da bo-
do naše ekonomije dale boljše pro-
dukte ter da bomo odkup dosledno iz-
vedli. Zadrugo, kakor že rečeno, pa
moramo očistiti špekulantov. Na svo-
bodnem trgu moramo preprečiti navi-.
Janje cen.
Tov. Kraigher se je nadalje dotak-
nil vprašanja dela partijcev po naših
tovarnah ter naglasih da se tudi indu-
strijske celice morajo boriti proti špe-
kulaciji. — V delavskih vrstah se zdi,
da je premalo zanimanja in razlage o
pomenu delavskih svetov. V naših to-
varnah moramo ravno tako voditi vzgo-
jo za preobrazbo naših polproletarcev,
dvigniti njihovo samozavest ter tudi
na tem mestu voditi borbo proti špeku-
laciji. Ta važna pridobitev delavskih
svetov mora tudi prevzgoj itd naše de-
lavce, jim nuditi iniciativo samostoj-
nosti upravljanja, jih vzgojiti v prave
zavedne člane socialistične družbe. Iz
tega sledi tudi ,da morajo imeti nujno
povezavo vse industrijske in vaške ce-
lice, da s skupno borbo zatrejo špeku-
lantske namene posameznih kmetov na
vasi, pa tudi v tovarnah. Dotaknil se
je še volitev v OF odbore, da naj naši
partijci zastavijo vse sile, da bodo ti
naši odbori res izraz našega razglab-
ljanja socialistične demokracije, kar
naj si vzamemo kot osnovno nalogo
za sprovedbo in vzpostavitev resničnih
in pravih prevzgoj enih ljudi v te od-
bore.
Velike obveznosti Šoštanjčanov na čast 10. obletnici OF
Obveznosti in tekmovalni načrti, ki
jih sprejemajo delovni kolektivi šo-
štanjskega okraja, kažejo, da hočejo
člani OF v okraju dostojno dočakati
deseto obletnico Osvobodilne fronte
V ta namen so že sprejeli številne ob-
veznosti v posameznih kolektivih in
jih tudi že uresničujejo. Tako so člani
OF Velenje obljubili, da bodo do oblet-
nice dokončno dogradili svoj zadružni
dom, ki je bil v surovem stanju dogra-
jen že leta 1948. Od tedaj so dela na
na domu zaspala. Danes so dela na
njem ponovno v polnem teku; vsako
nedeljo se zbero frontovci, ki s prosto-
voljnim delom uresničujejo svoj sklep.
Zadružni dom dobiva iz dneva v dan
popolnejšo obliko. Njihovemu zgledu
so sledili tudi frontovci iz Gorenje va-
si. Tudi njih dom je zadnja leta »sa-
meval« v stanju, kakršnem so ga zapu-
stili leta 1948. Tokrat pa so Gorenjča-
ni sklenili, da bodo v dograjenem do-
mu proslavili deseto obletnico ustano-
vitve OF Slovenije.
V okviru svojih obveznosti šestme-
sečnega tekmovanja na čast OF so v
Velikem vrhu pri šmartnem . ob Paki
pričeli z gradnjo ceste, ki bo njihovo
vas vezala s Šmartnem ob Paki. Cesta
bo dolga f|ri kilometre. Ta dela, s kate-
mi so že pričeli, bodo od frontovcev
zahtevala velikega napora. Teren po
katerem bo vodila cesta je na območju
enega kilometra izredno težaven. Pre-
bijati se bodo morali skozi žive skale.
Frontovci v Solčavi pa so med drugimi
obveznostmi sklenili, da jim mora v
njihovi vasi do dneva 9esete obletnice
OF zasvetiti elektrika. Sedaj so že
pridno pri delu in že uresničujejo
svojo obljubo. Opravili so že okoli 1000
prostovoljnih delovnih ur pri elektri-
fikaciji svoje vasi. S prostovoljnim
delom opravljajo vsa dela pri postav-
ljanju prostih vodov.
Kolektiv Gradisa v Šoštanju bo do
27. aprila 1951 dogradil dva stanovanj-
ska bloka za 56 stanovanj. Renovirali
bodo stanovanjski blok elektrarne in
opravili vsa zemeljska dela na indu-
strijskem tiru Šoštanj-Novi jašek, ki
bo dolg 5 km. Živahno je delo na pri-
pravah za obletnico OF pri gozni ma-
nipulaciji Gornji grad — LIP Nazarje.
Delovni kolektiv je napovedal tekmo-
vanje vsem gozdnim manipulacijam na
.področju LIP Nazarje, katera žičnica
"bo v času' šestmesečnega tekmovanja
prevozila več lesa iz gozdov do ka-
mionskih cest. Kolektiv gozdne mani-
pulacije Gornji grad bo delal šest me-
secev; vsak mesec po eno nedeljo, kot
ob delavnikih, vendar brezplačno. Mi-
nuli dve nedelji so že delali in opravili
preko 2800 prostovoljnih delovnih ur.
Tudi velenjski rudarji ne drže križem
rok. Sprejeli so tekmovalni načrt, ki
obsega^ 18 glavnih točk, ki so razde-
ljene še na podgrupe. Med drugimi
l)odo mesečne plane presegali vsaj za
1 odstotek, ustanovili bodo tudi mla-
dinske brigade, število brigad v pod-
jetju pa dvignili za 100 odstotkov; pol-
no lastno ceno za leto 1950 bodo do-
segli 100 odstotno. V čast tekmovanja
bodo opravili 11.000 prostovoljnih de-
lovnih ur na lastnem obratu, kolonijah
in vaseh. Preko plana bodo nal«)pali
1.500 ton premoga. Tekmovalni načrt so
si napravili tudi na kultrtrno-prosvet-
nem polju. Tudi usnjarji šoštanjske
iisnjarne so sklenili, da bodo v času
tekmovanja mesečne plane dosegli in
jih tudi presegali. Plan za mesec okto-
ber so dosegli s 117 odstotki.
V tem je prikazan le del obveznost*
in velikega tekmovalnega poleta, ki se
je razvil v šoštanjskem okraju. Številni
kolektivi in vaški frontni odbori pa še
vedno sprejemajo nove obveznosti in
tekmovalne napovedi in s tem izražajo
predanost in zaupanje v Osvobodilno
fronto in svojo Partijo.
Pri mnogih partijskih organizacijah
vlada brezperspektivnost za nadaljnji razvoj vasi
v nadaljevanju svojega poročila se
je tovariš Petelin dotaknil tudi vpra-
šanja našega zadružništva. Graditev so-
cializma na vaseh zaostaja za uspehi te
graditve v mestih, predvsem v indu-
striji. Partijske organizacije niso našle
povsod oblik in načina, kako bi priteg-
nile čim večje število ljudi k reševanju
teh vprašanj. Borba zoper špekulacijo,
skrb za pravilno potekanje odkupnih
akcij davčnih obveznosti, proste trgo-
vine, je prav tako pomanjkljiva kakor
razvijanje lokalne, obrtne in industrij-
ske dejavnosti. Ugotovljeno je, da so
naloge bile uspešno izvedene le tam.
kjer niso odlašali. Že lanska konferen-
ca je pokazala, da smo na področju
zadružništva precej naredili. V okraju
danes obstoja 16 kmečko delavnih za-
drug z 186 gospodarstvi in 829 družin-
skimi člani, od katerih je za delo spo-
sobnih 332. Od tega odpade na Savinj-
ski okoliš 9 zadrug, a na ostale predele
17.  skupno imajo 2170ha zemlje, ali
lj9i%  celokupne površine v okraiju.
Celotni zadružni sektor vštevši zadruž-
ne ekonomije poseduje 3144 ha zemlje.
Odstotek razmerja med sektorji je sle-
deč: Zadružni sektor 2,7%, državni 10%
in privatni 87,3%. Primerjave dokazu-
jejo, da je zadružni sektor razmero-
ma zelo majhen in je bilo potrebno
dajati kar se največ da pomoči že ob-
stoječim zadrugam. Toda kaj sedaj? V
mnogih partijiskih organizacijah manj-
ka perspektive za nadaljnje delo po
vprašanju zadružništva. Ta pomanjklji-
vost izhaja iz sledečih vzrokov. Pre-
malo politično vzgojenega dela je med
zadružniki. Delo v zadrugah je zavoljo
brezbrižnosti  nekaterih partijskih or-
ganizacij napredovalo po svoje, mimo
upravnih odborov,  brez koHektiJvnega
sklepanja itd. Odnosi so bili ponekod
slabi, ohišnice so postajale težišče dela
zadružnikov, zadružna zemlja je bila
ponekod zanemarjena če že ne neob-
delana. Partijske organizacije niso zna-
le razviti pravega odnosa do zadružne
imovine, da celo špekulacije zadružni-
kov, bivših velikih kmetov, so prezrle.
Ponekod je nastalo trenje med starimi
in novimi zadružniki, drugod je prišlo
do razdeljevanja med bivšimi gospo-
darji in njihovimi nekdanjimi služab-
niki, ki še vedno delafb na ohišnicah
svojih nekdanjih gospodarjev. Poleg te-
ga se zgodi, da morajo dajati sterilne
dni za gospodinjo, ki jim kuha hrano.
Položaj takega zadružnika je vsekakor
zelo slab. Konkretno imajo take pri-
mere v Ar ji vasi. Partijske organizaci-
je so o tem razpravljale, vendar ne
dovolj odločno kakšni načini dela bi
privedli do odstranitve teh napak. Kar
se tiče odnosa do obveznosti do države
izpolnjujejo svojo dolžnost le nekatere
zadruge kot, Marof, Ar j a vas, Vransko
in Št. Peter. Na primerih teh dobrih
zadrug vidimo, da bi privatni kmetje
lahko dali več pridelkov skupnosti, če
ne bi mnogi od njih špekulirali z viso-
kimi cenami. Zadruge bodo na primer
letos dale državi 30 vagonov krompirja,
kar znaša 34% okrajnega plana. Kme-
tijske zadruge nosijo okoli 10% odkupa
v vsem okraju. Na privatnih posestvih
je 2290 ha posajenih površin s krom-
pirjem, kmečke delovne zadruge pa so
ga posadile le na 69 ha.
Zadružna krompirišča znašajo le tri
odstotke v primeru z ogromnimi po-
vršinami krompirišč privatnega sektor-
ja, to se pravi, da bodo oddali ne-.
primerno več. Odkupni plan predvide-
va 4348 kg krompirja od ha z zadruž-
nih njiv, medtem ko plan za privatne
kmefe predvideva le 1091 kg od ha, to
se pravi, da bodo zadružniki dali 298
odstotkov krompirja od ha več kot za-
sebniki.
Vpogledu oddaje je najboljša kmečka
zadruga v Marofu, ki je živinorejski
plan že dosegla in ga bo verjetno pre-
segla za 20 odstotkov, plan pitancev
bo izpolnila do novembra, medtem ko
bo plan oddaje mleka in krompirja
celo presegla. Kljub temu bodo za-
družniki na Marofu imeli dovolj pri-
delkov za lastno uporabo. '
Na uspeh zadružne proizvodnje vpli-
va seveda tudi pomanjkanje delovne
sile. V Arji vasi manjka na primer
najmanj 29 za delo sposobnih moči, da
bi lahko vso zemljo pravočasno in v
redu obdelali. Tudi tu je naloga par-
tijskih organizacij, da v takih sluča-
jih še povečajo aktivnost in pridobijo
nove zadružnike.
Okrajni komitet in vse partijske or-
ganizacije bodo morale v bodoče vpra-
šanju zadružništva posvetiti več po-
zornosti, nuditi vso politično in orga-
nizacijsko pomoč.
Glede na ostala gospodarska vpra-
šanja so partijske organizacije dosegle
tudi lepe uspehe.
V SOBOTO 21. OKTOBRA 1950 SE JE V VELIKI DVORANI NAROD-
NEGA DOMA VRŠILA TRETJA PARTIJSKA KONFERENCA OKRAJA
CELJE-OKOLICA
Delegati so v svoji sredini navdušeno
pozdravili prihod člana politbiroja CK
KPS, tovariša Sergeja Krajgherja, na-
dalje tov. Grgiča zastopnika Oblast-
nega komiteja ljubljanske oblasti, se-
krelarja Mestnega komiteja v Celju
tovariša Lojzeta Trpina, kakor tudi
člane dotedanjega Okrajnega komiteja
s tovarišem Petelinom na čelu, ki je
pozdravil vse goste in delegate z že-
ljo, da bi konferenca na osnovi po-
ročil in diskusije iziboljšala delovanje v
partijskih vrstah.
Po izvolitvi delovnega predsedstva, so
delegati eno dušno sprejeli predlagani
dnevni red, nakar je tovariš Petelin,
sekretar Okrajnega komiteja podal po-
litično poročilo.
Partijske organizacije v celjski okolici so se zavedale
svojiih nalog
y svojem obširnem poročilu se je to-
variš sekretar prvenstveno dotaknil
mednarodnega političnega položaja, a s
tem v zvezi politike naše Partije v
mednarodnih odnosih, o težki borbi na-
še Partije za izgradnjo socializma, ki jo
pod Titovim vodstvom premagujejo na-
ši narodi vsem težavam in obrekova-
nju, ki ga -l^odi Moskva, navkljub.
