Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020    COLOR CMYK stran 1
pe
tk
ov
a
iz
da
ja
Spoštovane bralke in bralci
lokalnih časopisov,
v posebni turistični prilogi Gremo tja, kjer je najlepše, tja, kjer 
smo doma, na počitnice k nam, po Sloveniji smo se glede na po-
Gremo 
tja, kjer je 
najlepše
Danes priloga
Ptuj, petek, 2. oktobra 2020 Letnik LXXIII  št. 78  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR
Kultura
Dornava  Dvorec bi 
lahko bil slovenski 
Versaj
 Stran 4
Podravje
Ormož  Ovire pri 
pridobivanju pomoči 
po neurju
 Stran 7
Šport
Nogomet  Bo Koper 
tekmec po meri?
Tenis  S takšno igro 
bi premagala 120 
drugih, Muguruze ne
 Stran 13
SPORED
Televizija Slovenija
Ne zamudite cikla slovenskega filma! 
Goran Dragić
»To je verjetno eden 
od največjih trenutkov 
moje kariere!«
Maja Oderlap: Mlada mamica 
spet očarala s svojim glasom!
1. OKTOBER 2020 ŠT. 40
Od 2. 10.
do 8. 10.
2020
TV-spored
Aktualno 
Korona precej 
zdesetkala prihodke 
pokrajinskega 
muzeja  Stran 3  Stran 2
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno
Ptuj  V bolnišnici 
covid oddelek z 
osmimi posteljami
 Stran 3
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem 
velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi 
-50 %
na odras
lo ali otro
ško 
celodnev
no vstopn
ico
Podravje 
Otroci med epi-
demijo pridobili 
maščobno maso
  Stran 9
V središču 
Semensko 
tekočino je možno 
naročiti po spletu
  Strani 8 in 9
Gospodarstvo 
Aluminij iz Impola 
v prvih slovenskih 
satelitih
  Stran 5
Spodnje Podravje  Gradnja ceste Ormož–Markovci vse bližje
Unikum v Sloveniji: cestninska dvopasovnica 
Ocenjena vrednost gradnje novega 16-kilometrskega odseka ceste od Ormoža do Markovcev, ki bo tekla vzporedno z 
dravskim kanalom, je 50 milijonov evrov. Gradnjo bo fi nanciral DARS, ki je sredi septembra objavil razpis za izbiro 
izvajalca del. Nekoč načrtovana hitra cesta se je v 20 letih spremenila v glavno regionalko. A breme hitre ceste je ostalo: 
predvideno je, da bo cesta cestninska. Več na strani 3
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 2
petek  2. oktobra 20202 Aktualno
Ukrep bo dobil zeleno luč, če ga 
bo potrdila tudi Evropska komisija, 
so sporočili s kmetijskega ministr-
stva, na voljo pa bo 3,5 milijona 
evrov, ki se bo upravičencem do-
delila v obliki nepovratne fi nančne 
pomoči in izplačala kot enkratno 
pavšalno plačilo. Kot rečeno, so 
upravičenci do pomoči kmetje 
ter mala in srednja podjetja, ki se 
ukvarjajo s predelavo ali trženjem 
kmetijskih proizvodov in so zara-
di zaprtja javnih zavodov s pod-
ročja vzgoje in izobraževanja, kot 
so vrtci, osnovne in srednje šole, 
zavodi za vzgojo in izobraževanje 
otrok in mladostnikov s posebnimi 
potrebami, dijaški domovi, centri 
za usposabljanje, delo in varstvo, 
centri šolskih in obšolskih dejavno-
sti …, utrpeli upad prihodkov od 
prodaje. Osnovni pogoj za vse, da 
so v času letošnje epidemije, torej 
v obdobju od 13. marca do 12. juni-
ja, glede na enako časovno lansko 
obdobje utrpeli več kot 30-odstotni 
upad prihodkov od prodaje kmetij-
skih oziroma živilskih proizvodov 
omenjenim javnim zavodom.
Koliko kmetov 
izpolnjuje te pogoje?
Pa bodimo še natančnejši. Kot 
dodatni pogoj za upravičence do 
pomoči so navedene tudi višine 
prihodkov v primerljivem lanskem 
letu. Kmet-upravičenec je moral 
od 13. marca do 12. junija 2019 od 
prodaje pridelkov ustvariti več 
kot 7.000 evrov, za podjetja je ta 
meja postavljena nad 50.000 evri, 
izpad prihodka v omenjenih treh 
mesecih pa je moral biti najmanj 
30-odstoten. Kmetu lahko pripade 
največ 7.000 evrov javne podpore, 
a le v primeru, da je njegov upad 
prihodkov od prodaje javnim zavo-
dom znašal več kot 70 odstotkov; 
če je bil ta med 50 in 70 odstotki, 
lahko dobi 5.000 evrov, če od 30 
do 50 odstotkov, pa 3.500 evrov. 
Enkratna pomoč za podjetja se gi-
blje med 25.000 in 50.000 evri. 
Ker se zdi višina izpadlega pri-
hodka postavljena precej visoko, 
smo se za komentar obrnili na 
pristojno ministrstvo in obenem 
vprašali, koliko kmetov v Sloveniji 
po njihovi oceni s prodajo svojih 
pridelkov sploh ustvarja takšne 
prihodke. Konkretnih odgovorov 
nismo prejeli, ampak zgolj že zgo-
raj opisane pogoje in predlagane 
višine pomoči. 
Pomoč ne bo šla v 
prave roke
»Uradnih pripomb na novo ured-
bo na Kmetijsko-gozdarski zborni-
ci Slovenije sicer še nimamo, ker 
jih šele pripravljamo, se pa povsem 
strinjam, da so pogoji postavljeni 
precej nerealno. Ne morem mimo 
dejstva, da je pomoč namenjena 
mnogim malim in srednjim podje-
tjem, medtem ko je za kmetije z 
dopolnilno dejavnostjo praktično 
nedostopna. Zelo malo je namreč 
takih, ki v predpisanem obdobju, 
torej v treh mesecih, dosežejo pro-
met v višini 7.000 evrov,« razlaga 
Barbara Trunkelj, vodja službe za 
ukrepe razvoja podeželja pri KGZS. 
»Pri tem ne smemo pozabiti po-
membnega dejstva, da kmetje jav-
nim zavodom prodajajo zgolj proi-
zvode iz lastne, slovenske proizvo-
dnje, medtem ko pri živilih, ki jih 
javnim zavodom dobavljajo mala 
in srednja podjetja, ni nujno, da iz 
surovin, proizvedenih v Sloveniji. 
Bojim se, da ta pomoč, če bo osta-
la v predlagani obliki, ne bo prišla 
v prave roke, v roke slovenskega 
kmeta. Veste, to je tako, da ko ne-
komu nečesa nočeš zares dati, mu 
povečaš oviro.«
Foto: Agra
Kmetje, ki so upravičeni do nove fi nančne pomoči, morajo s prodajo svojih pridelkov javnim zavodom na mesec 
zaslužiti najmanj 2.300 evrov.
Slovenija  3,5 milijona evrov pomoči kmetom zaradi koronakrize
»Ko nekomu nečesa nočeš dati, 
enostavno povečaš oviro«
Odbor za spremljanje programa razvoja podeželja je pripravil novi protikoronski ukrep, ki naj bi 
kmetom ter malim in srednjim podjetjem pomagal ublažiti upad prihodkov od prodaje kmetij-
skih oziroma živilskih proizvodov javnim zavodom v času epidemije.
Od naših sosednjih držav sta 
namreč prosti stekline le Avstrija 
in Italija. Kmetijsko ministrstvo je 
zato ob svetovnem dnevu boja 
proti steklini, ki je bil 28. sep-
tembra, lastnike psov znova poz-
valo, naj redno cepijo svoje kosma-
te ljubljenčke. Cepljenje proti 
steklini je namreč najučinkovitejši 
in hkrati edini način v boju zoper 
to nevarno bolezen, ki se prenese 
z okužene živali na ljudi.
