MAMn http://www.mand rac.com, u red n istvo@ma ndrac.com tednik ČETRTEK, 5 APRIL 2007 / ŠTEVILKA 702, LETO XV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 0,96 EUR - 230 SIT 917896 1 2 44067 1 AVTO SOLA BISER j Drevored 1 .Maja 4, Izola /■£ www.biser-as.si L tel.: 05/ 641 74 48 Nk, Mob. 041 685 277 'V wisetS Revita Kristanov trgi - tržnica Izdelki za zdravo življenje urnik ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 sreda: 8.30 - 15.00 / 16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 Si.mobil - Vodafone v Izoli. Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 POOBLAŠČENI =!m0bil PRODAJALEC Zakaj gremo raje naokoli, kjer bi lahko šli naravnost? Krožišča so v modi. Vsaka slovenska vas ga že ima in zdaj ga imamo tudi Izolani, čeprav je bolj parkirne vrste. Ampak, tista največja šele prihajajo. Vasje kaj strah? (s)Trani amori... Vsak novinar ima svoje hibe, jaz najraje lovil sem ribe. Sedaj ko je kriza in marikultura, dobra je tudi književna kultura. Iz pesmi se človek še kaj nauči, in manj se sekira za tuje vesti. Gre mimo Evropa in Bližnji vzhod, a meni je bližji sončni zahod. Hitro preberem še krizni Irak, bolj me privlači morski zrak. In odkar Isolani imamo še Palazzo, za koprsko TV me ne briga en ....! (d-g) (MefjNaši cestni strokovnjaki, stoletje za Angleži, ugotavljajo, da so križišča varnejša, predvsem pa bolj pretočna od križišč. In jih rišejo, kjer se le da in seveda tudi v Izoli. Najprej tistega na Prešernovi cesti, potem krožišče pri starem zdravstvenem domu, finale pa nas čaka na glavnem križišču, pri stari lekarni. Tam so si ljubitelji kroženja omislili vodnjak okoli katerega bomo vozili motoristi, avtomobilisti, tovornjakarji in avtobusarji, ob tem pa opazovali kako se voda pretaka po vodnjaku in tudi zlate ribice, če se bo avtobus -harmonika morda zataknil ob kakšen pločnik. Ljubitelji vodnjakov in kroženja pravijo, da bomo na ta način bolj varni, čeprav avtor tega teksta ne pomni niti treh nesreč v tem križišču v zadnjih desetih letih. Pravzaprav tam deluje takoimenovan ..indijski princip", saj nihče natanko ne ve, kdo ima v križišču prednost in smo potem vsi bolj previdni kot sicer. Ker pa nam je nerodno, da bi nas primerjali z vesoljsko Indijo bomo pač gradili krožišča. Tudi prav. Nekajpalemorampovedativnjihovbran. Krožišča so namreč izvrstna prispodoba našega siceršnjega obnašanja. Tam, kjer bi lahko šli naravnost namreč velikokrat raje gremo naokoli, ker je tako pač lažje, ker nikogar ne motimo, ker se ne želimo zameriti nikomur. In tako kot imamo klasična križišča in krožišča imamo tudi ljudi, ki hodijo naravnost in tiste, ki raje hodijo naokoli. In glej ga vraga, raje imamo slednje, kot tiste, ki nam vse povedo v brk. Prav nenavadno je, da se nihče od teh ne postavi za svojo stvar: „Nočemo krožišč, hočemo naravnost na drugo stran". Kajti, če bo šlo tako naprej bo kakšen naš strokovnjak prebral, da imajo v Angliji najmanj prometnih nesreč v Evropi in bo prišel na genialno idejo: „Tudi mi bi morali voziti po levi!" Dojenčki so najmanjši problem Izolski občinski svet je v četrtek sprejel sklep o “nagrajevanju” mamic oziroma njihovih dojenčkov s 500 Eur. In čeprav so o tem govorili še največ so obravnavali vrsto pomembnejših stvari pri katerih so morali pomagati vsi, ki v občini Izola danes kaj odločajo. Poleg pobude o trasi hitre ceste Koper - Izola, imenovanja drugega podžupana in sprejema zazidalca za drugi del Alcatraza i so dobili tudi pobudo t odstop bivše županje. O tem, da sta se cerkev in ; občina dogovorili o Besenghijevi palači | pa niti besede, ■ čeprav je dogodek vreden tega Obratovalni cas odlagališča Dežurna služba Avto Center Jereb, Izola www.a-Jereb.sl i< Banka Koper komunala izo/a - iso/a P0NEDEUEK-PETEK: 8.oo - 17.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU-TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 (24 ur) tel.: 041/ 650 375 Pogrebna služba d § 0 1 Občinski svet Hitro o hitri cesti počasi o dojenčkih Občinski svetniki so na 5 redni seji za drugega požupana soglasno imenovali Silvana Sau-a. Bistveno več časa pa jim je vzela razprava o sedaj že znameniti hitri cesti. Po več kot desetih letih, odkar tečejo postopki za izgradnjo so se svetniki odločili, da bodo o gradnji še enkrat razpravljali v komisiji. Mimogrede pa so dobro uro razpravljali tudi o 500 eurih nagrade za novorojene izolane. Čeprav je bil dnevni red kar pester in pomemben, svetniki so med drugim z malo razprave potrdili zaključni račun Občine Izola, pri tem so se dotaknili predvsem dveh ..investicij", to je še vedno zaprtega KT! In Ribiške tržnice, opravili nekatera imenovanja, najprej pa z dnevnega reda umaknili andvse zanimivo točko, ki je govorila o organiziranju in delovnem področju občinske uprave, ali-z drugimi besedami: kadrovskih premikih. Samotorčan: „0 cesti mi ni bilo dosti jasnega.“ Najdaljšiposegnasejijeimelsvetnik liste Izolani, Slavko Samotorčan. V obsežnem predavanju je svetnikom naložil kup informacij, dvomov in nejasnosti glede gradnje priključka hitre ceste. Povedal je, da je za podrobno preučitev vse problematike porabil kar 150 ur. Ugotovil je, da so bile vse dosedanje študije le voda na mlin Darsu in Ministrstvu za okolje. O sami cesti pa je občinski svet razpravljal le enkrat, pred sedmimi leti, pa še tadaj svetniki trase sploh niso potrdili. Po obširni predstavitvi problematike in predlogu, da občinski svet ponovno odloča vseh različicah se Predstavil se je Viljem Kem, predsednik novoimenovanega Nadzornega odbora Občine Izola je oglasil še požupan Darko Grad, ki je po njegovih besedah v zadnjem mesecu koordiniral štiri sestanke s predstavniki DARS-a in okoljskega ministrstva, ki so bili pripravljeni na določene spremembe sprejete različice BI, kot so vkopana cesta pri izvozu iz tunela itd...Po še nekaj replikahjso svetniki sklenili, da je rešitve najbolje poiskati v okviru obstoječe različice BI, županu pa naložili imenovanje komisije, ki bo proučila morebitne rešitve, ki bi predvsem rešile ..Krajinsko podobo doline Pivol." Silvano Sau: drugi podžupan že tretjič Prvi in zadnji aplavz je na seji požel novi podžupan Silvano Sau. Kot podžupana iz vrst italijanske skupnosti so ga svetniki soglasno potrdili. Novemu podžupanu več prostora namenjamo na sosednji strani. Leninova: Alkatraz bo dobil novega soseda Svetniki so po hitrem postopku potrdili odlok o komunalnem opremljanju območja Leninova-Elvire Vatovec, tako da bodo tam kmalu zrasla nova stanovanja. O tem, ali bodo v njih izolani ali ponovno kaki duhovi svetniki niso razpravljali. 500 evrov za se zjokat Pri nadaljevanki 500 evrov za nove Izolane je bila pred svetniki še zadnja epizoda-potrditev pravilnika ki bi natanko določal pogoje za dodelitev nagrade. Po predlogu Mirana Žlogarja iz občinskega urada za družbene dejavnosti bi novopečene starše razdelili na dve skupini. 500 evrov za vsakega otroka bi pokasirala družina, ki ima stalno bivališče v Izoli več kot eno leto, 200 evrov pa bi dobila družina, ki bi v Izoli stalno prebivala manj kot | eno leto. Tak predlog naj bi sprejeli jsj zato, da bi preprečili zlorabe, da se | starši sosednjih občin, ki novoro-S jenčkom namenjata manj denarja, § ne bi samo zaradi tega preseljevali “■ v Izolo. Sledila je dokaj živahna in burna razprava, ki je dva nasprotna tabora z replikami zaposlila dobro uro. Breda Pečan (SD) je menila, da „se družine iz Kopra ali Pirana ne bodo selile v Izolo samo zaradi 300 evrov,” , Darko Grad pa je pripomnil, da bi morale ob tem ustrezne službe preverjati, kdo zares prebiva na izolskem naslovu, kdo pa se je ..preselil" le zaradi nagrade. Na koncu je vendarle sumničavost popustila dobrosrčnosti in svetniki so sprejeli sklep, da se 500 evrov nameni čisto vsakemu izolskemu novorojenčku. Poleg nagrade so dokončno potrdili tudi predlog Roberta Mulca (LDS), da se pri plačilu vrtca staršem upoštevajo neprofitna ali profitna najemnina ali obroke najetega stanovanjskega posojila. Darjan Gorela Foto tedna Nenapovedano se je med zainteresirano javnostjo znašla tudi tale mucka. Ker njene problematike ni bilo na dnevnem redu, je svetovalec Župana Igor Franca breji mucki razložil, da kot mačka ni upravičena do 500 evrov nadomestila in jo pospremil iz dvorane. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.com; email: urednistvo@mandrac.com Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 0,96 EUR - 230 SIT. Polletna naročnina: 20,36 Eur (4.880 Sit). Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. AKCIJA-REAKCIJA SDS: Občinska svetnica Breda Pečan naj odstopi! Svetnik SDS Ivan Bizjak je med svetnike in novinarje razdelil pobudo, ki Bredo Pečan poziva k odstopu iz mesta občinske svetnice. „Zaradi vsem znanih dogodkov pri volitvah župana v občini Izola in na osnovi pobude SDS v Državnem Zboru za odstop poslanke gospe Brede Pečan, dajemo pobudo za odstop gospe Brede Pečan tudi kot svetnice v Občinskem svetu Občine Izola" je bil glavni poudarek pobude, ki so jo obrazložili z vrsto dokazov o domnevno sporni vlogi Pečanove v volilni tekmi, pri tem pa smatrajo, da bi bila poteza dobrodošla, saj bi potrdila v ..Državnem zboru dosežen standard odgovornosti voljenih funkcionarjev, ki bi ga lahko sprejeli na občinski ravni". Pečanova se je na pobudo nemudoma odzvala, i8n nam poslala sledeče pismo: Nič nezakonitega ni bilo! Izolska SDS je verna podoba SDS v Državnem zboru: cinična, arogantna in vse drugo, samo resnicoljubna ne. Na izolskih občinskih volitvah, vključno z županskimi, niti stranka Socialnih demokratov niti sama nismo naredili nič nezakonitega in nobene nepravilnosti, zato ne vidim razloga, da bi odstopala s kakršnekoli funkcije, niti poslanske, niti svetniške. Glede njihovega razumevanja, kaj povzroča “utapljanje Ustavnega sodišča v zaostankih” pa samo to: če SDS meni, da je kršitev aktivne in pasivne volilne pravice malenkost, zaradi katere bi se jaz in drugi v podobni situaciji morali odreči kakršnikoli poti do resnice in pravice, pa kaže na to, kolikšno težo imajo pri tej stranki človekove pravice nasploh. Ustavno sodišče je pri tej zadevi popolnoma drugačnega mišljenja, saj je mojo presojo ustavnosti v tej zadevi opredelilo kot ABSOLUTNO PREDNOSTNO. Vsa sreča, da imamo še kakšno institucijo v tej državi, ki brani človekove pravice pred zlorabo oblastnikov, ki bi svet urejali kar na osnovi večine v parlamentu in občinskem svetu! Vrhunec cinizma pa je ponovno navajanje “visokih standardov odgovornosti voljenih funkcionarjev v DZ”, ki naj bi jih uvedli tudi v občinskem svetu: ali bodo občinski svetniki začeli pretepati svoje ljubice in na skrivaj kupovali nepremičnine velike vrednosti, da jih bodo dosegli? Morda v te standarde sodi tudi udeležba svetnikov SDS in njihovih najožjih sorodnikov na neprijavljenih, a organiziranih “demonstracijah” proti izvolitvi županje v Izoli? Breda Pečan Dvojni intervju Velike koalicije ne rabimo če ne bodo nekateri apriori vedno proti. Po nepoklicnem županu imamo zdaj v izolski občini tudi dva nepoklicna podžupana. Darka Grada in Silvana Sau-a. Prvi je bil imenovan kmalu po volitvah, drugi pa na četrtkovi seji občinskega sveta. O tretjem podžupanu, kot smo ga imeli v prejšnjem mandatu, ni nič slišati. Oba podžupana imata že kar nekaj podžupanskih izkušenj, skupaj s svetovalcem župana, Igorjem Franco, pa menda trenutno zmorejo najpomembnejše naloge. 1. Kolikokrat ste že bili podžupan? SS: Če znam dobro šteti, je to tretjič. DG: To je moj drugi mandat. Prejšnjega sem opravil v Kopru. 2. Funkcijo opravljate nepoklicno. S čim pa se ukvarjate poklicno? SS: Danes z Italijansko skupnostjo v Izoli in na Obali, kar pomeni predvsem z kulturo in z novinarstvom. V časih, ko sem bil poklicno zaposlen, pa z novinarstvom, s kulturo in z Italijansko skupnostjo v Izoli in na Obali. DG: Sem direktor zasebne družbe, ki se ukvarja s pripravo nepremičninskih projektov za trg. 3. Ali se vam zdi, da Izola vendarle potrebuje poklicnega župana ali podžupana? SS: Dober župan ali dober podžupan niso odvisni od tega, ali so poklicni ali ne. DG: Popolnoma vseeno je ali ima Izola poklicnega ali nepoklicnega Župana in podžupana. Odločitev o poklicnem ali nepoklicnem opravljanju funkcije vsaj zame pomeni odločitev o tem kako bom finansiral svoje življenje in ne kako oziroma koliko časa bom namenil kateri funkciji. Kako človek opravlja funkcije, ki mu jih družba zaupa, je odvisno od njegovega odnosa do dela. 4. Je volitev v Izoli zdaj zares konec? SS: Volitev ni nikoli konec. DG: Volitve so končno mimo, a kmalu bodo tu druge. Nekatere je očitno strah, da bi se do takrat tako ohladili, da dotrajanih motorjev ne bodo mogli več pognati, zato kar nočejo in nočejo nehati. 5. Je razmerje moči v občinskem svetu zdaj dokončno oblikovano? SS: Vsaka živa stvar se spreminja, ali, kot pravi stari izolski pregovor: Samo osli svojega mnenja ne spreminjajo nikoli. DG: Mislim, da ne. Vedno več nas je tistih, ki se usklajujemo za sprejem dobrih rešitev in vedno manj tistih, ki so a priori proti. Darko grad je po rodu Celjan, rojen pred 42 leti. Končal je Pravno fakulteto, javnosti je postal znan kot koprski podžupan, ki je to menda prenehal biti po sporu z županom Borisom Popovičem. Doslej je živel v Celju, Ljubljani in Kopru, lani je kupil stanovanje v Izoli in zdaj tukaj tudi živi. Ima nekaj svojih manjših podjetij, vendar je veliko prisoten tudi v občinski stavbi, kar daje slutiti, da svojo podžupansko vlogo jemlje dovolj resno. Silvano Sau pa je seveda Izolan od glave do pet, tukaj rojen in tukaj upokojen. Delal je kot novinar in urednik oziroma direktor na RTV Koper - Capodistria. Že več kot desetletje je občinski svetnik, eden vodilnih funkcionarjev italijanske skupnosti v Sloveniji in v Izoli, ter izkušen izolski podžupan. Tudi njega ni težko najti, posebej na relaciji Manziolijeva palača -občina Izola. Vmes pa se mu zgodi še Mandracchio in kakšna knjiga. 6. Ali tudi v Izoli ostaja možnost velike koalicije? SS: Velike koalicije naj bodo rezultat dobrih predlogov za katere bodo glasovali vsi svetniki DG: Sem županov pomočnik in tako kot Župan, tudi sam delam za vse izolanke in izolane, ne glede na to koga so volili. Zato se vedno trudim, da naše predloge uskladim z, če je le mogoče, vsemi svetniki. To na zunaj lahko izgleda tudi kot velika koalicija. Proti takšnim odločitvam so lahko samo tisti, ki pač hočejo biti proti, a priori. 7. Ali tudi v Izoli (po vzoru na DZ) obstaja možnost prestopa v drugo svetniško skupino? SS: V pravni državi je možno in dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. Končno, tudi Državni Zbor je, po sestavi le malo večji Občinski Svet. DG: To je stvar osebne odločitve vsakega svetnika. 8. Občinski proračun je sprejet. Ali bo Izola letos bolj tanko piskala? SS: Prav nasprotno: glede na to - kot je bilo rečeno - da je letošnji proračun tranzitni, brez (zaenkrat) posebno velikih projektov mislim, da bo denarja ravno prav. DG: Izolsko vodstvo je v preteklosti slabo gospodarilo. 600.000 EUR prenesenih neplačanih obveznosti iz lanskega leta v proračunu in 1.500.000 EUR minusa na Komunali Izola so terminante letošnjega proračuna. 9. Morali smo se odreči nekaterim velikim projektom. Za katerim najbolj žalujete in s katerim bi ga nadomestili? SS: Zaenkrat, kot mi je znano, se nismo še odrekli nobenemu velikemu projektu, le premaknili smo jih v drugi čas in, če sem dobro razumel, v nadaljni premislek ali so bili tako načrtovani-ta pravi. Novi projekt? Garažne hiše, da bi del javnega prostora, ki je danes popolnoma zaseden s pločevino namenili boljši, bolj prijazni in bolj koristni rabi. DG: Ni potrebno žalovanje. Pripravili bomo strategijo razvoja Izole in izvedbo vseh projektov. Zasnove, ki jih je pripravilo prejšnje vodstvo, so bile slabe. Izvajanje tako pripravljenih projektov pa bi predstavljalo večjo škodo kot korist 10. Če bi bilo po vaše, bi iz starega mesta pregnali avtomobile? SS: Odgovor je že pri prejšnjem vprašanju. DG: Mestna uprava mora delati v interesu občanov. Če nekaj vzamemo, moramo na drugi strani dati več - saj si prizadevamo za vedno višji standard. Preden bomo umaknili promet iz mesta, bomo zgradili garažne hiše. 11. Velikonočni prazniki so barometer turistične sezone. Kakšne turiste si v Izoli prihodnosti želite? SS: Take, ki radi trošijo, seveda če bomo znali in zmogli ponuditi vse tisto, kar bi bili pripravljeni kupiti. DG: Turiste, ki bodo spali v hotelih in pri sobodajalcih, ki bodo obiskovali restavracije in druge lokale, ki bodo obiskovali podeželske znamenitosti kraja, obiskovali prireditve -skratka, ki bodo prinesli Izoli veliko število novih kvalitetnih delovnih mest za izolane. 12. Vsako mediteransko mesto mesto ima tržnico, podobno »Lon-ki« (pri Vratih). Bomo ostali brez nje? SS: Strinjam se z ugotovitvijo, da vsako mediteransko mesto ima tržnico, vendar nisem prepričan, da so podobne tisti pri Vratih. DG: Nikakor. Se vam zdi naša tržnica Mediteranska? 13. Kako ocenjujete projekt stare Ribarnice? SS: Stara ribarnica je bila del Izolske zgodovine. Današnji projekt mi ni povsem jasen predvsem glede količine rib, ki naj bi bile na razpolago. DG: Čakam na strokovne ocene. Stroka je tista, ki mora politiku nuditi podlage za sprejem odločitve. Osebno pa menim, da ni na pravem mestu. Namesto razreševanje, bo delovanje prve prodaje rib na tem mestu pomenilo prej zapletanje vozla prometne ureditve. 14. Kam hodite na kavo? SS: Nekam v Izoli. A da ne bi delal zastonj reklame, ne bom povedal, da jo najrajši pijem v Manziolijevi Palači. DG: Nimam šablonskih življenjskih vzorcev. Na kavo grem vedno tja, kamor mi v določenem trenutku zapaše. 