S ipodročja splošne politične situa-
cije je tov. Petelin v svojem poročilu
navedel tudi uspehe in nepravilnosti
pri delu osnovnih partijskih organiza-
cij v okraju.
Partijske organizacije v okraju so se
v glavnen) zavedale svojih nalog. To
je vplivalo na politično situacijo v
okraju, ki je ponekod bila slabša, dru-
god zopet dobra, kakor so pač partij-
ske organizacije reševale svoje naloge.
Največja napaka je bila ta, da osnovne
partijske organizacije niso znale pri-
tegniti ljudi k izvrševanju važnih na-
log, niso znale izkoristiti vseh oblik
dela, da bi dovolj močno in pestro do-
kazovale ljudem nujno potrebo, da si z
lastnimi silami zgradimo lepšo bodoč-
nost. Večkrat so jih prehiteli reakcio-
narni elementi, ki so si znali poma-
gati z raznimi napakami, ki smo jih
storili. V našem okraju, ki je pretežno
kmečkega značaja, se je kljub temu po-
litična situacija v delavskih centrih
lepše razvijala, kot na vaseh. Delavci v
industriji presegajo svoje proizvodne
načrte, medtem ko dolžnost do skup-
nosti na vasi šepa. Osnovne partijske
organizacije po vaseh prerade tarnajo,
češ, da je odkupni plan od okrajnega
ljudskega odbora previsok.
Vendar beležijo partijske organiza-
cije v okraju, od zadnje konference sem
več značajnih uspehov. Omeniti je tre-
ba predvsem dvoje volitev v tem času;
volitve v ljudske odbore in volitve v
Zvezno skupščino. Vsekakor tudi pri
teh volitvah uspeh ni/feil popoln. V
krajih, kjer so se pustili člani Partije
prekositi s strani preostalih kapitali-
stičnih elementov in protiljudske du-
hovščine, je uspevala nasprotna pro-
paganda za črno številko, to se pravi.
za čim manjšo udeležbo pri volitvah.
Vendar je odstotek neCideležbe in gla-
sov v črno skrinjico bil zelo majhen.
Pri volitvah v krajevne ljudske odbore
se je v okraju udeležilo 98 in pol od-
stotka volivcev, med temi pa je bilo le
3,1% tistih, ki so dali svoj glas za re-
akcijo. Pri volitvah v Zvezno skup-
ščino je prišlo na volitve 85% volivcev,
ki so spustili kroglice v skrinjice z i-
meni kandidatov Osvobodilne fronte.
Najslabši uspeh volitev in najslabše
priprave beležimo iz kozjanskega pre-
dela. Od tam je izšlo tudi največ pro-
tiljudskih parol. Kdor ne pozna raz-
mer, bi težko verjel, da je ravno ko-
zjanski sektor med najslabšimi, saj je
bil med vojno najbolj razgiban. Toda
takrat je tam aktivističnft delovanje
zavzemalo širok razmah, sedaj po o-
svoboditvi pa je premalo dela med te-
mi ljudmi, posebno delo tamkajšnjih
partijskih ol"ganizacij je preveč ločeno
od množic.
Izredno velika politična manifestacija
je bila letos drugo vpisovanje ljud-
skega pcsojila. Na to nalogo so se par-
tijske organizacije dobro pripravile, po-
sebno v delovnih kolektivih in usta-
novah, medtem ko na vaseh ni bilo
delo popolnoma zadovoljivo. Namesto-
ma so preveč odlašali. Reakcija, ki tudi
tu ni izpustila prilike za svoje proti-
Ijudsko delovanje, je širila razne vesti,
češ, da gre za vojno posojilo itd. Razen
tega so v nekaterih osnovnih organiza-
cijah bili napačnega mnenja, da bodi
skrb za uspešno izvedbo posojila, skrb
le okrajnih aktivistov. Neki član Par-
tije iz Teharij je celo dejal, češ naj
po tem vprašanju delajo okrajni akti-^,
visti, češ saj so plačani za to. Te napa-
ke smo sicer sproti, popravljali in raz-
bijali delovanje reakcije vendar z u-
spehi ne moremo biti zadovoljni, saj
smo od predvidene vsote dosegli le 65
odstotkov. Najbolj so se izkazali delav-
ci in nameščenci, ki so od celotne vpi-
sane vsote vpisali 144%, kmetje pa le
38%, obrtniki komaj ^44%, a Kmečke
delovne zadruge 93%. Najboljši krajev-
ni ljudski odbori pri vpisu so bili: La-
ško 172%, Vojnik 106% in Socka 101%.
Prevzem podjetij po delavpih je v
vsem okraju zelo dobro uspel. Najboljše
so se za ta slovesten trenutek pripravili
v zveznih in republiških podjetjih, med- '
tem ko so v podjetjih okrajnega in kra-
jevnega merila bili nekoliko' slabši. Za-
vest delavcev, ki so se polnoštevilno
udeležili volitev in prevzema, je dovolj
jasno izpričal, da ta ukrep Partije ni bil,
prezgoden. Zal so premnoga podjetja
smatrala oficielno prevzemanje podjetij
že za dovršeno stvar. Premalo delav-
nosti teh delavskih svetov je čutiti. Par-
tijske organizacije se bodo morale bolj
pobrigati za delo delavskih svetov, da
bodo čim uspešneje izvrševali planske
naloge.
Naše Liudske odbore je treba prevzgpiUi da bodo
postali res organi prave socialistične oblasti
SERGEJ KRAIGHER
ZAKON O PREVZEMU PODJETIJ
NI BIL PREZGODEN
V našem okraju je najvažnejša kme-
tijska proizvodnja, ki zaposluje in pre-
življa več kot polovico prebivalstva
našega okraja.
Proizvodnja našega kmetijstva je v
našem okraju lansko leto znašala
795.275.000 dinarjev. Vrednost odkup-
ljenih pridelkov znaša le 107,461.000
din. Potreba garantirane preskrbe zna-
ša v denarju 120.844 din, to se pravi,
da z odkupi krijemo domače potrebe
le s 87 odstotki.
Leto m. — Stev. 44. — Stran 2.
►CELJSKI TEDNIK«
Nadaljevanje s prve strani
NAŠE LJUDSKE ODBORE JE TREBA PREVZGOJITl. DA BODO POSTALI
RES ORGANI PRAVE SOCIALISTIČNE OBLASTI  •
V tovarnah in podjetjih so kljub pomanjkanju
delovne sile dosegli lepe uspehe
Letos so bili doseženi tudi veliki
uspehi v tovarnah in podjetjih. S tem
ni rečeno, da so v tovarnah imeli so-
razmerno manj težav. Uspehe delovnih
kolektivov so nenehno spremljale raz-
ne težave kot: pomanjkanje delovnih
moči, pomanjkanje surovin, včasih tudi
slaba kvaliteta materiala itd. Vsemu
navklj.ub so številni kolektivi dosegli
ali pa celo presegli mesečne načrte, ne-
kateri tudi polletne, kot na primer
Železarna Store, rudnika Zabukovca in
Huda jama, Juteks Žalec itd. Vsi ti
kolektivi so presegli polletni plan od
1 do 9 odstotkov. Premalo pa je bilo
dela med delavstvom v pogledu zbolj-
šanja delovne discipline. Veliko večje
uspehe bi lahko beležili če bi partijske
organizacije znale prepričati ali raz-
krinkati   izostankarje   ali   domnevne
tridnevne bolnike. Seveda niso tudi s
strani Okrajnega komiteja partijske
organizacije v tovarnah in po pod-
jetjih dobile dovolj potrebne pomoči
preko Okrajnega sindikalnega sveta. V
tem slučaju je ovira tudi v tem, da je
Okraj, si^ikalni svet združen z mest-
nim.
Partijske organizacije imajo zunaj
različne naloge, kakor je različen pro-
ces njihove proizvodnje. Mnogi mislijo,
da je proces dela, naloga inžinerjev
in da se zaradi tega ni treba truditi,
da bi proces proizvodnje obvladali tu-
di delavci, prvenstveno pa člani Par-
tije.
Naslednja važna naloga slehernega
člana Partije je seveda tudi varčeva-
nje. Tu naj da vsak član najprej ose-
ben vzgled in nato navaja ostale k
varčevanju surovin, kajti doslej so po-
nekod razmetavali važne surovine že
iz navade izza kapitalističnih režimov
ali pa, kar je še huje, enostavno za-
radi tega, ker je državno. Tega seveda
delavec, ki razume in čuti, da je to-
varna njegova last ne bo delal.
Imamo primere, ko leži v tovarnah
različen material. Na primer vodo-
vodne cevi. Trenutno jih ne rabijo.
Imajo jih pa »za vsak slučaj«. Ta ma-
terial bi bil morda kje drugje nujno
potreben. Menda ni komunista, ki ne bi
znal na to vprašanje odgovoriti. Komu-^
nisti v tovarnah se morajo zanimati
kako tovarna »diha in živi«^
Odpraviti moramo vsako priviligiranje, ki je pri
nas še precej razširjeno  "
Kot izredno važna naloga, ki se po-
stavlja pred partijske organizacije in
Okrajni komite, je dosledna izvedba
pisma CK KPJ o varčevanju in pra-
vilni preskrbi. Partijske organizacije
morajo nenehno s konkretnimi zaključ-
ki sklepati po tem vprašanju in po-
kreniti vse ukrepe za varčevanje. Tu
gre za varčevanje v kapitalni izgrad-
nji in široki potrošnji..V našem okraju
je bil odnos do varčevanja zelo slab.
Marsikje so še nedavno razmetavali
dobrine, katerih drugod za najhujšo
silo manjka. To smo in lahko opazimo
povsod, v slednji tovarni, ustanovi in
zadrugi. Ponekod so delali s pred-
meti široke potrošnje kot da imamo
že vsega na pretek. Zelo širokogrudni
smo bili v odnosu do raznih veselic,
zabav, banketov, proslav združenih s
pojedinami, poslovilnih večerov itd.
Vse te potrebne ali nepotrebne dogod-
ke smo oskrbovali iz fonda garantirane
preskrbe.
Ker doslej tega nismo skušali odpra-
viti, bodo člani Partije morali to storiti
odslej, kajti suša je letos našo državo
občutno prizadejala. Odpraviti moramo
vsako priviligiranje
Misel na štednjo mora stalno sprem-
ljati vsakega člana Partije. Član Par-
tije mora biti skromen v svojih za-
htevah in delati na tem, da ima skup-
nost čim več potrošnih predmetov za
vsakdanje življenje, štednja je sestav-
ni del borbe za izgradnjo socializma.  ^
Uspehi fronte bi bili lahko še večji, če bi
delovale vse komisije OO OF
Nadalje je tovariš sekretar govoril
o nalogah OF. Delo Fronte se je v
zadnjem letu z raznimi oblikami dela
zelo utrdilo. V začetku leta so v Okraj-
nem odboru začeli borbo proti kara-
panjščini. V Frontne aktive so začeli
uvajati plansko delo pri reševanju
političnih in gospodarskih nalog. Pomoč
Fronte pri pomladanski setvi, košnji
in sedaj pri jesenski setvi je bila iz-
datna. Samo v prvem polletju so fron-
tovci v okraju opravili čez 230.000 pro-
stovoljnih ur in 5.500 vozniških ur, V
skupni vrednosti 1,980.000 din. Fronta
je v tednu gozdarstva mobilizirala 527
ljudi, vendar je bilo to premalo, kei:
je bil s tem dosežen plan le s 64 od-
stotki.       »
Uspehi Fronte bi bili lahko še večji
če bi pri okrajnem odboru delovale
vse komisije. R^zen medz.^družne tek-
movalne komisije in komisije za zdrav-
stveno-socialno stanje in delno ko-
misije za ljudsko inšpekcijo so vse
ostale malo ali nič delale. Posebno do-
sedanji uspehi ljudske inšpekcije so
zelo zadovoljivi.
Stojimo pred 10. obletnico OF in pred
volitvami v osnovne frontne organiza-
cije ter v Okrajni odbor OF. Z novi-
mi vaškimi odbori, z ispolnjevanjem 6
mesečnega tekmovanja med posamez-
nimi frontnimi aktivi moramo vrniti
Osvobodilni fronti značaj, kakršnega
je imela med osvobodilno borbo.
Delo in vzgojo mladine smo' v glav-
nem prepuščali izključno le vodstvom
mladinske organizacije. V naših mla-
dinskih aktivih je čutiti pomanjkanje
široke, vsestranske vzgoje in temu pri-
merne zabave med mladino, do katere
imajo skoraj v vseh osnovnih partij-
skih organizacijah zelo slab odnos.
Partija mora mladini pojasnjevati, pre-
vsem na vasi, aktuelne politične in
gospodarske naloge in dogodke. Tudi
do ostalih organizacij in društev ni
imela dovolj skrbi. Prepuščeni sami
sebi so dostikrat omagali, ponekod pa
so zašli v drugo skrajnost — postali
apolitični, kar vsekakor ne ustreza da-
našnjemu družbenemu razvoju.