Slovenija je v skladu s pogoji 
Svetovne organizacije za zdravje 
živali sicer pridobila status države 
proste stekline, pa vendar po sve-
tu zaradi te bolezni vsako leto še 
vedno umre približno 59.000 ljudi, 
od tega skoraj polovica otrok do 
15. leta starosti. Omenjena orga-
nizacija si je zato zadala nalogo, 
da do leta 2030 s preventivnimi 
cepljenji prepreči vsako človeško 
žrtev, povzročeno zaradi stekli-
ne. V Sloveniji si seveda želimo še 
naprej ostati država brez primerov 
stekline, kar lahko dosežemo, pra-
vijo na ministrstvu, samo z ozave-
ščanjem o bolezni in odgovornem 
lastništvu živali z rednimi preven-
tivnimi cepljenji.
Za steklino pri nas že 70 
let nihče ni umrl
Steklino povzroča virus, ki priza-
dene osrednje živčevje toplokrv-
nih živali in človeka, poznamo pa 
dve vrsti bolezni, in sicer gozdno 
ali silvatično in mestno oziroma 
urbano. Kot pojasnjujejo na Naci-
onalnem inštitutu za javno zdravje 
(NIJZ), rezervoar silvatične stekli-
ne povzročajo mesojede divje živa-
li, pri nas predvsem lisice, urbano 
pa prenašajo domače živali, pred-
vsem psi in mačke, lahko pa tudi 
živali v hlevu. 
Urbana steklina je bila v Sloveni-
ji izkoreninjena že kmalu po drugi 
svetovni vojni, ko so uvedli obve-
zno cepljenje psov. Med letoma 
1946 in 1950 je zaradi nje umrlo 
14 ljudi, potem pa nihče več. Šte-
vilo prostoživečih steklih živali je 
pri nas začelo drastično upadati 
z uvedbo cepljenja lisic z vabami, 
ki vsebujejo oslabljen živ virus, 
še vedno pa se najde kakšen osa-
mljen primer okužene živali. Po 
podatkih NIJZ je bil zadnji primer 
stekline pri živalih ugotovljen janu-
arja 2013.
Slovenija  Svetovni dan boja proti steklini
Previdnost ni nikoli odveč
Čeprav ima Slovenija od leta 2016 tudi uradni status stekline proste države, zaradi 
migracije ljudi in živali obstaja stalna nevarnost vnosa stekline z območij, kjer se ta 
bolezen še vedno pojavlja.
Ptuj  Bojazni starejših v teh težkih časih
Težava je osamljenost
Dostopnost oziroma otežen osebni stik z zdravnikom pred-
stavlja za starejše zelo velik problem. Prav o tem so govorili 
tudi upokojenci Spodnjega Podravja, ki opozarjajo, da zade-
ve ne v zdravstvenih domovih ne na sekundarni, bolnišnični 
ravni niso primerno urejene. Predsednica podravskega sin-
dikata Danica Novak ugotavlja: „V teh covid časih starejši, 
ki so v bolnišnicah, nimajo stikov s svojci, posledično tudi 
zdravljenje ne poteka, kot bi moralo. Staremu človeku veliko 
pomenita stisk roke in prijazna beseda, a žal za vse to ni do-
volj zdravstvenega osebja.“
Problematiki zdravstva v spremenjenih razmerah zaradi epidemije 
koronavirusa so člani Sindikata upokojencev Slovenije Spodnje Pod-
ravje na posvetu, ki je potekal minuli teden, namenili precej časa. 
Ugotavljajo, da je stanje daleč od idealnega. „Starejši imajo veliko 
raje osebni kontakt z zdravnikom kot telefonski ali preko elektronske 
pošte. Številni je sploh ne uporabljajo. Zato se v tem trenutku mnogi 
ne znajdejo najbolje. Problemi so na primarni ravni, pa tudi sekundar-
ni, bolnišnični. Starejši, ki končajo v bolnišnicah, izgubijo stik s svojci, 
kar vpliva tudi na postopek zdravljenja. Pritožujejo se, da je premalo 
zdravstvenega osebja. Imeli so primere, ko prej nikoli niso potrebovali 
plenic, v bolnišnicah pa so jim jih dali. Organiziranost dela ni najboljša,“ 
pravi Novakova, ki je prepričana, da bi boljši stik s svojci vplival tudi na 
potek zdravljenja: „Vsak potrebuje prijazno besedo, stisk roke, to mu 
lahko nudijo svojci in zdravstveno osebje, ki pa ga primanjkuje. Delo je 
treba organizirati tako, da se pacienti počutijo varne.“ 
Institucionalno varstvo ali oskrba doma
Tudi takrat, ko so doma, potrebujejo številni starejši pomoč. Izbolj-
šanje tega segmenta naj bi prinesel Zakon o dolgotrajni oskrbi. Tudi 
o predlogu tega so razpravljali podravski upokojenci, ki so sklenili, da 
je skrajni čas, da se zakon sprejme. „Kot vsak predlog ima tudi ta po-
manjkljivosti, a strinjali smo se, da je dobro, da se ga sprejme in morda 
naknadno korigira. Čakamo ga več kot deset let. Prav je, da se vsake-
mu starejšemu ne glede na premoženje omogoči dostop do storitev 
dolgotrajne oskrbe, ki jo potrebuje v domačem okolju ali ustrezni usta-
novi,“ dodaja Novakova. Ob tem poudarja, da so domovi prenatrpani 
in da država več kot 15 let ni zgradila niti ene same nove enote. Korak 
v pravo smer je le pomoč na domu, na način, da so uporabniki deležni 
iste oskrbe kot v ustanovah. Pri tem predsednica podravskega sindi-
kata upokojencev izpostavlja predvsem dostopnost do zdravstvenih 
storitev, kot je fi zioterapija.
Gradnja da, a ne na račun starostnikov
Kar se tiče načrtovane gradnje nove ptujske enote Doma upokojen-
cev v Žabjaku, je sindikat upokojencev izrazil strinjanje s plani vodstva. 
Ob tem opozoril na fi nančno konstrukcijo. Predlog, po katerem bi naje-
li sedem milijonov evrov kredita, kar bi bilo vračunano v ceno, je zanje 
nesprejemljiv. Od države zahtevajo, da se zaveže k plačilu tega dela, 
saj da ni prav, da manjkajoča sredstva za gradnjo javnega doma krijejo 
stanovalci. Naklonjeni pa so ideji o gradnji varovanih stanovanj na Ptu-
ju, pri čemer so izrazili prepričanje, da bi bilo najbolje, če bi jih gradil 
ptujski Dom upokojencev. „Kolikor nam je znano, naj bi varovana sta-
novanja gradil zasebnik, kar ni najbolje, saj ne vemo, kaj bi to pomenilo 
za uporabnike. Bodo imeli možnost 24-urne oskrbe?“ se sprašujejo.  
Foto: ČG 
Dostopnost do zdravstva, nastanitve, primerna oskrba ... Vse to so te-
žave, ki bremenijo starejše.
Foto: Profimedia
Zaradi stekline vsako leto umre približno 59.000 ljudi, od tega skoraj polo-
vica otrok. V Sloveniji so zadnji smrtni primer zabeležili leta 1950.
Markovci  V vrtcu dodatni oddelek
Odprli bi ga decembra
Vrtec v Markovcih je polno zaseden. V devetih oddelkih pod 
skupno streho vrtca prva prijateljstva sklepa 169 otrok.
Že konec leta naj bi se število najmlajših občanov v vrtcu povečalo, 
vsaj za pol oddelka. Da bi omogočili vpis vsem otrokom iz domače ob-
čine, se bodo vsak čas začela potrebna gradbena dela. »Gre za manjši 
poseg,« je zagotovil ravnatelj Ivan Štrafela. Predvidoma bodo iz dveh 
kabinetov oblikovali eno igralnico in uredili potrebne sanitarije. »Z ob-
čino je investicija dogovorjena, tako da tukaj ne vidimo težav,« je dejal 
ravnatelj. Občina Markovci je v rebalansu za nakup opreme za igralnico 
in ureditev prostorov predvidela 15.000 evrov.  
