:lanku pa bomo orisali, kako se je ta junaški in pravični boj žalostno končal in položaj kmetov £>e poslabšal. i > O narodni pesmi ^ V članku, v katerem smo razpravljali o du- hovni kulturi, smo označili umetnost kot njen poglavitni sestavni del. V proizvodih umetnosti je dajal že človek na prvotni stopnji omike duška svojemu prirojenemu zmislu po lepoti. Pri tem pripada pesništvu izredno važna vloga. V pesmi je izražal narod svoje veselje in svojo žalost, lju- bezen jn srd, hrepenenje in upanje; v njej je pel hvalo božanstvu ter se spominjal junaških del 6vojih piednikov in se navduševal za borbo proti sovražnikom. Vedno in povsod so živeli med narodom tudi pesniki — glasniki narodne duše. Tudi v času, ko je moral narod bojevati hud boj za svoj ob- stanek, tako na primer v onih trdih in krvavih časih, ko je Slovence pestil in davil krvoločni Turek, tudi v takih časih je občutil preprost člo- vek potrebo po pesmi; še več, v takih časih je narodna pesem še krepkeje zaživela ter postala glasnica trpljenja, budnica novega upanja ter priča nezlomljive vere v zmago pravice in svo- bode. Poizkusimo izluščiti bistvo narodne pesmi! Če govorimo o narodni pesmi, mislimo navadno na razliko med narodno in umetno pesmijo. Tako pravimo, da je pesem, ki poje, kako je kralj Matjaž rešil kraljico Alenčico iz turške sužnosti, narodna pesm; o pesmi pa, v kateri opeva Pre- šeren muke in trpljenje nezakonske matere, pra- vimo, da je umetna pesem. Kje je torej razlika med tema dvema pesmima? O pesmi «Nezakon- gka mati» vemo, da jo je zložil pesnik Prešeren, pesmi cKralj Matjaž reši Alenčico iz turške suž- nosti* pa ne poznamo pesnika; neznano nam je, kdo in kdaj jo je zložil. To je pa le vnanja raz- lika. Bistvo leži globlje. m Narodne pesmi ni morda zlo/il narod, ker na- •od ne zlaga in ne more zlagati pesmi. Kot je ložil «Nezakonsko mater» en sam pesnik, Pre- eren, tako je zapel tudi vsako narodno pesem en sam pesnik, ki ga lahko imenujemo narod- nega pesnika. Ta pesnik se pa po svoji izobrazbi, jpo mišljenju in čuvstvovanju ni prav nič ločil od pjudi, med katerimi je živel; imel je ie en dar jreč kakor njegovi sovrstniki: bil je pesnik in kot jtak glasnik čnvstev, mišljenja in stremljenja jDstalega naroda. Z narodno pesmijo je nastal tudi nppev, po katerem je narodni pevec zapel pesem najprej ožjemu krogu poslušalcev, morda pozimi na preji ali pri počitku po skupnem delu na polju, morda v veseli družbi, pr: ženitovanju itd. Pesem ni bila nikjer zapisaifa, saj narodni pesnik ni znal pisati. £e je ugajala poslušalcem, so jo za njim peli in ponavljali in kmalu jo je poznala vsa vas. Tak narodni pevec je prišel tudi v sosednja sela, kjer je naprej širil svojo pesem. Za njim pa so jo z večjimi ali manjšimi izpremembami peli tudi drugi. Tako se je pesem po ustnem izročilu širila iz kraja v kraj ter prišla tudi na potomce, postala je vobče znana in tako v pravem pomenu narodna. Tako smo prodrli do bistva narodne pesmi, 0 kateri zdaj lahko rečemo: Kakor umetno, tako je tudi narodno pesem zložil en sam pesnik, in sicer z napevom, po katerem jo je zapel svojim poslušalcem. Če je bila zapeta pesem taka, da se je prilegala čuvstvovanju in mišljenju vsega naroda, si jc je ta zapomnil in jo sprejel za svojo, 1 čimer je postala zares narodna. Kaj opevajo naše narodne pesmi? Ze iz bistva stvari same izvira, da je moglo dati snov za na- rodno pesem to, kar je narod v prvi vrsti zani- malo. Če se pri tem omejimo na narodno pripo- vedno pesem, moramo reči, da je moril narodni pevec opevati take splošno znane dogodke, ki so zadevali