VODIMO NAJOSTREJŠO BORBO PROTI MISTICIZMU
Debič Boris, član OKKPS je dejal:
Našim vzgojiteljem moramo res zago-
toviti vse življenjske pogoje, da se bodo
labko 100% posvetili prevzgoji naše
mladine. — Borbo pa moramo voditi
proti misticizmu, da ne bo protiljudsika
duhovščina priiklepala našo mladino z
vsemi mogočimi triki, ampak, da bodo
naše organizacije dovolj močne, da bo-
do sproved"e to nalogo, da bodo nase
pionirje zaposlile, jim dale možnost nji-
hovega duševnega razvoja z raznimi
krožki in pa tudi z razvedrilom, ki pač
najbolj prljajo našim najmlajšim. Na-
šim pionirjem moramo vcepili zavest
samostojnosti, zavest, da bodo v svoj ena.
delokrogu samostojno izvajali svoje na-
loge. S pravilno vzgojo naše mladine
bomo pridobili nov kader, da bomo
imeli prave zavedne in samozavestne
ljudi pri nas. Zato je naša naloga, ko
bomo šli zopet na svoje domove, da
posvetimo pionirski organizaciji mnogo
pažnje, na drugi strani pa res zaostriti
borbo proti misticizmu.
S tem je bila diskusija končana.
Po diskusiji je sledilo poročilo revi-
zij sike komisije, na kar so izvolili ple-
num OK KPS in revizijsko komisijo.
Ob zaključku, ko so bili prečitani
sklepi, je spregovoril član ix>litibiroja
CK KPS. tovariš Krajgher.
Resume na osnovi analize tovariša
sekretarja Petelina
Nazadnje je tovariš Petelin podal
kratek resume na osnovi daljše ana-
lize, ki ga dobesedno objavljamo:
1. Dosedanja praksa je bila pri vod-
stvu partijskih organizacij, da so par-
tijski fuuKcionarji neposredno vodili
odgovorna mesta v gospodarstvu in dr-
žavni upravi. Taka delitev dela je po-
stala ovira pri nadaljnjem delu komite-
ja in osnovnih partijskih organizacij.
S tem se je vnašal birokratizaem v
partijsko delo, kar je povzročilo, da se
je izgubljala perspektivnost za politič-
no delo v mobiliziranju širokih množic
in v poglabljanju socialistične demo-
kracije.
Spričo kampanjskega načina dela
se marsikatera naloga ni izvršila, ker
je bilo premalo politične priprave za
^samezne naloge. To je tudi oviralo
osnovne partijske organizacije, KLO
in množične organizacije, ki so od-
klanjale odgovornost za izvrševanje
nalog.
Vsled kampanjskega načina dela in
brezperspektivnosti dela je bila nedo-
slednost pri izvrševanju posameznih
nalog. To pride prav posebno do izraza
pri čakanju nove kampanje za usta-
navljanje KDZ in ZE. Prav tako tudi
pri izvrševanju drugih gospodarskih
nalog, n. pr. davkih, odkupih, setvah.
Zaradi nedoslednosti so špekulantski
elementi špekulirali s kmečkimi pri-
delki in zaradi neizpolnjevanja obvez-
nih oddaj preprečevali redno preskrbo
industrijskih centrov.
Kot posledica kampanjskega dela je
bilo tudi priganjaštvo. Tega so se po-
služevali tudi nekateri voljeni forumi
in njihovi gospodarski in upravni apa-
rati, kar je povzročilo drobnjakarstvo,
prakticistično in nepolitično reševanje
nalog.
2. Opaža se, da se v nekaterih orga-
nizacijah pojavlja druga stran napak
in to v tem, da so se premalo brigale
te organizacije za izvrševanje gospodar-
skih nalog, temveč so samo »politično«
delale nepovezano z gospotlarskiini na-
logami.
5. Krajevni komiteji in osnovne par-
tijske orji^nizacije se niso v dovoljni
meri pokazali kot politični gospodarski
voditelj kraja odnosno vasi. To praT
posebno velja za krajevne komiteje, ki
niso imeli zadostne pomoči okrajnega
komiteja ali pa se je delalo mimo nji-
hovih direktiv z osnovnimi partijskimi
organizacijami.
4. Premalo se je zaostrilo pred člani
Partije vprašanje lika člana Partije,
ki mora biti vzgled ostalim tako v po-
litičnem, moralnem ter gospodarskem
pogledu. To velja tudi za funkcionarje
množičnih organizacij in KLO in to pa
posebno v obveznosti do skupnosti na
vasi, da izvršujejo v redu odkupe itd.
Istočasno se je premalo delalo na vpra-
šanju sprejema novih članov n kandi-
datov, za kar so vse možnosti v spre-
jemanju zadružnikov in predvsem de-
lovnih kmetov.
raznimi predmeti, katerih drugod zelo
5. Borba za štednjo v investicijah p«
tovarnah, KDZ, ZE, KZ itd. je bila pre-
malo zaostrena in se še razsipava z
primanjkuje. Posebno velja to, za skla-
diščenje odkupljenih pridelkov, pri-
delkov v zadrugah in v neupravičeni
potrošnji pri raznih slavnostih, poje-
dinah itd.       _
Delegati so navdušeno sprejemali iz-^
vajanje tovariša sekretarja, pravtako
organizacijsko poročilo tovariša orga-
nizacijskega sekretarja Kovača, ki je t
svojem obširnem referatu nakazal
najvažnejše uspehe glede notranje
ureditve in delovanja posameznih par-
tijskih organizacij. Posebej je označil
nekatere napake, ki so jih delali skoraj
povsod. Ena teh najglavnejšili napak
je premajhna skrb za dvig kadrov, ki
je večkrat zašla v kampanjsko reše-
vanje nalog, ki jih je postavil Okrajni
koipite. Če b: hoteli količkaj verno po-
natisniti njegovo poročilo bi ga morali
objaviti v celoti. Ker pa je obravnaval
pretežno le stvari, ki so vezane zgolj
na organizacijsko plat in z ozirom na
obširno poročilo tovariša sekretarja
Petelina, njegovega poročila ne bom«
objavili. ___
V diskusiji so člani Partije spregovorili o uspehih
in pomanjkljivostih osnovnih partijskih organizacij
Diskusije po obeh referatih se je
udeležilo veliko število delegatov. Ta-
ko je v imenu Jugoslovanske armade
pozdravil delegate in goste major JA,
ki je povdaril veliko važnost poveza-
nosti med Partijo v JA in partijskimi
organizacijami na terenu. Delegati so
z burnim ploskanjem in skandiranjem
sprejeli njegove besede in želje, da
bi Partija v našem okraju žela čim
večje uspehe. Iz dolge vrste diskutan-
tov smo izbrali le najbolj značilne,
ker nam žal prostor ne dopušča, da bi
objavili vse:
VEČ BUDNOSTI NA VASI - ZATO DA ZADOSTIMO POTREBAM
LJUDSTVA V MESTU
Nato je spregovoril Grešak Ivan iz
Rudnika Laško, ki je poročal, da bodo
rudarji Laškega izpolnili svoj letni-
plan do 29. novembra. Konferenca je
to izjavo burno pozdravila s ploska-
njem. S tem, da bodo izpolnili letošnji
plan, bodo že začeli delati za drugo
petletko. Povdaril je tudi štednjo z
živilskimi fondi. Povsod moramo paziti,
da bomo pravilno razdelili živilske
nakaznice, kakor tudi, da bomo tistim
krajem, katere je prizadela suša po-
magali, dočim bomo pri krajih, ki ni-
so prizadeti od suše izvedli lUO odstot-
ni odkup.  —  V pogledu političnega
dela naj bi v bodoče OPO nudile več
pomoči vaškim organizacijam na vasi
in s tem 'ustvarili večjo povezavo med
industrijskimi celicami in vaškimi
OPO. Nujnost-povezave je tudi v tem,
da bomo na podlagi tega zadostili ce-
lotni nalogi odkupa na vasi. Opozoril
je tudi, da moramo svojo budnost po-
večali, kajti marsikateri kmet bo sku-
šal ravno zaradi suše zamolčati, da ne
bi zadostil odkupu. Zato je nujno, da
naše OPO pazijo pred vsakimi takimi
primeri, da^ne bodo špekulanti zakrili
svoje oddaje.
VEČ PARTIJSKE DISCIPLINE
K besedi se je oglasil tudi tovariš
Gigič, zastopnik Oblast, komiteja ljub-
ljanske oblasti. Po izvajanjih disku-
tantov povdari tov. zastopnik, da de-
lamo napake in to velike napake. In
če se vprašamo, zakaj so te napake?
si bomo prišli n^ odgovor, da imamo
premalo partijske discipline, ki je pre-
malo učvrščena pri naših članih. Za
nemoralno življenje morajo slediti par--
tijske kazni in sicer najprej z uko-
rom, če pa tudi to ne zaleže pa z iz-
ključitvijo. Naši člani Partije se pre-
malo zavedajo, da so oni nosilci naše
ideje, da so oni nosilci poti, ki nam
jo je začrtala naša Partija. Pri vseh
iiašili članih moramo vcepiti zavest,
da se mora lik komunista pokazati pri
vseh naših dejanjih, t. j. da bomo sve-
tel vzgled nasim množicam. Imejmo za
vzor naše prve borce 1. 1941, ki so bili
odporni proti vsemu in da so naše na-
rode povedli v borbo v katero nas ne
bi mogla povesti druga" Partija.
Pri članih Partije je treba utrditi
disciplino, da izvršimo vse partijske
naloge. Če ne bomo utrdili partijsko
disciplino, se Partija na take člane ne
more zanesti, da bi izvršila važne in
poverljive naloge. Zato je nujno, da se
po vseh part. organizacijah resno štu-
dira in da se prediskutira vsak referat
posebej. — Dalje se moramo zanimati
in to je naša sveta dolžnost, za našo
mladino, za naše pionirje. Borba proti
naši protiljudski duhovščini se mora
zaostriti. Naši mladini pa moramo nu-
diti vse tisto, kar jo zanima, kar jo
privabi. Skrb za mladino in naše pio-
nirje je sveta naloga partijskih orga-
nizacij.
v ZADRUGI v ARJI VASI SO PRE-
SEGLI PLAN ODDAJE ZA 15 %
Ulaga Franc, Arja vas. Poudaril je
borbo zadružnega sektorja, za vstop v
zadruge. V njihovi zadrugi gre glede
odkupa v redu, toda na drugi strani
moramo bitč izredno previdni in budni
glede ohišnic, pri katerih se nekateri
hočejo okoriščati. Budnost moramo tudi
učvrstiti pri tistih malozavednih, ki še
vedno zadrugo hočejo izkoriščati v svo-
je osebne namene. Oddajo živine so iz-
vršili 115%, to je 15% prekoračen od-
kup. Plan ljudskega po'sojila so kmet-
je pravilno razumeli in se vsi odzvali
vpisu. Plan zimske setve je bil 100%
izvršen. Plan hmelja se bo pospešil za
nove nasade. Borili se bodo za višje
hektarsike donose. Apelira, da naj bi
vaške OPO imele tudi večjo povezavo
z industrijskimi celicami.
VAŠKI RAZGOVORI USPEŠNA
OBLIKA DfcLA Z MNOŽICAMI
Koiče Angela iz Debra je poročala,
da je njihova partij sika organizacija
spre^eia leios apri.a siiciep, da se bodo
posxUzevaii posebnega načina za so-
delovanje Partiije z množicami. Sli so
med same kmeie in delavce, ler so pu-
stili, da so i^esli svoje težave in skr-
bi, daxi smo besedo njim, ter smo pri
vsem lem dosegu lepe uspehe. Kakor
rečeno smo to izvršLi v obliki vaških
razgovorov, kakor smo jih mi imeno-
vali. — V osiaiem so se trudili, da so
izvršili svoje pianske naloge, vendar se
čuti, da v zadnjem času partijska or-
ganizacija ma^o popušča. Sireme.i pa
bodo za tem, da se disciplina po OPO
učvrsti in ludi utrdi.
ZAKAJ SO ODKUPI V CELJU-
OKOLICI SLABI
Bobovnik Mišo, preds. OLO Celje je
v svojih izvajanjih omenil, da je po-
vezava med nasim odborom in med
množicami nujna. 2e diskusija pred-
govornika je pokazala, da moramo imeti
tudi tesnejšo povezavo med OPO in za-
družnim sektorjem. Pokazale so se sla-
bosti povsod tam, kjer ni bilo kolektiv-
nega reševanja vseh problemov. Po-
udaril je tudi slabo zavest naših članov
pri odilcupu, ker niso izvršili svoje na-
loge, kajti odkup mesa je bil dosežen
le 76%, masti komaj 14%, krompir do
sedaj le 54%, žita 70,1%, seno komaj
23,3%. Ce računamo celoten odkup, je
lizvršen le pičlih 33%. Vzrok temu je
linija naših stalnih popuščanj, da ni-
smo pri svojih nalogah trdni, in da se
damo omehčati marsikje, kar pa tudi
v mnogih primerih ne drži. Naši od-
bori so prepuščeni samemu sebi, zato
je nujno, da napravimo temu prelomni-
co ter gremo na delo v prvi vrsti, da
se povežemo s KLO ter od tu naprej
sprovajamo našo odkupno nalogo. Ape-
lira na vse delegate, da povsod na svo-
jem terenu pomagajo KLO, da se od-
kup izvede in s tem izpolnimo nalogo,
ki smo jo dolžni izvršiti v prid naših
delovnih ljudi, katerim moramo dati to,
kar jim po vsej jyayici.pripajja-.