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020    COLOR CMYK stran 3
Nova cesta od Ormoža do Mar-
kovcev bo kategorizirana kot kla-
sična glavna oziroma regionalna 
cesta (dvopasovnica) z omejitvijo 
hitrosti vožnje 90 kilometrov na 
uro. Za zdaj je predvideno, da bo 
cestninska. Če bo tako ostalo, bo 
to unikum v Sloveniji, saj DARS, 
ki bo cesto gradil, nobene dvop-
asovnice niti ne vzdržuje niti ne 
cestnini! Da bo dvopasovnica ce-
stninska, je samo eno od številnih 
bremen 20-letnega manevriranja z 
načrtovanjem te nesrečne ceste, ki 
je bila v preteklosti načrtovana kot 
hitra, danes bo samo še glavna in 
za povrh – cestninska! Razlog je 
sprememba zakona o DARS-u, ki 
je bila sprejeta pred desetimi leti. 
»Družba DARS je v preteklosti v 
skladu z nacionalnim programom 
izgradnje avtocest in njihovimi iz-
vedenimi dokumenti, to je letnimi 
programi razvoja in obnavljanja 
avtocest, ki jih je potrjeval državi 
zbor, gradila tudi tako imenovalne 
navezovalne ceste (dvopasovnice) 
na avtocestni križ, ki jih je potem 
predala v upravljanje in vzdrževa-
nje drugim upravljavcem (Direkciji 
RS za infrastrukturo – DRSI ali ob-
činam). Takšen primer je obvozni-
ca Pragersko. Po prejšnjem zako-
nu o DARS je družba DARS gradila 
infrastrukturo v svojem imenu in 
za račun Republike Slovenije, po 
sedanjem zakonu o DARS-u, ki je v 
veljavo stopil leta 2010, pa gradi v 
svojem imenu in za svoj račun in jih 
potem tudi cestnini. Poenostavlje-
no povedano, z odseki, ki jih 
zgradimo in so zavedeni kot naše 
premoženje, tudi sami upravlja-
mo in jih vzdržujemo ter cestnini-
mo,« so za Štajerski tednik navedli 
na DARS-u in dodali, da ne uprav-
ljajo, ne vzdržujejo in posredno ne 
cestninijo nobene dvopasovnice. 
Spodnjepodravski odsek bo torej 
edina cestninska dvopasovnica v 
državi, z omejitvijo hitrosti vožnje 
90 km/h. 
Da bi bili Spodnjepodravci ena-
kopravno obravnavani z drugimi 
uporabniki cest po državi – da bi 
bila nova državna glavna cesta 
necestninska –, bi jo morala gra-
diti Direkcija RS za infrastrukturo. 
»Resolucija o nacionalnem pro-
gramu razvoja prometa v Repu-
bliki Sloveniji do leta 2030, ki jo je 
v letu 2016 sprejel državni zbor, 
med drugim določa, da so vlaga-
nja DARS-a omejena izključno na 
vlaganja v cestninske ceste. Če pri-
de do odločitve, da se neka novo-
gradnja ne cestnini, se obveznost 
zagotavljanja virov in pristojnost 
za izvedbo investicije prenese na 
državo (DRSI),« so pojasnili na 
DARS-u.
petek  2. oktobra 2020   3Aktualno
Ormož, Gorišnica, Markovci  DARS išče izvajalca za gradnjo nove glavne ceste
Edina dvopasovnica v državi, ki bo cestninska!
DARS je objavil razpis za izbiro izvajalca gradnje 16 kilometrov glavne ceste od Ormoža do Markovcev. Cesta bo tekla vzporedno z dravskim kana-
lom, pred Markovci se bo s krožiščem priključila na obstoječo regionalko Ptuj–Zavrč.
Za gradnjo 50 
milijonov evrov
Skupna dolžina nove glavne ceste 
od Ormoža do Markovcev bo 16 
kilometrov; odsek Ormož–Gorišnica 
meri dobrih deset, odsek Gorišnica–
Markovci pa slabih šest kilometrov. 
Vozišče bo široko sedem metrov, vsak 
vozni pas po 3,5 metra, na vsaki strani 
ceste bo 35-centimetrski robni pas ter 
meter in pol bankine. Skupna širina 
ceste, z bankinami vred, bo 10,7 metra. 
Ker bo cesta presekala dosedanje 
lokalne poti, bodo na njej za potrebe 
lokalnega prometa zgradili šest 
nadvozov in priključke za vključevanje 
nanjo (uvoze ter izvoze). Na odseku 
od Ormoža do Gorišnice bodo štirje 
nadvozi, dva nova mostova (čez kanal 
Drave in Pesnico), dva priključka 
in viadukt Sejanca. Na tem odseku 
bodo zgradili tudi 1,5 kilometra nove 
glavne oziroma lokalne ceste. Od 
Gorišnice do Markovcev so predvideni 
dva nadvoza, štirje priključki in tri 
prestavitve sedanjih cestnih povezav. 
Na celotni trasi ceste bodo za dostope 
do kmetijskih zemljišč na novo uredili 
12 kilometrov poljskih poti, ki bodo 
ostale v makadamski izvedbi. Gradnjo 
nove glavne ceste in vzporedne 
infrastrukture bo fi nanciral DARS, 
ocenjena vrednost projekta je 41,5 
milijona evrov brez DDV oziroma 
dobrih 50 milijonov z DDV.
Foto: ČG
DARS je prvo fazo gradnje viadukta Sejanca končal konec lanskega leta, 
vrednost del je bila tri milijone evrov. Na objektu bo treba položiti še as-
faltno prevleko ter namestiti varovalne ograje in prometno opremo.
Ptuj  V bolnišnici pripravljen covid oddelek
Na bolnike čaka osem postelj
Celotno delovanje zdravstvenega sistema je letos odvisno od uspešnosti obvladovanja 
okužb s koronavirusom. V času prvega vala so bile v pripravljenosti številne bolni-
šnice, poleti se je stanje umirilo, jesen pa očitno ponovno prinaša višje številke oku-
ženih, hospitaliziranih, sočasno pa tudi več negotovosti.
Prav zato v ptujski bolnišnici 
te dni pripravljajo oddelek covid, 
ki bo lociran nad kirurškim od-
delkom. Kaj to pomeni za druge 
programe, bomo priča še slabši, 
katastrofalni dostopnosti do 
zdravstvenih storitev?
Teodor Pevec, strokovni di-
rektor Splošne bolnišnice dr. 
Jožeta Potrča Ptuj, pravi, da ima 
covid oddelek načeloma osem 
postelj, zaščitne osebne opreme 
imajo za začetek dovolj. Lociran 
bo v prvem nadstropju oziroma 
se lahko dokončno vzpostavi v 
enem dnevu. Kakšne bodo posle-
dice vzpostavitve covid oddelka 
za druge bolnišnične storitve, 
Pevec pojasnjuje: „Za zdaj ne na-
črtujemo zmanjšanja programov, 
dokler bomo kadrovsko vzdrža-
li. Ne vem pa, kako dolgo bomo 
zdržali takšen tempo, ker soča-
sno večamo tudi sivo cono.“
Bojazen, kako bo 
s kadrom
Covid oddelek bo v ptujski bol-
nišnici v praksi začel delovati, ko 
ali če bo naraščalo število okužb 
z novim koronavirusom oziroma 
število hospitaliziranih. Pevec pri 
napovedi, kdaj to bo, ni najbolj 
optimističen. Pričakuje, da bodo 
prve paciente, okužene s korona-
virusom, morali sprejeti že zelo 
kmalu. V tako imenovanem rde-
čem delu ptujske bolnišnice naj 
bi prve bolnike po predvidevanjih 
strokovnega direktorja obrav-
navali že čez nekaj dni. Največji 
problem bo zagotoviti dovolj 
strokovnega kadra. 