15. S kom najraje hodite na kavo? SS: Spisek bi bil predolg, ker je nikoli ne pijem sam. DG: Mislim, da je bila Majda Sepe pevka, ki je pred leti prepevala Med iskrenimi ljudmi... Tudi meni je vse najlepše med njimi. 16. Vam gre Mandrač na živce? SS: Izola brez Mandrača (in, seveda brez Mandracchia), bi bila kot Mandrač brez morja. DG: Trudim se, da se da svojega organizma ne obremenjujem z negativizmom. Pa ne da je Mandrač takšen. Pač, nič mi ne pride do živega, ... pa ni čisto čisto res. Pozitivno razmišljanje pa je moj moto življenja. Svetujem ga tudi vam. Darjan Gorela Pobude in vprašanja Kaj je s terapevtsko skupnostjo Drevo življenja ? Občina Izola in Društvo za pomoč zasvojencem od nedovoljenih drog Drevo življenja sta 04. 02.2004 podpisala krovno, dne 23. 07. 2004 pa še Pogodbo o sofinanciranju izgradnje kmetije za potrebe terapevtske skupnosti Društva za pomoč zasvojencem od nedovoljenih drog Drevo življenja. Po podatkih, ki jih imam je Občina Izola v treh letih sofinancirala izgradnjo kmetije v vrednosti slabih 500.000,00 EUR ter s tem izpolnila svoje “obveznosti”. Zanima me, zakaj kmetija za potrebe terapevtske skupnosti Društva za pomoč zasvojencem od nedovoljenih drog Drevo življenja ni odprta? Klub svetnikov LDS zanj Robert MULEC Naše zadeve Velikonočni prazniki obetajo dobro letino Po podatkih, ki so nam jih posredo- Brez težav bodo praznike preživeli vali izolski hotelirji se za turistično tudi v hotelih Simonov zaiv. Nekaj sezono ni bati. Večina hotelov bo praznih postelj bodo imeli le v Ho-za praznike skoraj do konca zase- telih Belvedere, kjer je trenutno le denih, v glavnem z italijanskimi go- okoli 50 gostov, v glavnem jadral-sti. V zasedenosti prednjačijo Hotel cev. Tudi sicer so Italijani med tu-Delfin in Hotel Marina, kjer so tik jimi gosti v veliki večini, še vedno pred prazniki odprli popolnoma pa je slovenskih gostov več kot po-prenovljen hotel. lovica. (d.g) Z IZO-kartico tudi v Nanos Število sodelujočih trgovin, obrtnikov in gostinskih lokalov, ki lastnikom IZOkartice omogočajo plačilo z 10 odstotnim popustom se povečuje takorekoč iz tedna v teden. Ta teden lahko z veseljem povemo, da se je akciji pridružila tudi GOSTILNA NANOS v Pittonijevi ulici, tako da je zdaj kar nekaj izolskih gostinskih lokalov, ki so se že odliočili za take vrste lokalpatriotizma. Skupaj je sodelujočih že blizu 40 in vse kaže, da se bo kmalu pridružila tudi Občina Izola z možnostjo cenejšega parkiranja za domačine oziroma imetnike IZOkartice. V naslednjem Mandraču pa bomo predstavili vulkanizerstvo in avtopralnico Carboni ter trgovino Šport mala. NOVO v Reviti Praktična tehtnica za dojenčke Kako napreduje vaš dojenček, ali ustrezno pridobiva težo ali pa so kakšne težave? Bodite vedno na tekočem o stanju vašega otroka. Hitro, zanesljivo, do 20 kg. Tehtnica, ki si jo zaradi zelo ugodne cene lahko privoščite za domačo uporabo. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obišiitenas. __________Izdelki za zdravo življenje___________ 1 Kristanov trg 1 ■ tržnica • Tel.: 64 - 040 - 64 > Graditeljem obalne hitre ceste se mudi Izolski občinski svet je na četrtkovi seji obravnaval pobudo svetnika Izolanov, Slavka Samotorčana, naj Občina Izola podpre Civilno iniciativo Gibanje za Izolo pri zahtevi za revizijo Državnega lokacijskega načrta za odsek obalne hitre ceste Koper - Izola, ki jo je Civilna iniciativa poslala tudi na Ministrstvo za okolje in prostor ter na Vlado Republike Slovenije. Občinski svetniki so, kot je že znano, pobudo podprli, župan pa je napovedal oblikovanje komisije, ki bo opravila dodatne pogovore z Ministrstvom za promet in Ministrstvom za okolje in prostor, nato pa bodo o doseženem občinski svetniki ponovno razpravljali. Tej temi je bila namenjena tudi polurna oddaja na TV Koper - Capodistria, kjer smo Izolani lahko ponovno izvedeli, da so bili vsi postopki vodeni v skladu z zakonodajo in da začetek del lahko pričakujemo že čez nekaj mesecev. Če smo prav razumeli predstavnika MZP pa se bodo medtem malo pogovarjali s komisijo izolskega župana, da ne bi izpadli tako nedemokratični, (dm) Izguba časa in znanja Vlada se je lotila spreminjanja prostorskih zakonov, ki so stari dobra tri leta in čeprav je marsikdo mnenja, da so vredni popravkov, predvsem pa poenostavitev, se je zgodilo ravno drugače. Predlogi zakonov nič ne iboljšujejo ali poenostavljajo ampak le spreminjajo in vnašajo kopico nejasnosti. Na to je opozorila takorekoč kompletna stroka, vendar se predlagatelji ne dajo. Namesto tega so se lotili oporočenikov po sistemu: deli in vladaj. Kot kaže jim že uspeva. Predstavniki institucij, izobraževalnih ustanov, podjetij, zbornic in društev s področja urejanja prostora predlagajo, da se ustavi postopek sprejemanja novih zakonov: Zakona o prostorskem načrtovanju, Zakona o graditvi objektov in Zakona o arhitekturni dejavnosti. Svojo pobudo so v odprtem pismu naslovili na predsednika vlade, predsednika države, predsednika obeh domov parlamenta in na odgovorna ministrstva. Da se je razbijanje enotnosti stroke že začelo pa priča tudi informacija, da je predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor zahteval popravek besedila v katerem ustavitev postopka sprejemanja novih zakonov podpirajo predstavniki različnih ustanov, med drugim tudi zbornic, (ur) Koper ■ Izola: Od jutri hitreje V petek, 6. aprila, bodo na cesti med Koprom in Izolo končali z deli v sklopu izvajanja Projekta za zbiranje in čiščenje odpadnih voda v obalnem porečju. Tako promet na tem odseku ne bo več oviran, prav tako pa bo spet v uporabi obmorska sprehajalna pot oziroma odsek Poti zdravja in prijateljstva.Kot je znano, so se pripravljalna dela v projektu Zbiranje in čiščenje obalnih voda v obalnem porečju, s katerim želijo občine Koper, Piran in Izola izboljšati stanje odpadnih voda na priobalnem območju, začela že avgusta lani, pripravljalna dela na izgradnji povezovalnega kanala Izola-Koper pa januarja letos. Kot je znano, so se pripravljalna dela v projektu Zbiranje in čiščenje obalnih voda v obalnem porečju, s katerim želijo občine Koper, Piran in Izola izboljšati stanje odpadnih voda na priobalnem območju, začela že avgusta lani, pripravljalna dela na izgradnji povezovalnega kanala Izola-Koper pa januarja letos. Dela na povezovalnem kanalu Izola-Koper potekajo po trasi pešpoti in kolesarske poti Pot zdravja in prijateljstva. Izvajalec je za izvedbo teh del poleg gradbenega dovoljenja pridobil tudi dovoljenje RS DRSC za zaporo pešpoti in kolesarske poti ter dovoljenje upravljavca, to je Mestne občine Koper. Celoten projekt je vreden 27,5 milijona evrov, z deli pa naj bi končali leta 2009. Drevesa bodo nadomestili Izvajalec del na trasi kanalizacije med Izolo in Koprom se doslej ni izkazal. Najprej z enojezično tablo, nato z neobjavo zapore cest, potem z nekvalitetnim popravilom asfalta in za kobec še z brezobzirnim uničevanjem parka 80 dreves. Komunali Izola so pojasnili, da bodo odstranili še štiri cedre in da jih bodo nadomestili z novimi (visokimi 2m). Ali jim lahko verjamemo? Praznično Velikonočno darilo Izoli je tudi palača Besenghi Ob velikonočnih praznikih so opravljene še zadnje formalnosti v zvezi z denacionalizacijskimi postopki med cerkvijo in državo. Izola je obdržala palačo Besenghi v javni lasti, Scuola battuti je pripadla škofiji. 0 tem in o letošnjih Velikonočnih praznikih smo se pogovarjali z izolskim župnikom Janezom Kobalom. Letos je v cerkvi na Slovenskem leto svetega pisma, kar pomeni, da se čimbolj držimo tistih prav starih svetopisemskih izročil, predvsem pa, da imamo čimveckrat odprto to knjigo modrosti in naukov. Zato tudi ljudem, ki pridejo k spovedi njraje dam za pokoro, naj preberejo kaj iz svetega pisma. - Kaj iz Svetega pisma največkrat svetujete? - To je seveda odvisno od grehov. Kakšnemu trpinu dam kakšno poglavje o Jobuu, poglavje polno upanja je Isah 40,41,42, otrokom pa svetujem kakšno zgodbo iz Kristusovega trpljenja in poročilo o vstajenju. - Imajo verniki doma Sveto pismo? - Seveda dam takšno pokoro tistim za katere vem, da ga imajo, sicer pa povprašam in dobijo kaj drugega. V glavnem pa imajo Sveto pismo in otroci vsaj kakšne zgodbe. Včasih so celo delili obhajancem takšne krajše zgodbe, ki so primerne za njihovo starost in vedenje. - Gre torej za nekakšen povratek k začetkom, k temeljem verovanja. Pa so verniki danes blizu takšnemu razmišljanju in dojemanju vere? - S Svetim pismom je problem, ker je prav v katoliški cerkvi sveto pismo bilo bolj v lasti katolikov in klera in ti so seveda tam v srednjem veku naročali umetnikom, kako naj kaj narišejo in upodobijo in Sveto pismo ni bilo tako splošno poznano. Potem so ga Luter in protestanti približali vernikom in takrat je tudi cerkev ugotovila, da je to dobro čeprav samega Svetega pisma ne poudarjajo toliko kot zakramente in molitve. Zato lahko rečemo, da je cerkev na Slovenskem letos malo bolj “protestantska”. - Velikonočni prazniki imajo morda najbolj izraženo zunanje obeležje od vseh cerkvenih praznikov. - Res je in nek način se tukaj odmikamo od tistega o čemer sem prej govoril. Zato sem našim vernikom tudi dejal, da čokoladnih pirhov in zajčkov ne bom blagoslavljal ampak naj se kar potrudijo s pripravo, ne pa da vse nakupijo v najbližjem megamarketu. Seveda nekakšna povezava je, ker gre celo v primeru takšnih simbolov za nekakšno skrivnost, tako kot je tudi Velika noč skrivnostna. Res pa je, da dolgo nisem vedel, zakaj zajec in sem pozneje izvedel, da je to zato, ker zajec pač spi z odprtimi očmi. Potem je tukaj še izolska oljčna vejica, ki je prav zanimiva, saj tukaj skorajda ne dobiš butarice ali drugega zelenja, ki ga imajo drugod. Tukaj ni tistih sedmih lesov povezanih s sedmimi šivi, kot pravi tudi sveto pismo. Zanimiva je še palmova vejica, ki jo poznajo bolj na jugu. Ko sem bil na pepelnično sredo na Portugalskem smo tam zažgali palmove vejice iz cvetne nedelje in tako dobili pepel za pepelnico. - V Manziolijevi palači je katr nekaj pirhov in drugih velikonočnih simbolov, ki so jih izdelali Izolani. - Žal jih še nisem videl, jih bom pa dobil sem k blagoslovu in se bom prepričal kaj vse so izdelali naši ljudje. - Pravzaprav je nenavadno, da ob takšnem dogodku cerkev ni soorganizator take prireditve. - To je kultura, ki je tesno povezana s cerkvijo in nobenih zadržkov ni za sodelovanje. Res pa je, da nas marsikdaj vabijo na dogodke, ki so običajno ob sedmih zvečer, ko je maša in zdaj, pred Veliko nočjo je še posebej veliko različnih opravkov, tako da je težko najti čas za kakšne druge dodgodke. Sicer pa je lepo, da se kaj takšnega dogaja, tudi če ni župnika zraven. - Ko govorimo o sodelovanju oblasti in cerkve ne moremo mimo informacije, da so dokončani denacionalizacijski postopki v zvezi z Besenghijejo palačo in Scuoio battuti. - Vse kar jebilo vlzoli denacionalizacij skih zadev v povezavi s cerkvijo je zdaj zaključeno. Prav danes smo se dogovorili še za zadnje zemljišče, ki bi nam ga država sicer vrnila v naravi a je tako blizu stanovajskih blokov, da je praktično v javni lasti in zato nam bo občina to odkupila. Treba je vedeti, da ni šlo le za palače ampak so bila predmet postopkov tudi nekatera zemljišča. Najbolj otipljivo pa je bilo seveda pravdanje o palači in šoli. Končalo se je tako, da smo Scuoto battuti dobili vrnjeno v naravi, saj ni bito zakonskih pogojev, da bi država plačala odškodnino zanjo. Zato smo tja že namestili skladišče Karitasa s hrano, ki jo dobimo iz evropskih rezerv. Kaj bo v bodoče s to stavbo še ni povsem dogovorjeno, možno pa je, da jo bomo ob gradnji središča v Jagodju morali prodati, saj se bodo vse te dejavnosti selile tja in tam bo seveda vsak euro pomemben. Za Besenghijevo palačo pa je država plačala odškodnino in tako ostaja v javni oziroma občinski lasti, kar je za Izolane gotovo najbolje. Pri tem moram povedati, da se je postopek končal že oktobra, torej pod prejšnjo lokalno oblastjo in, če izvzamemo, da smo zaradi pravdanja izgubili kar nekaj let, je bila zdaj, ko smo prišli že do Vrhovnega sodišča, vendarle sklenjena poravnava in je pri njej občinska oblast bila kooperativna. Pa tudi zdaj se dobro dogovarjamo glede aktualnih vprašanj v odnosu med župnijo in občino saj nam je vsem do tega, da Izola napreduje in nam je vsem najboljši dom. (ur) Moje voščilo ob velikonočnih praznikih pa je predvsem optimistično. Velika noč je spomladanski praznik, praznik izgubljenega sina, ki se vrača k očetu, je praznik doma, kjer je lepo, je praznik srečanja med očetom in sinom in med ljudmi nasploh, zato se radi obiskujemo in izmenjujemo darove, je praznik upanja, ker spomladi damo semena v zemljo in upamo, da bodo vzklila in zato je to tudi upanje za naše rajne, da ne bodo tam ostali ampak bodo tudi oni vstali, tako kot pripoveduje Sveto pismo. Naša velika noč Veliko noč spremlja vrsta simbolov, ki gospodinje, gospodarje in otroke polno zaposli. Pomlad je in potrebno je počistiti sebe, domove in njihovo okolico ter narediti vrsto stvari, da bo lepo za dušo, telo in oko. Naš prostor se v nekaterih stvareh razlikuje od notranjeslovenskega, saj je tu podnebje in življenje drugačno. Naše simbole si lahko ogledate na razstavi v izolski Manziolijevi palači! RAGLIA, pri nas ji pravijo ŠKR’B’TUUA, SKRG’DICA, izdelajo jo s trsa - ka-nele. Oglasi se v tridnevju Jezosove smrti. Lani so jo izdelovali v delavnici pri Medežih, ki jo je vodil Albin Mejak. VULJTČ’NA, ULJTC’NA (PALMA): znajo jo izdelovati v Padni, Pučah, Novi vasi, Sv. Petru, Krkavčah. Izdelovali so jo tudi pri Sv. Ivanu, Trst. Lansko leto so imeli delavnico v kortežanski šoli. V osrednji Sloveniji izdelujejo butare - v šop povezano mlado rastlinje. Z oljčnimi vejicami ali palmami gredo župljani na oljčno nedeljo (vulč’nco) okoli cerkve v pasijonsko procesijo. Prej župnik pred cerkvijo vuljté’no blagoslovi, župljani pa jo doma zataknejo za sveto podobo, da bo od hiše odvrnila bolezen, nesrečo in ujmo. OLJČNA VEJICA S PODOBICO: izdelovale so jo rožarice v tržaški okolici (Prosek, Kontovel, Sv. Ivan) in prodajale na oljčno nedeljo pred cerkvami po sosednjih vaseh. NAVADNA OLJČNA VEJICA. Večina ljudi prinese na oljčno nedeljo k blagoslovitvi kar navadne vejice, saj jih vsak ne zna »splesti« pa tudi časa za to ni. Kortežanski možje napravijo vsako leto na tisoče takih vejic in jih pošljejo v osrednjeslovenske župnije. ROŽNI VENEC, K’RONCO iz oljke in njenih koščic izdejuje Fabio Babič iz Kort. Za en izdelek je na začetku porabil 50 ur, danes le 15. PIRHI - JEJCA barvani s čebulnimi listi in olepšana z rastlinskimi listi. V tržaški okolici (Repentabor) so take izdelovali že pred 2. svetovno vojno. VELIKONOČNI KONČANI KRUHI so: rogljač (Korte), Kristusova krona (Sv. Peter), tid’ca, ki je darilo za deklico, rogljaček (Korte) pa za dečka. VELIKONOČNI ŽEGEN (košara z dobrotami, ki jih jedo družine za velikonočni zajtrk) - dobrote blagoslovi župnik na veliko soboto popoldan ob cerkvah in kapelicah svoje župnije. Žegen naj bi vseboval simbole velike noči: pirhe, končan kruh (pinco), meso in hren. Košarico pokrijejo z belim izvezenim prtičkom. ZANIMIVOSTI Velikonočnih kruhov niso rezali, ampak »lomili«. Nekoč pirhov niso barvali in ne okraševali, saj jih sicer župnik Esih ne bi blagoslovil. Potem, ko so pirhe olupili, so luščine vrgli v ogenj ali potrosili okoli hiše »zato, da ne bi prišle poleti kače v hišo«. Na veliki petek (Jezusova smrt) zvonovi utihnejo in se oglasijo raglje. Takrat kmetje ne smejo obdelovati zemlje, niti zapičiti kanele vanjo, ker bi sicer »jokala«, le trte smejo vezati. Ob vstajenskem zvonjenju so se ljudje tekli umit. To je bilo »obredno« umivanje iz skupnega umivalnika - kadina. Ob vstajenjski procesiji so po terasah in gričih okoli cerkve prižgali vezemske ognje (tudi v obliki napisa »aleluja«) in kresove. Ker se v času prejšnjega režima to ni smelo početi, je nekdo v šestdesetih letih v času vstajenske maše v Dolini podtaknil ogenj, da je začel goreti Kašler. Gasilci so ga pogasili, zadeva pa je »morala utihniti«. Pregovor o vremenu: Če je vuljka suha, bo jejce mokro ali pa, če je vuljka mokra, bo jejce suho . (Če bo oljčna nedelja suha, bo velika noč deževna in obratno. Nada Morato To SO NAŠI Gladina morja |>ri nas se bo dvignila za kakšen meter. Ko smo ga spoznali pred nekaj leti je bil prvič predlagan za nobelovo nagrado, zdaj je predlagan znova. Dr. Timi Ečimovič je član Evropske akademije znanosti in umetnosti in nosilec številnih uglednih nazivov, že nekaj let pa živi v Kortah, kjer vodi SEM - Inštitut za klimatske spremembe. In zdaj ima kaj raziskovati. njegovem učinku na lokalno in širše območje ter možnostih lajšanja tega učinka pomagamo s sistemsko teorijo, ki omogoča realen pristop k tej problematiki. - Filmi in televizija ter drugi mediji nas vsak dan bombardirajo z napovedmi o bližajočih se katastrofah. Kaj mislite vi o tem ali ima naša civilizacija sploh prihodnost? - Postavili ste vprašanje, na katerega ne morem odgovoriti. Kot naravoslovec zagovarjam in uporabljam način dela in razmišljanja, da se o preteklosti lahko učimo, sedanjost lahko opazujemo, prihodnosti pa ne moremo napovedovati. Tega se držim zato, ker razumem kompleksnost narave in vseh velikih sistemov, ki uravnavajo naravo od vesolja do postelje, v kateri spimo, in se zato zavedam, da ni možno napovedovati prihodnosti. Seveda si želim, da bi naša civilizacija bila uspešna in da bi obstajala še veliko let, ne moremo pa mimo resnice o delovanju sistema klimatskih sprememb, ki so največja grožnja civilizaciji danes v tem stoletju. Vesolje nima začetka in konca - Pred kratkim ste izdali dve novi knjigi, ki govorita o informacijski teoriji narave. Za to odkritje ste tudi nominirani za Nobelovo nagrado za fiziko za leto 2007. Razložite nam na kratko, kaj pravi informacijska