REŠUJMO NALOGE KOLEKTIVNO
Mrevlje Jože, član OK KPS je pouda-
ril: Naši člani se premalo zavedajo važ-
nosti pomoči vsem našim množičnim
(•■ganizacijam, preko katerih bomo iz-
vedb laže vse zadane naloge in potom
katerih sprovajamo tudi našo linijo.
Naloge naj se rešujejo kolektivno, kar
je najbolj pozitivno. Navedel je naj-
boljše OPO to je, Jurklošter in Sv. Je-
dert nad Laš.kim. Izmenjava sekretarja
je izboljšala stanje. Naše Partijske or-
ganizacije ne smejo bili slabše zaradi
svojih osebnosti, ki so se pojavljale in
s tem slabile ugled OPO kakor v Vi-
tanju, Laškem. Naša OF organizacija
ne živi in je tudi izgubila pomen po-
Litične organizacije. Zato je nu:no in
skrajno potrebno, da ?e naši člani otre-
sejo mlačništva in da prično takoj z
novim delom, ki bo rodilo več uspehov
kot letos.
POVEZAVA MED INDUSTRIJSKIMI
IN VAŠKIMI CELICAMI JE NUJNA
Krivec Stanko iz Železarne Štore je
poudaril pomen delavskih svetov v na-
ših tovarnah. Naša država je bila prva,
ki je da.a našim ljudem ta veuki in
pomemben zakon, kaierega nimajo še
nikjer v drugih državah. Delavski sveti
so pravi odraz našega nadaljnjega na-
predka k odmiranju države. Naše to-
varne so prešle v roke delavstva, ki
samo upravlja z naširn narodnim pre-
moženjem, samo dviguje standard in
tudi samo upravlja. Partijska organi-
zacija ima sedaj še večjo nalogo, to je,
prev-goja našega delavca v ideološkem
pogledu. Končno je naglasil tudi to, da
je povezava med industrijskimi in va-
škimi celicami nujna, kar se je doslej
precej zanemarjalo.
ŠOLA JE UČITELJ PREVZGOJE
NAŠEGA ČLOVEKA
Tov. Šega, poverjenik za prosveto je
apeliral na vse de.egate, da ko pridejo
na svoje domove, naj bi res posvetili
našim šolam, ki se sedaj že urejajo,
vso pažnjo, kajti šola je tudi učitelj
prevzgoje našega človeka. Poroča, da
je v okraju 14 g:mnazij, in je dolžnost
nas, da damo učiteljem tudi vse nji-
hove življenjske pogoje, kajti do sedaj
se je v marsikaterih primerih pokazalo,
da 90 brez stanovanja, kar je danes pe-
reča točka. Dalje apelira, naj bi se
pritegnilo k Partiji več učiteljstva, —
kajti ravno v ideološki vzgoji bi našLi
v učiteljstvu precej kadra. Za 10oblet-
nico OF naj bi povsod pospešili svoja
tekmovanja ,da bo izzvenelo to tekmo-
vanje kot odraz naših množic, da sme
predani naši voditeljici od naRh težkit
časov napcej.
Po diskusiji je sledilo poročilo stare revizijske komisije, nakar iz-
volili pelnum OK KPS in novo revizijsko komisije.
V plenumu OKKPS so bili izvoljeni tovariši:
Petelin Andrej, Kovač Ivan, Pavlus Dolfka, Bobovnik Kristijan, Ahac Anica, Grm
Anton, Krcnčič Bjgo, Rehar Albin, Pečnik Ivan, Mrevlje Jože, Verdel Slavko, Pirnat
Anica. Ulaga Franc, Rozman Jože, Grešak Ivan, Krmelj Anton, Kožuh Minka, Veber
Fcrdo, Boršič Avgust, Urleb Martin in Culkar Alojz.
V revizijsko komisijo pa so bili izvoljeni sledeči tovariši:
Vcrdcl Slavko, Mlakar Franc, Kos Jože, Leskovšek Jakob, Raček Pankrac.
Ob zaključku so delegati z velikim navdušenjem poslali pozdravne resolucije in~
sklepe konference CK KPJ, Oblastnemu komitju in CK KPS.
V NEDELJO 5. NOVEMBRA 1950 V CELJU-MESTU
VOLIMO
V ODBORE OSVODILNE FRONTE
NAJBOLJŠE FRONTOVCE
članke iz III. partijske konference Celje-okolica pripravil za tisk J. Krašovec
»CELJSKI TEDNIK«
Leto III. — Stev. 44. — Stran 3.
KULTURA   IN PROSVETA
Velik odmev pobude o ustanovitvi Kulturne
revije pri kulturnih delavcih v Celju
»Trdim, da je v Celju potrebna literarna revija.« (Vladimir Levstik, književnik)
V 42. številki našega lista smo pri-
občili članek literarnega zgodovinarja
in jezikoslovca gimnazijskega ravnate-
lja v pokoju dr. Josipa Tominška, pod
naslovom »Celjske novine« (periodični
časopis). Dr. Tominšek nas je z njim na
kratko seznanil z zgodovino poizkusov
in izdajanj časopisov in kulturnih re-
vij v Celju. V hudih časih so napredni
kulturniki nekoč organizirali središče
omike in kulture — časopise v sloven-
skem jeziku — orali so ledino v večni
borbi z nemškim gospodarjem. Zakaj
nekoč, danes v svobodni domovini pa
ne, tako nekako sodi delavni dr. To-
minšek. Dal je misel celjskim kultur-
nim delavcem, ki jih ni malo, za usta-
novitev kulturne revije v Celju.
Bodrilne besede so naletele v kultur-
nih, prosvetnih in oblastnih krogih ka-
kor tudi pri posameznikih na velik od-
mev in odobravanje.
Uredništvo je prejelo od številnih
kulturnih delavcev v tej zvezi pisma,
ki jih žal vseh v današnji številki ne
moremo objaviti. Znanega pisatelja in
prevajalca tov. VLAD. LEVSTIKA, ki
tiho in skromno živi med nami v Celju,
pa je obiskal na domu v Razlagovi u-
lici dopisnik našega lista. Ostala pisma
bomo priobčili po vrstnem redu, kakor
so prihajala v uredništvo.
Tov. J. Krašovec, ki je v imenu u-
redništva obiskal na domu književnika
Vladimirja Levstika nam piše sledeče:
Uredništvo »Celjskega tednika«, ki je
sprožilo diskusijo po objavljenem član-
ku dr. Tominška, je bilo mnenja, da
z diskusijo o vprašanju celjskega lite-
rarnega lista ne more mimo znanega
pisatelja in prevajalca Vladimirja Lev-
stika. Dobil sem hvaležno nalogo, da v
imenu uredništva obiščem znanega
književnika, v prepričanju, da bo s
svojimi pripombami in dodatki obogatil
sproženo misel, ki naj bi po želji celj-
skih kulturnih delavcev, kmalu bila tu-
di ustvarjena.
Tov. Levstik je na prvo vprašanje
»Kaj misli o ideji dr. Tominška za u-
stanovitev celjskega literarnega časopi-
sa«, z navdušeno živahnostjo izrazil
svoje veselje, da se Celjani lotevajo ta-
ko hvaležne in pomembne stvari.
»Vesel sem zamisli dr. Tominška in
si želim, da bi ta koristna ideja ne o-
stala zgolj zamisel. Trdim, da je Celju
ipotrebna literarna revija, v kakršni ko-
li obliki. Ne glejte mojo trditev kot
plod lokalnega patriotizma, katerega,
če sem odkritosrčen tudi ne zanikam.
Celju je tak časopis potreben iz več
razlogov. Prvenstveno je Celje kul-
turno žarišče vse Savinjske doline in
celjske kotline. Je torej geografska ce-
lota, ki je potrebna samostojnega de-
lovanja tudi na tem polju. Naše cen-
tralne revije iz raznih pozitivnih in
negativnih vzrokov ta okoliš, če ne za-
postavljajo, premalo zastopajo. Časopis
bi seveda lahko vseboval razna vpra-
šanja, ki revije republiškega značaja
ne zanimajo. Naposled z gledišča kli-
matskih .pogojev ima ta časopis "bliske
bodočnosti velike prednosti pred osta-
limi mesti. To trdim iz stališča, da je
celjska okolica s svojimi prirodnimi
, lepotami, z značilnimi p)osebnostmi in
ozračjem vred, lep okvir za književno
delo. Včasih se človek kar čudi, kako,
da je ravno Ljubljana metropola, ki ji
marsičesa manjka, kar najdemo tu v
izobilju.«
Na drugo vprašanje: »Ce bodoče ured-
ništvo revije lahko računa tudi na nje-
govo pomoč in če ima kakšne predloge
glede oblike revije«, je tovariš Levstik
obljubil vso svojo pomoč z željo, naj
ga pri tem nikar ne potiskajo preveč v
ospredje. Razumeti moramo namreč
njegovo veliko nalogo v kulturnem
življenju vseh Slovencev. Glede oblike
časopisa je pripomnil, naj Milciatorji
sami razmislijo. Morda se bodo odločili
za stalno revijo, morebiti za periodično,
ali celo samo za almanah. Ce bodo v
časopisu obravnavali poleg literarnih
viprašanj še druge stvari iz področja
gospodarskega življenja v Celju in oko-
lici tudi ni tako poglavitna stvar, kot
je poglavitna trdna volja in vztrajnost.
Bodoča redakcija mora imeti vajeti
trdno v rokah, imeti pred očmi vedno
in vselej koristi, ki jih naj kulturno
življenje črpa iz njihovega dela.
Naj bodo njegove bedede in pri-
pombe v veliko vzpodbudo tistim, ki
bodo idejno iskro dr. Tominš^ka iires-
ničevali.
»Fantje le korajžo!« s temi vzpod-
budnimi besedami končuje svoje pismo,
ki ga v celoti objavljamo, dr. FRANC
KOTNIK, prosvetni inšpektor v poko-
ju in tajnik Mohorjeve družbe.
Gotovo je Celje središče obširnega
zaledja, od koder se življenje steka v
naše mesto.
2e J. Drobnič je leta 1850 izdajal v
Celju Slovensko Cbelo, ki je nudila be-
rilo za pobudo in omiko slovenskega
duha. Tiskal in zalagal jo Je J. Jere-
rin. Prvi list je izšel 3. prosinca, zadnji
(13) pa 27. sušca.
To je bila prva slovenska literarna
revija ,ki je izhajala v Celju. Kakor je
znano, je potem Anton Janežič uresni-
čil idejo literarne revije s Slovensko
Bčelo in pozneje z Glasnikom. Od pr-
vega poskusa je minilo že lOO let in
gotovo si predlagatelji mislijo, da čez
100 let ne sme ostati samo pri poskusu.
Treba pa je vzeti svinčnik v roke in
preračvmati, koliko tak list stane in
ustvariti solidco gospodarsko podlago.
Premisliti bo treba tudi, ali bo imela
dovolj sotrudnikov, ki bi prispevali res
kvalitetna dela. Ce imate na voljo pa-
pirja, sotrudnikov in denarja, potem bi
vam dejal: »Fantje le korajžo!«
Mg. FEDOR GRADIŠNIK, upr. Mest-
nega gledališča se v uvodu pisma na-
vdušuje za literarno revijo v Celju. Ko
omenja 100 letnico Drobničeve »Slo-
venske Cbele«, ki jo obhajamo letos in
ostalih časopisov, ki so izhajali v Ce-
lju povdarja, da je vzbudila pobuda dr,
Tominška o ustanovitvi kulturne revi-
je med kulturnimi delavci mnogo za-
nimanja in odobravanja. Nato nadalju-
je:
»Tudi danes imamo v Celju precejšen
krog kulturnih delavcev, ki toi lahko
garantirali za visoko literarno raven
celjske revije. Snovi, zlasti za zgodo-
vinske in gospodarsko-politične raz-
prave s celjskega področja je toliko, da
bi že samo te napolnile nekaj letnikov.
Neobdelana je n. pr. naša politična
zgodovina izza 1. 1848, neobdelana je
naša borba za slovensko šolstvo, ne-
obdelana zgodovina celjske čitalnice z
dr. Štefanom Kočevarjem na čelu, bor-
ba za gospodarske pravice celjskih Slo-
vencev pod dr. Ivanom Dečkom, borba
za slovensko gimnazijo itd. Zlasti zani-
miva bi bila zgodovina razvoja celj-
skega obrtništva in industrije< s tem v
zvezi zgodovina borbe delavskega raz-
reda za osnovne človečanske pravice,
zgodovina celjskih štrajkov, dokumen-
tarna razprava o petokolonaškem delu
celjskega kulturbunda itd.