„To opozarjamo ves čas. Za 
zdaj ničesar ne odpovedujemo, 
program izvajamo po planu, 
obstaja pa možnost, da bomo 
to morali na nekaterih področ-
jih storiti, takrat ko ne bo dovolj 
kadra. Stanje bo še težje, če bo 
prišlo do karantene za zaposlene 
ali celo okužb. Sproti se bomo 
odločali, kako in kaj. Prilagajali se 
bomo situaciji, tako s kadrom kot 
opremo,“ dodaja Pevec.
Kljub temu da bo del kirurške-
ga oddelka namenjen bolnikom 
s koronavirusom, bo povsem 
ločen od preostalega dela, zato 
do nadaljnjega kirurški program 
poteka nemoteno. Kako bo v pri-
hodnje, bo odvisno le od epide-
miološke situacije. Zdravstveno 
osebje in pacienti si nikakor ne 
želijo biti vnovič v situaciji, kot 
smo ji bili priča spomladi. Posle-
dice, ki se kažejo tudi s podalj-
šanjem čakalnih dob, so več kot 
očitne še danes in bodo najbrž še 
kar nekaj časa.Foto: ČG 
V ptujski bolnišnici so oblikovali covid oddelek. 
Ptuj  Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 
Korona zdesetkala prihodke
Kot kaže statistika Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, je koronavirus korenito zmanjšal 
število obiskovalcev. Posledica tega je bistveno manj prihodkov od vstopnin in tržne 
dejavnosti; v času od januarja do avgusta letos so ustvarili le nekaj več kot tretjino 
lanskoletnega prihodka.
V drugi polovici marca so številni 
zavodi in ustanove, med njimi tudi 
muzeji, zaprli svoja vrata. Odprli so 
jih po sprostitvi ukrepov, 5. maja. 
Dejstvo, da skoraj dva meseca niso 
bili odprti za obiskovalce, med dru-
gim pomeni, da bodo letos utrpeli 
velik izpad prihodkov. „Vsako leto 
nas obiščejo številne šolske skupi-
ne in obiskovalci z domala celega 
sveta. Muzej je iz naslova prihod-
kov od vstopnin in tržne dejavnosti 
skrbel za številna vzdrževalna dela 
v okviru grajskega kompleksa, ki je 
v državni lasti, vlagal v dejavnost 
in urejal tudi kadrovske potrebe,“ 
pojasnjuje Aleksander Lorenčič, di-
rektor Pokrajinskega muzeja Ptuj-
-Ormož. Ob tem izpostavlja, da so 
imeli že lani težave zaradi neizpol-
njevanja pogodbenih obveznosti 
soustanoviteljice.
Letos je situacija še težja. Maja 
letos so v primerjavi z letom poprej 
dosegli le pet odstotkov prihod-
kov, junija so bili na 15 odstotkih 
lanske vrednosti, nekoliko boljši 
obisk so zabeležili poleti. Avgusta 
so dosegli 52 odstotkov lanske 
vrednosti. „Če pogledamo celotno 
obdobje, torej med januarjem in 
avgustom, smo letos po prihodkih 
na 38 odstotkih lanskega leta. Novi 
virus je realnost, najverjetneje ne 
bo izginil, določena previdnost in 
ukrepi bodo zagotovo prisotni tudi 
prihodnje leto,“ se dejstva, da tež-
ke situacije še zdaleč ni konec, za-
veda Lorenčič. Pozitiven trend, ki 
ga opažajo, pa vendarle napovedu-
je nekatere spremembe. V poletnih 
mesecih so ponovno zaznali več 
tujih obiskovalcev. Seveda si želi-
jo, da bi se takšen trend nadaljeval 
tudi v prihodnjih mesecih, obenem 
pa upajo, da bodo šole ostale odpr-
te. Oba segmenta, šolske skupine 
in tuji turisti, namreč predstavljata 
pomemben delež prihodkov. 
Foto: ČG
V prvih osmih mesecih letošnjega leta je ptujsko-ormoški muzej ustvaril le 
38 odstotkov lanskoletnih prihodkov. 
Foto: ČG
Za gradnjo nekoč poimenovane hitre ceste, danes je to le še glavna cesta, je 
DARS doslej porabil dobrih 13 milijonov evrov (odsek Markovci–Ormož). 
»Sredstva so bila porabljena za projekte, odkupe zemljišč, nadzor in prei-
skave ter gradnjo – prestavitve visokonapetostnega daljnovoda in gradnjo 
viadukta Sejanca,« so pojasnili na DARS-u.
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 4
ki je nekoč krasila dornavski dvo-
rec, podrobneje raziskali. Nastal 
je interdisciplinarni projekt o Ma-
riji Auersperg Attems, vodilna nit 
projekta je cvetje z njenih slik. Pro-
jekt združuje več slovenskih javnih 
ustanov s področja varovanja de-
diščine, umetnosti, zgodovine, izo-
braževanja in hortikulture. Matjaž 
Mastnak, pomočnik direktorja Ar-
boretuma Volčji Potok, se je ukvar-
jal z analizo slik grofi ce Attems. 
»Grofi ca je slikala cvetje in iz njenih 
umetniških del je moč razbrati, s 
katerimi cvetlicami so bili okraše-
ni vrtovi ob dornavskem dvorcu. 
V Sloveniji imamo v javnih zbirkah 
osem grofi činih slik, na katerih je 
od sedem do 20 različnih rastlin, 
nabor je zelo širok, od enoletnic, 
dvoletnic, čebulnic, grmovnic, ovi-
jalk, sadnih dreves. Na vseh slikah 
so vrtnice, očitno jih je imela gospa 
zelo rada. Nedvomno lahko trdi-
mo, da je šlo v Dornavi za pozna-
valce, ki so bili na tekočem z vsemi 
vrtnarskimi novostmi v Evropi.«
»To so bili sanjsko lepi 
vrtovi«
Dragoceno ohranjeno gradi-
vo so tudi fotografski albumi iz 
kasnejšega obdobja, ki prav tako 
pričajo o urejenosti graščine. »To 
so bili sanjsko lepi vrtovi in zelo v 
koraku z drugimi vrtovi po Sloveni-
ji in Evropi. Nekateri slovenski stro-
kovnjaki dvorec Dornava imenuje-
jo slovenski Versaj, vrtna zasnova 
Posebnost gradu je 1.700 me-
trov dolga ravna vrtna os s spreha-
jalno potjo, ki vodi od začetka dre-
voreda skozi grad, vrtove, sadov-
njak in gozd do struge Pesnice. Je 
najdaljša v Sloveniji in v tem delu 
Evrope. Začne se pri kipcu Marije 
Brezmadežne. »Najprej pelje sko-
zi drevored in vrt pred pročeljem 
dvorca, ki so ga nekoč krasili oran-
ževci. Za dvorcem sledi severni 
Neptunov vrt, ki je bil včasih naj-
bogatejši in opremljen s kiparskimi 
strukturami. Naslednji je vrt pred 
oranžerijo, v preteklosti je bil zelo 
bogat z vrtninami. V oranžeriji so 
čez zimo hranili citruse, njihovo 
gojenje je bilo v Dornavi tradicija. 
Rekli so jim večno življenje, ker so 
zeleni in cvetijo v vseh letnih časih. 
Dokumentirano je, da so leta 1750 
hranili dva citrusa, ki sta bila tedaj 
stara 250 let. Za oranžerijo se levo 
in desno ob potki razteza sadni 
vrt, na koncu nas pot pelje še skozi 
gozdiček, ki ga imenujemo gos-
poski gaj. Gozd cveti in dehti od 
zgodnje pomladi pa vse do jeseni. 
Letos smo čezenj uredili še spreha-
jalne poti,« je o vrtni zasnovi dvor-
ca Dornava povedal skrbnik Mirko 
Cigula.