teorija? HOTEL DELFIN IZOLA Vse goste in obiskovalce Izole vabimo, da poleg pizzerie Vile Raineri s pestro ponudbo pizz, raznih testenin in drugih jedi po naročilu, prijetnega ambienta bara Kantina s ponudbo dobrega sira, pršuta in vina, obiščejo od 06. aprila dalje odprt lokal Pergola ob sprehajalni poti v Marini Izola. Obratovalni čas lokala vsak dan od 10. do 22. ure. Pridite, pričakujemo vas z bogato ponudbo jedi in pijače ter ugodnimi cenami. Lani ga je malezijska univerza Ansted ponovno predlagala za najvišje znanstveno priznanje, to je Nobelovo nagrado (prva nominacija leta 2003 za klimatske spremembe). Dr. Timi Ečimovič je nominiran za Nobelovo nagrado za leto 2007 za fiziko, in sicer za razvoj informacijske teorije narave. Razglasitev nagrajencev bo novembra letos v Stockholmu na Švedskem. Izolani smo na to dejstvo seveda zelo ponosni. - Danes lahko skoraj v vsakem časopisu, ki ga odpremo, beremo o globalnem segrevanju. Vsi smo že postali strokovnjaki za klimatske spremembe. Kaj si ob vseh teh člankih mislite vi? - Predvsem to, da vse, kar novinarji zapišejo, temelji na nekih podatkih, za katere nihče ne ve, ali so resnični ali ne. Napaka je že na začetku in se samo nadaljuje. Iz lastnih raziskav bi priporočal, da si ob pisanju o sistemu klimatskih sprememb, o - Mislim, da je informacijska teorija izhodiščna znanost za fiziko in naravoslovje, ki omogoča razumevanje pretvarjanje energije in mase ter vsega kar sledi, to, kar danes poznamo kot naravo. Informacijska teorija narave pa pojasnjuje, zakaj se to dogaja. S spreminjanjem energije in mase se istočasno spreminja informacija, ki ureja kvaliteto in kvantiteto nastanka nam vidne narave. - Nam lahko navedete kakšen konkreten primer? - Primer sistemskega razmišljanja je, kje je začetek ali konec vesolja. Vesolje v resnici nima ne začetka ne konca. Teorija velikega poka, ki je zadovoljevala ogromno število znanstvenikov, zagotovo drži v elementu velikega poka, vendar ne predstavlja začetka vesolja, temveč le enega od dogodkov, ki nam je bil tako blizu, da ga lahko proučujemo. Tu lahko navedem še en primer, to sta pojma vakuum in čas. Oba pojma sta rezultanta mišljenja človeštva, vendar ju v naravi ni. Čas v naravi ne obstaja, je samo dimenzija, ki smo jo ljudje medsebojno dogovorjeno sprejeli. PTTs NOT DEAD Kjer je dimnikar je tudi ogenj Po večletnem teroriziranju, vznemirjanju in sprenevedanju občanov Izole s strani koncesionarja E.D.T. Servis d.0.0., mi ne preostane drugo, kot da nekaj vprašanj sprožim še na Občinskem svetu. Družba E.D.T. Servis d.0.0. je (tako navaja) imetnik koncesije za opravljanje dimnikarskih storitev na območju občine Izola (pogodba št. 014-03-10/2005). Njeno zdaj že dolgoletno delo je po mojem mnenju prispevalo k temu, da ima večina uporabnikov kurilnih naprav odklonilen odnos tako do same uporabe plina in z njim povezanega vzdrževanja opreme. E.D.T. Servis d.0.0. je pri odnosu do končnega uporabnika grob in tog, rdeča nit komunikacije pa je praviloma „pismo s povratnico". Naj v potrditev navedbe opišem primer, ki ga najbolje poznam: 14.7.2006 je bil opravljen pregled kurilne naprave (plinska peč). Izstavljena sta bila dva računa, ki sta bila poravnana. 15.2.2006 je bil na isti naslov poslan poziv (s povratnico seveda) za zgoraj navedene storitve 8.3.2007 je na isti naslov prišlo pismo (spet s povratnico), v katerem od celotnega stanovanjskega bloka! ! ! zahtevajo, da je v vsakem stanovanju nekdo doma 15.3. med 8. in 11. uro, da bi pregledali naprave (ki so bile pregledane pred 8 meseci) 16.3.2007 v nabiralniku (tokrat ne priporočeno in brez povratinice) leži opozorilo za pregled naprav (ker 15.3. ni bilo nikogar doma). - Skupina znanstvenikov, s katerimi sodelujete, prihaja iz različnih delov sveta. Povezujete se z Ameriko, Rusijo, Indijo, Malezijo, Nemčijo in Šrilanko in tudi z domačimi strokovnjaki. Ali vaša skupina znanstvenikov vidi v klimatskih spremembah nevarnost za obstoj človeštva ? - Kot sem že prej omenil, sistem klimatskih sprememb lahko opazujemo, kako je deloval v preteklosti, lahko ga opazujemo v sedanjosti, vendar zaradi zapletenosti sistema napovedovanje ni mogoče. Določene zadeve, kot so redni vremenski pojavi, lahko napovemo le za krajši čas. Dolgoročne napovedi, ki so osnovane na modelskih analizah, pa nikoli niso napovedale resničnega razvoja. - V naslednjih dneh potujete v Azijo, kakšen bo glavni namen vašega potovanja? - Najprej bom obiskal univerzo Mangalore na zahodni obali Indije, kjer bom začeli z uvajanjem raziskav na področju klimatskih sprememb. Nato bom imel še delovne sestanke v Kolombu na Šrilanki in V Mumbaiju V Indiji. Barbara Dobrila Poudarjam: vedno gre za eno in isto napravo! Blok ima upravnika (Stavbenik servisne storitve d.0.0.), s katerim pa E.D.T. Servis d.0.0. ne kontaktira (in obratno), čeprav je bil o tem večkrat obveščen. Še najbolj zanimivo je, da se E.D.T. Servis v svojem pismu (08.03.2007) sklicuje tudi na sestanek „vseh pristojnih" med katerimi je Občina Izola. Da bi lažje razumeli, prilagam kopijo pisma, v katerem je govora o Livadah (naslov na katerega je prišlo pismo NI iz Livad) in tudi o POSEBEJ UGODNIH CENAH IN POSAMIČNIH DOGOVORIH Z UPORABNIKI. Kdo je s strani občine zadolžen za komunikacijo in nadzor koncesionarja? Kako je nastal zapisnik s sestanka „vseh pristojnih 11.1.2007“ in zakaj je bilo v medijih zapisano, da so predstavniki občine sestanek zapustili, medtem ko zapisnik o tem ne navaja ničesar? Moj sum gre predvsem v dve smeri: Prvič, da koncesionar ne vodi oziroma površno vodi register trošil (sicer nebi pošiljal dopisov „za vsak slučaj") in drugič, da krši zakon o varstvu osebnih podatkov, saj podatke deli z družbami za izterjavo in registru neznano družbo E.S. d.0.0., s čemer najverjetneje krši tudi koncesijsko pogodbo in druge področne predpise. Aleksander Krebelj Kultura Štirje mladi pesniki v izolski knjižnici Nocoj se bodo v Mestni knjižnici Izola predstavili trije mladi pesniki in pesnica, in sicer Gregor Balažič, Jure Planinšek, Marko Karlovčec ter Tinka Kobilica. Z izjemo Tinke Kobilice, pesmi katere so že izšle v revijah Apokalipisa in Panika, ostali svojih pesmi še niso objavili, a to še ne pomeni, da jih tudi ne bodo. Pred nocojšnjim večerom sem se z njimi pogovarjala o nastajanju njihove poezije, o navdihu ter odnosu med glasbo in poezijo. Gregor Balažič je suvereno, kot se za nekdanjega kolumnista Kažina spodobi, dejal, da njegova poezija nastaja povsem spontano, njegove pesmi pa so razgibane, izpovedne in refleksivne. Jure Planinšek in Marko Karlovčec sta glasbenika in pesnika obenem, ki rada improvizirata na obeh področjih. Prvi je povedal, da poezijo doživlja podobno kot glasbo, pisanje pa podobno kot igranje. Jure je sicer zelo redkobeseden, pogosto se zgodi, da kar drugi odgovarjajo na njegova vprašanja, sam pa večkrat odgovori z »ne vem«, ker odgovora na vprašanje zares ne pozna. Marko j e poezij o začel pisati, ker j e nekatere stvari lažje izraziti z besedami kot pa z glasbo ter dodal, da podobno kot glasbo, doživlja tudi pisanje kot izraz, ki ima več plasti. Le-ta v sebi nosi tako izpoved kot refleksijo, komunikacijo, raziskovanje, interakcijo, stik s sočlovekom. Poezija Tinke Kobilice izraža predvsem hrepenenje. Sama pa se v zadnjem času sprašuje, od kod pesmi prihajajo in zakaj jih včasih ne moreš priklicati, čeprav bi jih rad. V čitalnici Mestne knjižnice Izola se nam nocoj obeta zanimiv in razgiban literarni večer. Ljubitelji poezije in druženja nasploh se boste zagotovo razcveteli. S pesnico in pesniki se je pogovarjala Ksenija Orel. Poezija je lahko tudi aktualna Zadnji četrtek v marcu je bil v Mestni Knjižnici Izola pesniško obarvan. V goste so bili povabljeni trije goriški pesniki, in sicer Francesco Tornada, Roberto Marino Masini in Giovanni Fierro. S seboj so prinesli veliko dobre volje in seveda svojo poezijo. Francesco Tornada je Videmčan, ki že vrsto let živi in dela v Gorici. Svojo pesniško pot je začrtal v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja, udeležil se je že mnogih literarnih srečanj, med njimi tudi Vilenice in Medane. In ravno v okviru festivala Medana se je že avgusta lani predstavil v Izoli, na Manziolijevem trgu. Takrat se je med nama rodila zamisel, da bi se skupaj še z ostalima dvema prijateljemapesnikoma, predstavili v izolski Mestni knjižnici, kar se je zgodilo minuli četrtek, 29. marca. Po izobrazbi je biolog s strastjo do poezije. Pravi, da ravno to, da ni študiral literature ali česa sorodnega, ga ne utesnjuje pri njegovem pesniškem ustvarjanju. Naslov njegove pesniške zbirke je »L’Infanzia vista da qui«. Ta »qui« oz. »tukaj«, razloži Tornada, je nek skriti kraj, iz katerega se opazujemo ter opazujemo tisto, kar smo nekoč bili in na nek način še vedno smo. Ta »qui« ali »tukaj« je torej znan vsem, ki o sebi kdaj razmišljamo, zato nam branje tomadovih poezij lahko kaj kmalu preraste k srcu. »II tempo ci attraversa« je pesniška zbirka Roberta Marina Masinija. Njegove poezije, z izjemo treh, nimajo naslova, kajti -kot pravi avtor- naše življenje ne potrebuje naslovov. Človek, doda Roberto Marino, kamor koli gre, s seboj odnese svoj kraj, četudi ga, ko v njem prebiva, magari prekolne, a ga pa ob povratku vedno znova doživi kot raj, kajti tam so prijatelji, je dom, je otroštvo, so spomini, skratka stvari, ki nas zapečatijo za vse čase. Poezija Giovannija Fierra zrcali danšnjo podobo obmejnih mest. Njegova zbirka je razdeljena na pet sklopov, sam pa pravi, da je sklop, ki opisuje njegovo potovanje po Bosni in Hercegovini nekaj let po vojni, hrbtenica te zbirke. Njegov jezik je izbran in rezak, njegove poezije pa pritegnejo z resnobo, ki ti vzame sapo. Poezija, ki so nam jo gostje iz Gorice predstavili, je preprosto navdušujoča. Navdušujoče pa je bilo tudi to, da so nam svojo poezijo predstavili tudi v slovenščini. Brate, brate, brate! V četrtek je bila Izola polna pesniških izlivov. V Besenghijevi palači so se predstavljali pesniki italijanske skupnosti, hkrati je v knjižnici potekalo pesniško srečanje s tremi pesniki iz italijanske Gorice. Na koncu so imeli zasvojenci s poezijo priložnost slišati in videti še nastop bosanskega umetnika Damirja Avdiča. Z električno kitaro v roki je karizmatični pevec, igralec, pesnik in še kaj publiko Shoto Kluba prepričal s trdimi, brezkompromisnimi besedili, ki govore’ o vsakdanjih rečeh-v Bosni. O stanju duha, politike, vere in financ. Pravzaprav je govoril v vsakdanjem jeziku, ki pa je ob poplavi lirično-izpovednih glasbenih izdelkov in raznovrstnega turbo-folk kiča vse bolj redek in vse bolj moteč. Danes je pač v modi jokanje, preklinjanje brez razloga in opevanje pijanosti, (d.g) Knjiga o novem rocku V uvodu v pesniško glasbeni večer Damirja Avdiča je v Shoto klubu svojo knjigo z naslovom Zgodovina Novega rocka predstavil glasbeni kritik, publicist in urednik, Igor Bašin - Bigor. Knjiga ni zgolj prerez dveh desetletij te pomembne koncertne inštitucije. Je tudi opis obdobja, ko je obstajalo sodelovanje med Radiem Študent in nacionalno RTV hišo, je opis Križank, ki so z Novim rokom postale koncertno prizorišče, je opis znanih oseb iz sveta sodobne slovenske glasbe in je prikaz nekaterih najpomembnejših slovenskih skupin, ki so tam nastopile. Novega rocka zdaj ni več, zato je knjiga Igorja Bašina toliko pomembnejša, (ur) 3. Sejem starin in še česa V soboto bo v Izoli že tretji po vrsti Sejem starin poimenovan Usake ščat in v pomanjkanju boljših informacij smo si tokrat pomagali z zapisom enega od slovenskih blogarjev, ki sliši na ime Drmagnum.siol. net blog Tako le je zapisal Mineva že dve leti od tega dogodka. Ker je čas za velikonočne prireditve sem se spomnil na prvi mednarodni velikonočni sejem kmečkih običajev v Izoli. Z Neno sva po jutranjem sprehodu zavila na Manziolijev trg. Stojnice, na njih pa vse kar premore zbirateljska žilica.Po ogledu razstavljenih stvari sem imel občutek, da se je zbrala kramarska druščina iz vseh krajev države. Na enem koncu so poskušali predstaviti staro tiskarsko tehniko, poleg pa je grajski pisar pisal imena in priimke obiskovalcem na ročno izdelanem papirju. Zraven se je drenjalo vrsta stojnic, na katerih so ponujali vse, kar je pristalo v kleteh in podstrešjih. Posamezni kosi starin niso med seboj imeli kakšne zgodovinske povezave. Lahko sem si ogledal vzorce kron, in vseh vojaških pokrival druge svetovne vojne. Simboli in predmeti so v svojem neredu prikazovali ostanke okrasnih predmetov, raznih zvrsti orodja in orožja, starih glasbil in zastav, zadnje državne tvorbe-Jugoslavi-je. Povsem v kotu trga, sem opazil gospe, ki so poskušale predstaviti stare kuharske navade iz obdobja, ko so ribiči izčrpani iz ribolova na morju prihajali v svoje domove. Predstavljene so bile stare jedi, ki še sedaj dobrodošle na jedilnikih Izolski gospodinj. V zaprtem delu pa so razstavljali pripravljene aranžmaje ob velikonočnih praznikih. Letos naj bi bil tako že tretji sejem. Upam, da so se organizatorji rešili razne krame in posvetili vse starim običajem in pa okrasju, ki je spremljalo to okolje v času velike noči. WINE BAR MANZIOLI Izola, Manziolijev trg 5 rezervacija na tel.031/783947 (lesna), malej.zaro@siol.net VINO IN GLASBA Vinarska družina Žaro v petek, 6. aprila ob 20.00 uri vabi na VINSKO GLASBENI VEČER s predstavitvijo in degustacijo vin iz kleti Rojac iz Gažona. Dogodek bo dopolnil glasbeni duo Vladka Go jak (vokal) in Claudio Chicco (klavir). pri nas lahko uporabite IZOKART1CO Za oboje rokometaše se nekaj upanja Nogomet 3. SNL - ZAHOD Roltek Dob - Izola Argeta 2:2 (1:1) DOB - Stadion NK Dob, gledalcev 100, sodnik Fekonja (Beltinci). Strelci: 1:0 -Ča-tič (18), 1:1 - Kunstelj (28), 2:1 -R. Pahor (59), 2:2 - Šporar (94). Izola Argeta: Bole, Zupan, Grabar (od 58. Gerič), G. Pahor, Mehič, Vučkovič, Rado-vac, Ostojič, Čatič, R. Pahor, Zebec (od 70. Maletič). Trener: Ivan Patarič. Izolanom gre na gostovanjih v primerjavi z jesenskim delom bolje, a kaj, ko pozabljajo, da tekma traja do zadnjega sodnikovega žvižga. Tako kot proti Jesenicam so tudi tokrat že imeli zmago v žepu, a jim je točko znova odnesla nepazljivost v zaključku tekme. Njihov bojeviti nastop se jim je kmalu izplačal. Bili so boljši na igrišču in prevlado po podaji Zupana potrdili z zadetkom Roka Pahorja. Čatič je zatem zamudil idealno priložnost, da bi se vnovič vpisal med strelce. Izdani so se ob koncu tekme potegnili v obrambo, vendar v končnici srečanja naredili napako. Sicer pa jih poleg oddane točke v slabo voljo spravlja tudi sedem dobljenih kartonov, kar se bo poznalo tudi v klubski blagajni. BV Avtoplus Korte: Kamnik 3:1 (0:0) MALIJA, Igrišče NK Korte, gledalcev 150, sodnik Bensa (Kojsko). Strelci - 0:1 Šabotič (48), 1:1 Tonejc (58 iz llm), 2:1 S. Gregorič (79), 3:1 D. Begič (87). Avtoplus: Sirotič, Sukalo, Brdar (od 45. Breč), Deigiusto, D. Begič, Čendak, Kapun (od 88. Čamdžič), D. Peršič, T. Baruca (od 57. Tonejc)L S. Gregorič, A. Baruca. Trener: Aljoša Čotar. Že v prvem polčasu sta obe ekipi igrali odprto, a se vratarja nista pustila presenetiti. V nadaljevanju so najprej gostje izkoristili gnečo v kazenskem prostoru in povedli. Vodstvo jim je vlilo poguma, toda domačini so nalet uspešno ustavili in nato izenačili iz enajstmetrovke, ko so po prostem strelu gostje posredovali z roko v svojem kazenskem prostoru. Obe ekipi sta si želeli zmage, a so bili gostitelji bolj uspešni. V končnici je prisebni Simon Gregorič odbito žogo poslal v gol za vodstvo, zmago pa je s podobnim zadetkom potrdil Damir Begič. Rokomet 1. SRL - ŽENSKE Izola - Kočevje 31:25 (13:12) IZOLA - Dvorana v Kraški, gledalcev 100, sodnika M. Jager, I. Kavčič (oba Celje). Izola: Škopelja, Karajkovič, Derdaj, Poljak, Udpvič 1, kalan 4, Maršič 10, Bizjak, Barišič, Čulina, Poljšak 2, Hiršel, Gatarič 6, Adamič 8. Trener: Jani Žiberna. Izolanke so izkoristile zadnjo možnost v boju za obstanek in pred svojimi gledalci vknjižile prvo zmago. Startale so dobro in povedle s štirimi zadetki prednosti. Zatem so nepričakovano popustile, saj deset minut niso zadele. Gostje o ponujeno priložnost izkoristile za zmanjšanje naskoka domačega moštva, tako da je Izola odšla na odmor z minimalno prednostjo. Ta jim je koristil, saj so zatem zaigrale še odločneje in si kljub občasnim napakam ob dobrih obrambah vratarke Čulinove deset minut pred koncem priigrale pet zadetkov prednosti. V neustavljivem pohodu proti prepotrebni zmagi so prednost so povečale na sedem zadetkov, na koncu pa več kot zasluženo zapustile parket z nasmejanimi obrazi. BV Mladinke na kvalifikacije za rokometno EP v Črno goro Mladinke (igralke rojene leta 1988 in mlajše), ki jih vodi Boris Čuk, bodo od petka, 6. aprila, do nedelje, 8. aprila, nastopile na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki bo letos v Turčiji. V Nikšič bodo odpotovale že v sredo, v kvalifikacijah pa jih čakajo tekme s Portugalsko, Črno goro in Švedsko. Na seznamu sta tudi izolski igralki Eneja Čulina in Nikolina Gatarič Kot je povedal Boris Čuk je ta skupina ena težjih, vendar z izkušnjami in dosedanjimi rezultati te ekipe pričakujejo uvrestitev na EP v Turčiji. Portugalsko smo žejrre-magali za 6 golov na Švedskem, za Črno goro je to piva uradna tekma te generacije a so nekatere že igrale za člansko ekipo na turnirju v Izoli. Švedska pa je tipična skandinavska ekipa, najboljša pa je Fatima Malič (191 cm) in z njimi še nikoli nismo igrali, vendar ge nedvomno za kvalitetno ekipo. Vratarka Čulina je zadnje čase v formi in bo nedvomno pomemben člen te ekipe, Gataričeva pa bo zagotovo dobila svojo minutažo s številnimi menjavami, ki so potrebne ob hitri igri, ki jo goji trener Čuk. Vsekakor gre za generacijo, ki bo zamenjala sedanjo člansko generacijo slovenskega ženskega rokometa. Povedati je treba, da je vodstvo reprezentance zelo izolsko, saj je Duška Čuk pomočnica glavnega trenerja, Orhan Bošnjak pa je fizioterapevt reprezentance. 