Pa še nekaj se mi zdi govori za celj-
_ sko revijo. Vse preveč smo se vedno
zanašali na Ljubljano, dasi je bilo že
pred sto leti, vsaj kav se tiče gleda-
lišča, Celje pred njo. V zadnjem času
je vprašanje obnove celjskega gledali-
škega poslopja jasen dokaz, da le z
lastno iniciativo in z lastnimi močmi
lahko dosežemo, do česar imamo pra-
vico. Borbena zgodovina Celja doka-
zuje, da smo svoje pravice dosegali
vedno le z revolucionarnim elanom,
ničesar pa s prošnjami, čakanjem in
klečeplazenjem. Celjska revija nam bo
pri tem v veliko vzpodbudo in pomoč.
GUSTAV GROBELNIK, prof., igralec
in tajnik Mestnega gledališča v Celju
nam je poslal obširno in ideji dr. To-
minška odobravajoče pismo, vendar ga
zaradi pomanjkanja prostora (kulturna
stran, ki jo imamo vsake 14 dni, mora
vsebovati novice iz treh okrajev) in tu-
di zato, da se zvrste še ostali kulturni
delavci, ki so nam v tej zvezi pisali, žal
v celoti ne moremo objaviti.
»Res je, z zadovoljstvom, celo s po-
nosom se lahko ozremo na našo kul-
turno dediščino, na našo sto let staro
časnikarsko in založniško aktivnost v
Celju, z zadovoljstvom lahko prisluh-
nemo spominu na čase, ko so naše
prednike kot »verle Celjane« stavljali
za vzgled »zaspani« Ljubljani. Toda
zakgij bi živeli v samih spominih! Zakaj
se danes v našem velikem času, ki nam
dolguje veliko več svobode v kultur-
nem ustvarjanju, kakor kdaj koli prej,
ne moremo postaviti n. pr. z lastno
revijo? Občutek imam kakor da je pre-
malo samozavesti v nas, preveč »sliš-
nih duš«, ki v nezavedanju naših kul-
turnih zakladov kriče o uboštvu, pre-
slabih in zato resigniranih do velikih
dediščin, ki smo jih dolžni upravljati
džlje. Preveč ozkosti, omejevanja in
zanašanja češ, »bomo videli kaj bodo
rekli drugi« n. pr. v Ljubljani...
V Celju imamo lepo vrsto literatov in
imamo tudi druge številne pomembne
kulturne delavce, katerih beseda se ne
sme izgubiti v dnevnem časopisju; v
Celju se vrše koncerti in umetniške
razstave, ki zaslužijo revijalno kritiko,
ne najzadnje tudi gledališke predstave,
katerih ocene sodijo v revijo. Lokal-
patriotizem? Imamo celo vrsto časopi-
sov in revij, ki izhajajo v Ljubljani,
"pa o njih nihče ne trdi, da so ljubljan-
ske, čeravno štejejo med sodelavce le
v Ljubljani delujoče literate in kultur-
ne delavce, še več, ki se razpisujejo
le o ljubljanskih kulturnih dogodkih.
Ce temu vsaj približno ni tako, tudi v
Mariboru ne bi tožili, da je »naše ča-
sopisje vse preveč mačehovsko do Ma-
ribora« ... če so lahko nekoč »posa-
mezniki, včasih tudi skupine, krožki teh
posameznikov iz celjskega okoliša »pri-
našali zdaj močnejši, zdaj skromnejši
delež k celokupnemu razvoju sloven-
skega slovstva in slovenske narodne
kulture«, zakaj bi tega ne mogli da-
nes, ko imamo več pogojev za to?
Zato pozdravljam pobudo, da prične-
mo tudi v Celju z izdajanjem revije,
čeprav mogoče skromne po zunanjosti,
zato pa po vsebini take, ki bo sopo-
magala k našemu kulturno-umetniške-
mu ustvarjanju in v prizadevanju za
izpolnitev nalog, ki jih terja naša lju-
bezen do kulturno razgledanega slo-
venskega človeka.«
Vzgalajmo mladino
Pred dnevi je bil na sporedu v celj-
skih kinematografih francoski film
»Chlochemerle«. S strani/ znanih ter
dobrih kritikov v našem dnevnem ča-
'sopisju je bil film pravilno ugodno ko-
mentiran, le vsakdo je soglašal s tem,
da so bile gotove scene za naše razme-
re nekoliko preveč svobodno prikazane.
To se pravi, da so imele z moralo kaj
malo opravka. Tudi jaz se strinjam z
njimi, toda rad bi se ustavil pri teh
stvareh malo dalje kot so se moji pred-
hodniki in upam, da bodo bralci moje
stališče potrdili.
Kdor si je ogledal omenjeni film je
bil nekoliko začuden nad rekordnim
obiskom predstav s strani mladine, če
že tu ne govorimo skoraj o pionirjih.
Gledalec bi mislil, da se predvaja
pravljični film ali slično. Toda precej
dolg obraz je naredil po predstavi in
lahko rečemo že med predstavo, ko je
videl na platnu zelo nemoralne prizo-
re, ob katerih je v dvorani med pio-
nirji ter mladino završelo kot v pa-
nju. Hihitanja in suvanja s komolci ob
gotovih scenah je bilo med predsta-
vami na pretek.
Namen mojega članka ni, da bi kri-
tiziral upravo celjskih kinematografov,
ki naj bi morda prepovedala mlajšim
obisk sličnih filmov. Ne, krivda ne leži
na upravi kinematografov, katere so
brez omejitve predvajale ta film po
vseh naših krajih, temveč na merodaj-
nih mestih, ki niso posvetile nikake
pažnje nemoralnim scenam v filmu sa-
mem ter tozadevno podvzele potrebne
korake. Včasih je bila navada, da so
bili nekateri filmi izpod 16 ali 18 let
mladim obiskovalcem kina prepoveda-
ni, kar je bilo povsem pravilno. Danes
se je že pristopilo k temu, da posve-
čajo več pažnje vzgoji mladine in so se
v tej smeri izdale že pozitivne odločbe.
Zanimiv primer je bil objavljen kred
kratkim v Slovenskem poročevalcu,
kjer je bil objavljen sestanek med
profesorji in starši dijakov v Murski
Soboti, na katerem so se prizadeti po-
govorili o vzgoji naše mladine. Tam so
celo zahtevali starši, da se prepove
mladini obisk kinopredstav, kar pro-
fesorji niso povsem odobravali. Bili so
mnenja, da so gotovi filmi vredni obi-
ska mladine in da bodo oni skrbeli,
kateri film ni za njih. Predvajani film
»Chlochemerle« v Celju pa sigurno ni
bil vreden obiska naše mladine.^Kljub
sicer zelo dobri vsebini je bil filhi pri-
meren le za starejše, ki so znali film
pravilno razumeti in vsebino, razen
preveč svobodnih scen, tudi odobrava-
U. Starši bi pa morali vsekakor bolj
paziti na svoje otroke in se prej ma-
lo zanimati, ali je film primeren za
njih! Ce imam prav, naj sodi bralec
sam. B. V.
Zaradi številnih mnenj in ostrih na-
sprotij med obiskavalci predstav v po-
gledu »moralnosti« in »naprednostic
francoskega filma >Chlochemerle« da-
je uredništvo to vprašanje v javno di-
skusijo (op. ur.).
v
Ljudsko gledališče v Žalcu
odprlo sezono z Goldonijevo „Krčmarico Mirandolino"
v režiji Rudija Hrovata
Vprašanje pisanja komedij slovenske-
ga življenja je — po neželeni tišini so-
deč, kočljiva zadeva. Priznani slovenski
pisatelji rajši pišejo drame iz burne
partizanske preteklosti, delno tudi iz
povojne dobe (zadnje pretežno brez
umetniške vrednosti). Bogata problema-
tika narodnoosvobodilne horbe nudi o-
bilo snovi za ustvarjanje različnih u-
metniških, predvsem dramatskih del.
Toda na žalost so kulturni delavci v
pretirani borbi za idejnost in iz strahu
pred »linijo« v tem pogledu cesto gre-
šili ,na škodo umetniške vrednosti. V
zadnjem času, ko je naša kritika dobila
ugodnejša tla, ko kritiki ustvarjajo iz
subjektivnega gledanja, brez direktiv
vmešavanj in mnenj nekaterih usmer-
jevalcev »prave« kritike, seveda od-
klanjamo take napake. Razveseljivo pa
je, da smo si danes na jasnem, da
je importiranje sovjetskih komedij in
dram in z njimi že napisanih globoko
»vzgojnih in marksističnih« kritik, na-
pravilo vrzel pri ustvarjalcih dramat-
skih del. Neosnovano precenjevanje
kvalitetno slabih sovjetskih del, jim je
vzelo voljo do ustvarjanja, nam pa
zdrav nepotvorjen okus v presojanju
umetniških vrednosti predvajanih ali
napisanih del. Ce ugotavljamo napake
pri pisanju dram, ugotavljamo obenem,
da je na tem polju pač nekaj stor-
jenega, česar pri pisanju komedij ne
moremo ugotoviti. Negativni tipični
pojavi v prvi e^^pi graditve socializ-
ma (vprašanje razdiralnega dela kula-
kov, birokratov, špekulantov, razni
drugi specifični problemi na škodo
ljudske 0'blasti) katerim odgovarja ak-
tivno delovanje pozitivnih strani raz-
voja so tipični primeri za ustvarjanje
komedij, ki ne bi bile aktualne samo
določeno dobo, ampak kot zgodovinsko
gradivo za ves razvoj socializma. Ve-
seli teatri s svojimi skeči in šaljivimi
točkami so korak naprej v tej smeri,
toda pri njih ne moremo govoriti o
trajni umetniški kvaliteti. Vzbudijo
namreč v gledalcu le trenutno razpolo-
ženje in trenutno ogorčenost zaradi na-
pak in slabosti družbenega življenja,
trajnega vtisa v človeku ne zapuste.
Zato ni čudno, da naši amaterski
odri, če hočejo poživiti svoj repertoar,
segajo po komedijah tujih avtorjev, pri
katerih prednjači predvsem Nušič, Gol-
doni, Molier in Držič. Koliko pa so
zmožni te komedije oživiti, s svojimi
razpoložljivimi močmi pa je vprašanje.
Tudi vodstvo Ljudskega gledališča .v
Žalcu se je odločilo za enega teh av-
torjev, in sicer za Goldonija. Njegovo
najmočnejše delo »Krčmarico Miran-
dolino« je poverilo v režijo Rudiju
Hrovata. Premiera je bila v soboto
28. oktobra v Domu ljudske prosvete
v Žalcu.
Carlu Goldoniju pripada skoro vse
18. stoletje, v čigar burnem razvoju
je živel, ustvarjal, triumfiral, padal, se
umikal neodkriti borbi nasprotnikov,
ki so mu zavidali talent, pa zopet na-
padal z ostrimi satiričnimi puščicami
v svojih umetniških delih, predvsem
komedijah, dokler izčrpan od nepresta-
nega dela in borb, nebogljen in skoraj
slep v siromaštvu ni umrl. Tragična
pesem velikih umetnikov. Skupno Je
napisal 212 del, od katerih je seveda
šlo nekaj po uprizoritvah v pozab-
Ijenje, večina pa je ostala ohranjenih
in prevedenih v različne jezike. Goldo-
nija upravičeno imenujejo reformatorja
italijanskega gledališča. V dobi odmi-
ranja slovite — commedie deli arte,
ko so se ljudje' naveličali iger in šal,
ki so se že razvile v navadno burka-
štvo in celo perverznost, je s pisanim
tekstom napravil revolucijo v razvoju
dramatske ustvarjalnosti, ki je terjala
od njega mnogo naporov in borb z na-
sprotniki. Toda zato, ker se je boril z
naprednimi idejami in stvaritvami pro-
ti preživelim načinom igre in zakonom
igralske umetnosti, je doživel zmago in
uspeh. Njegove komedije in tudi druga
dela so doživljala uspeh za usi>ehom
sirom po Evropi do današnjih dni. Pri
commedii deli arte, pa ne smemo ome-
njati samo slabe, negativne strani. Od-
lika te pantominične igre je silna teh-
nika igranja v prostoru, koncentracija
in prisebnost igralcev, popolna vžive-
tost itd. Toda to ni vse. S tem, da je
Goldoni risal osebe in njih značaje iz
vsakdanjega življenja tem v zasmeh,
drugim v vzpodbudo, je naložil sleher-
nemu režiserju nalogo točnega pozna-
vanja zgodovine dela, okolja, običajev
itd. Zato se ne strinjam z mnenji ti-
stih, ki pravijo, da je Goldoni pisal
zgolj v zabavo in nič drugega. Ali je
n. pr. »Mirandolino« res napisal zgolj
' za zabavo? Ali ni točno opredelil ose-
be v dva tabora? V prvem trije vitezi,
kot predstavniki plemiške kaste, v dru-
gem predstavnike iz ljudstva lepo krč-
marico in Fabricija?' Ali je zgolj po
naključju Goldoni skozi vso vsebino
»Mirandoline« smešil/ tako mogočni
plemiški stan, po ženi, ki ni imela v
tedanjem času nobenih pravic? Mislim,
da ne. V delu je duhovito prikazal in
podčrtal v mnogih detajlih zmago
predstavnikov ljudstva nad propadajo-
čim plemstvom. Iz povedanega je lahko
razvidno, da je pri režiji tega komada,
posvetiti ne samo mnogo pozornosti
elementom igralske umetnosti, ampak
tudi idejnosti komada.