Ob dvorcu nekoč vse 
cvetelo in dehtelo
Zakaj javna beseda o vrtnih 
zasnovah dvorca Dornava in bota-
niki, ki se je nekoč bohotila ob gra-
du? Nekdanja lastnika gradu, za-
konca Attems, sta bila namreč veli-
ka ljubitelja umetnosti in razkošnih 
vrtov. Grofi ca Marija Auersperg 
Attems je cvetlice upodabljala na 
slikarskem platnu. V javnih zbir-
kah jih je v Sloveniji ohranjenih 
osem. V Arboretumu Volčji Potok 
so se odločili, da bodo botaniko, 
„Tako kot vi vržete cent v neki 
vodnjak, si lahko tudi ob tej razsta-
vi nekaj zaželite, pa se bo morda 
zgodilo. To je v bistvu neke vrste 
moje malo hazarderstvo, sicer pa 
sem poln optimizma,“ je Plavčevo 
kratko pojasnilo o samem naslovu 
razstave, na kateri so dela brez 
naslova, obiskovalci si jih morajo 
sami interpretirati. Razstava je 
po njegovih besedah prikaz ene 
primitivnosti, brutalnosti, celo 
apokaliptičnosti, apatije in tudi 
veselja. Prepričan pa je, da bo og-
njena skulptura tista, gre za izrez 
njegovega celoletnega dela, ki bo 
zagotovo najbolj pritegnila obisko-
valce. 
Kustos razstave Dušan Fišer je 
poudaril, da gre za izjemno razsta-
vo Tomaža Plavca, akademskega 
slikarja, grafi ka, ki se že nekaj zad-
njih let posveča kiparstvu. V skulp-
turo se je zaljubil, ko je ob 10-letnici 
glasbenega festival Arsana ustvaril 
skulpturi Pesem 1 in Pesem 2. „Ve-
sel sem, da se je našel v tem mediju 
in da ga je izredno dobro osvojil. V 
prvi vrsti je želel izpostaviti sebe 
kot umetnika, po drugi strani pa 
nagovoriti občinstvo oz. ljubitelje 
umetnosti. Pri svojem delu prehaja 
forme, kontekste in prostore, da 
bi odprl lasten umetniški model, 
lasten jezik, s katerim raziskuje 
prezentacijo del in strategije po-
seganja v prostor. Heterogeni 
umetniški pristop ponuja nihanje 
med vsebino in zaznavanjem ob-
lik, ker se kip in gledalec srečata 
pod določenimi pogoji,“ je povzel 
kustos in poudaril, da Plavec ver-
jame v moč podobe. Kip nastopa 
kot subjekt pripovedi. Dela vabijo, 
da se preprosto sprehodimo med 
njimi, mimo njih, da vplivajo na nas 
in da jih prepoznamo kot stičišče 
umetnikove želje in vse, kar je, kot 
eno od možnosti obstoja sveta. 
Umetnik nas povabi, da se ustavi-
mo in da se kipi naselijo v nas, da 
se osmislijo in da se osmislimo tudi 
sami.
Razstava skulptur Tomaža 
Plavca Kovanec v fontani bo v do-
minikanskem samostanu na ogled 
do 18. oktobra. Vse, ki želijo nje-
govo umetnost še bolje spoznati, 
bodo povabili na tri javna vod-
stva. Njegova starejša dela pa so 
na ogled v novi Mali galeriji mesta 
Ptuj. S to razstavo se na nek način 
poslavlja od prejšnjega ciklusa pod 
naslovom Ljudje morja, ki govori o 
tragediji begunstva in je prepoto-
val čudovito pot, od Neaplja, Be-
netk, Ljubljane, Kamnika do Ptuja.
petek  2. oktobra 20204 Podravje
Dornava  Cvetoča pot grofi ce Marije Auersperg Attems
Dornavski dvorec kot slovenski Versaj
Baročni dvorec Dornava z vrtovi in parkom nedvomno sodi med enega najlepših in najdragocenejših kulturno-zgodovinskih spomeni-
kov na Slovenskem. Edinstven je predvsem zaradi vrtne zasnove, nekateri strokovnjaki ga celo poimenujejo slovenski Versaj.
Foto: MZ
Morda pa je vendarle dozorel čas, da se tudi za dvorec Dornava začne 
pisati novo poglavje zgodovine.
Foto: Črtomir Goznik
Akademski slikar Tomaž Plavec se zadnjih sedem let ukvarja pretežno s 
kiparstvom. Razstava kovanec v fontani je prva njegova velika tovrstna 
razstava na Ptuju. 
Ptuj  Razstava skulptur Tomaža Plavca
Ko je umetnikova fontana lahko tudi naša fontana
Avtor razstave Kovanec v fontani Tomaž Plavec o svojih delih, skulpturah iz lesa, keramike, železa in največji strasti, ljubezni do aluminija, na tej razstavi govori 
kot o preprosti zgodbi. Na odprtju je imel po osebnem prepričanju najlažjo nalogo, saj je razstava tista, ki bo nagovorila obiskovalce, njemu je ostala le beseda 
zahvale vsem, ki so mu pomagali pri tem, da s svojimi najnovejšimi skulpturami lahko gostuje v izjemnem okolju dominikanskega samostana.
Foto: Črtomir Goznik
Ognjena skulptura je izrez Plavčevega celoletnega dela. Predstavlja prerez vseh skulptur na razstavi. Vse so po-
barvane z naravnimi barvili, pri ognjeni skulpturi, za katero pravi, da bo zagotovo največji magnet razstave, je 
uporabil slovenski kraški teran in železove okside.
Strokovnjaki, zbrani na 
nedavnem posvetu v dvorcu 
Dornava, na katerem so predvsem 
govorili o botaničnih zakladih 
graščine, so izjemno pohvalili 
delo zakoncev Cigula na grajskem 
posestvu. Irena in Mirko Cigula 
sta pogodbenika Ministrstva za 
kulturo, urejata pa grad in okolico. 
Z nepremičnino ravnata tako 
skrbno, kot da bi bila njuna. Še 
posebej natančna sta pri urejanju 
vrtov, parkov in sprehajalnih poti, 
kar je moč videti in občutiti na 
vsakem koraku skozi dornavsko 
graščino.
Foto: MZ
Za posvet, na katerem so se zbrali 
poznavalci kulturno-zgodovinske 
stroke in arboristike, so dvorec 
Dornava lično okrasili, predvsem 
ocvetličili. Pri tem so aktivno so-
delovali otroci OŠ dr. Franja Žgeča 
Dornava in uporabniki ZUDV dr. 
Marjana Borštnarja Dornava. Osnov-
nošolci so pod mentorstvom Irene Cigula 
izdelali šopke iz svežega cvetja, stanovalci Zavoda so obliko-
vali glinene vaze, prav takšne, kot jih je na tihožitjih upodobi-
la grofi ca Attemsova. Dornavski osnovnošolci so poleg šopkov 
dali še en prispevek projektu – zasnovali in zapisali so ideje o 
možnostih oživljanja dornavskega grajskega očaka.
Foto: MZ
številni posamezniki iz različnih 
ustanov, ki so pripomogli s svojimi 
nasveti, podarjenim gradivom, de-
ljenjem informacij … K razjasnje-
vanju fenomena likovnega ustvar-
janja grofi ce Attems smo povabili 
krajinske arhitekte in arhitekte, 
zgodovinarje, umetnostne zgodo-
vinarje, botanike in strokovnjake 
s področja hortikulture, ki so vsak 
s svojega vidika opisali ustvarjal-
no okolje grofi ce in njenega so-
proga na posestvih okoli dvorca 
Dornava in gradu Šrajbarski turn. 
V prerezu dognanj različnih strok 
se mnogo bolje osvetli bivanjska 
kultura podeželskega plemstva na 
Štajerskem in Kranjskem, iz katere 
je izhajala umetniška ustvarjalnost 
obeh zakoncev,« je razložila Ra-
čevska.
je enostavno izjemna. Graščina 
Dornava je predstavljala bogato 
kulturno okolje, njena urejenost 
je po eni strani pričala o materialni 
preskrbljenosti lastnikov, po drugi 
strani pa o njihovi izobraženos-
ti, razgledanosti, ustvarjalnosti. 
Srečnemu naključju se lahko zah-
valimo, da sta nam grof in grofi ca 
Attems zapustila dragocene do-
kumente, tako po umetniški kot 
po vrtnarski plati. Vrtovi v Dornavi 
so bili enaki kot vrtovi vseh drugih 
bogatašev po Evropi. Bili so zna-
menje prestiža in tradicije, ki se je 
prenašala iz roda v rod,« je pouda-
ril Mastnak.