1. B SRL - moški Istrabenz plini Izola - Pekarna Grosuplje 28:28 (15:11) IZOLA - Dvorana v Kraški, gledalcev 100, sodnika Ocvirk, Strigi (oba Velenje). IP Izola: Čuk, Radojkovič, Muha 8, Gome-zelj 2, Stepančič 4, Kleva, Gregorčič 5, Čo-sič 7, Slamnik, Volk, Žaro, Fidel 2, Dolenc, Čebulj. Trener: Uroš Zavrtanik. ""i POGLED S ^ STRANI piše: Žarko Kovačič Vse rokometne poti so v soboto vodile v dvorano na koprsko Bonifiko. Primorski derbi, derbi l.A lige, med Cimosom in Gold Clubom je pripadel domačinom. Tekma je postregla z vsemi sestavinami evropske rokometne tekme. Vseh 3000 gledalcev seveda ni bilo zadovolnjih, še najbolje smo se počutili tisti neopredeljeni. Sam dvoboj se je pričel že nekaj dni prej, na časopisnih straneh. Nadaljevalo se je med tekmo in tudi tretji polčas je bil na vidiku. Vsi udeleženci so si želeli glavno vlogo, prehitela sta jih oba trenerja in tudi sodnika sta imela nekaj totalov. Mesta na lestvici so razdeljena in oba nasprotnika se bosta čez štirinajst dni zopet srečala na Bonifiki. Prednost je trenutno na koprski strani, vendar pa se v dveh tednih lahko marsikaj spremeni. Končuje se tudi prvenstvo v 1. ženski ligi. Izolanke so končno le zaigrale dobro in zmagale. Čeprav jim je le zmaga še omogočala nekaj upanja, so odigrale razbremenjene in to je bilo dovolj Judo Dean Maslo je državni prvak Na državnem prvenstvu ml. dečkov in deklic, ki je bilo v Oplotnici je Dean Maslo iz Judo kluba Izola postal državni prvak v kat. nad 60 kg. Do naslova je prišel suvereno saj je vse nasprotnike premagal z ippo-nom. Med izolani je bil uspešen še Jan Martin Jamnik, ki je z dvema zmagama in dvema porazoma dosegel 7. mesto v kat. do 38 kg. Kaže, da je prihod Uroša Zavrtanika na trenersko klop prinesel ne le več bojevitosti v igro izolske sedmerke, pa tudi več samozavesti, kajti Izolani so zadnje tri kroge na domačem parketu neprepoznavni. Zavedajoč se pomembnosti srečanja, kjer bi jih poraz potisnil v drugo ligo, so začeli zelo odločno in se po začetni enakovredni igri proti koncu prvega dela odlepili od tekmecev. K temu je prispevala večja razpoloženost domačih strelcev, kot tudi prihod Uroša Čuka v domača vrata. V tem delu gre omeniti gre še nerazumno sojenje sodnikov, ki sta s svojimi čudnimi odločitvami (Čosiča sta izključila zaradi njegovega opozarjanja na spolzko žogo) vnesla precej živčnosti zlasti med domače igralce. Zalogo točk, ki so si jo domači priigrali ob premoru, so slednji v nadaljevanju ohranjali vse do zadnjih desetih minut, ko so gostje izenačili pri izidu 24:24. Do konca sta se moštvi izmenjevali v vodstvu, minuto pred koncem pa je z vodilnim zadetkom Grosupeljčanov že kazalo na poraz Izole. A je bila športna sreča tokrat na njihovi strani, saj je v zadnji sekundi Gregorčič premagal vratarja gostov in zagotovil svoji ekipi točko ter s Izoli tem povečal možnosti za obstanek v ligi. BV za zmago. Žal pa jim v tem kolu niso šli na roko ostali rezultati, predvsem zmaga Olimpije. Seveda je težko razumeti in tudi nekaj senc puščajo rezultati zadnjih kol. Vendar pa, bilo je kar nekaj priložnosti za mirno končnico, ne gre pa pozabiti tudi vseh nesreč katere spremljajo ekipo. Ostaja še vedno »zadnja plaža«, zmaga v Brežicah in doma proti Žalcu. Misija nemogoče, potrebna pa bo tudi tuja pomoč. Podobna situacija je tudi na moški strani. Že nekaj časa ne gre po načrtih in tudi sobotna točka bo verjetno premalo. Če temu dodamo, da tudi njim ne igrajo ostali rezultati, je obstanek v ligi v zraku. Lahko razmišljamo tudi o zaroti, vendar ga dosedaj še niso bili tako nizko. Se tako realne napovedi in pričakovanja vedno nekdo pokvari. No, nekateri so že pred začetkom prvenstva imeli »prave informacije« in kolikor vem, nas ni bilo med odpisanimi. Časi se pač hitrje spreminjajo in tako ni več sigurnih. Velja pa še upati. ŠPORTNI VIKEND ROKOMET-l.A liga članice: Brežice -Izola (Brežice, 14.4. 2007) ROKOMET-l.B liga člani: Krka - IP Izola (N. mesto 14.4.2007) NOGOMET - 3. liga zahod: Izola Argeta - Jadran Dekani (Izola, sobota ob 16.00) Svoboda - Avtoplus Korte (Ljubljana, sobota ob 16.00) Kako si območje izolskega svetilnika zamišljajo urbanisti in krajinarji Kot Izolani že nekaj časa vemo, je Občina Izola v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije lani oktobra, le nekaj dni pred lokalnimi volitvami, razpisala javni, idejni (anketni), odprti, enostopenjski natečaj za območje Svetilnik Izola. Sam razpis je presenetil izolsko javnost, posebej zato, ker je prišel v tako razgibanem predvolilnem obdobju in ker je le malokdo vedel, kaj sta Občina In Zbornica sploh razpisala, saj so do vsebine razpisa lahko prišli le tisti, ki so se na razpis prijavili oziroma imajo strokovne kvalifikacije za takšne posege v prostor. Potem, ko je bil razpisni rok v glavnem mimo je bilo vse bolj jasno, da je imel strah tokrat nekoliko prevelike oči, saj je bilo razpisano le urejanje parkovnega dela svetilnika, plaže, sprehajalne poti in območja kjer so sedaj vrtovi. Strokovno bi se reklo, da je bil namen natečaja pridobitev krajinske in urbanistične ureditve območja Svetilnika. Tudi zato je škoda, da izolska javnost ni bila obveščena o tem, kaj naj bi s tem razpisom sploh urejali, tako kot je škoda, da je bila v razpisnem gradivu imenovana ocenjevalna komisija tako enostransko, da ne rečemo enostrankarsko sestavljena (v občinskem delu članstva). Kot je znano je po lokalnih volitvah najprej prišlo do podaljšanja trajanja razpisa in nato še do spremembe članstva (v občinskem delu). Komisija je od 23. februarja 2007 delovala v naslednji sestavi: Darko Lečnik, univ.dipl.inž.arh., predsednik komisije, ZAPS Darko Grad, univ.dipl.prav., namestnik predsednika, IZOLA Darja Matjašec, univ.dipl.inž.kraj. arh., član komisije, ZAPS Mladen Baša, univ.dipl.inž.arh., član komisije, IZOLA Aleksander Frantar, kem.teh., član komisije, IZOLA Mitja Škrjanec, univ.dipl.inž.kraj. arh., namestnik članov komisije, ZAPS Jana Purger - Gojanovič, univ.dipl. inž.arh., namestnik članov komisije, IZOLA Tinkara Kirn, oec., namestnik članov komisije, IZOLA ter Urška Kranjc, univ.dipl.inž.kraj. arh., poročevalka, ZAPS Gregor Čok, univ.dipl.inž.arh., skrbnik natečaja, ZAPS Ocenjevalna komisija se je sestala na skupno enajstih (11) sejah, od tega na štirih (4) pripravljalnih sejah pred razpisom natečaja in na sedmih (7) delovnih sejah po oddaji elaboratov. V sklopu odgovorov ocenjevalne komisije na vprašanja natečajnikov je bila naročena izdelava dodatnih natečajnih podlog. Ker se je izdelava časovno zavlekla, je bil rok odda- je natečajnih elaboratov prestavljen z 9. 1. 2007 na 12. 2. 2007. Drugi razlog za podaljšanje roka je bila zahteva naročnika. Dobili smo kar 24 idejnih rešitev Na razpis je prispelo štiriindvajset (24) natečajnih del, vsi elaborati šobili oddani v predpisanem roku, vsi so vsebovali zahtevane sestavne dele in predpisane vsebine in niso kršili anonimnosti. Elaborate je ocenjevalna komisija pregledala s predhodnim preizkusom. Vsi elaborati so ustrezali razpisnim pogojem in jih je pripustila k nadaljnjemu ocenjevanju. Ocenjevalna komisija je po temeljitem poročanju poročevalke o vseh elaboratih natečajne rešitve preučevala in ocenjevala na podlagi meril in smernic iz razpisnega gradiva. Upoštevala je uresničevanje razvojnih in varstvenih ciljev, stopnjo povečanja dodane vrednosti mestu Izola (povečanje kakovosti bivanja za lokalno prebivalstvo, povečanje prepoznavnosti mesta kot turistične destinacije, drugačnost in izjemnost zasnove), oblikovno in funkcionalno zasnova objektov in elementov tako, da se čim bolj vključujejo v urbano tkivo in obstoječe (oz. načrtovane) krajinske prvine prostora, upoštevanje lokalne identitete (arhitektura, krajinski vzorci, zgodovinski okviri, socialno okolje in način življenja, idr.) ter moč kreativnosti ideje (prepoznavnost, oblikovalska in programska dorečenost, izvirnost pristopa in oblikovalske misli, idr.). Posebej pozorni so bili na okoljska merila in sicer na najmanjše možno poseganje v naravo in obalni pas, z najmanjšimi negativnimi vplivi na vodno telo (vodni biotopi, habitati, gibanje morskih tokov, upoštevanje plimovanja, idr.) ter uresničljivost preprečevanja in zmanjševanje obremenjevanja okolja, ohranjanja in izboljševanja kakovosti okolja in trajnostne rabe naravnih virov, zmanjševanja rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije Ocenjevalna komisija je po ocenjevanju razvrstila elaborate in šest najvišje ocenjenih in uvrščenih elaboratov še podrobneje preverila in ovrednotila. Prva nagrada soglasno krajinarjem Ocenjevalna komisija je na podlagi konstruktivnih razprav na sejah, konsenza za prvo nagrado in večinskega glasovanja za preostale nagrade in priznanja podala naslednji predlog za podelitev nagrad in priznanj najboljše ocenjenim elaboratom in sicer: 1. nagrada 15.857,11 Eur (3.800.000,00 SIT) 2. nagrada 5.842,09 Eur (1.400.000,00 SIT) 3. nagrada 3.546,98 Eur (850.000,00 SIT) 3 priznanja po 2.837,58 Eur (680.000,00 SIT) Skupaj znaša nagradni sklad 33.758,97 Eur (8.090.000,00 SIT) Ocenjevalna komisija je sklenila, da se preoostalim osemnajstim elaboratom povrne materialne stroške, vsakemu 1.251,87 Eur (300.000,00 SIT), v bruto vrednosti, kot je bilo v razpisu določeno. Ocenjevalna komisija je odprla kuverte z navedbo avtorjev nagrajenih in del s priznanji ter ugotovila, da nagrade in priznanja prejmejo naslednji avtorji: Nagrade 1. nagrado v vrednosti 15.857,11 Eur (3.800.000,00 SIT) prejmejo za ELABORAT 512 soavtorji: Ana Kučan, Maruša Zorec, Simona Truden, Miha Slekovec, Meta Petrič, Marko Klemenčič, Maša Cotič, Tadeja Božičnik 2. nagrado v vrednosti 5.842,09 Eur (1.400.000,00 SIT) prejmejo za ELABORAT 516 soavtorji: Gaja Trbižan, u.d.i.k.a., Jana Kozamernik, u.d.i.k.a., Luka Javornik, u.d.i.k.a., Mojca Balant, u.d.i.k.a. 3. nagrado v vrednosti 3.546,98 Eur (850.000,00 SIT) prejmejo za ELABORAT 515 soavtorji: Andreja Zapušek, u.d.i.k.a., dr. Barbara Goličnik, u.d.i.k.a., Damjan Černe, u.d.i.k.a., Mateja Kregar, u.d.i.a., Zaš Brezar, š.k.a. Enakovredno priznanje v vrednosti 2.837,58 Eur (680.000,00 SIT) prejmejo: ELABORAT 521: soavtorji: Robert Gostinčar, Jana Lužnik, Špela Recer, Tomaž Vedlin, Miha Zelenik ELABORAT 52: soavtorji: Matej Kučina univ.dipl.ing.kraj. arh (kot avtor) in Tanja Maljevac univ. dipl. ing. kraj. arh., Eva Zupan abs.kraj.arh in Tomaž Jelovšek univ. dipl.ing. ar h (kot soavtorji) ELABORAT 518: soavtorji: Dušan Stupar, u.d.i.k.a., Tomaž Stupar, u.d.i.k.a. In sodelavca: Nika Cigoj, abs. kraj.arh. In Klara Sulič, abs.kraj.arh. Vsi navedeni zneski so v bruto vrednostih. Ocenjevalna komisija je zaključno poročilo potrdila dne 22. 3. 2007. Najpomembnejši kriterij je bilo varovanje narave Komisija je po natančnem pregledu elaboratov ugotovila, da so vsi elaborati upoštevali odnos do narave in specifiko tega izolskega območja. Svetilnik je izolska primerjalna prednost Natečajne rešitve iz prve skupine so bile ocenjene kot najboljše, saj se je večina avtorjev očitno zavedala pomena ohranjanja identitete, ki jo ima mesto Izola v primerjavi s preostalimi slovenskimi obalnimi mesti. Uspešnejši so bili tudi tisti, ki so se znali z rešitvijo približati željam občine, ki želi imeti kvalitetno urejen park, urejeno obalo (plažo) in promenado ob obali, saj občina vidi v tem primerjalno prednost pred drugimi obalnimi mesti. Avtorji iz prve skupine so ohranjali park, znali vzpostavili ustrezen stik parka s starim mestnim jedrom, na tem stiku niso preobremenjevali prostora s hrupnim in množičnim programom, kvalitetno so uredili obalo in pri tem smiselno upoštevali podane smernice. Največ rešitev se je previdno izognilo opredelitvi odnosa do obstoječe arhitekture, avtorji se z njimi sploh niso ukvarjali, drugi pa so razumeli pomembnost teh lokacij in so skušali vsaj preoblikovati pripadajoči odprt prostor, če ne že spremeniti namembnost. Najbolj radikalni so nekatere objekte celo odstranili ali zgradili novejše nadomestne objekte. 2. nagrada za megazofo Osrednji motiv drugonagrajenega elaborata je megazofa na območju svetilnika, ki v poletnih in sončnih dneh nudi prostor za sončenje in zavetje proti burji, služi ob prireditvah kot ločitveni element, ki prireditev ščiti pred mimoidočimi na promenadi. Zasnova predvideva tudi plavajoči oder, ki omogoča spremljanje prireditev kar iz promenade. Kot možnost se v elaboratu predvideva uporaba mirnega »gozdička« za potrebe začasnega kampa, pod pergolami vzdolž promenade pa različne stojnice s prigrizki. Predviden je tudi nov objekt z gostinskim lokalom ob vzhodnem vstopu v območje, ki naj bi deloval vse leto. Z objekti v območju parka in obale, za katere natečaj ni predvideval spremembe programa, se elaborat ne ukvarja. Varovanje kulturne in naravne dediščine razumejo v tem, da ne posegajo v morje in morsko obrežje. Vsi objekti so začasni in premični, ohranjajo vsa drevesa v parku, odstranijo le tri. Na varovano območje umeščajo nov objekt z lokalom. Soglasna nagrada Ani Kučan in študentom Rešitev odlikuje izrazito dosledno izpeljan izčiščen oblikovni , pristop, ki temelji na podrobni I načrtovalski analizi. Avtor-ji brez j zadržkov prepoznajo vse probleme v obravnavanem prostoru in edini med vsemi prispelimi natečajnimi rešitvami predlagajo rešitev, ki odstrani vse obstoječe objekte na obravnavanem območju, razen stanovanjskega na vzhodu, ki ga spremenijo v gostinski objekt. Natečajni elaborat je soglasno ocenjen kot najboljši med prispelimi rešitvami, zato kljub anketnemu značaju natečaja ocenjevalna komisija predlaga izvedbo predlagane zasnove. Podana je rešitev, ki z izvedbo ne bo zahtevala velikih vzdrževalnih stroškov, kar je za občino kot javnega naročnika dobro izhodišče. Rešitev v celoti likovno in prostorsko ohranja kvaliteto mesta Izole. Zeleno Punto s cerkvenim zvonikom v ozadju ohranja kot sestavni del mestne podobe in s tem pušča Izoli edinstveno podobo med slovenskimi obalnimi mesti. Zasnova temelji na promenadi, ki z odcepitvijo poti smelo zarobi tri različne strukturne dele obravnavanega območja. Programsko se elaborat ukvarja s tremi območji, to so promenada, park in športna igrišča. Prometna ureditev območje zapira za promet, z izjemo servisne dostave s časovnim režimom. Označuje in organizira kopališče z različnimi f tipi dostopov v vodo, ter izplova, s potrebnim programom. Avtor-ji sezonske | ureditve vidijo predvsem v možnostih prirejanja raznolikih dogodkov v 5 različnih ambientih. Glavni prireditveni prostor je pri svetilnku. oi 1. nagrada VABILO NA RAZSTAVO vljudno vabimo na otvoritev razstave natečajnih elaboratov javnega idejnega anketnega odprtega enostopenjskega natečaja za območje Svetilnik Izola Občina Izola ter Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije v torek, 10. aprila ob 18. uri v Sončni dvorani, ul. Giordana Bruna 6 v Izoli razstava bo odprta vsak dan: ponedeljek - sobota: od 16:00 do 19:00 sreda: od 10:00 do 12:00 in od 16:00 do 19:00 do 24.04.2007 Mega školjke, rtiči in kopija mandrača Osrednji motivi tretjenagrajenega elaborata, ki se ponavljajo na rtu s svetilnikom so mega školjke, mivkasti rtiči z večnamenskimi betonskimi strukturami. Ob zahodni obali je v morju predviden pomanjšan posnetek mestnega mandrača iz lesa na kolih. Otok naj bi bil povezan z obalo. Tako naj bi imela zahodna plaža z izvirno oblikovanimi večnamenskimi terasami predvsem urbani značaj, na severni plaži pa se ohranja obstoječi, jadranski značaj prostora. .Zaradi večjega poudarka osrednje plaže je potek promenade premaknjen proti jugovzhodu. Elaborat 518 (desno) Ideja je v aktiviranju prostora s t.i. »mehkim programom«. Filozofsko izhodiščeoblikovanjatičivsodobnih teorijah kompleksnosti (teorija kaosa, metuljni efekt). Zasnova omogoča boljše funkcionalno povezovanjemedmestominparkom, vendar pri tem pomakne obalno promenado v notranjost parka. S preureditvijo obalne promenade se v zasnovi na zahodnem delu V parku avtor-ji prepoznajo tri programska območja po intenziteti programov: območje večnamenskega objekta s teraso (na mestu obstoječega gostinskega objekta), ki je oskrbni in servisni del, osrednji del parka s posamičnimi igrali, stebrišči za obešanje mrež in južni del parka, s terasami in raznovrstnim programom, kot so ploščad s stojnicami, nasadi oljk ter s športnimi objekti, kot sta balinišče in odbojka na mivki. V obalni del območja je umeščen nov večnamenski, gostinski in servisni objekt s pohodno streho in z večjo teraso. Elaborat je za pristop ter kompleksno in kvalitetno zasnovo, ki jo gradi s prvinami odprtega prostora, prejel tretjo nagrado. Tri odkupne nagrade Elaborat 52 (levo) Zasnovo sestavlja prekrivanje vozlišč, komunikacij (poti) in programov, vse skupaj pa tvori multifunkcionalno ureditev. Izhodišče za oblikovanje je v predlogu nove mreže komunikacij s programskimi vozlišči. Mesto in park sta funkcionalno povezana. Servisna in gostinska ponudba je umeščena v začasne objekte na oba vstopna dela območja - JZ in SV. V zunanjem prostoru se program pojavlja ob vozliščih poti (ležalniki, šah, klopi, pergola) in na posameznih večjih površinah (prireditveni prostor, ploščad na rtu, otroško igrišče). V južni del so umeščeni nasadi oljk, breskev in trte ter na zahodni strani južnega dela botanični park s predstavitvijo sredozemskega rastlinja. Izven sezone so v elaboratu predvidene regate, športni ribolov, ribiška noč, koncerti, rolanje, festival kino Otok. Otroško igrišče, balinišče, odbojka na mivki naj bi