Režiesrju Hrovatu se ni posrečilo
skozi ves čas dogajanja, ansambla pri-
bližati stilu igranja Goldonijevih ko-
medij, medtem je idejno plat režije do-
bro rešil. Režijo je gradil predvsem na
zunanjih efektih, s čimer je zadovoljil
in ustregel nezahtevni publiki, skrbno
pa zabrisal slabe točke, kot situacij sko
igro, posebno pa izgovorjavo. Prera-
čunljivega trgovca, ki se zaveda boga-
stva in barantača grofa Albafiorita je
igral sam. V začetku je bil to zadet
karakter, pozneje pa je z močno po-
vdarjeno, umirjeno igro, nehote dogaja-
nju na odru odvzel potrebnega tempa,
kar je vplivalo tudi na ostale igralce.
V njegovi kreaciji sem čutil precenje-
vanje lastne zmogljivosti, neprirodno
prisiljeno gestikuliranje, ki ni imelo
nikake zve^e s tekstom in nekatere iz-
razite napake v izgovorjavi. Mislim, da
je v Hrovatu več režiserja kot igralca
Glavni predstavnik propadajočega
plemstva je Marki di Forlipopoli, nje-
gova moč je propadla v fizičnem in fi-
nančnem pogledu, čuva ga samo še
ime, na katerega se lepa krčmarica ne
prilepi. Klavrn je, kakor je klavrno vse
kar propada. Mirandolino bi ženil zgolj
zato, da hi bil preskrbljen do smrti.
Ivan Ferlež je dobro zadel tega skra-
hiranega plemiča in je bil od vitezov
najboljši v igri v prr ;toru in prirod-
nosti, ostal je v zamišljenem liku do
konca igre, bil pa je najslabši v izgo-
vorjavi. V splošnem je bil govor pri
žlahtnikih najslabši. V vitezu Ripafrati
se nam je predstavil Franček Herman.
Njegova simpsitična zunanjost v osnovi
ni dala videz surovega vojaka, smrt-
nega sovražnika žensk, S prisiljeno
držo desne roke na prsi, trdo hojo in
po vzdignjenim glasom, je želel pred-
staviti krutega viteza, s čimer pa je
prešel v navadno diletantskb igranje.
Značaj osebe se vedno gradi iz notra-
njosti, nikoli iz zunanjih cenenih efek-
tov. Vzbudil je mnogo smeha v prizo-
rih, ko ga opleta Mirandolina v II. de-
janju in pri popolni kapitulaciji pred
njo v tretjem dejanju. Ko mu niso bile
potrebne manire za izražanje surovosti,
je bil zelo dober. Da je vodstvo gleda-
lišča dalo v letošnji repertoar »Miran-
dolino« jih je najbrž napotilo dejstvo,
da Mirandolino po zunanjem zgledu v
Žalcu imajo v Slavki Boršič. Vložila je
v študij vloge nedvojnno največ truda
in prikupno odigrala temperamentno
Italijanko. Spretnosti, navihanosti in iz-
najdljivosti, pa je bilo še vseeno pre-
malo. Spremeniti bo morala v bodoče
tudi melodijo in logično povdarjanje
besed v stavku. To je sicer režiserjeva
oziroma lektorjeva zadeva, da opazi in
popravi take in podobne napake. Ob
temeljitejši režiji bi Boršičeva utegnila
dati mnogo boljšo Mirandolino. Obe-
ma gledališkima igralkama Hortenziji
in Dejamiri, ki sta jih oblikovale Mi-
ronenkova in Hrovatova, se je prilegalo
izrazito povdarjeno spakovanje, poseb-
no prvi. Hrovatova pa se mora v bodo-
če vsaj malo vživeti v vlogo in pozabiti
na publiko in tudi na smeh, ki v tekstu
ni predviden. Fabricio Pinterja me je
spominjal na Mirka v Miklovi Zali.
Premalo italijanske krvi je bilo v njem.
Kar nekam čudno se mi je zdelo, da bi
se mogla vročekrvna krčmarica vneti
za tako hladnega in mirnega natakarč-
ka. V prizorih, ko izdaja svojo ljubo-
sumnost, je zadovoljil. Sluga plemeni-
tega viteza Ripafrate igralsko v redu
podan po Ivanu Zagodetu. Kaže pa, da
nima pravega čuta za logični povdarek,
»Mirandolino« primerjajo z Žižkovo
»Miklovo Zalo« ne moremo šteti za na-
predek žalskega ansambla; smeh in na-
vdušenje'gledalcev sta najslabše merilo
umetniške vrednosti predstave. Vsako
samozadovoljevanje pomeni nazadova-
nje. Vodstvo v škodo celotni uprizoritvi
posebno pa piosamezntkov ni rešilo
vprašanje lektorja. Umetniška kvaliteta
in kulturna stopnja slehernega gleda-
liškega ansambla se ceni najprej po
odrski izgovorjavi. Žalsko občinsko pa
tudi ostala Savinjska dolina je ponosna
na svoj teater, ki deluje v njihovem
središču, to je pokazala udeležba pri
uprizoritvah Žižkove »Miklove Zale« in
sedaj navdušenje nad »Mirandolino«.
Mimo vsega tega pa gredo, kakor iz-
gleda žalski prosvetni delavci predvsem
slavisti, ki bi lahko nekaj ur posvetili
gledališču in pomagali pri oblikovanju
čistega odrskega jezika. Ce na žalski
gimnaziji poznavalca slovenskega jezi-
ka ni, potem bodo prišli na pomoč Ce-
ljani, ker jim je mnogo do ^ega, da
se ansambl v Žalcu čimprej dvigne na
primerno stopnjo amaterskega gledali-
šča, ker za to pogoje v igralskem an-
samblu ima. Ce se sprememba v tem
kolektivu pri prihodnji predstavi v iz-
govorjavi ne bo izvršila, lahko pričaku-
jemo, da bo ta igralsko sicer močan ko-
lektiv postal, samo še boljši diletantski
teater, ki ho padel pod kulturni nivo in
zahteve okolja, v katerem živi in de-
luje. B. G,
GODALNI ORKESTER SKUD Ivan Cankar bo koncetriral
Koncert orkestra SKUD »Ivan Can-
kar« bo v sredo 8. novembra ob 8. sv,
v dvorani Doma ljuds.ke prosvete (Na-
rodni dom). Predprodaja vstopnic je v
Glasbeni šoli. Na sporedu so skladbe
Handla in Bacha.
Letos praznuje ves kulturni svet 200^
letnico smrti J. S. Bacha, ki spada med
največje skladatelje vseh časov. Tudi
Celje se hoče pridružiti temu slavju,
zato je celjski sindikalni orkester
vključil v svoj program tudi dve zna-
meniti Bachovi deli.
Odlični violist G. Cappone, član Slov,
filharmonije, bo zaigral eno Bachovo
sonato za samo violino, preneseno za
violo. Umetniki violisti so redki, zato
bo njegov nastop še posebno zanimiv.
Brata Božo in Mirko Gorše bosta za-
igrala Bachov prelepi koncert za dve
violini in orkester. Težko je dobiti dva
koncertanta, ki bi si v tehničnem in
izvajalskem pogledu tako sličila, kakor
si sliči ravno umetniška dvojica Gorše
— saj sta dvojčka. Omenjeni koncert
sta z velikim uspehom izvajala spomla-
di v Beogradu.
Poleg Bacha bo orkester izvajal dve
večji Handlovi deli. Handl je živel v
isti dobi kakor Bach, vendar se ta dva
skladatelja precej razlikujeta. Handl
je delal pod vplivom italijanske glasbe-
ne šole, zato je polagal veliko pažnjo
predvsem na melodijo.
Uvodno besedo bo imel ravnatelj Ku-
nej Egon. Dirigent Dušan Sancin.
Leto III. — Stev. 44. — Stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Splošna navodila za
volitve v odbore OF Celje ^mesto na dan 5. nov.1950
I. Splošne določbe: Osnovne organi-
zacije OF volijo svoje terenske odbore
in (ielegate v Mestni odbor OF.
'Mestni odbor OF C'elje je sporazum-
no z Izvršnim (Klborom OF Slovenije
določil, da se po osnovnih organizaci-
jah OF na področju okraja Celje-me_
sto izvoli 414 odbornikov osnovnih or-
ganizacij OF in 20 delegatov v Mestni
zl)(H.
Voli se od 7. do 19. ure neprekinjeno.
, Posamezna volišča obsegajo in gla-
sujejo volivci, kakor sledi:
I. četrt:
volišče št. 1 — Komunalna banka:
Titov trg od štev. 4 do 7, Cankarjeva
nlica štev. 2, 4, 6, 8, Stanetova ulica
štev. 2, 4, 6, 8, Lilekova ulica štev. 1
do 4, Gubčeva ulica štev. 1, 2, 4, 6, 8,
Prešernova ulica štev. 2, 4, 6, 8.
volišče št. 2 — Terenska pisarna Raz-
lago va ulica: Titov trg štev. 1 do 3,
Titov trg železniška baraka. Ulica XIV.
divizije štev. 4, 6, Ulica Tončke Čečeve
štev. 1, 2, 3, Razlagova ulica štev. 1 do
13, KoceAova ulica štev. 1, 2, 6, 8, 9, 10,
Prešernova ulica št. 1 in hotel Evropa;
volišče št. 3 — »Sadje«, Tomšičev trg:
Savinjsko nabrežje štev. 4. 5, 6. 8, Sa-
vinjska ulica štev. 1, 3, Slomškov trg
štev. 2, 3, 4, 5, 6, Tomšičev trg štev. 1
do 10;
II. četrt:
volišče št. 4 — »Kurivo«, Stanetova
ulica 16: Stanetova ulica štev. 14 do 31,
Miklošičeva ulica štev. 2, 3, 6, 10, Lev-
stikova ulica štev. 1, Vodnikova ulica
štev. 4;
volišče št. 5 — hotel Pošta: Cankar-
jeva ulica štev. 1, 5, 7, 9, 13, Aškerčeva
ulica štev. 1 do 13 ter 16 in 17, Mari-
borska cesta štev. 1, 2, 3, 5, 9;
III. četrt:
volišče št. 6 — Bolnica, Ipavčeva ul.:
volivci iz bolnice;
volišče št. 7 — Obrtni dom, Vodniko-
va ulica: Prešernova ulica štev. 4, 6, 10,
11, 12, 14, 18, 20, Trg mučenikov in
Jetniška ulica;
volišče št. 8 — Okrajni sindikalni
svet, Šlandrov trg: Ljubljanska cesta
štev. 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, Šlan-
drov trg. Gledališka ulica in Gregorči-
čeva ulica;
volišče št. 9 — Prva osnovna šola:
Drapšinova ulica štev. 1, 4, 6, Vrunčeva
ulica, Levstikova ulica štev. 2, 4, 6,
Ulica 29. novembra, Kersnikova ulica
štev. 1, 5, 5, 7,-11. 8, 12, 13 in nove hiše;
volišče št. 10 — Pri »Beton« v sindi-
kalni dvorani: Jenkova ulica. Oblakova
tdica, Ipavčeva nlica štev. 2 do 6, 8, 11,
13 do 16 in Kržišnikova xxlica;
volišče št. 11 — MLO - instalacije.
Vodnikova ulica: Del III. četrti: Miklo-
šičeva ulica štev. 9, Kocbekova ulica,
Stanetova ulica štev. 1, 5, 7, 9, 11, 13,
Vodnikova ulica štev. 1, 6, 7, 9, 11, 13.
IV.Čekt:
volišče št. 12 — Terenska pisarna
Tomšičev trg: Slomškov trg štev. 7 do
11, Tomšičev trg štev. 10, Zidanškova
ulica štev, 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19,
21, 25, 25, 27, Muzejski trg št. 1, 6, 7, 8,
9, 10, Okope štev. 1, 5, 5, 7, 9, 11, 13. 2,
Trg svobode štev. 7, Ivanke UranjekoA^e
štev. 2, 5;
volišče št. 15 — Na sedežu MLO (pri-
tličje): Zidanškova ulica štev. 2,,4, 6, 8.
20, 22, 24, 26, 30, 32, 34, Trg svobode
štev. 3, 4, 5, 10, Tomšičev trg od štev.
11 do 14, Ozka ulica štev. 2, 5, 4, Zagata
štev. 1, 2, 3, Prešernova ulica štev. 3, 5,
7, 13, 15, 17, 19;
volišče št. 14 — Gostilna »Ojstrica«:
Muzejski trg štev. 4, 5, 6, Trg svobode
štev. 9, Ljubljanska cesta štev. 9, 11, 17,
19, 25, 27, 31, 57, 59, 41, Jurčičeva ulica
štev. 4, 5, 7, 9, Kajuhova ulica štev. 1,
2, 4, 6, ^Trubarjeva ulica štev. 1, 5, 7,
11, 15, 15, 31, 35.
Gaber je:
volišče št. 15 — Gostilna Plevčak,
Mariborska cesta 12: Mariborska cesta
štev. 5a, 3b do vključno 28, desna stran
Mariborske ceste, od železniške proge
do vključno štev. 13 — leva stran. To-
varniška ulica štev. 1 do 12, Cinkarni-
ška ulica vključno cinkarniške barake;
volišče št. 16 — Gaber je. Zadružna
gostilna: Mariborska cesta desna stran
od štev. 50 do 64 do Kovinske ulice,
leva stran od štev. 15 do Dečkove ce-
ste. Mariborska cesta štev. 55, Lesko-
škova ulica do Delavske ceste od štev.