Strokovni posvet z 
uglednimi gosti in 
strokovnjaki
Arboretum Volčji Potok v okviru 
projekta Cvetoča pot grofi ce Ma-
rije Auersperg Attems pripravlja 
več dogodkov. Eden izmed njih je 
bil strokovni posvet v slavnostni 
dvorani dvorca Dornava. Udeležili 
so se ga številni predstavniki kul-
turno-zgodovinske in botanične 
stroke, predstavniki lokalne skup-
nosti in interesnih skupin. Prisluh-
nili so referatom o življenju in delu 
grofi ce Marije Auersperg Attems 
ter njene družine. Vsi strokovni 
prispevki so zbrani v zborniku. V 
projekt sta med številnimi par-
tnerji vključena tudi OŠ in ZUDV 
Dornava. Vodja projekta je krajin-
ska arhitektka Mateja Račevski 
iz Arboretuma Volčji Potok. »Pri 
pripravi projekta smo se srečali s 
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020    COLOR CMYK stran 5
Dogodek je potekal v intimnem 
vzdušju, v zraku je bilo moč čutiti 
veliko obžalovanja, da dogodka 
ni bilo moč organizirati za vse ob-
čane. Kljub temu so se s ponosom 
ozrli na preteklo leto, župan Slavko 
Pravdič pa je spregovoril o pomenu 
zgodovine za človeka in obratno, o 
človeku kot kreatorju zgodovine. 
»Danes smo se zbrali v počastitev 
24. občinskega praznika, drugega 
v našem mandatu. Zbrali smo se 
tukaj v završkem dvorcu, kjer je na-
pisano že celotno poglavje zgodo-
vine. Novo poglavje zgodovine pa 
odpiramo. Bodimo ponosni na vse, 
kar je kdorkoli in kadarkoli dobrega 
storil za nas, naš kraj in občino. Za 
razvoj naše skupnosti nadaljujmo 
dobra dela. Bili smo, smo in bomo 
del zgodovine našega kraja. Vsak 
po svojih najboljših močeh se pot-
rudimo, da bo zgodovina o nas 
pisala kot o ljudeh, ki se niso pre-
pustili toku reke, ampak so plavali s 
tokom in proti toku v smeri, kjer se 
vidi cilj. Vsem naj bo cilj lepša priho-
dnost in izobilje naših občanov,« je 
povedal Pravdič. Vsem, ki so s svo-
jim delom prispevali k dosežkom 
občine, se je zahvalil.
Priznanja bodo podelili 
prihodnje leto
Slavnostni dogodek je s svojimi 
nastopi popestrila mlada Elena Ze-
bec. S svojim glasom je zbrane nav-
dušila in jih popeljala v svet glasbe. 
»Vsak nastop mi veliko pomeni, še 
posebej pa rada pojem v domačem 
kraju. Hvaležna sem, da so me po-
vabili na današnji dogodek,« je po-
vedala Zebčeva.
Čeprav so na občini napovedali, 
da bodo na slavnostni seji podelili 
priznanja in plaketo zaslužnim ob-
čanom, pa so naposled te namene 
opustili. »V občini imamo veliko lju-
di, ki so se s svojim delom zares iz-
kazali, a če bi priznanja želeli pode-
liti, bi bilo na današnjem dogodku 
veliko več ljudi. Z večjim številom 
obiskovalcev bi se povečalo tudi 
tveganje za širjenje bolezni. Raje 
smo se odločili za previdnost, pri-
znanja bodo zaslužni občani prejeli 
prihodnje leto,« je pojasnil Pravdič. 
Občanke in občane so 
nagovorili v videu
Zbrani so si ogledali tudi kratki 
fi lm, ki so ga na občini pripravili za 
vse občane. Video je dosegljiv tudi 
na družabnih omrežjih, v njem pa 
so predstavljene nekatere več-
je investicije in dogodki, ki so se 
zvrstili od preteklega praznova-
nja. V kratkem video zapisu je ob-
čane nagovoril župan Slavko Prav-
dič: »Zaradi epidemije so odpadli 
osrednje praznovanje in različne 
prireditve. A naj vas to ne žalosti. 
Tudi čas koronavirusa bo enkrat 
za nami in takrat se bomo znova 
skupaj veselili z bogatimi programi 
ob naslednjih praznikih. Do takrat 
pa, drage občanke in občani, os-
tanite zdravi in ponosni na svojo 
občino.«
petek  2. oktobra 2020   5Podravje
Majšperk  Svetniki potrdili OPN
Zelena luč za glamping
Svetniki občine Majšperk so soglasno potrdili spremembe ob-
činskega prostorskega načrta (OPN), ki vključuje 85 pobud 
občanov in občank ter drugih vlagateljev. »Postopek je bil res 
dolgotrajen, vendar mislim, da smo ga uspešno pripeljali do 
konca in zagotovili, da bodo ljudje ostali v domačem okolju,« 
je dejal pripravljavec Matej Škafar iz podjetja Umarh.
Osnovni OPN je bil sprejet pred sedmimi leti, leta 2016 so na pod-
lagi sklepa na občini začeli spremembo namembnosti zemljišč, saj so 
v treh letih sprejeli več pobud. Pripravili so osnutek, na katerega sta 
morala Občina Majšperk in podjetje Umarh, ki je spremembe OPN 
pripravljal, pridobiti 21 soglasij državnih in drugih organov. Javna 
razgrnitev je bila septembra lani, letos so prejeli končno odločbo o 
sprejemljivosti prostorskega akta. »Pred nami je le še zadnji korak, to 
je potrditev OPN na občinskem svetu in nato objava v uradnem listu,« 
je povedal Škafar. Dvoma v potrditev ni bilo in spremembe OPN so 
bile soglasno podprte. Skupno so na občini zabeležili 125 pobud, od 
tega so jih lahko v OPN vključili 85. »Stavbna zemljišča smo povečali 
za tri hektarje, seveda smo jih morali na zahtevo kmetijskega ministr-
stva približno toliko vrniti tudi v kmetijsko rabo,« je pojasnil. Ob tem 
pa je predlagal, da se kmetije, raje kot da čakajo na spremembe OPN, 
odločajo za uporabo občinskega podrobnega prostorskega načrta 
(OPPN), ki ga naročijo in seveda tudi plačajo, ali drugi plačljivi instru-
ment – to je lokacijska preveritev. »Slednja omogoča, da se stavbno 
zemljišče na območju razpršene gradnje poveča za 20 %, ob tem pa se 
ne zahteva sprememba OPN.« S sprejetjem OPN bo tako omogočena 
širitev pokopališča na Ptujski Gori, ureditev parkirišča ob pokopališču 
v Majšperku za približno 20 vozil, v številnih primerih bo omogočena 
gradnja objektov za kmetijsko rabo, med spremembami pa zagotovo 
izstopa možnost ureditev kampa s hišicami za nastanitev oziroma t. i. 
glamping v Doklecah.  
Foto: Mojca Vtič
V začetku leta 2016 se je začel postopek spreminjanja OPN Majšperk, 
letos septembra je bil potrjen na občinskem svetu.
Slovenska Bistrica  Prvi slovenski satelit
Aluminij iz Impola
V zemeljski orbiti že mesec dni krožita slovenska satelita 
Trisat in Nemo HD, pri slednjem je pomembno vlogo odigral 
tudi slovenjebistriški Impol.