delovali čez celo leto. obale predvidi ureditev prodnate plaže. Programsko zasnovo najbolj opredeljuje rekreacija. Programi se členijo na statične in mobilne. Obstoječi gostinski objekt je prenovljen (statični programi - servis, gostinsstvo). Urejanje glede na sezone vključuje koncept mobilnih programov v t.i. mobilnih atraktorjih, ki se jih razvršča in rabi glede na sezono. Izven sezone se predvideva različne kulturne in športne prireditve na prostem. A ■ m eb m ÙJB 0, « a ib l * Ei jm m 0. - 13 Elaborat 521 (zgoraj) Analitični del elaborata prepozna ribiško tradicijo in os povezave mesta z morjem ki naj bi veljala še danes. Svetilnik naj bi predstavljal lokalno identiteto - rt s svetilnikom. V smislu programa so organizirana tri območja: obala s promenado, park in vrtovi (aromatični vrt) na stiku z 5 mestom. Sevisni, gostinski program in nočitvene kapacitete so načrtovani na skrajnem vzhodnem delu območja in v prestrukturiranih obstoječih objektih. Ob obali so načrtovane lesene ploščadi, v parku pa otroško igrišče. Svetilnik je prenovljen. Izven sezone je načrtovana selitev gostinske dejavnosti v objekte. Kulturniški smerokazi Četrtek, S.april 2007 Kino Odeon ob 18.30 TURISTAS - Turistas - Režija: John Stockwell Igrajo: Josh Duhamel, Melissa George, Olivia Wilde, Desmond / Skupina radoživih mladeničev in postavnih mladenk se prvič odpravi na počitnice izven ZDA, njihov cilj pa je vroča Brazilija. Po nesreči njihovega avtobusa se prijatelji naselijo na osamljeni plaži in v bližnjem klubu preživijo dolgo in nepozabno noč, polno alkohola in zabave. A že naslednje jutro z grozo ugotovijo, da je ta paradiž pravzaprav bolj podoben peklu... ob 20.30 NAPAKA - Nafaka - Režija in scenarij: Jasmina Durakovic Igrajo: Aleksander Seksan, Lucija Šerbedžija, Nancy Abdel Sakhi / Zelo različni, a vendarle na nek način močno povezani stanovalci sarajevske stanovanjske četrti skušajo vsak na svoj način preživeti vojno in se soočiti s travmatičnimi posledicami. Kljub tragedijam, ki jih vsak dan doživljajo, še vedno ohranjajo upanje na boljšo prihodnost, kljub občasnim sporom pa je prav medsebojno zaupanje edino, kar jim v nečloveških razmerah ohranja upanje v življenje. Petek, G.april 2007 Kino Odeon ob 17.00 ASTERIX IN VIKINGI - Režija: Stefan Fjeldmark in Jesper Moller Igrajo: Roger Carel, Jacques Frantz, Lornt Deutsch, Sara Forestier / V zadnjo galsko vasico, ki se upira rimskemu imperiju, pride bojazljivi sin sosednjega plemena, ki naj bi ga Asteriks in Obeliks spremenila v pogumnega vojaka. Toda mladeniča ugrabijo Vikingi, saj je njihov trdobučni, a zelo bojeviti poglavar prepričan, da jih fant lahko naučiti leteti, da bi lažje zasledovali ljudi, ki skušajo zbežati pred njimi. ob 18.30 TURISTAS - Turistas - Režija: John Stockwell ob 20.30 NAFAKA - Nafaka - Režija in scenarij: Jasmina Durakovic Sobota, 7.april 2007 Kino Odeon ob 17.00 ASTERIX IN VIKINGI - Režija: Stefan Fjeldmark in Jesper Moller ob 18.30 NAFAKA - Nafaka - Režija in scenarij: Jasmina Durakovic ob 20.30 TURISTAS - Turistas - Režija: John Stockwell Nedelja, 8. april 2007 G 31G rij 0 Alga / Kristanov trg 1 V četrtek, 5.4. ob 19.30 vas vabimo na otvoritev razstave »Glasbila« akad. slikarke JANE DOLENC gai6rij3 INSULA SMREKARJEVA20izola, tel. 05 / 641 53 03 Anka Krašna Razstava bo na ogled do 12. aprila 2007. »Ateljej Duka“ Piran Tilen ŽbonaizKopra Pretorska palača Koper Kino Odeon ob 17.00 ASTERIX IN VIKINGI - Režija: Stefan Fjeldmark in Jesper Moller ob 18.30 TURISTAS - Turistas - Režija: John Stockwell ob 20.30 ALEX RIDER: OPERACIJA STRELA - Režija: Geoffrey Sax Igrajo: Alex Pettyfer, Ewan McGregor, Alicia Silverstone, Mickey Rourke / Po sumljivi smrti avanturističnega strica 14-letni Alex izve, da pripada skrbno načrtovanemu programu ustvarjanja bodočih skrivnih agentov. Kljub napornim treningom Alexu nova vloga postaja vse bolj všeč, toda že njegova prva uradna naloga ga postavi na težko preizkušnjo. Uporabiti mora vse svoje znanje in iznajdljivost, da bi sebe in številne sovrstnike obvaroval gotove smrti. Ponedeljek, 9.april 2007 Kino Odeon ob 18.30 TURISTAS - Turistas - Režija: John Stockwell ob 20.30 ALEX RIDER: OPERACIJA STRELA - Režija: Geoffrey Sax MATJAŽ PREŠEREN PREZRTI POGLED Razstava bo na ogled do 12. aprila 2007. Palača Manzioli Torek, 10. april 2007 Kino Odeon ob 18.30 ALEX RIDER: OPERACIJA STRELA - Režija: Geoffrey Sax ob 20.30 DARVINOVA NOČNA MORA - Režija in scenarij: Hubert Sauper "V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so si znanstveniki privoščili eksperiment. Nilskega ostriža so položili v nov ekosistem, Viktorijino jezero. Verjetno niso predvidevali, da bo napadalna riba povzročila nepopravljivo ekološko katastrofo in uničila življenje tudi ljudem iz Tanzanije, Ugande in Kenije. Najprej je požrla skoraj vseh dvesto deset vrst rib, ki so tisočletja bivale v njem. Po modificiranem ostrižu, ki je za povrh še sila okusen, so začeli povpraševati iz Evrope in Japonske... Z roko izkušenega filmarja in politično vizijo ekonomije novega kolonializma je Avstrijec Hubert Sauper posnel dokumentarec o obrazu globalizacije. Iztrebi j evalski ostriž je samo metafora sveta, v katerem živimo Sreda, 11. april 2007 Kulturni dom Izola - ob 18.00 NAŠA POMLAD OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Revija otroških in mladinskih pevskih zborov je vsakoletno pregledno srečanje mladih pevk in pevcev, pa tudi strokovni pregled dosežkov v tekočem letu. Letošnjo revijo v Izoli bo oblikovalo šest zborov: Otroški pevski zbor OŠ Vojke Šmuc Izola (zborovodkinja Tatjana Čeh), Otroški pevski zbor Glasbene šole Izola (zborovodkinja Kristina Babič), Otroški pevski zbor in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Dekani (zborovodkinja Slavica Kleibencetl), Otroški pevski zbor Glasbene šole Koper (zborovodkinja Vanja Gregorič) in Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper (zborovodkinja Sindija Šiško) Kino Odeon ob 18.30 ALEX RIDER: OPERACIJA STRELA - Režija: Geoffrey Sax ob 20.30 DARVINOVA NOČNA MORA - Režija in scenarij: Hubert Sauper RAZSTAVA RESTAVRATORSTVA Skupine Mediterraneum RAZSTAVA VELIKONOČNIH DEKORACIJ Društva za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore, OŠ V. Šmuc, podružnica Korte, Vrtec Korte MESTNA KNJIŽNICA IZOLA Prisrčno vas vabimo na predstavitev knjige Piera Feruccija Kdo sem in kaj lahko postanem. Knjiga ponuja številne preproste psihološke vaje, ki želijo spodbuditi osebno rast. Predstavila jo bo Rožana Grdina, svetovalka iz smeri psiho-sinteze in ena od prevajalk. Vabljeni ste, da se nam pridružite v petek, 6. aprila ob 19. uri v čitalnici Mestne knjižnice. VOJKO GAŠPERUT - GAŠPER, SLIKAR RAZSTAVA na velikonočni ponedeljek (kuzmuva) 9.4.2007 ob 15. uri, v cerkvici sv. Jakoba na Šaredu. Na trobento bo igral profesor Dean Glamočak Vojko Gašperut se je rodil 1949. leta v vasi Sedlo v Breginjskem kotu. Leta 1960 se je preselil v Koper. Leta 1967 si je pri skoku v vodo poškodoval hrbtenico, kar ga je priklenilo na invalidski voziček. Slikarsko znanje si je pridobiva! v tečajih in likovnih kolonijah, dve leti tudi v Mestni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Leta 1987 je postal štipendist mednarodnega združenja paraplegikov (VDMFK), leta 2000 pridruženi član, štiri leta potem pa polnopravni član tega društva v Lichtensteinu. Imel je 76 samostojnih razstav, sodeloval pa je na več kot 250. skupinskih razstavah. Za svoje likovno delo je bil večkrat nagrajen, tako doma kot v tujini: naj omenimo le priznanje občine Koper, Plaketo za ohranjanje istrske kulturne dediščine. Al M n rc TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! 2—AMTC d.0.0. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Balinanje Superliga LokateksJadran Izola 18:4 Izdani so še enkrat izgubili in ostajajo na dnu prvenstvene lestvice brez ene same osvojene točke in skupnim izidom 959:139. V Škofji Loki sta posamični zmagi vpisali trojka (Škerjanec, Kontič, Brčič) in Nikola Djordjevič (v krog). Jadranje 500 jader v slovenskem morju Ta konec tedna bosta izolski in piranski zaliv dobesedno vrela od jadrnic, ki bodo tam lovile najbolj ugoden veter. V Izoli bomo spremljali že dvajseto izvedbo Spring Cup-a, ki pa letos ugotavlja, da je v dvobojevanju z regato na Canarskih otokih potegnil “ta kratko”, saj večina jadralcev v olimpijskih razredih tekmuje v Španiji. Tako bodo v Izoli ostali predvsem slovenski reprezentanti in bodo sami sebi najboljša konkurenca, čeprav je seveda res, da je med 200 jadralci iz 12-tih držav tudi nekaj zelo dobrih reprezentantov drugih držav. Tekmovanje v izolskem zalivu se začenja v četrtek in bo trajalo do nedelje. V piranskem zalivu pa bo JK Pirat izvedel prav tako tradicionalno Velikonočno regato za razred optimist na kateri pričakujejo več kot 300 tekmovalcev. Med njim i bodo seveda tudi številni Izolani, regato pa si bo moč ogledati tudi na internetu. Veslanje Četrti in peti v Piranu Veslaški klub Nautilus je v nedeljo v Piranu odprl novo, predolimpijsko veslaško sezono. Regata je tokrat namesto dveh trajala le en dan, v idealnih vremenskih razmerah pa je nastopilo 237 posadk iz 18 Italijanskih, avstrijskih, hrvaških in slovenskih klubov. Ekipno so zmagale Dravske elektrarne, Argo je bil četrti in Izola peta. NAjmočnejša konkurenca je bila med mladinci in mlajšimi člani, kjer je v svoji skupini zmagal Andraž Krek iz Arga. V članski konkurenci pa so nastopili le trije primorski veslači. Zmagal je Gregor Novak (Nautilus) pred Binetom Pišlarjem (Izola) in Matejem Kodelo (Argo) Boštjan Božič (Argo) je nastopal v dvojcu s trenerjem Butinarjem, sicer pa je član reprezentančnega četverca brez krmarja in se vozi na treninge na Bled. Košarka mladi JADRANSKA LIGA 1998/2000 V soboto, 31.3.2007, se je v Postojni odigral 5. in zadnji krog v Jadranski ligi za najmlajše košarkarje letnikov 1998/2000. Štiri ekipe so se pomerile med seboj. Košarkarji KK Izola so najprej igrali proti ekipi ŠD Koš iz Kopra in zmagali 32:15. Med strelce so se v prvi tekmi vpisali: Matevž (8), Sebastian (8), Meta (5), Timi (2), Rok (2), Matej (2), Maj (2) in Lucas (1). Dve točki so dobili tudi za met na koš iz dvokoraka. Drugo tekmo je ekipa KK Izola odigrala proti košarkarjem Postojne veliko bolj borbeno in na koncu slavila zmago s končnim rezultatom 28:17. Pohvaliti je treba borbenost Lucasa (4), Majeve kontre (6), Metine proste mete (6), Marka (4), Matevža (2) in prav vse ostale razigrane Izolane (Mateja, Sebastiana, Urha, Roka, Timija, Jana in Ano), ki so v tej tekmi dobili vseh 6 točk iz štafete, prostih metov in metov iz dvokoraka. Lestvica Jadranske lige 1998/2000:1. Koper mladi 8-16,2. Izola 8-14, 3. Koš Koper 8- 11,4. Postojna 8-10,5.0.Š. Prade 8-9. KK Izola vabi vse ljubitelje košarke naslednjo soboto, 7. aprila 2007, v telovadnico OŠ Livade na finale Jadranske lige. Letniki 1998/2000 bodo igrali od 9. ure, starejši košarkarji letnikov 1996/1997 pa od 13. naprej._____________________ 5%At ROKOMETA V IZOLI Piše: Žarko Kovačič Piše se leto 1986, Rokometni klub in njegova uprava, se odločita za gradnjo nadstreška nad obstoječim igriščem. V teoriji je bilo vse enostavno, klub je dobil moralno podporo mesta, moral pa je »preigrati« kar nekaj tedanjih pravnih zadev. Priprava projektne dokumentacije je bila hitro opravljena, pisanje finančne konstrukcije je tudi bilo enostavno. Vsem seveda ni bila po godu gradnja in ena od pritožb je stvari zelo zapletla. V tem času so se spremenila tudi pravila o investicijah. Prepoved investicij v negospodarstvu je klub postavila pred zid. Veliko razmišljanja in manevrov so zahtevali naslednji koraki. SIS (Samoupravna interesna skupnost) za šport, njen predsednik Miro Born-šek pa je, ob pomoči Športne zveze in Občine, le našel način kako pričeti z gradnjo. Taborniki ROD JADRANSKIH STRAŽARJEV IZ IZOLE OBVEŠČA, DA BO KMALU PETNAJSTI (15) BIČIKLETA ŽUR Spoštovane kolesarke, cenjeni peda-lirniki! Dne 12. MAJA 2007 na taborniškem prostoru nad Jagodjem (Izola) organiziramo 15. Bičikleto žur. Bičikleta žur je taborniško-rekreativno kolesarsko tekmovanje, ki združenje tabornike in tudi netabornike (rekreativce) stare nad 15 let. Je tekmovanje, ko boste za en dan ustavili čas in se prepustili kreativnemu pedaliranju po izolskih skritih stezicah. Vsako leto privabi okoli 200 zabave željnih mladih ter mladih po duši. Posebnost je, da se nikoli ne tekmuje na čas. Tekmuje se v trojicah po označeni progi s pomočjo karte, kot je to običaj pri taborniško orientacijskih tekmovanjih. Na progi je postavljenih več kontrolnih točk, kjer skupine rešujejo razne naloge, od katerih dobijo točke. Bičikleta žur doseže svoj vrhunec v soboto zvečer, ko se bomo po podelitvi nagrad ob dobri hrani, še boljši družbi ter seveda najboljši glasbi, prepustili mladosti majske noči, toploti večernega ognja, okusom mediteranske kuhinje, objemu starih prijateljev ter večno svežim melodijam. INFO in PRIJAVE: Za pregled celotnega razpisa z opisom opreme, tekmovalnih kategorij idr poglejte na http://bici. rutka.net ali pokličite 031/573-080 (Katja) ali 031/377-588 (Vilette). Za zdravo telo v Izolo na kolo! V posel je bil „vpleten" takratni TOP Portorož, Hoteli Belvedere. Z »izgovorom«, da gre za nadgradnjo turistične ponudbe, projekt dobi zeleno luč. Temeljni kamen je bil postavljen v aprilu 1987. Priprava gradbišča je trajala dobra dva tedna, 13. marca pa so že postavljeni vertikalni nosilci. Naslednja etapa, postavljanje vodoravnih nosilcev strehe je bil že pravi mali podvig. Podjetje Primorje je nosilce razpona 30 metrov prvič izdelalo in tudi Mreže gor, mreže dol in tako vsak dan znova, saj so bile drage. postavljalo. Že sam transport je zahteval posebno logistiko, montaža pa še dodatno. Kot rečeno, novogradnja ni vseh razveselila. Ena od sosed je protestirala, ker rokometnih tekem ne bo več videla iz svojega balkona. Klubsko življenje je normalno teklo naprej, jesenski del prvenstva so rokometašice in rokometaši odigrali na starem igrišču, Spomladanski del pa je klub odigral na Škofijah. Konstrukcija za nadstrešek je bila hitro postavljena, za vsa ostala dela, pa so se načrti risali po razpoložljivih sredstvih. Zanimiva je bila gradnja tribun, predvsem pa testiranje nosilnosti tribun, saj je bilo potrebnih kar nekaj šleperjev z vrečami cementa za obremenitev in izračun statike. Sledila je obzidava prostora, v začetku samo do višine dveh metrov. V tem času klub ostane brez klubskih prostorov in ob posojilu nekaterih članov so kupili kontejner. Preuredili so ga v zasilno pisarno in skladišče. Finančna konstrukcija je vedno bolj tanka in »uvede« se dodatne vire za dograditev objekta. Vsi trenerji v klubu se odpovejo honorarjem za tekočo sezono, igralkam in igralcem pa »odpade« športna oprema in prehrana po tekmah. Kakšen je bil znesek? Morda res ne velik, vendar pa je bila pripadnost klubu toliko bolj močna. Objekt je bil zaprt, ostala pa je še vedno asfaltna podlaga, toda ni se več igralo več pod milim nebom in kot prvi na Obali smo dobili športno dvorano. Zimske priprave - manjkajo le še motorji za popolno rock podobo. - Razpis Na podlagi 215. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/06) in 5. člena Proračuna Občine Izola za leto 2007 (Uradne objave Občine Izola, št. 4/07), objavlja Občina Izola - Comune di Isola, Sončno nabrežje 8, Izola (v nadaljevanju: občina) JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE TURISTIČNIH PRIREDITEV V OBČINI IZOLA ZA LETO 2007 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet razpisa je sofinanciranje prireditev, katerih cilj je popestritev dogajanja v mestu, obujanje tradicij, pozitiven vpliv na ugled mesta in trajno povečanje turističnega obiska v Izoli. Kot prireditev se šteje enodnevni ali večdnevni javni dogodek namenjen širši javnosti, katerega vsebina se nanaša na eno ali več področij navedenih v javnem razpisu. Prireditve, ki niso predmet tega razpisa: športna tekmovanja brez mednarodne udeležbe, otvoritve razstav in same razstave, aktivnosti javnih zavodov, društev in drugih subjektov, ki so del njihovega rednega programa, tabori, seminarji, srečanja, forumi, delavnice in ostale prireditve, ki so zaprtega tipa, predstave (plesne, gledališke), za katere se pobira vstopnina, prireditve, ki se izvajajo na istih lokacijah v središču Izole v času Ribiškega praznika, Praznika oljk vina in rib ipd., saj so navedene prireditve že sofinancirane s strani občine Izola. Do sredstev ne bodo upravičeni tisti prijavitelji, ki na promocijskih materialih prireditve ne bodo objavili logotipa občine Izola ali ne bodo navedli, da je prireditev sofinancirala občina Izola. Do sredstev prav tako ne bodo upravičeni tisti prijavitelji, ki h končnemu poročila ne bodo predložili izvoda letaka ali plakata oz. drugega promocijskega materiala in članka o izvedeni prireditvi, objavljenega v tiskanem ali spletnem mediju. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih prireditev na naslednjih področjih: A. TRADICIONALNE PRIREDITVE IN PROJEKTI POSEBNEGA POMENA ZA OBČINO IZOLA: Okvirna vrednost sredstev znaša 130.000 € oz. 31.153.200,00 SIT. Prireditve in projekti, ki sodijo v to skupino so: Praznik oljk, vina in rib, Občinski praznik, Poletne prireditve (sklop ca. 26 prireditev), Ribiški praznik, Ulično gledališče, Eurofest, Izolafolk, Slovenian open, Spring cup, Modra zastava, Dnevi malvazije. B. PRIREDITVE NA PODEŽELJU Okvirna vrednost sredstev znaša 6.260 € oz. 1.500.146,00 SIT. Prireditve se sofinancirajo iz sredstev, namenjenih pospeševanju turizma, če izpolnjujejo naslednje pogoje: v okviru prireditve so organizirane spremljevalne aktivnosti, ki so dostopne širši javnosti in jih lahko štejemo kot popestritev dogajanja na podeželju; pri trženju prireditve so uporabljene oblike trženja in obseg promocijskih aktivnosti, ki pomenita tudi splošno promocijo Izole, so odprtega tipa, dostopne širšemu krogu obiskovalcev. C. OSTALE PRIREDITVE Okvirna vrednost sredstev znaša 27.490 € oz. 6.587.784,00 SIT. Prireditve se sofinancirajo iz sredstev, namenjenih pospeševanju turizma, če izpolnjujejo naslednje pogoje: v okviru športne ali druge prireditve so organizirane spremljevalne aktivnosti, ki so dostopne širši javnosti in jih lahko štejemo kot popestritev dogajanja v mestu; pri trženju prireditve so uporabljene oblike trženja in obseg promocijskih aktivnosti, ki pomenita tudi splošno promocijo Izole; so odprtega tipa, dostopne širšemu krogu obiskovalcev; 2. POGOJI IN MERILA Na razpis se lahko prijavijo: društva in zveze društev, ustanove, javni in zasebni zavodi, gospodarske družbe in samostojni podjetniki ter drugi subjekti, katerih prireditev (športne ali kulturne narave), ni kandidirala in ni prejela sredstev na podlagi javnega razpisa za področje kulture in športa v proračunskem letu 2007, ki ga je objavil javni zavod Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Na javni razpis se ne morejo prijaviti fizične osebe. Za ocenjevanje posameznih prireditev bodo uporabljena naslednja merila: • Kakovost, realnost in dostopnost prijavljene prireditve: kakovost prireditve; realnost izvedbe prireditve; namembnost prireditve (široki, jasno opredeljeni množici članov oz. uporabnikov) ; javna predstavitev prireditve, inovativnost prireditve. • Preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije: pregledna konstrukcija prihodkov in odhodkov (v finančno konstrukcijo so vključeni vsi prihodki, stroški, razviden je namen odhodkov, ki so v skladu z načrtovanimi dejavnostmi); ima zagotovljene druge, realne vire sofinanciranja prireditve. • Dosedanje delo in reference prijavitelja. tradicionalnost prireditve, kvalitetno in redno delo na področju izvajanja prireditev oz. na področjih, ki so predmet javnega razpisa; kakovost doslej realiziranih prireditev. • Zasedenost turističnih kapacitet in promotivni učinek prireditve: zasedenost turističnih kapacitet izven glavne sezone, prireditev pozitivno vpliva k pozitivnemu ugledu Izole kot turističnega kraja. Promotivni učinek se lahko doseže prek medijev ali drugega načina posredovanja pozitivnih informacij. Merila so podrobneje opredeljena v razpisni dokumentaciji. 3. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV Okvirna višina sredstev javnega razpisa, ki so na razpolago za sofinanciranje turističnih prireditev, znaša 163.750€oz. 39.241.050,00 SIT. Vse omenjene prireditve se sofinancirajo do višine sredstev namenjenih za organiziranje prireditev v Občini Izola, v skladu s sprejetim proračunom Občine Izola za leto 2007. Občina Izola bo za sofinanciranje posamezne prireditve pod točko A namenila največ 29.000 € oz. 6.949.560,00 SIT, za posamezno prireditev pod točkama B in C pa bo Občina namenila največ 35% celotne vrednosti prireditve, vendar ne več kot 4.000 € oz. 958.560,00 SIT. 4. ROK PORABE SREDSTEV: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2007 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. 5. VSEBINA PRIJAV Prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. V kolikor prijavitelj prijavlja več prireditev, mora za vsako posamično prireditev izpolniti ločen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v prijavnih obrazcih (zadostujejo priloge in dokazila k prvi prijavi, k ostalim prijavam ni potrebno ponovno prilagati zahtevanih prilog in dokazil). Prijavitelj mora s podpisom izjave na prijavnem obrazcu soglašati s preverjanjem namenske porabe proračunskih sredstev, dodeljenih na podlagi tega javnega razpisa, in sicer s strani pooblaščene osebe občine. 6. ROK ZA PREDLOŽITEV PRIJAV IN NAČIN PREDLOŽITVE: Vloge na razpis pošljite kot priporočeno pošiljko najpozneje do 20.04.2007 (datum poštnega žiga) ali oddajte osebno na naslov: Občina Izola, Sončno nabrežje 8 in sicer v zaprti ovojnici z oznako "Ne odpiraj - Vloga na javni razpis za turistične prireditve v letu 2007". Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naslov pošiljatelja. 7. DATUM ODPIRANJA PRIJAV IN OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA: Strokovna komisija bo prijave odprla naslednji delovni dan po izteku roka določenega za predložitev prijav. Na odpiranju prijav bo strokovna komisija ugotavljala popolnost prijav glede na zahtevana dokazila. Če strokovna komisija ugotovi, da prijava ni popolna, pozove prijavitelja, da vlogo v roku 10 dni dopolni. Če prijavitelj v tem roku prijave ne dopolni, se vloga zavrže kot nepopolna. Odpiranje prijav ne bo javno. Za nepopolne prijave in prijave, ki jih niso vložile upravičene osebe, bo pristojni Urad za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine, na predlog strokovne komisije, izdal sklep o zavržbi prijave. V primeru,, da v razpisnem roku ne bodo dodeljena vsa sredstva, bo komisija naknadno prispele vloge obravnavala najkasneje 15.9.2007. Predlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v roku 15 dni od dneva odpiranja prijav. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju turističnih prireditev v proračunskem letu 2007. 8. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani občine Izola http://www.izola.si.ali pa jo v tem roku zainteresirani dvignejo v času uradnih ur na naslovu: Občina Izola, Sončno nabrežje 8 (pisarna št. 12). Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani po telefonu v času uradnih ur oziroma e-pošti, kot sledi: Telefonska številka 05/66-00-133, e-pošta: irena.zavrtanik@izola.si: Telefonska številka 05/66-00-135, e-pošta: joze.cerneIic@izola.si: Izola, 28.03.2006 Štev.: 410-93/2007 Župan dr.Tomislav KLOKOČOVNIK Razpis In virtù' dell’art. 215 del Regolamento sui procedimenti di attuazione del bilancio della Repubblica di Slovenia (Gazz. Uff. RS n. 13/06) e dell'art. 5 del Bilancio di previsione del Comune di Isola per l’anno 2007 (Bollettino Ufficiale del Comune di Isola n. 04/07), il Comune di Isola con sede a Isola, Riva del Sole n. 8 (in seguito: comune) pubblica il BANDO DI CONCORSO AL COFINANZIAMENTO DELLE MANIFESTAZIONI TURISTICHE NEL COMUNE DI ISOLA PER L’ANNO 2007 1. OGGETTO DEL BANDO Oggetto del bando e' il cofinanziamento delle manifestazioni il cui obiettivo e' quello di arricchire gli avvenimenti in citta', di ripristinare le tradizioni, di contribuire all’immagine della località' e di incrementare permanentemente le visite turistiche a Isola. Per "manifestazione" si intende un evento che dura un giorno o piu' ed e' destinato ad un vasto pubblico, e il cui contenuto si riferisce ad uno o piu' settori indicati nel pubblico concorso. Non sono oggetto del bando le seguenti manifestazioni: competizioni sportive senza partecipazione internazionale, le inaugurazioni di mostre e le mostre stesse, attività' esercitate da enti pubblici, associazioni ed altri soggetti, e rientranti nel programma ordinario degli stessi, campi, seminari, incontri, convegni, stage ed altri eventi, destinati ad un cerchio chiuso di partecipanti, spettacoli (di danza, teatrali) per i quali i biglietti sono in vendita, le manifestazioni che si esercitano sulle medesime ubicazioni del centro di Isola nel periodo della Festa dei pescatori, della Fiera dell'olio, del vino e del pesce, e di manifestazioni affini, in quanto questi eventi sono già1 cofinanziati da parte del Comune di Isola. Non potranno fruire dei fondi in oggetto i concorrenti che nei materiali di promozione della loro manifestazione non avranno pubblicato il logotipo del Comune di Isola o dai materiali non risulterà' che l'evento e' cofinanziato dal Comune di Isola. Non avranno diritto ai fondi neppure i concorrenti che non provvederanno ad allegare alla relazione conclusiva copia del volantino o del manifesto ovvero di altri materiali promozionali, nonché' copia dell'articolo sulla manifestazione, pubblicato su un mezzo d'informazione stampato o su internet. Oggetto del bando e1 il cofinanziamento delle manifestazioni turistiche nei seguenti settori d’attivita1 : A. MANIFESTAZIONI E PROGETTI DI PARTICOLARE INTERESSE PER IL Comune di Isola Ammontare approssimativo dei fondi: 130.000€ ovvero 31.153.200,00 SIT. Manifestazioni e progetti rientranti in questo gruppo: Fiera dell'olio, del vino e del pesce, Festa comunale, Manifestazioni estive (complesso di circa 26 eventi), Festa dei pescatori, Teatro in strada, Eurofest, Izolafolk, Slovenian Open, Spring Cup, La Bandiera Azzurra, Le Giornate della Malvasia. B. MANIFESTAZIONI ORGANIZZATE NELLE AREE RURALI Ammontare approssimativo dei fondi: 6.260€ ovvero 1.500.146,00 SIT. Le manifestazioni si cofinanziano dai fondi destinati all'incentivazione del turismo, se soddisfano i seguenti requisiti: nell'ambito della principale manifestazione vengono organizzati eventi di accompagnamento che sono destinati ad un vasto pubblico e possono considerarsi un arricchimento degli avvenimenti in paese; il marketing e la promozione della manifestazione significano anche la promozione generale della citta' di Isola; si tratta di manifestazioni di tipo aperto, destinate ad un ampia cerchia di spettatori. C. ALTRE MANIFESTAZIONI: Ammontare approssimativo dei fondi: 27.490€ ovvero 6.587.784,00 SIT. Le manifestazioni si cofinanziano dai fondi destinati all'incentivazione del turismo, se soddisfano i seguenti requisiti: nell'ambito della principale manifestazione sportiva od altra vengono organizzati eventi di accompagnamento che sono destinati ad un vasto pubblico e possono considerarsi un arricchimento degli avvenimenti in citta'; il marketing e la promozione della manifestazione significano anche la promozione generale della citta’ di Isola; si tratta di manifestazioni di tipo aperto, destinate ad un ampia cerchia di spettatori. 2. REQUISITI E CRITERI Il bando e aperto a: associazioni e unioni di associazioni, istituzioni, enti pubblici e privati, società' economiche e imprenditori autonomi, e altri soggetti, la cui manifestazione (sportiva o culturale) non ha concorso e non e' stata beneficiaria dei fondi in base al bando di concorso per il settore della cultura e dello sport nell'esercizio finanziario 2007, pubblicato dal Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni di Isola. Non possono partecipare al bando persone fisiche. La valutazione delle singole manifestazioni procederà' nel rispetto dei seguenti criteri: • qualità', fattibilità' e accessibilità' della manifestazione proposta: qualità' della manifestazione, fattibilità' della manifestazione, destinazione della manifestazione (ad una cerchia ampia e ben distinta di visitatori ovv. utenti), presentazione pubblica della manifestazione, carattere innovativo della manifestazione; • trasparenza, economicità' e realizzabilità' della struttura finanziaria: struttura distinta delle entrate e delle spese (con comprese nella struttura finanziaria tutte le entrate e spese, prospettate le destinazioni delle spese conformi alle attivila' progettate), esistenza di altre fonti reali di cofinanziamento della manifestazione; • precedenti iniziative e referenze del notificatore: carattere tradizionale della manifestazione, qualità ' ed esperienze nell ' organizzazione di manifestazioni ow. nelle attivila ' rientranti nei settori oggetto del bando; qualità' delle manifestazioni finora realizzate; • grado di occupazione delle capienze turistiche, effetti positivi della manifestazione per la promozione del turismo: grado di occupazione delel capienze turistiche fuori stagione, effetto positivo della manifestazione sulla reputazione di Isola quale località' turistica; positivi effetti per la promozione del luogo possono essere conseguiti tramite mezzi d'informazione od altre forme di mediazione di informazioni positive. La specificazione concreta dei criteri e' contenuta nella documentazione riferita al bando. 3. AMMONTARE APPROSSIMATIVO DELLE RISORSE FINANZIARIE L'ammontare approssimativo delle risorse finanziarie disponibili per il presente bando di concorso e disponibili per il cofinanziamento delle manifestazioni turistiche e' 163.750 € ovvero 39.241.050,00 SIT. Tutte le sopraccitate manifestazioni si cofinanzieranno fino all'ammontare complessivo dei fondi destinati all'organizzazione di manifestazioni nel Comune di Isola, in armonia con l'approvato Bilancio di previsione del Comune di Isola per l'anno 2007. Al cofinanziamento della singola manifestazione di cui al punto A, il Comune di Isola devolverà' 29.0006 ovvero 6.949.560,00 SIT al massimo, mentre al singolo evento elencato rispettivamente ai punti B e C, il comune comparteciperà' fino ad un massimo del 35 % del valore complessivo della manifestazione, comunque con non piu1 di 4.0006 ovvero 959.560,00 SIT. 4. TERMINE UTILE PER IL CONSUMO DEI FONDI CONCESSI I fondi concessi devono essere consumati nell'anno 2007, in armonia con le norme disciplinanti l'attuazione del bilancio. 5. CONTENUTO DELLE DOMANDE DI PARTECIPAZIONE La domanda di partecipazione al bando di concorso può ' essere presentata esclusivamente sul modulo di notifica contenuto nella documentazione riferita al bando. Nel caso in cui un notificatore presenti domande per piu' di una manifestazione, ogni singola manifestazione va notificata sul proprio modulo. La notifica deve contenere tutti i prescritti allegati e attestazioni, indicati sul modulo di notifica (in caso di notifica di pia' manifestazione e' sufficiente corredare degli allegati prescritti solo la prima domanda, mentre le successive possono essere presentate senza i prescritti allegati e attestazioni). Il notificatore ha il dovere di apporre la propria firma alla dichiarazione contenuta nel modulo di notifica, a conferma del consenso alla verifica dell'appropriato consumo dei fondi di bilancio erogatigli in base al presente bando, da parte dell'esponente del comune autorizzato. 6. TERMINE E MODALITa' DI PRESENTAZIONE DELLE DOMANDE Le domande di partecipazione devono essere presentate entro il 20.04.2007, o spedite per posta, con lettera raccomandata (si terra' conto della data riportata sul timbro postale), o consegnate personalmente al seguente indirizzo: Comune di Isola, Riva del Sole n. 8, 6310 Isola. Le domande vanno spedite o consegnate in busta chiusa, con sopra riportata la scritta "Non aprire - Domanda di partecipazione al bando Manifestazioni turistiche 2007", e con indicato sul retro della busta l'indirizzo del mittente. 7. DATA DI APERTURA DELLE DOMANDE DI PARTECIPAZIONE; COMUNICAZIONE DELL'ESITO DEL BANDO La commissione tecnica procederà' all'apertura delle domande di partecipazione il primo giorno lavorativo successivo alla scadenza del termine utile per la presentazione delle medesime. All’apertura delle domande di partecipazione la commissione tecnica accerterà' la completezza delle domande, riguardo alle prove richieste. In caso di domanda incompleta, la commissione tecnica inviterà' il notificatore a presentare, entro il termine di 10 giorni, le integrazioni necessarie. Decorso inutilmente tale termine, la domanda e' rigettata in quanto incompleta. L'apertura delle domande si svolgerà' in seduta non pubblica. Le domande incomplete e quelle presentate da soggetti non ammissibili, saranno rigettate con apposito atto di delibera, emesso dall’Ufficio per l'ambiente, il territorio, l'economia e gli immobili, dietro proposta della commissione tecnica. Nel caso in cui entro il termine utile non dovesse essere distribuito l'importo complessivo delle disponibilità' finanziarie, la commissione tecnica esaminera' le domande successivamente presentate entro e non oltre il 15. 09. 2007. L’esito del bando šara' comunicato ai soggetti partecipanti entro e non oltre i 15 giorni successivi all'avvenuta apertura delle domande. Con i partecipanti selezionati saranno conclusi i contratti di cofinanziamento delle manifestazioni turistiche nell'esercizio finanziario 2007. 8. DOCUMENTAZIONE DEL BANDO A decorrere dalla pubblicazione del presente bando, fino alla scadenza del termine utile per la presentazione delle domande, la documentazione riferita al bando e' disponibile sul sito web del Comune di Isola: http://www.izola.si. Gli interessati possono anche ritirare personalmente la documentazione, durante le ore d'ufficio, al seguente indirizzo: Comune di Isola, Riva del Sole n. 8 (stanza n. 12). Per ulteriori informazioni riguardo al bando, gli interessati possono telefonare ai numeri riportati in seguito durante le ore d'ufficio, oppure inviare una mail a: Irena Zavrtanik, 05 / 66-00-133, e-mail: irena.zavrtanik@izoIa.si: Jože Černelič, tel. 05 / 66-00-135, e-mail: ioze.cernelic@izola.si. Isola, 28. 03. 