2 do 21;
volišče št. 17 — Gaber je. Terenska
pisarna OF: Dečkova cesta štev. 1 do
lOa, leva stran Mariborske ceste od
štev. 57 do 59, Pokopališka ulica štev. 5
do 15:
volišče št. 18 — Gaberje, Sindikalni
dom Tovarne emajlirane posode: Ko-
vinska ulica. Delavska cesta štev. 27
do 55, Krožna pot štev 5 do 14 ter hiše
pred Tovarno emajlirane posode;
volišče št. 19 — Gostilna Štravs (men-
za Cinkarne): Delavska cesta od štev.
1 do 25, Tovarniška ulica od štev. 15
do 55, Leskoškova ulicja štev. 22 in 25
ter Krožna pot štev. 1 in 2.
Spodnja Hudinja:
volišče št. 20 — Terenska pisarna Sp.
lludinja: Mariborska cesta leva stran
štev. 61, 65, 65, 67, 71, 75, 75, 77, 78, 81,
85, 85, 87, 89, 95, Spodnja Hudinja leva
stran štev. 95, 96, 8 do 10, 12, 115, 18,
24, 50, 79, 60, 21, 22, 17, 97, 15, 67, 102,
106, 115, 7, 107, 19, 16, 26, Spodnja Hu-
dinja štev. 46 — Lesno industr. obrat;
volišče št. 21 — Spodnja Hudinja, go-
stilna Grobelnik: Mariborska cesta de-
sna stran štev. 96, 94, 92, 90, 84, 62, 80,
78, 76, 70, 68, 66, Spodnja Hudinja des-
na stran štev. 88, 89, 110, 114, 87, 86, 55,
112, 104, 101, 88, 81, 70, 74, 75, 16, 77,
109, 95, 95, 96, 72, 74, 66, 65, 99, 100,
108, 105, 58, 64, 59, 54, 55, 57, 85, 91, 85,
82, 75, 72, 55, 50, 47, 17;
volišče št. 22 — Zgornja Hudinja, na
Gttiajnici: Zgornja Hudinja štev. 1 do
12, 15, 16, 16a, 17, 18, 20, 21, 24, 25 do
28, 50, 55 do 57, 59, 45, 46, 47, 49 do 52,
54, 58, 65, 65a, 65, 66, 85, 109, 110, 118,
120, 123, 127, 128, 151, 152, 155, 157, 144,
145, 147, 148, 149, 155, 155, 156 do 159;
volišče št. 25 — Zgornja Hudinja, Te-
renska pisarna: Zgornja Hudinja štev.
51, 58, 44, 55, 55, 57, 59, 70, 91, 97, 98,
105, 108, 114, 119, 126, 129, 150, 155, 154,
156, 142, 146, 151. 154. Mariborska cesta
štev. 112, 113, 115, 117, 118 do 122, 124,
126, 128, 150, 152, 154, 156, Zgornja Hu-
dinja štev. 29. 56. 75, 77, 79, 81, 84, 92,
95. 99, 100 101, 102, 105, 115, 117, 122,
140, 141, 145, 150, 152, Mariborska cesta
štev. 72. 79 97, 98. 99, 100, 101, 102. 105,
104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 114, 116.
Za vodna:
volišče št. 24 — OF dom v Zavedni:
Zavedna štev. 26 do 76 in štev. 24;
volišče št. 25 — Mestna klavnica: To-
varna perila, baraka a, baraka b, Za-
vodna štev. 2 do 25 in 25.
Čret:
volišče št. 26 — Čret št. 9, pri Rebov:
Spodnji Čret — severno od železniške
proge;
volišče št. 27 — Čret, Terenska pi-
sarna: Gornji Čret — južno od želez-
niške proge;
volišče št. 28 — Zvodno, Blažič:
Zvodno.
Jožefov hrib:
volišče št. 29 — Jožefov hrib, Teren-
ska pisarna: Pod Kalvarijo štev. 2, 4, 6,
8, 10, 14, 17, 18, Pohorska cesta štev. 1
ter 5 do 29 in 51, 55, 55, Plečnikova
ulica štev. 4;
volišče št. 50 — Gostilna Livada: Ce-
sta na grad štev. 10, 12, 14, 18, 19, 20,
22, 24, 26. 28, 50, 52, 54, 56, 58, 40, 42, 44,
Selce, Plečnikova ulica štev. 5 do 22,
Večna pot štev. 1 do 9;
volišče št. 51 — Skalna klet: Cesta
na grad štev. 1 do 9, 11, 15, 15, 17, 51,
55, 55, 57, 59, 41, 45,-45, 47, 49, 51, 55,
55, 57, 59, 61, 65,   Pohorska cesta štev.
57, 39, 41, 45, 45, 47, 49, 50,   Pod Kal-
varijo štev. 19, 21.
Zagrad:
volišče št. 52 — Zagrad, v dvorani
Stegu: Zagrad štev. 8 do 22, 22a, 23 do
26, 28 do 56, 56a, 57, 57a, 57b, 38 do 42,
44, 46 do 52, 58, 59, 64, 65, 66, 66a, 67,
70, 71, 78, 80, 82, 83, 84, 87, 88, 89, 90,
94, 95, 96, 98, 100, 105, 105, 110, 115, 117,
118, 127,   Cesta na grad štev. 54, 50,
25, 52.
volišče št. 55 -% Zagrad, gostilna Ci-
lenšek: Zagrad štev. 1 do 7, 45, 60, 61,
62, 74, 75, 76, 77, 79, 79a, 81, 85, 91, 92,
95, 104, 106, 107, 107a, 108, 109, 111, 112,
114, 114a, 115, 120, 121, 122, 124, 125,
126, :^28, 95a, baraka Pečovnik;
volišče št. 54 — Pečovnik, sindikalna
baraka: celotni Pečovnik.
Košnica:
volišče št. 55 — Košnica, pri Pavlinu:
celotna Košnica.
Treraarje:
volišče št. 56 — Tremarje, gostilna
Draksler: celotno Tremarje.
Lava:
volišče št. 57 — Ekonomija MLO:
Lava štev. 1 do 12, 51, 55, 59, 42;
volišče št. 58 — Lava, pri Čulku:
Lava štev. 13, 14, 16 do 28, 30, 55, 56, 57,
58, 40, 41, Ljubljanska cesta štev. 47,
Pot na Lavo štev. 2, 2a. 4, 4a, 5, 6, 8,
10, 12, 14.
Medlog:
volišče št. 59 — Babno, Zadružni dom:
Babno štev. 1, 2, 5, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10,
11, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 25, — ,
Medlog štev. 10,   Ložnica štev. 1, 2, 5,
4, 5, 6, 7, 7a, 9, 10, 11, 15, 21, 27, 28, 29,
52, 55;
volišče št. 40 — Medlog, pri Fazarin-
cu: Zgornji Medlog štev. 1, 2, 5, 4, 5, 6,
7, 8, 9, 12, 15, 14, 21, 22, 25, 24, 25, 26,
27, 28, 50, 51, 52, 55, 55, 59, 41, 44, 45,
46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 55, 55, 57, 58,
59, 60, 61, 62, 65. 65. 66, Babno štev. 12,
14. 23, 24;
volišče št. 41 — Ložnica, pri Siršetu:
Medlog štev. 11, 15, 16, 17, 18, 20, 29, 54,
56, 37. 58. 40, 45, 54, 67, 68, 69, 70, —
Ložnica što> , R. 12. 15. 14, 16 I6a. 17,
18, 19, 22, 25, 24, 25, 54. 56. 58. 59,
40 41, 42, Ljubljanska cesta štev. 40. 48,
50', 54, 62, 65, 67, 69, 70, 71, 75, 77, 79, 81.
Ostiožno:
volišče št. 42 — Lopata, pri šuper-
gerju: celotna Lopata;
volišče št. 45 — Ostrožno, pri Vede-
niku: Ostrožno štev. 50, 86, 102, 94, 58,
84, 55, 66, 115a, 6, 5, 76, 47, 45, 70, 4<),
96,'91, 74, 101, 18, 48, 80, 17, 76, 49, 57,
56, 2, 121; 79, 78, 18, 11, 97, 42, 44, 18,
5, 92, 41, 4, 56, 9, 1, 02, 18a; 78a; 105,65,
10, 119, 91, 72, 106, 15, 91, 100, 40, 5, 116,
84, 54, 49, 19, 9, 104, 102, 65, 16, 115, 45,
85, 95, 66, 81, 94, 59, 104, 18, 7; 59, 12,
15, 4;
volišče št. 44 — Ostrožno, pri Faza-
rincu: Ostrožno štev. 58, 75, 111, 51,
129, 28, 55, 46, 118, 55, 107, 76, 77, 82,
25, 21. 25, 88, 52, lu5, 57, 20, 58, 29, 98,
8, 22, 75, 52; 55, 60, 56a, 89, 80, 16, 87,
14, 26, 24, 56, 69, 51, 85, 17, 110, 95; 54,
56, 27, 64.
Dolgo polje:
volišče št. 45 — v dvorani terenske
pisarne: Ipavčeva ulica štev. 18 do 24
in nova hiša brez številke, Tkalska
ulica -štev. 5, 4, 5, 6, 14, 15, Dečkova
cesta štev. 22 do 40, Miško Kranjčeva
ulica štev. 27 do 59, Stritarjeva ulica
štev. 1 do 55, Kersnikova ulica štev.
14 do 49;
volišče št. 46 — Gostilna Miklavžin,
Drapšinova ulica: Dečkova cesta štev,
11, 15, 15, 17, 19, 21, Drapšinova ulica
štev. 15 do 58, Veselova ulica štev. 2
do 15 in 15a,   Tkalska ulica štev. 2.
Nova vas:
volišče št. 47 — v pisarni OF, Cesta
na Dobravo: Dečkova cesta štev. 12, 14,
16, Cesta na Dobravo štev. 1, 5, 5, 7,
9, 11, 2, 4, Cesta na pokopališče št. 2,
Nova vas štev. 1, 2, 5, 42-6, 6a, 5, 7, 8,
4. 49, 9, 10, 51, 11, 15, 15, 56, 58; 16; 18;
19, 21, 20, 25, 22, 24, 25, 54, 26, 52,44,48;
volišče št. 48 — Nova vas št. 55, bivša
Lampfjeva hiša: Cesta na Dobravo št.
6, 8, 15, 15, 17, 19, 19a, 21, 25, 25, 10, 12,
14, 16, 52, 54, 56, 58, 18, 50, 26, Nova
vas štev. 12, 14, 17, 46, 28, 29, 50, 51, 27.
55, 45, 45, 47, 41, 52, 55, 54, 57, 55, 57,
50, 58; 59,- 40, 56, 55.
Dobrova:
volišče št. 49 — Dobrova, pri Čatru:
celotna Dobrova.
Ldkrovec:
volišče št. 50 — v »Koči«, Lokrovec:
celotni Lokrovec.
Lisce:
volišče št. 51 — Lisce, Gozdna resta-
vracija: Lisce, Miklavžev hrib štev. 1
do 8," 10 do 19, 22, 22a, 25; Partizanska
cesta štev. 1 do 7, 9, 11, 15, 15, 17;
volišče št. 52 — Lisce, pri Petričku:'
Lisce štev. 8, 18, 19, 20, 25, 55, 36, 39,
34, 40, 41, 45, 46 do 51, 57, 42, 56.
Breg:
volišče št. 55 — Breg, terenska pi-
sarna: celotni Breg. ^
Polule:
volišče št. 54 — Polule, pri Belaju:
celotne Polule.
H. Volilne komisije: Volilne komisi-
je, ki so bile izvoljene na predvolilnih
sestankih in ki štejejo najmanj 5 čla-
nov, vršijo sledeče naloge:
I. Vodijo volitve v osnovne organi-
zacije.
2. Sprejemajo kandidature.
5. Pripravljajo volišča.
4. Ugotovijo volilne rezultate.
5. Objavijo volilne rezultate.
6. Sporočijo volilne rezultate Mestni
volilni komisiji takoj po ugotovitvi re-
zultatov.
III. Volilna pravica: Volilno pravico
imajo vsi člani OF, ki se izkažejo z
veljavno člansko izkaznico OF. Če ni
volivec vpisan v spisek članstva in sta-
nuje v območju volišča, ima volilno
pravico iu se ga dodatno vpiše v volil-
ni spisek ter lahko voli. Vsak lahko
voli samo v območju svoje osnovne or-
ganizacije OF (v obsegu svojega vo-
lišča po novi razdelitvi).
IV. Način volitev: Volitve so tajne.
Voli se z volilnimi listki. Vsak voli
toliko kandidatov in delegatov„kolikor
jih je predvideno za dotični terenski
odbor. Ostale kandidate odnosno dele-
gate, ki so na volilnem listku, volivec
prečrta. Volilni listek izroči volivcu
volilna komisija ter mu objasni način
volitev. Odrejen član volilne komisije
označi v volilnem spisku vidno (naj-
bolje z obkrožen jem številke), da je
člaii opravil volitev. Volilne komisije
naj vodijo tudi seznam glasovalcev za-
radi lažjega ugotavljanja udeležbe v
teku volitev.