Satelit Trisat je plod razvoja Univerze v Mariboru, Nemo HD pa je 
razvijal Center odličnosti Vesolje-SI, katerega soustanovitelj je tudi 
Impol. V slovenjebistriškem podjetju so izdelali ključne nosilne dele 
za največji senzor, to je kamero ločljivosti 2,5 metra iz višine 520 ki-
lometrov, in še nekaj drugih delov komponent (ohišij). »Z uspešno 
izstrelitvijo smo dokazali, da je skupina Impol tehnološko sposobna 
izdelovati zlitine in dele za potrebe vesoljskih aplikacij. Izstrelitev je 
samo končna potrditev sposobnosti celotnega tima, ki je sestavil vse 
komponente v celoto satelit Nemo HD,« je dejal Peter Cvahte, direk-
tor za tehnološki razvoj v skupini Impol. Prepričan je, da se Impolu z 
doseženim uspehom odpira področje vesoljskih tehnologij in da bodo 
na tem področju delo nadaljevali. »V dogovarjanju smo že z nekate-
rimi podjetji, da bi skupina Impol postala dobavitelj delov, uspešna 
izstrelitev nam je vrata na to področje na široko odprla.« Seveda pa 
sodelovanje na vesoljskih tehnologijah za skupino Impol ne pomeni 
bistvenega fi nančnega prihodka, saj je povpraševanje po teh tehno-
logijah premajhno, je drugi del zgodbe razkril direktor tehnološkega 
razvoja. Dodal pa je, da je že sodelovanje v vesoljski industriji samo po 
sebi pomemben tehnološki dosežek in referenca.  
Foto: Impol
Zavrč  S slovesnosti ob 24. občinskem prazniku
Praznovali drugače, a s ponosom
Vrhunec letošnjega močno okrnjenega praznovanja praznika občine Zavrč je predstavljala slavnostna seja, ki je bila 
minulo soboto v prostorih završkega dvorca. Dogodka se je udeležilo vodstvo občine z občinsko upravo in predsedniki 
ali predstavniki društev.
Spodnje Podravje  Apel proti zapiranju pošt
Župani podpirajo poštni sindikat
Zbiranju podpisov za spremembo zakona o poštnih storitvah oziroma uvedbo državne subvencije za podeželske pošte, 
ki so ga začeli v sindikatu poštnih delavcev, so se pridružili tudi spodnjepodravski župani.
Kot smo že poročali, v sindikatu 
menijo, da Pošta Slovenije poštnih 
poslovalnic ne bi več zapirala, če 
bi za svoje nekomercialno delova-
nje prejemala državno subvencijo, 
kot je to urejeno v večini evropskih 
držav. V zadnjih letih je namreč 
zaradi nerentabilnega poslovanja 
zaprla veliko poslovalnic v pode-
želskih občinah.
Ker je bilo ukinjanje poštnih po-
slovalnic, njihovo združevanje ali 
preoblikovanje v pogodbene pogo-
sta praksa tudi v naši regiji, še pose-
bej v Halozah, Slovenskih goricah 
in v Prlekiji, so se zbiranju podpisov 
za spremembo zakonodaje pridru-
žili v občinah Spodnjega Podravja. 
Kolegij županov z Nuško Gajšek, 
prvo damo Mestne občine Ptuj, na 
čelu je zato prebivalce Spodnjega 
Podravja pozval k oddaji podpisov 
za spremembo za mnoge nepošte-
nega zakona, zaradi katerega ljudje 
na podeželju niso v enakovrednem 
položaju s tistimi v mestu, čeprav je 
to njihova ustavna pravica.
Zgrešeno državno 
poslanstvo
»V zadnjem času smo vedno bolj 
priča, da Pošta Slovenije zaradi ra-
cionalizacije poslovanja ukinja po-
štne poslovalnice na podeželju,« 
so zapisali. »S podporo predlagani 
zakonodaji bomo naredili korak 
proti njihovemu zapiranju, s tem 
pa omogočili skladnejši regionalni 
razvoj in enak dostop do poštnih 
storitev vsem državljanom. Z uki-
njanjem pošt in drugih državnih 
izpostav se posledično manjša 
tudi število delovnih mest na po-
deželju, kar vodi do izseljevanja. 
Na podeželju je veliko starejše po-
pulacije, zato so posebej starejši v 
slabšem položaju, še posebej zato, 
ker imamo zelo redke javne prevo-
ze do mesta. V Kolegiju županov 
Spodnjega Podravja se strinjamo z 
ugotovitvijo, da je država 'zgrešila 
poslanstvo' pri upravljanju svojega 
podjetja, zato je prav, da se z odda-
jo podpisa povežemo in z vložitvijo 
ljudske iniciative političnim odloče-
valcem pošljemo jasno sporočilo.«
Predlog za spremembo zakona 
o poštnih storitvah bo obravnaval 
državni zbor, če bo predlagatelju 
do konca oktobra uspelo zbrati 
najmanj 5.000 podpisov. Te je mož-
no oddati na upravnih enotah. Na 
podlagi zakonskih sprememb bo 
mogoče zagotoviti državni fi nanč-
ni mehanizem za sofi nanciranje 
nekomercialnega dela poštne de-
javnosti, kot je to urejeno v drugih 
evropskih državah in kot imamo 
v Sloveniji subvencionirane javne 
avtobusne ter železniške prevoze.
Foto: ČG
Župani občin Spodnjega Podravja podpirajo prizadevanja sindikata poštnih delavcev za spremembo zakonodaje, 
ki bo omogočala državno sofi nanciranje nekomercialnega dela dejavnosti.
Foto: KG
Župan Slavko Pravdič med slavnostnim nagovorom
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 6
petek  2. oktobra 20206 Politika
»Gradivo k 4. točki izvrševanja 
proračuna ni bilo dosegljivo, kar 
pomeni težavo pri 22. členu po-
slovnika. Ker ne vemo, kako dolgo 
gradivo ni bilo dostopno, predla-
gam, da se četrta točka dnevnega 
reda prestavi na naslednjo redno 
sejo,« je pojasnil Kolmanič in pred-
lagal, da se s prestavitvijo izognejo 
potencialno sporni in problematič-
ni obravnavi točke. Župan Danijel 
Vrbnjak predloga ni podprl. »To 
gradivo imate že od julija, ko ste 
vsi dobili poročilo na vpogled. Ver-
jamem, da je bila zadeva dana, ko-
nec koncev smo imeli v preteklem 
tednu kolegij občinskih svetnikov, 
kjer je bila prisotna približno polo-
vica občinskih svetnikov. Dvoma o 
tem ni bilo, pogovarjali smo se o 
vseh točkah,« je odgovoril Vrbnjak. 
Kljub nestrinjanju je občinskemu 
svetu dal možnost, da se opredeli 
do predloga, Kolmaniča pa poz-
val, da naj se obrne na Statutar-
no pravno komisijo. Naposled so 
le štirje svetniki glasovali za umik 
točke z dnevnega reda, dnevni 
red pa je bil potrjen. »22. člen po-
slovnika je jasen in je bil kršen. Na 
statutarno komisijo se bom obrnil 
in verjamem, da bomo o tej točki 
še enkrat odločali,« je bil odločen 
Kolmanič.
Svetniki so bili začudeni 
nad rezultati v poročilu
Predmet obravnave pod mo-
rebitno sporno četrto točko se je 
nanašal na tako imenovano Poro-
čilo o izvrševanju proračuna za ob-
dobje prvih šestih mesecev 2020. 
Gradivo je predstavil občinski 
uslužbenec Mirko Šerod. Bistvene 
informacije so se nanašale na reali-
zacijo. Od predvidenih 20 milijonov 
prihodkov za letošnje leto jim je 
do konca junija uspelo pridobiti le 
dobrih sedem milijonov evrov, kar 
pomeni nekaj več kot 35-odstotno 
realizacijo, na odhodkovni ravni pa 
je realizacija konec julija znašala 
okoli 26 odstotkov.
Glede na rezultate je bila ob-
činska uprava z županom na čelu 
deležna veliko vprašanj in celo 
glasnih dvomov v uspešno delo-
vanje. »Ob sprejetju proračuna 
smo skoraj ploskali, sedaj pa ne 
moremo biti zadovoljni,« je dejal 
Emil Trstenjak. Vrbnjak je pojas-
nil, da je veliko odvisno od pri-
dobivanja evropskih sredstev in 
sredstev državnega proračuna in 
da so projekti v teku. Pri tem se je 
pri posameznih projektih ustavljal 
in predstavil trenutno stanje. Z 
nekoliko dvignjenim glasom se 
je odzval tudi Šerod, ki je kot po 
spisku naštel zaključene projek-
te ter dejal: »Za vse te investicije 
smo v Ljubljano poslali zahtevke 
in čakamo na denar. Tam pa sedaj 
sledijo pregledi. Res ne vem, kako 
bi lahko imeli večje prihodke, če so 
postopki taki, kot so. In ne vem, 
zakaj gre pri tem vsako leto za na-
bijanje.« Pri tem je Šerod zaključil, 
da bodo projekti realizirani, kakor 
hitro bodo lahko.