2006 Prot. n.: 410-93/2007 Il Sindaco dr. Tomislav KLOKOČOVNIK Naše zadeve Izolski učenci so bili na izmenjavi v Italiji Skupina šestnajstih učencev OŠ Danteja Alighierija iz Izole je v spremstvu dveh učiteljev od 28. do 31. marca 2007 gostovala v mestecu Venaria Reale v predmestju Torina. Na izolski osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom se zavedajo, da je za vzpostavljanje stikov s pripadniki Evropske unije pomembno znati jezike. Zato so v letošnjem šolskem letu učenci šestega in osmega razreda spoznavali svoje vrstnike iz Italije s pomočjo elektronskega dopisovanja v angleščini. Mesečno so si sestavljali pisma na vnaprej določene teme in si jih pošiljali. Najprej so predstavili sebe, svojo družino, šolo, konjičke in dejavnosti v prostem času, nato pa še svoj dom in domači kraj. Učiteljici angleščine sta pisma pregledovali in nadzorovali potek dopisovanja. Do vrhunca v sodelovanju je prišlo, ko so prejšnji teden izolski otroci obiskali učence 2.a razreda Nižje srednje šole Michele Lessona iz Venarie Reale. Na njihovih domovih so bivali od 28. do 31. marca 2007. Vsak večer so se na domove gostiteljev vrnili utrujeni in polni novih doživetij. Koordinatorki projekta sta namreč poskrbeli, da je bil program zelo poln in pester. Po prihodu vlaka v Torino so italijanski prijatelji izolske učence s spremljevalcema toplo sprejeli in skupaj so si v parku Valentina ogledali rekonstrukcijo srednjeveškega trga z gradom na bregu reke Pad. Drugi dan je sledilo srečanje na šoli, kjer so pripravili simpatično gledališko igro v angleščini, nato pa se pomerili v športu, da bi se v druženju hitreje in lažje zbližali. Zanimiv je bil tudi obisk Parka Mandria, nekoč lovskega revirja kraljevske družine Savoia, kjer se v bujni vegetaciji skrivajo stanovanjski prostori Vittorija Emanuela II, in mogočne kraljevske palače La Reggia v Venarii Reale. Zadnji dan je bil posvečen mestu Torino. Tega so si ogledali z vrha griča Superga. Z dvigalom so se povzpeli na stolp, imenovan La Mole antonelliana, od koder je pogled na nekdanjo prestolnico združene Italije prečudovit. Sprehod po mestu, kjer izdelujejo avtomobile znamke Fiat, jim je odkrival njegove glavne znamenitosti, zaključil pa se je z vodenim ogledom Muzeja Egipčanov. Na koncu so učitelji in učenci v objemih in z zahvalami obljubili, da se v letošnjem septembru ponovno vidijo na podobni izmenjavi v Izoli. To je bila pomembna izkušnja za osebnostno in kulturno rast učencev, ki jo je vredno še kdaj ponoviti. Jadranka Mittendorfer . \ 1 j ; Kdaj bomo tudi Izolani dobili komunalne priveze? Pomanjkanje privezov za plovila je v Izoli že dolgo pereč problem, vendar se situacija že nekaj let ne premakne z mrtve točke. Skrajni čas je, da poiščemo rešitev in s tem omogočimo realizacijo načrtov s katerimi bi rešili pomanjkanje komunalnih privezov. Izolani že nekaj let čakajo na priveze za svoja plovila, vendar zaenkrat še nič ne kaže, da jih bodo kmalu tudi dočakali. Na listi za pridobitev priveza je več kot 350 imetnikov plovil, številka tistih, ki priveze nestrpno čakajo, pa je zagotovo višja, saj so mnogi primorani imeti svoja plovila v Portorožu oz. Kopru, kar za izolsko občino ni hvalevredno. Sprašujem se, kje je vzrok, da se gradnja ne prične, kajti vsi se zavedamo, da so nam svoje zaupanje izkazali občani, ki sedaj od nas nekaj pričakujejo. Številka interesentov za priveze je tako visoka, da se s trenutnim stanjem ne smemo zadovoljiti. Trudimo se biti prijazno in urejeno mesto, pri tem pa včasih pozabimo prav na ljudi, ki tu živijo. Predlagam, da se nemudoma pristopi k reševanju omenjene problematike, tako da se obljubljeni projekt čim prej realizira. Klub svetnikov LDS, zanj Robert MULEC Najemne pogodbe za “Lonko” do 15. aprila Župan občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik je z razumevanjem sprejel težave prodajalcev na »Lonki«. Za rešitev teh vprašanj se je ob sodelovanju občinske uprave uskladil s objektivnimi težavami, ki so jih posredovali najemniki prodajnih mest. Ti so v veliki večini poudarjali velike zaloge prodajnih artiklov ter s tem obveznosti, ki jih imajo do dobaviteljev. Z zapiranjem dejavnosti bi jim poleg izgube dela, pomenilo tudi veliko finančnih obremenitev. Pri iskanju rešitev za ureditev vprašanj, ki bremenijo prodajalce na tržnici in ob upoštevanju celostne podobe mesta takšna oblika ponudbe ni primerna na vhodu v mesto. Pri tem pa moramo upoštevati programe ureditve celotnega Sončnega nabrežja s tlakovanjem obalne pešpoti in s tem višji nivo tega prostora. Župan občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik je ob upoštevanju interesa občine in interesov prodajalcev na »Lonki« sprej el kompromisen sklep s katerim je podaljšal iztekajoče pogodbe najemnikom do 15. aprila 2007. Do izteka podaljšanega termina, se bo dejavnost na tržnici preselila v ožje mestno središče, prazne poslovne prostore Ljubljanske in Koprske ulice. S tem, ko bo občina po programih ponudbe oddala v najem poslovne prostore v ožjem mestnem središču, se bo lokacija tržnice izpraznila in uredila za potrebe prireditev in kasneje v programe po prostorskih načrtih. Darko Grad DU IZOLA, DU JAGODJE - DOBRAVA in Dl IZOLA VABILO V PONEDELJEK 16. APRILA 2007 OB 9.30 URI BO V PROSTORIH DRUŠTVA, PLENČIČEVA 3 DELAVNICA - PREDAVANJE: STOPIMO IZ TEME IN SI PRI KRONIČNIH IN DRUGIH OBOLENJIH POMAGAJMO S ČAJI! Z BIOLOGINJO ERIKO FIŠER PAJK SE BOMO ODPRAVILI NABIRATI ZDRAVILNA ŽELIŠČA NA KRAS, SLAVNIK, BRKINE... KDAJ? PRIDI NA DELAVNICO PA BOŠ IZVEDEL Zahvala Povsem nepričakovano in veliko prezgodaj me je zapustila soproga Staša Kmetec (27. 03. 1953 -26. 03. 2007) li V tem žalostnem trenutku je težko izbirati besede in se spomniti vseh, ki so mi pomagali v zadnjih dneh, vsekakor pa bi se rad zahvalil g. Vesni Drole za vso izkazano pomoč in podporo ter govornikoma, prijatelju Daretu Brezavščku in stricu Tonetu Poljšaku ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mi izrekli toliko lepega v teh težkih, žalostnih dneh. mož Branko Giochi deir amicizia all'“L’aquilone” di Isola tutti in allegria, nella palestra della Scuola elementare “Dante Alighieri”. Promuovere lo sviluppo delle capacità relative alle funzioni senso-percettive, consolidare e affinare a livello concreto gli schemi motori statici e dinamici indispensabili al controllo del corpo e all'organizzazione dei movimenti, per lo sviluppo di concreti comportamenti relazionali mediante le esperienze di gioco e di avviamento sportivo con il rispetto delle rispettive regole. Questi gli obiettivi generali dei tradizionali Giochi dell 'amicizia organizzati dalla Scuola materna “L'aquilone ” che opera in seno alla Scuola elementare Dante Alighieri di Isola. A parte la definizione tecnico-didattica, l’iniziativa, seppur breve nella durata, è stata curata nei minimi particolari e, per gli oltre 110 bambini partecipanti, ha rappresentato un momento importante dello stare insieme a divertirsi. Presenti alla manifestazione i bambini del Giardino d'infanzia “Delfino blu ”di Capodistria, de! Giardino d’infanzia “La cocinella ” di Lucia e della Scuola materna isolana. Testo e foto: Claudio Chicco II tradizionale incontro, organizzato dalla Scuola materna “L'aquilone ”, ha visto la partecipazione dei Giardini d’infanzia di Capodistria, Lucia e Isola. Oltre 110 bambini, Restauro del legno e decorazioni di uova pasquali in mostra a Palazzo Manzioli Due mostre in una a testimoniare la ricchezza e la varietà delle tradizioni di Isola e del contado: da una parte l’arte del restauro di antichi oggetti della vita quotidiana che riprendono vitalità e funzionalità, dall’altra l’antica tradizione di rendere delle uova pasquali. Gli oggetti, riportati nuovamente alla loro funzionalità originaria, anche se sempre più adibiti ad una funzione esclusivamente estetica, sono stati recuperati dopo un duro e lungo lavoro - come ha sottolineato Agnese Babič, coordinatore culturale della CANisolana - dai membri del gruppo di restauratori della “Mediterranaeum ”. Le uova pasquali decorate, invece, sono state allestite dall’Associazione culturale, sportiva e per lo sviluppo della località isolana di Settore, rappresentata nell’occasione da Aleksandra Petaroš. Entrambe le iniziative rientrano nei preparativi per l’imminente III Fiera internazionale pasquale dell’antiquariato e delle tradizioni che verrà inaugurata a Isola sabato 7 aprile in Piazza ed a Palazzo Manzioli. piu allegre le festività pasquali con interessanti decorazioni Primo incontro del Cenacolo “Perseo ” al Manzioli: Fenomeni esoterici e UFO Su organizzazione del neocostituito Cenacolo “Perseo” della CI D. Alighieri di Isola, il prof. Flavio Chicani ha parlato di esoterismo, UFO ed extraterrestri. “Non è ‘aria fritta’parlare di UFO ed extraterrestri: esistono gli uni e gli altri! Naturalmente ognuno è libero di crederci o meno”. Così il prof. Flavio Ciucani dell’associazione marchigiana Giordano Bruno. E così anche alcuni dei presenti. Come Pino Traiti, costitutore del Cenacolo “Perseo” quale sezione della "Dante" e organizzatore dell’incontro. Il relatore ha iniziato la conferenza con le doppie spirali trovate scolpite millenni fa su antichi menir, incontrate più tardi nell’Oriente quale simbolo di una filosofia (Vin e yang) e ritrovate ai giorni nostri sulla struttura del DNA. Chi ci ha portato questo sapere? Da dove viene la vita sulla terra? Chi ce l’ha data questa vita? Per più di qualche studioso, la risposta a queste domande porta all'Extraterrestre. //prof. Ciucani ha proseguito tracciando il percorso delle testimonianze dell'esistenza di Unidentified Flying Objects (oggetti volanti non identificati). Dai primi disegni di oltre dieci secoli prima delle nostra Era ai numerosi avvistamenti in tutti i cieli del mondo confermati da piloti e gente comune ma negati, per comodo, dalle fonti ufficiali. Per non parlare di incontri ravvicinati con extraterrestri, anche fotografati... Interessanti i messaggi lasciati in questi incontri da quegli esseri: "noi terrestri non siamo soli, l'universo è abitato da altre creature che hanno già visitato la terra e vi hanno lasciato parte della loro cultura...tutti facciamo parte dell’universo e dobbiamo comportarci quali parte del medesimo... la vita sulla terra va salvaguardata.le nuove generazioni vanno educate alla libertà, al rispetto di tutte le religioni e alla convivenza"... Niente male, però! Si dice e non si dice... Occupiamoci dell'aggettivo "ostensibile". Vi diciamo che è una voce del linguaggio burocratico (coniata legittimamente dal latino "estendere" che significa mettere in mostra, far vedere). In ogni caso sarà meglio dire: visibile, mostrabile. E così invece di "ostensibilmente" si dirà: chiaramente, visibilmente, palesemente, in modo chiaro. G.S. Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Sumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sau. G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia tei., fax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32, sito Internet: www:ilmandracchio.org (Il giornale è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.) Non c'è più religione Nel bellissimo film "Il gattopardo" di Luchino Visconti, con Burt Lancaster, Claudia Cardinale, Alain Delon, Paolo Stoppa, ecc., film tratto dal romanzo postumo di Giuseppe Tornasi di Lampedusa viene messa in risalto l'illustrazione del passaggio della Sicilia dai Borboni ai sabaudi e della conciliazione tra due mondi affinché "tutto cambi perché nulla cambi". Quest'ultima è, secondo il nostro modesto parere, una filosofia che ha fatto scuola. La abbiamo vista applicata in vari posti e in numerose occasioni. Ora ci disturberebbe molto se la vedessimo applicata anche nella nostra piccola Isola dopo i significanti e soprattutto promettenti cambiamenti proposti da coloro che in questo momento tengono nelle loro mani le sorti della nostra località. A questo punto vogliamo sperare in una dieta di promesse e in una quanto più ricca dispensa di fatti. Gianfranco Siljan ATTIVITÀ COMUNITARIE Manifestazioni culturali Giovedì, 5 aprile 2007, ore 19.00, Palazzo Manzioli GARA DEI DOLCI PASQUALI - Premiazione dei dolci migliori. Consegna dei prodotti: dalle ore 18 alle 19 in sede. Invitate anche le Comunità degli italiani dell’Istria. Programma culturale: la Mandolinistica della CI di Pirano, la Klapa della CI di San Lorenzo - Babici e la Klapa “Lungomare” di Umago. Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi. Sabato, 7 aprile 2007, dalie ore 9.00 alle 19.00, Palazzo / Piazza Manzioli III FIERA INTERNAZIONALE PASQUALE DELL’ANTIQUARIATO E DELLE TRADIZIONI - mercatino delle pulci e dei libri d’antiquariato, mostra del restauro del legno, tradizioni e lavori manuali, mostra di oggetti e decorazioni pasquali, premiazione dell’uovo più bello, musica folk. Organizzazione: Comune di Isola, CAN Isola, Libreria Libris, Janez e Marija Janežič, TGZ g. i.z. Isola. Venerdì, 13 aprile 2007, ore 19.00, Palazzo Manzioli “ITALIA: RIFLESSI MULTIPLI DELLA RICERCA ARTISTICA - Slanci creativi e riflessi costruttivi nella ricerca artistica in Italia” Inaugurazione della mostra. Espongono: Pope, Giuseppe Onesti, Antonio Crivellari, Guerrino Di-rindin, Edi Carrer. Organizzazione: CAN Isola, Galleria Insula, Media Naonis Associazione culturale. Sabato, 14 aprile 2007, ore 20.00, Palazzo Manzioli ETHNOINSULA 2007 - Terzo ed ultimo appuntamento. Di scena il gruppo “Mljask” composto da Vasko Atana-sovski al sax, Dejan Berden alla fisarmonica e pianoforte, Andraž Mazi alla chitarra, Matjaž Krivec al contrabbasso, Marjan Stanič alla batteria e tapan. In programma musiche popolari, il klez-mer, lo gypsy swing e alcune virtuose ed energiche versioni di tradizionali melodie di diversi popoli. Organizzazione: CAN Isola. 15 e 16 aprile 2007, Palazzo Manzioli MALVASIA - IL GUSTO RAFFINATO DEL MEDITERRANEO. Organizzazione: Comune di Isola, Viticoltori del-l'Istria slovena. Martedì, 17 aprile 2007, ore 18.00, Palazzo Manzioli SOCIOLOGIA DELLA COMUNICAZIONE - Conferenza della dott. Gabriel- la Toso. Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi e UI-UPT. Mercoledì, 18 aprile 2007, ore 17.00, Palazzo Manzioli STORIA DI UN BORGO ISTRIANO, 1943-1948: IL CASO PEDENA - La conferenza sarà tenuta dal prof. Guido Rumici coadiuvato da Kristjan Knez. Organizzazione: CI Dante Alighieri. Mercoledì, 18 aprile 2007, ore 18.00, Palazzo Manzioli CONFERENZA PREPARATORIA ALLA GITA CONCLUSIVA DEL LABORATORIO DI STORIA ISOLANA -Presentazione del catalogo "I Luoghi della produzione e valorizzazione tecnologica nell'ambito del turismo tematico" realizzato nell'ambito del progetto Inter-reg IIIA. L’escursione ad Aquileia avrà luogo il 21 aprile 2007. Organizzazione: Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi e CAN di Isola. Attività bibliotecaria BIBLIOTECA DOMENICO LOVISA-TO Apertura: dal lunedì al venerdì dalle ore 16.00 alle 19.00. Ora della fiaba per i bambini della scuola materna e delle prime due classi della scuola elementare: ogni martedì alle ore 17. BIBLIOTECA CIVICA Ora della fiaba in lingua italiana per i bambini dai quattro anni in poi: ogni mercoledì alle ore 17. Attività sportiva e ricreativa Sabato 14 aprile 2007, alle ore 10,00 / Palestre di Livade e della SE Dante Alighieri di Isola IV TORNEO INTERNAZIONALE DI PALLAVOLO - Una quindicina di squadre partecipanti. Quota d’iscrizione: 60 Euro. Organizzazione: Squadre pallavolo CI P. Besenghi degli Ughi. Giovedì, 5 aprile 2007, ore 19.00, Palazzo Manzioli GARA DEI DOLCI PASQUALI - Premiazione dei dolci migliori. Consegna dei prodotti: dalle ore 18 alle 19 in sede. Invitate anche le Comunità degli italiani dellTstria. Programma culturale: la Mandolinistica della CI di Pirano, la Klapa della CI di San Lorenzo - Babici e la Klapa “Lungomare” di Umago. Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi. No. 278 .____________________________________ Un sogno da disperati? Una comunità, come quella che usiamo definire "di nazionalità italiana”, per definirsi tale abbisogna di alcuni elementi che le consentano di riconoscersi in essa senza ulterioriprove e prodam i: la lingua, le tradizioni, la storia, ipersonaggi che nel tempo hanno contribuito ad innalzare un recinto ben fiorito con il quale misurarsi con gli altri, per scambiarne i frutti e, quando necessario, anche per menarne vanto ed orgoglio. Un insieme di fattori che, pur nel piccolo mondo minoritario, consentono agli appartenenti di questa comunità di identificarsi con un popolo ben più consistente e ben più importante che usa la stessa lingua, che si richiama agli stessi codici culturali, che fa riferimento alle stesse figure della storia, dell’arte e della scienza. Proprio per cementare questo processo di reciproca identificazione sono necessarie le rievocazioni storiche, le celebrazioni degli anniversari, il ripercorrer le vicende e la creatività dei personaggi che - anche al di fuori o lontano dal corpo nazionale - ne fanno ugualmente parte integrante. La Comunità Italiana di Isola, proprio rispondendo a queste premesse, ha voluto ricordare degnamente la figura e l ’opera del poeta ottocentesco isolano Pasquale Besenghi degli Ughi: uno dei grandi poeti del romanticismo europeo, sognatore e irrequieto, libertario e combattente, scomodo ai potenti e, per questo, infelice destinato ad una morte prematura. La Comunità che porta il suo nome l ’ha ricordato degnamente e con impegno in occasione dei 210 anni dalla sua nascita che, guarda caso, coincise con la caduta della Serenissima. Due occasioni, per tutti noi, per ricordarlo: eppure, la risposta della nostra collettività è stata alquanto modesta, forse troppo modesta. Ed anche quella della cittadinanzaisolana, autorità comprese, che non dispone dì personaggi più importanti da portare in campo, ha preferitofar marcare la propria assenza. Ma allora, il nostro batterci il petto ostentando l’orgoglio della nostra identità nazionale, altroché linguistica e culturale? E chi si riempie la bocca di multiculturalismo e di sentenze intellettuali? Che abbia ragione Ippolito Nievo, quando in quel suo grande romanzo intitolato "Le confessioni di un italiano ”, e che sta a rappresentare l’acquisita coscienza della propria identità di un ottuagenario, scrisse: "ognuno sa che la Provvidenza coi nostri pensieri, coi nostri sentimenti, colle nostre opere, matura i proprii disegni; ma a volersi aspettar da lei la pappafatta, l ’é un sogno da disperati... ” Silvano Sau Consiglio Comunale di Isola: Silvano Sau confermato vicesindaco Sostanzioso l’O.d.G. del