En član volilne komisije naj odgo-
varja za poročanje Mestni volilni ko-
misiji, 1 član pa naj tolmači volivcu
postopek volitev ter skrbi za red na
volišču.
V. Ugotavljanje volilnih rezultatov:
1. Po končanih volitvah ugotavlja
volilna komisija, kateri kandidati so
izvoljeni v dotični terenski odbor in
kateri delegati so izvoljeni v Mestni
zbor.
2. Neveljavnost glasovnic. Glasovni-
ca J6 neveljavna, če je prečrtana v
celoti tili če je prečrtano manjše šte-
vilo kandidatov za odbornike ali za
delegate, kot je predvideno za dotično
osnovno organizacijo. Če je črtano
večje število kandidatov odnosno dele-
gatov, je glasovnica veljavna, in se
štejejo glasovi samo tistim kandida-
tom, ki pač niso prečrtani.
5. Zapisnik o poteku volitev se izpol-
ni v dveh izvodih, od katerih enega
zadrži volilna komisija, enega pa do-
stavi Mestni volilni komisiji takoj po
ugotovitvi volilnih rezultatov obenem
z ostalim volilnim materialom.
\ 1. Organizacija poročanja: Za po-
ročanje odgovarja poleg predsednika
komisije še en član komisije, ki ga do-
loči komisija iz svoje srede. Kurirsko
službo naj volilna komisija organizira
s pomočjo terenske organizacije in to
do določenega centra.
Poroča se o stanju volišča ob 7. uri
zjutraj. Nato pa ob 8., 10., 12., 14., 16.,
18. in 19. uri o poteku volitev. Poroča
se o številu volivcev po volilnem spi-
sku, o številu vseh oddanih glasov do
ure poročanja in o posebnostih na vo-
lišču. Naj se vodi tudi evidenca o ude-
ležbi mladine in žena. Tega v sedmih
poročilih ni treba posebej poročati,
temveč na morebitne zahteve.
VII. Posamezna volišča poročajo: Vo-
lišče štev. 1, 2, 5, 4, 5, 6, 7. 8, 9, 10, 11,
12, 15, 14 (mestne četrti). 57, 58 (Lava)
ter 50, 51 (Lisce) in 55 (Breg) direktno
na center, to je v hiši Mestnega komi-
teta (sejna dvorana), Kajuhova ulica
(nasproti I. gimnazije).
Volišča št. 15, 16, 17, 18, 19 (Gaberje),
20, 21 (Sp. Hudinja), 22, 25 (Zg. Hudi-
nja) poroča na sektorski center sindi-
kalnega doma Tovarne emajlirane po-
sode v Gabdiju.
Volišče št. 24, 25 (Zavedna), 26, 27, 28
(Čret), 29, 50, 31 (Jožefov hrib) poroča
na sektorski center v Klavnico.  -
Volišče št. 32, 55, 54 (Zagrad Pečov-
nik), 55 (Košnica), 56 (Tremarje) in 54
(Polule) poročajo na sektorski center
na Polulah pri Belaju.
Volišče št. 59, 40, 41 (Babno, Medlog,
Ložnica) poročajo na sektorski cinter
v Zadružni dom Babno.
Volišče št. 42 (Lopata), 45, 44 (Ostrož-
no) poročajo na sektorski center na
Ostrožno pri Virantu.
Volišče št. 45, 46 (Dolgo polje), 47, 48
(Nova vas), 49 (Dobrova) in 50 (Lokro-
vec) poročajo na sektorski center v pi-
sarno MLO - prevozništva na Dolgem
polju.
VIII. Sektorji poročajo:
1. Sektor sindikalni dom Tovarne
emajlirane posode (tel. 286) poroča na
center (tel. 576).
2. Sektor »Klavnica« (tel. 255) poroča
na center telefon 525.
5. Sektor Polule. Bela j (tel. 265) po-
roča na center telefon 525.
4. Sektor Zadružni dom Babno (tel.
št. 85) poroča na center telefon 115.
5. Sektor Ostrožno, Virant (tel. 111)
poroča na center telefon 115.^
6. Sektor Dolgo polje (tel. 260) poro-
ča na center telefon 65.
Zaključno poročilo o rezultatih voli-
tev prinesejo predsedniki volilnih ko-
ini.sij osebno obenem z volilnim mate-
rialom na center (Mestni komitet, Ka-
juhova idica, nasproti I. gimnazije)
takoj po ugotovitvi rezultatov.
OBJAVE IN OGLASI
V nedeljo ob 14.30 velika nogometna
tekma za prvenstvo LRS med SSD
»Branikom« iz Maribora in domačim
»Kladivarjem«. Tekma je odločilna za
naslov prvaka LRS v nogometu za leto
1950.   Celiani y nedeljo vsi na Glazijo!
Ljudska univerza v Celju bo prire-
dila v tekoči sezoni več tečajev slo-
venskega jezika, poleg tega pa še te-
čaje za angleški, francoski, nemški, ru-
ski češki in poljski jezik. Tečaji bodo
enkrat tedensko zvečer po dve uri. Pri-
jave sprejema ravnateljstvo II. gim-
nazije in Ljudske knjižnice v Celju do
10. novembra 1950.
SPREJEM V BOLNICO
Šc vedno se mnogi odpravljajo v bolnico,
ne da bi s seboj imeli predpisane doku-
mente (napotnico ustanove ali zdravnika, ki
jih pošilja v zavod na zdravljenje ,ali pa
vsaj potrdilo, ki jih upravičuje do brezplač-
ne bolniške oskrbe: potrdilo delodajalca o
zaposlitvi, če gre za socialnega zavarovanca,
potrdilo o invalidnosti, rojstni list za otro-
ke do 3. leta, študentje o morebitni štipen-
diji oziroma potrdilo, da so v*internatu. čla-
ni obdelovalnih zadrug, da so člani KOZ,
potrdilo  KLO  o   nepremc.nosti  itd.).
Tako je upravno osebje brez potrebe obre-
menjeno s tem delom, ko mora pristojnim
ustanovam samo pisati po ta potrdila. Da
ne bo nepotrebnih stroškov in nejevolje,
opozarjamo, da bodo bolnice v prihodnje
primorane odklanjati vse bolnike, če ne
bodo imeli s seboj predpisanih dokumentov.
Izvzeti so le resnično nujni primeri, ki so
potrebni takojšnje oskrbe v zavodu.
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS.
Nedeljska zdravniška dežurna služba
Dne 1. novembra 1950. Tov. dr. Bitenc
Maks, Ljubljanska c. 8. Služba traja od so-
bote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
Proglašam za neveljavno delavsko knjižico
št. 1348942 izdano od Gozdnega gospodar-
stva Celje na ime Rupnik Konrad, Zavod-
na štev. 11.
Proglašam za neveljavno izkaznico OF iz-
dano od KLO čret, sindikalno knjižico iz-
dano od Tkalnice hlačevine na ime Klad-
nik Kristina, Zavodna 21.
Proglašam za neveljavno delavsko knjižico
št. 2410546 izdano od inšpekcije dela Celje
na ime Vajs Lidija, Sp. Hudinja.
Proglašam za neveljavno delavsko knjižico
št. 1479770 izdano od inšpekcije dela na
ime Žumer Fani, Nova vas.
Proglašam za neveljavno Izplačilno kftjižico
izdano od Cinkarne Celje na ime Dobrotin-
šek Zvonko, Trnovlje 60
Proglašam za neveljavno delavsko knjižico
štev. 172946-3252 izdano od Inšpekcije dela
Celje na ime Kolenc Mihael, Slance Te-
harje. *
Proglašam  za neveljavno  prometno Itnjižico
št. tablice 7105 S-13 na ime Korent Vinko,
Vrbje pri Žalcu.
Proglašam za neveljavno evidenčno tablico
št. S-0598 na ime Gajšek Franc Ljubečna
štev. 37.
Proglašam za neveljavno delavsko knjižico
št. 1485203 izdano od inšpekcije dela Celje
na ime Sever Tončka, Kisovec 55, Zagorje
ob Savi.
Proglašam za neveljavno vojaško knjižico in
uverenje na ime Janžel Janez, štore, sam-
ski dom.
Proglašam za neveljavno vojaško knjižico
izdano od vojnega odseka Ljubljana, na
ime Jerman Franc, Doberliv, Zagorje ob
Savi.
Proglašam za neveljavno potrdilo od Stari-
narne K 129-IX za din 4800 na ime šijanec
Ludvig,  Mariborska 57.
Proglašam za neveljavno delavsko knjižico
izdano od Tov. emajl. pos. Celje na ime
šalamon Milica, Slance 13. Teharje
Proglašam za neveljavno prometno knjižico
štev. tablice 10760-S-12 na ime žaberl Ivan
Sv. Štefan Slivnica.
Proglašam za neveljavno Evidenčno tablico
od motornega kolesa št. S-04504 na ime
Šalej Jože, Šentjur.
Proglašam za neveljavno potrdilo Starinarne
K154-IV za din 950 na ime Poščinski
Viktor, Dobje 40,  Slivnica.
Proglašam za neveljavno potrdilo Starinarne
K 723-1V za din 600 na ime Vilč Marta,
Mariborska cesta 3.
Proglašam za neveljavno šofersko knjižico
št. 384 izdano od Notranjega odseka Celje,
na ime Mahen Ivan, Trnovlje 49.
Proglašam za neveljavno prometno knjižico
št. tablice 601-S-13 na ime Žličar Anton,
Teharje.
Proglašam za neveljavno potrdilo Starinarne
Celje št. 304-VII za din 1980 na ime Go-
renjak Adolf, Nova vas 32.
Proglašam za -neveljavno prometno knjižico
št. tablice 12017-S-13 na ime Plevčak Jože,
Latkova vas Sv. Pavel.
Zamenjam enodružinsko hišo za pravtakšno,
ali za zemljo v bližini Celja. Ponudbe pri
Jugoreklam Celje.
PREKLICUJEM besede, katere sem dne 2.
oktobra na kolodvoru v Celju izrekla, tov.
Stanič Hedviki. — Perovšek Marija.
Proglašam za neveljavno evidenčno tablico
št. 1123-S-13 na ime Zgajner Martin, Sp.
Hudinja.
Proglašam za neveljavno evidenčno tablico
od motorja št. S-06581 na ime Gajšek Franc,
Ljubečna.
Proglašam  za neveljavno prometno knjižico
št. tablice 1944-S-13 na ime Vingušt Jernej,
Leskovec 10 Celje.
Proglašam za neveljavno šolsko izpričevalo,
izdano od tretjega razreda gimnazije v Ko-
čevju na ime Puhmajster Juljan, Mari-
borska cesta.
Proglašam za neveljavno OF izkaznico izdano
od KLO Teharje na ime Ocvirk Jože, Lipa
štev. 10.
Proglašam za neveljavno prometno knjižico
štev. tablice 7290-S-13 na ime Omahne Ana,
Liboje 57.
^•red nakupom svarimo. V Trubarjevi ulici
št. 15, na dvorišču, je bila ukradena žim-
nica, dobro ohranjena, blago črtasto, zaseb-
nici Mariji Herman. K^Jor bi vedel kaj o tej
zadevi, naj javi najbližnji postaji Ljudske
milice ali Uredništvu Celjskega tednika.
Proglašam za neveljavno knjižico kolesa št.
4040 na ime Majcen Milka, Dobrava 6.
Kožuhovinast plašč, rabljen z mufom, pro-
dam ali zamenjam za kaj drugega. Naslov
v upravi.
Novinar iš6e opremljeno sobo v Celju. Na-
slov v upravi.
Iščem veliko prazno sobo. Naslov v upravi.
Na cesti od Zidanega mosta do Laškega sem
izgubil naslednje dokumente: Vojaško
knjižico, šofersko in osebno izkaznico. —
Najditelja prosim, da vse dokumente vrne
na moj naslov: Ozimek Stanko, Pivovarna
Laško.
Nove tričetrtinske žeaske čevlje št. 35 za-
menjam za št. 36 ali pa jih tudi prodam.
Naslov v upravi.
Pozivam mater deklic, ki sta bile 28 okto-
bra 1950 v bivši trgovini Jelene in pri
pultu vzele iz torbice usnjene rokavice
podložene s krznom. Ker sta deklici znani,
naj vrneta rokavice v izogib posledic na-
zaj v trgovino, kjer sta jih vzeli.
Naprodaj je železna postelja z vdelano mre-
žo. Poizve se v upravi lista.
KINO
KNIO METROPOL
od  3.  XI.  do  9.  XI.:   »Srebrno  ladjevje«.
angleški fihn
od 10. XI. do 15. XI.: »Major in frklja«.
ameriški film   •
KINO DOM
od 2. XI. do 7. XI.: »Zapeljivka iz novega
Orleansa«, ameriški film
od 8. XI. do 13. XI.: »Božične pustolovščine«,
angleški  film
Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Gombač Branko - Telefon 7 - Celje, Titov trg 1 - Tiska »Celjska tiskarna« v Celju