ves narod in ki tvorijo njegovo zgodo- vino. V junaški narodni pesmi je mogel pesnik opevati boje, v katerih se je proslavil marsikateri junak, boreč se proti sovražniku, ki je ogrožal svobodo vsega naroda. f" Med dogodke, ki so najgloblje segli v usodo ^ovenskega naroda in ki so vzvalovili vse plasti, spadajo turški boji, spada junaška doba 15. sto- letja, ko so morali Slovenci pretrpeti toliko ne- popisnega gorja pred divjimi Turki. V tem sto- letju so prihrumeli Turki skoraj vsako leto, marsi- katero leto celo po večkrat, v slovenske pokra- jine, koder so ropali, požigali in odganjali v suž- nost ujete kristjane. Slovenci so morali braniti pred krvoločniki vero in imetje, pri čemer so bili navezani večinoma sami nase, ker jim država ni prav nič pomagala. Zato smemo po pravici ime- novati to dobo junaško dobo slovenskega naroda, ki je našla svoj izraz tudi v narodnih pesmih. Na podlagi povedanega se ne bomo čudili, da opeva večina naših narodnih junaških pesmi boje s Turki, ker so ti dogodki razgibali ves narod. Tako je postal junak slovenske narodne pesmi kralj Matjaž, v katerem opeva in slavi narodni pevec junaštvo vsega naroda, ki je moral v tej dobi prestati hudo preizkušnjo. Nebroj je narodnih pesmi, ki so nastale v dobi, ko so bili Slovenci še nepismeni. Te pesmi so nam glasna priča, da je narod tudi takrat živel kulturno življenje, da mu nista bila dosti le jed in pijača, da je potreboval tudi duševne hrane, ki mu je dajala moč, da je vzdržal na svoji zemlji, za katero se je boril s tolikim junaštvom in samo- zatajevanjem. 1 IZ POPOTNIKOVE TORBE rali vso vas. Ako bi jim podrli drugovaščani mlaj, bi bilo to stražarjem v največji zasmeh. Mlaj stražijo vsako noč od prve do zadnje noči v mesecu maju. Podnevi ga navadno ne požagajo, ker se jim zdi to pod častjo. Proti podžaganju je fantovska iznajdljivost že iznašla razna sredstva: v Rodinah okujejo mla- je vo deblo kake 3 m visoko s pločevino; na Su- horu ga ovijejo nagosto z debelo žico, katero bi pogledala žaga kaj postrani; v Petrovi vasi so napeljali okoli mlaja daleč okoli žico, na koncu pa obesili zvonec; če bi se kdo zadel v temni noči, bi precej zazvonilo. Fantje iz Talčjega vrha pa privežejo k mlaju psa, ki je najzvestejši čuvaj vasi, in ta da precej znamenje, če bi se hotel kdo približati. Manjše mlaje še posebno radi pod- žagajo ali celo posekajo ter jih zavlečejo, če je Ie čas, na kako hruškovo drevo. No, upamo, da se to ne bo zgodilo našim zve- stim stražarjem in da bodo častno pozdravili s stoječim mlajem še prvi junij! Albin Čebula r. Mlaj v Beli Krajini T a 1 č j i vrh, koncem aprila. Belokranjci proslavijo mesec maj s tem, da postavijo v sredi svoje vasi nebotično smreko,; ki ima okleščene veje ter obeljeno deblo; puste ji le kake 3 m visok vrh z vsemi vejami Če ne i dobe prav visoke smreke, jo sestavijo iz dveh,! ' spojni del pa močno okujejo z železjem. V vrh | pripnejo tudi trobojnico, pod veje pa obesijo tri vence, spletene iz smrečevja. Da venci lepše I I stoje, dado za ogrodje kaj radi zelene obroče, ki pa, seveda, niso vidni. Venci so od vrha proti zemlji sorazmerno vedno večji po obsegu. Med ! smrečevje opletejo pisane trakove in rože, katere i | so naredile deklice iz papirja. Včasih vidiš pla- ' polati tudi tu in tam kako zastavico. Dviganje smreke zahteva precej napora, ker] je smreka velika, saj vas z najvišjo smreko od-j nese prvenstvo. Ko smreka že svobodno stoji, I se sprimejo pod njo trije fantje tako, da je deblo v sredi, zaplešejo okoli kolo trikrat naprej, tri- krat nazaj ter pojo: Smreka, smreka visoka, visoka