Consiglio Comunale di Isola, presieduto dal sindaco dott. Tomislav Klokočovnik. Già all’inizio della seduta ha approvato, pur se con qualche strascico nel dibattito, il conto consuntivo del Comune per il 2006. Tra i punti all’ordine del giorno, anche la conferma della nomina del secondo vicesindaco che, su proposta del sindaco, e previo consenso della Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana, è andata al connazionale Silvano Sau. Nel breve discorso di ringraziamento, Sau ha ribadito il suo impegno in favore della Comunità Italiana, della tutela del territorio e, soprattutto, della difesa della centralità della persona e di tutti i cittadini isolani. Votato all'unanimità il parere positivo sulla nomina della prefissa Simona Angelini a direttrice della Scuola elementare italiana "Dante Alighieri" di Isola. Il Consiglio ha deliberato positivamente, inoltre, sulla proposta di assegnare un contributo di 500 Euro a tutti i neonati venuti alla luce nel corso di questo 2007 da genitori con residenza fissa nel Comune di Isola. A maggioranza di voti approvata anche l’iniziativa, a suo tempo avanzata dal consigliere Slavko Samotorčan, della Lista Civica “Izolani/Isolani”, per riportare all’esame del Consiglio comunale il tracciato della prevista superstrada Capodistria - Isola - S. Lucia che, nell’attraversare il territorio isolano comporterebbe una vera e propria offesa al territorio ancora ecologicamente intatto, oltre che un grosso danno agli abitanti delle zone interessate. A Palazzo Manzioli ricordata la figura di Besenghi a 210 anni dalla nascita Il il marzo del 1797 nasceva a Isola il poeta Pasquale Besenghi degli Ughi. L'anniversario della sua nascita è stato ricordato a Palazzo Manzioli dalla Comunità degli italiani che si onora del nome de! poeta. Lo ha fatto con il prof. Salvator Žitko, del Museo regionale di Capodistria, che ha offerto agli intervenuti uno spaccato della vita turbolenta del Besenghi, cioè del periodo che il poeta isolano trascorse in Grecia, dove lui si trasferì verso la metà del 1828 e vi restò per due anni. Voleva contribuire alla liberazione di quel glorioso Paese dal dominio Turco. Però, appena toccato il suolo ellenico, la realtà, come spesso succede, si era a lui rivelala ben diversa dal sogno che coltivava, come risulta dalle lettere che lui scrisse ad amici e persone influenti, lettere scientificamente illustrate dal prof. Žitko. La serata è stata nobilitata da un recital de! Gruppo letterario della CI Besenghi basato sulla vita e l'opera del grande poeta isolano. Su testo di Marino Maurel, a recitare il Besenghi sono stati Gianni Miglioranza, Ondina Matijašič-Pucer e Alessandra Babic. La parte musicale è stata curata da Claudio Chicco. G.S. Alunni della scuola elementare in provincia di Torino La conoscenza delle lingue è una delle priorità che l’Unione Europea ha posto ne! campo dell’istruzione. È uno deipresupposti cardine per la conoscenza reciproca, e quindi per l’integrazione tra le varie componenti etniche e linguistiche. Consci, di ciò, anche alla Scuola elementare Dante Alighieri si dedica attenzione al perfezionamento delle lingue. Così, nato da un fortuito incontro tra le docenti di lingua inglese, è partito un ricco scambio di corrispondenza elettronica in questa lingua tra gli alunni isolani della sesta e dell’ottava classe e gi alunni della 2“ B della Scuola Media Statale Michele Lessona di Venaria Reale, un comune a dieci chilometri da! centro di Torino. Man mano che le conoscenze si approfondivano, prendeva forma anche il progetto Scuola aperta che prevedeva uno scambio di alunni. Fittigli appuntamenti messi in agenda dalle coordinatrici del progetto, le professoresse Lina De Martino e Franca Figura. Il primo contatto con Torino è avvenuto al Parco de! Valentino, dove nell’Ottocento è stato ricostruito un borgo medievale con l’annesso castello. C’è stato poi l’incontro ufficiale a scuola con una simpatica animazione teatrale in inglese e incontri sportivi. Interessante pure la visita al vicino Parco regionale della Mandria, un tempo tenuta di cacci a dei Savoia. L’ultima giornata è stata dedicata alla città di Torino, con salita a! colle diSuperga, visita alla Mole antonelliana, con una passeggiata alla scoperta dei monumenti più caratteristici e la visita guidata al Museo egizio. Poi gli abbracci, i ringraziamenti e la promessa di rivedersi in settembre ad Isola per uno scambio analogo. Marino Maurel Tik pred koncem Kriminalije Verižna reakcija V jutranjih urah je med Strunjanom in Bel-vederjem prišlo do verižnega trčenja, v katerem je bilo udeleženih 5 vozil. Prometno nesrečo je povzročila 44-letna Koprčanka, ki je zaradi neprilagojene hitrosti trčila v pred njo ustavljajoči avtomobil, nato pa je tega odbilo v pred njim ustavljajoči avtomobil in tako so se trčenja vrstila vse do petega vozila. Država ne podpira izvoza Pozno popoldne se je z osebnim avtomobilom na mejni prehod Škofije pripeljal 21 letni Izolan. Pri mladeniču so policisti našli manjšo količino posušenih rastlinskih delcev. Zaradi posesti nedovoljenih substanc bo predlagan v postopek. Vajenec Neznanec je poizkušal vlomiti tudi v stanovanjsko hišo v stanovanjskem naselju v Izoli. Očitno je ostalo pri poizkusu, saj je ob forsi-ranju vrat zlomil le ključavnico, v prostore pa ni vstopil. Tujci nas občudujejo Neznani storilec je vlomil v dva parkirana avtomobila tuje registracije. Iz njiju je ukradel GPS in druge tehnične predmete. Na podobnem dejanju je bil storilec nekaj dni za tem prijet v Strunjanu. Pri njemu je bila opravljena hišna preiskava, kjer so bili zaseženi ukradeni predmeti in vrnjeni lastnikom. Zoper storilca sledijo kazenske ovadbe. Poceni ponaredek Na banki so pri štetju izkupička ene od prodajaln odkrili ponarejen bankovec za 10 EUR. Srakarske Neznani storilec je z gradbišča novogradnje ukradel različno električno orodje. Drugi ali celo isti neznani storilec je na škodo izolskega podjetja ukradel nekaj ton brona. Škoda znaša 28.000 EUR. Tretji ali isti neznani storilec je na škodo pravne osebe ukradel nahrbtno kosilnico. Četrti ali še vedno isti neznanec je v noči na ponedeljek jvlomil v barako na gradbišču v Jagodju. Iz notranjosti je ukradel vrtalni in rezalni stroj ter pnevmatsko kladivo. Destruktor Mlajši moški je v nastanitvenem objektu kršil javni red in mir in uničeval inventar. Odrejeno je pridržanje od iztreznitve. Za kršitve pa mu je bil izdan plačilni nalog. Vsi ga poznajo Mlajši moški je v gostinskem lokalu kršil javni red in mir. Zapustil ga je še pred prihodom policije, vendar so njegovo identiteto hitro ugotovlili. Izdali so mu plačilni nalog. Cesta je padla nanj Na postajo je prikolovratil okrvavljen občan, ki je bil seveda tudi dobro pijan. Prijavil je, da ga je znana oseba udarila po nosu. To naj bi se zgodilo v gostilni, do prihoda na postajo pa da je eno uro malo podremal na klopi v parku. Z zbiranjem obvestil so policisti hitro ugotovili, da ne gre za gostilno, ampak za domačo klet, kjer so praznovali. Lastnik kleti in več prič je potrdilo, da se je naznanitelj oglasil pri njih, vendar so ga odslovili, ker je bil močno pijan. Od njih je odšel nepoškodovan. Alkohol je parkiral Na parkirišču je prišlo do prometne nesreče z materialno škodo. Ugotovljeno je, da jo je povzročil voznik pod vplivom alkohola (0.96 mg/l). Lastnik ga je pričakal Neznani storilec je poskusil vlomiti v stanovanjsko hišo. Pregnal ga je lastnik, ki se je takrat nahajal doma. Poškodovana so le vhodna vrata. ALKOHOL: 0.31 mg/l, 0.44 mg/l, 0.96 mg/l, 2 x odklon strokovnega pregleda Med enim od prej naštetih postopkov preizkusa alkoholiziranosti je izstopil sopotnik pod vplivom alkohola in je začel kršiti javni red in mir. Zaradi neupoštevanja zakonitih ukazov in nadaljevanja kršitve je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve. Motoristi, naj pomlad varno cveti! V tokratnem članku, ki ga je prispeval vodja policijskega okoliša Mitja REBERNAK, opozarjamo na previdnost pri vožnji koles z motorjem in motornih koles. Mimogrede: lansko leto je na območju PU Koper v prometnih nesrečah umrlo 9 voznikov in en potnik eno-slednih vozil. Največ krat je bil vzrok nesreče neprilagojena hitrost (ali več krat tudi objestna vožnja). Na območju PP Izola smo obravnavali prometno nesrečo s smrtnim izidom voznika kolesa z motorjem v Kajuhovi ulici. Že takoj v začetku aprila smo deležni kar nekaj zelo lepih in predvsem toplih sončnih dni, ki na ceste pritegnejo večje število voznikov enoslednih vozil. Policisti bomo, kakor vsako leto, tudi letos v začetku t.i. »motoristične sezone« poseben poudarek namenili voznikom vseh enoslednih vozil. Da bi bilo čim manj žrtev med motoristi, bomo preverjali predvsem tehnično brezhibnost vozil, uporabo čelade in druge zaščitne opreme ter merili hitrost voznikov enoslednih vozil, kar je' najpogostejši vzrok prometnih nesreč teh udeležencev. Zato bi v nadaljevanju omenil nekaj nasvetov, za voznike enoslednih vozil s katerimi lahko sami pripomorejo k svoji varnosti in večji varnosti drugih udeležencev v prometu. Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte (v prvih mesecih pomladi je asfalt še mrzel in ne nudi optimalnega oprijema pnevmatik) Motoristično čelado si pravilno zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost. Ne pozabite na zaščitna oblačila s ščitniki Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (pri vožnji skozi ovinek ). Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. To lahko hitro postane vaša zadnja vožnja Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite svojemu znanju, izkušnjam v prometu in stanju vozišča Kljub temu pa policisti ugotavljajo, da lahko tudi ostali udeleženci v cestnem prometu veliko pripomorejo k večji varnosti voznikov enoslednih vozil in nenazadnje tudi k večji lastni varnosti. Potrebno je poudariti, da so vozniki enoslednih vozil na cesti veliko manj vidni kot npr. voznik v avtomobilu, saj je motorno kolo zelo ozko. Zato motoriste pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo in jim izsilijo prednost. Za še več nasvetov s področja prometne varnosti, lahko bralci obiščejo našo spletno stran www.policija.si. .. J Meditate gente, meditate! lALI OGLASI Nepremičnine - Trosobno stanovanje (80 m2) v Livadah oddamo v najem. Ogrevanje, kabelska tv, telefon, za daljše obdobje. Tel.: (05) 641 73 88 - Izoli najamem trisobno stanovanje z balkonom, možnostjo parkirnega mesta in opremljeno.tel. 040 433 182 - V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108 - Oddamo garsonjero v Izoli (Dobrava) info. 051 428 646 - Zamenjam enosobno stanovanje (40 m2) Ljubljana - Vič, za enako ali garsonjero v Izoli. Tel.: 051 341 727 - Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 488 346 - Kmetijsko zemljišče (njivo) ali travnik v občini Izola ali Piran (lahko tudi neobdelano) kupim- Tel: 051 311 180 Na Krasu kupim stanovanje, hišo ali parcelo, brez posrednika Tel. 031 406 739 Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. Tel.: 031/598 633 Vozila - Dobro ohranjen avto Peugot 106 letnik 1997 prodam, tel 641 34 03 - Prodam Renault 5, 1.1993, 5v, 80.000 km, motor potreben popravila. Tel; 040 588058 - Prodam avtomobil Nexsija, letnik 96, v dobrem stanju nujno prodam. Cena po dogovoru. Prodam tudi voziček za novorojenčke. Cena po dogovoru, tel.031 232 643 - Avto Hyundai Pony za rezervne dele prodam 031 461 077 - Kupim rabljeni avto (Peugeot 206). Tel 05 641 34 08 - Pomoč v hiši in okoli nje iščem, tel. 031 599 650 -Nudim inštruktcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425 - Fast food VENI - Takoj zaposlimo kuharja ali pomočnika kuharja z iskušnjami ali brez. Možnost stalne zaposlitve. - Picerija Gušt išče kandidate-ke za dostavo hrane. Pogoj: vozniško dovoljenje najmanj 5 let. Ponujamo dinamično delovno okolje in stimulativno plačilo. Prijave na tel. 031 292 400 - Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683 - Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855 - Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451 - Iščem pedantno gospo za čiščenje stanovanja do 2x tedensko zjutraj. Plačilo 4,5 Eura na uro. Tel.: 64 13 760 Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211 Starejšim obolelim ter drugim, nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108 Razno - Prodam masažno tuš kabino. Nova, neodpakirana. Cena po dogovoru, tel. 031 764 316 - Še je čas, da pognojite svojo njivo. Kompostiran kozji gnoj prodam, tel. 040 342 200 - Prodam mobitel (Sony Ericsson 21010) za polovično ceno - 60.000 SIT. tel 051 245 665 ali 040 170 282 - Podarim spalnico - že zapakirano. Potreben je le prevoz, tel. 041 477 771 -Prodam kužke (nemške ovčarje brez rodovnika) stare 4 tedne Gsm 031 847 394 - Prodam prikolico Adria za 5 oseb in žičnato ograjo v Izoli. Ponudbe na tel: 041/786 878. Prodam tudi plastične, 1000 lit. cisterne. - Prodam 1 mesec star bojler Ariston Shape Titanium 80 l(z garancijo). Cena po dogovoru. Tel.: 051 823 559 - Prodam 3 šivalne stroje Bagat v zelo dobrem stanju. Cena za vsakega: 100 Eur. Tel.: 041 344 280 -Prodam 300 litrski vinski sod iz nerjavečega jekla in 4-50 litrske flaškone. Tel: 05/6419348 - Prodam sušilni stroj d 63225 v garanciji še štiri leta. inf. na tel 041 227 817 - Kupim psa, nemškega ovčarja. Tel: 05 641 34 08 -Domače Istrsko olivno olje prodamo. Tel.: 041 595 707 - Podarim betonske strešnike. Zaprevoz poskrbite sami. Tel: 040/905 900 ali 05/641 41 95 Prodam skoraj novo, 2 meseca rabljeno, zakonsko posteljo za 30.000 sit. Tel.: 041 896-557 Zelo ugodno prodam kotni kavč, raztegljiv v posteljo in klubsko mizico. Tel.: 041 860 393 Poceni kupim ali prevzamem rabljen kavč. Tel.: 041 344 280 Prodam metrska hrastova drva 15.000 SIT m3, Tel.: 041 344 280 - Drva prodam. Cena: 62 Eur za kubični meter, zrežemo in pripeljemo na dom. Tel.: 041 344 280 Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 NLB® Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Velikonočna delavnica in dobrodelna akcija V soboto je Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore že šestič organiziralo tradiconalno velikonočno delavnico. Letos so si ženske pripravile okrasek za velikonočno mizo. Okrasile so trto v spomladanskih barvah. Naučile so se tudi dveh tehnik okraševanja velikonočnih jajc. Nastali so zelo zanimivi izdelki in navdušenje nad njimi je bilo veliko. Udeleženke so se že priporočale za novembrsko delavnico okraševanja žogic ter advento delavnico. Delavnice so se udeležile ženske iz Šmarij, Krkavč, Nožeda, Lucije, Strunjana, Kopra, Izole, Kort in Pobegov ter članice našega društva. Prejšnji teden pa so člani društva in simpatizerji pripravili oljčne vejice za župnijo Zavrč. V decembru mesecu smo izvedli dobrodelno akcijo za dve družini iz te župnije, ki živita v zelo težkih razmerah. Ob obisku smo sklenili, da bomo utrdili vez, ki je nastala z dobrodelno akcijo. Z župnikom iz Zavrč, smo se domenili, da bomo za oljčno nedeljo pripravili oljčne vejice. Poslali smo jim 3000 oljčnih vejic. V decembru pa bomo spet priredili dobrodelno prireditev za družine potrebne pomoči v župniji Zavrč. Aleksandra P. Jadralci so spet prišli Taborniki so zbrali 8 ton papirja Kdorkoli se je minulo sobotno dopoldan sprehodil po izolskih ulicah, ni mogel spregledati številnih otrok z barvnimi rutkami okoli vratu. Kot prave tabornike, jih tudi dež ni prestrašil in tako so je okoli 100 udeležencev zbralo v izolskem Mandraču na vhodu v Verdijevo ulico, kjer je potekala akcija. Izolski taborniki iz Rodu jadranskih stražarjev v sodelovanju z Občino in Komunalo Izola, katerim se za pomoč iskreno zahvaljujemo, so v sklopu praznovanja 50. obletnice delovanja organizirali 5. akcijo zbiranja starega papirja ter vzporedno potekajočo se družabno orientacijsko tekmovanje Fotoorientacija. V akciji so zbrali celih 8 ton papirja, katere izkupiček prodaje bo namenjen znižani tabornim na letnem taborjenju za poletne radosti otrok v naravi. Ob bližajočem se Dnevu tabornikov, 22. aprilom, so izolski taborniki organizirali zbiranje starega papirja na vhodu v Verdij evo ulico. Vzporedno je potekalo zabavno-družabno orientacijsko tekmovanje Fotoorientacija odprta osnovnošolski in srednješolski mladini (ni bilo pomembno ali si tabornik, lahko si iz katerega koli društva, šole...), pri kateri so ekipe s pomočjo fotografij, skic idr namigov iskale več ali manj znane mestne objekte, kjer so bile kontrolne točke na katerih so reševali razne zabavne naloge za katere so dobili točke. S količino zbranega papirja so bili zelo zadovoljni, saj se iz leta v leto ta količina viša, letos rekordnih 8 ton. Nekateri bolj, drugi manj premočeni se je vseh osemnajst tričlanskih ekip vrnilo na cilj, kjer jih je čakal topel čaj in slastna jabolčna pita. Zahvaljujemo se vsem članom, njihovim staršem in sorodnikom ter tistim občanom, ki so nam pomagali pri naši akciji, ki ima globlji pomen kot samo zbiranje starega papirja. Ni samo korak v smeri večje skrbi za varstvo okolja, ni samo druženje in širjenje poznanstev, ampak je tudi humanitarna akcija pomoči sočloveku, saj nikoli ne vemo kaj nas čaka jutri. Vilette Čibej Od četrtka do nedelje se bo na morju pred Izolo odvijalo najpomembnejše slovensko jadralno tekmovanje, ki bo tudi tretja izbirna regata za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Na spomladanskem pokalu, ki poteka že 20 let, sicer ne bo najboljših svetovnih jadralcev, bo pa nastopila večina najboljših slovenskih tekmovalcev v olimpijskih razredih razen Gašperja Vinčeca. Prijavljenih je okrog 200 jadralcev iz 12 držav, izolski gostinci in trgovci ter hotelirji pa pravijo, da so prav jadralci naši najbolj zaželjeni turisti.