do neba u našem selu zrasla je, zrasla kao treba. Hrasti so ozeleneli in z njihovim zelenjem je prispela grlica z juga, od «vezma» (velike noči)! sem pa kuka že kukavica in slavček jo je pri-} mahal ob istem času, najprvo samci, za teden dni' pa samice, in to naravnost v letošnji grm, kjer! sta gnezdila. Noč leži nad poljano, slavček drobi vse do druge ali celo tretje ure zjutraj svoje pes- mice. Fantje, ki stražijo mlaj ponoči, so si razpeli šotor ali pa se v kakem bližnjem seniku razgo-j varjajo, streljajo v zrak, vriskajo in tudi pojo, najraje naslednjo: Haj, haj, dunjadaj, prošel zelen je Juraj, za Jurajem došel maj. Haj, haj, dunjadaj! U polje išli smo po smreko kakor bi po žutu beko... Smreka u selu je naš »maj*, hajli, hajli, dunjadaj. V starih časih je bil postavljen mlaj sredi vsake vasi, zato ga niso čuvali. Šele sedaj, ko ga po-( stavijo v kaki vasi, ga morajo čuvati, da jim ga! ne podro iz dotične vasi, kjer ga niso postavili.! Ako je v vasi manj fantičev, stražijo do pol-: noči dekličL ki bi ob najmanjšem sumu alarmi-1 Prekmurje zapušča klerikalce Beltinci, koncem aprila. Borba poslancev KDK za pravice prečanov je našla tudi med prekmurskim narodom pravilno razumevanje. Odprle so se oči že velikemu šte- vilu pristašev iz vrst SLS, ki so bili do sedaj velika opora svojih voditeljev in so še pri zad- njih skupščinskih volitvah dali svoje kroglice zanje, v upanju, da jim bodo ti gospodje zato, ker so se zvezali z radikali, edini mogli olajšati težka bremena. Vse obljube poslancev SLS po- sebno v Prekmurju, so ostale samo obljube in ni čudno, če so volilci ogorčeni nad klerikalno po- litiko. Vidijo pač, da Kleklove »Novine* leden za tednom pišejo o uspehih svojih poslancev, a teh uspehov nihče ne vidi. Edini uspeh, katerega »Novine* s ponosom lahko beležijo, je ta, da so «Novine» dosegle re- kord blatenja svojih nasprotnikov. Prav ti iz- bruhi in napadi na žerjavovce in radičevce so zavrnili volilce od SLS. Začela se je pri nas tudi čvrsta agitacija za ustanovitev skupne fronte vseh naprednih strank. V to svrho sta bila že dva sestanka pristašev SDS in HSS, na katerih se je soglasno ugoto- vila potreba skupnega dela proti skupnim na- sprotnikom, klerikalcem in radikalom. Izvoljen je tudi že pripravljalni odbor, ki ima nalog, pod- vzeti potrebno agitacijo med narodom. Naše geslo je: vztrajati v borbi ramo ob rami z izmozganim narodom, ubogega davkopla- čevalca pa pravilno poučiti, komu se ima za- hvaliti za vse zlo neenakosti v državi. Borbe se ne bojimo, ker smo trdno prepričani, da ho- dimo po pravi poti in je le potrebno pravilno razumevanje s strani naroda o našem delu. Obračamo se z zaupanjem na narod, da nam pomore izvojevati pravice, katere nam gredo. Vedeti moraš, ubogi davkoplačevalec, da nam preti še hujše, če kmalu ne stopiš v naše vrste in nam pomoreš vreči vse okrutnike, ki slabo gospodarijo s tvojim denarjem. Naj vedo po- slanci SLS, da jim nisi dal kroglic zato, da v Beogradu slepo glasujejo za radikalsko, nikdar polno malho. Na shodih, ki se bosta vršila v Beltincih in Dobrovniku v najkrajšem času, naj nastopijo go- vorniki obeh strank, da bo narod čul in vecrel, kako globoka ie vzajemost vseh, ki se danes skupno borijo za ljudske pravice. X Preiskava o atentatu na italijanskega kra- lja še ni končana. Zanimivo je, da fašisti o pre- iskavi nočejo dati nikakih obvestil. Vse kaže, da je prvotna domneva, da so pri atentatu so- delovali sami fašisti, utemeljena. O tem pričajo poročila inozemskih listov, ki očitajo fašistom, da je bil atentat delo njihovih rok. Preiskava.