»Ne vem, zakaj ste 
užaljeni!«
Trstenjak je menil, da so vpraša-
nja povzročila nekoliko nejevolje v 
vrstah občinske uprave in pri župa-
nu. »Podatke smo dobili take, kot 
so in tukaj smo za to, da vprašamo. 
Ne vem, zakaj bi lahko bili užaljeni. 
Tukaj ste za to, da nam obrazloži-
te, kar ste tudi storili korektno. Su-
per!« je ocenil Trstenjak, Kolmanič 
pa je dal jasno vedeti, da ga poja-
snila niso prepričala. Naposled je 
poročilo podprlo kar 15 svetnikov 
od 17 prisotnih.
Čeprav morda gradivo ni bilo do-
segljivo v skladu s poslovnikom, ga 
je svetnikom le uspelo pregledati 
in pripraviti vprašanja. Če bo Sta-
tutarna komisija točko še enkrat 
uvrstila na dnevni red, pa najbrž 
ne gre pričakovati, da bi lahko bila 
odločitev občinskega sveta dru-
gačna. 
Foto:KG
»Danes sejo še izvajamo na tak način. Če se bodo zadeve v zvezi z epidemi-
jo in ukrepi zaostrile, bomo razmišljali o izvedbi sej po videokonferenci,« je 
napovedal župan Danijel Vrbnjak.
Ormož  S seje občinskega sveta
Zataknilo se je pri dnevnem redu
Že na začetku septembrske redne seje občinskega sveta je svetnik Simon Kolmanič predlagal umik pomembne 
točke z dnevnega reda. Kot edini, a ključni razlog je navedel nedostopnost gradiva za sejo, ki bi ga morali prejeti 
svetniki skupaj z vabilom vsaj deset dni pred sklicano sejo.
„Asfaltirali in uredili smo že ce-
stna odseka Vinkler–Vek–Cebek 
in Drenova graba–Majski Vrh. 
Trenutno izvajamo sanacijo ceste 
Vareja–Fošnice v krajevni skupnos-
ti (KS) Vareja–Soviče–Dravci. Te 
dni končujemo asfaltiranje ceste 
Skorišnjak–Kozel v KS Leskovec, 
ostane pa nam še cestni odsek Ve-
liki Okič, ki ga začnemo objavljati 
v oktobru,“ je o delih na cestni in-
frastrukturi povedal župan Branko 
Marinič.
Trije odseki 
kanalizacije
Končali so krajši odsek gradnje 
kanalizacije v Vidmu, vključno z ob-
novo vodovoda. S kanalizacijskim 
sistemom bodo kmalu opremili 
zaselek Boršt v Pobrežju, kjer je 
tudi možnost novogradenj. Za zdaj 
bo na sistem možno priključiti 12 
objektov, se pa lahko veja kanaliza-
cijskega omrežja v prihodnosti po 
potrebi razširi. Po besedah župa-
na Mariniča bodo v delu Pobrežja 
prav tako zamenjali nekaj vodovo-
dnih cevovodov. „Ne gre za az-
bestne cevovode, saj so že novejše 
izvedbe. Težava je v preseku cevi, 
ki je premajhen, če bo prišlo do po-
zidave stavbnih zemljišč, ki so na 
razpolago. Da kasneje ne bo težav, 
bomo cevovode zamenjali z novi-
mi, ki bodo večjega premera,“ je 
pojasnil župan. Dodal je, da bodo 
letos krajši krak kanalizacijskega 
sistema zgradili še v Lancovi vasi – 
od avtoceste do Čohove kapele. Za 
kanalizacijo v Lancovi vasi pa sicer 
v celoti pripravljajo projektno do-
kumentacijo.
Za plaz in cesto v Doleni 
blizu 500.000 evrov
Tako kot vsem drugim haloš-
kim občinam tudi Videmčanom 
sive lase povzročajo plazovi. V 
poletnem času so se lotili sanacije 
dveh plazov ob cesti Dolena–Os-
terpergerjevo. Plazova sta precej 
obsežna, vsak od njiju se v dolžino 
razteza okoli sto metrov. Po sana-
ciji plazov bo nov asfalt dobil še 
400-metrski odsek ceste. Župan 
Marinič je povedal, da je investicija 
fi nančno precej zahtevna. Velja-
la bo blizu pol milijona evrov, od 
tega bo 320 tisočakov prispevala 
država. Dela na gradbišču izvajata 
Cestno podjetje Ptuj in Komunalno 
podjetje Ormož, zaradi gradnje je 
cesta za promet zaprta.
Kot je še poudaril prvi mož vi-
demske občine, se bo kmalu prav 
tako treba lotiti sanacije treh 
plazov, ki ogrožajo stanovanjske 
hiše: v Veliki Varnici, Repiščah in 
Belavšku. „O problematiki pla-
zov smo se nedavno v sklopu 
terenskega obiska pogovarjali z 
ministrom za okolje Andrejem 
Vizjakom. Zagotovil je dodatno 
trimilijonsko podporo, kar sicer ni 
veliko, je pa vsekakor več ali boljše 
kot nič. Vse občine v Halozah se 
srečujemo s težavami zaradi pla-
zov, v naši soseščini sta evidentira-
na dva večja. Eden je ob cesti med 
Podlehnikom in Leskovcem, drugi 
v Gradiščah v občini Cirkulane. Gre 
za situacije, ki jih bo v prihodnje 
nujno reševati.“
Videm  Ceste, kanalizacija, plazovi
Urejanje cestne in komunalne infrastrukture ter sanacija plazov
V občini Videm imajo ta čas odprtih vreč gradbišč. Na gričevnatem območju občine urejajo ceste, medtem ko v nižinskem delu na treh lokacijah gradijo krajše odseke 
kanalizacijskega sistema in posodabljajo vodovodne cevovode.
Sveta Trojica  Investicije v infrastrukturo
V Senarski obnovili cesto
Rekonstrukcija dobrega kilometra ceste v Spodnji Senarski 
je slednjič končana, občanom jo je v uporabo tudi uradno 
predal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo 
Aleš Mihelič.
Spomnimo, da so obnovo ceste spremljale podražitve projekta, 
ki je slednjič narasel na 1,4 milijona evrov. Po podpisanem aneksu 
z ministrstvom je občini Sveta Trojica uspelo znižati lasten vložek, 
in sicer s prvotnih 298.000 na 264.000 evrov. Poleg prenovljenega 
cestišča so prebivalci Spodnje Senarske dobili tudi pločnik, 
avtobusna postajališča izven vozišča, cestno razsvetljavo in 
ustrezno prometno signalizacijo. Kmalu bo zaključeno tudi urejanje 
komunalne infrastrukture na relaciji Zgornja Senarska–Vas v 
vrednosti dobrih 200.000 evrov.
Prenova igrišča in kulturnega doma
Pred dnevi sta na Sveti Trojici na novo zasijali še obe športni igrišči: 
košarkarsko in nogometno. S 50.000 evri je občina igrišči preplastila, 
zamenjala koše oziroma gole, postavila novo tribuno in poskrbela 
za zasaditev okolice. »Ker smo bili uspešni s prijavo projekta Gibanje 
brez ovir, smo lahko s 30.000 evri poskrbeli za ureditev dostopa pri 
Kulturnem domu Sveta Trojica, v katerem zaradi prostorske stiske v 
vrtcu 'gostuje' en oddelek. Po klančini bodo starši do objekta lažje 
dostopali z vozički svojih malčkov, prav tako si želimo biti invalidom 
prijazna občina. Gre za prvi del obnove kulturnega doma, v katerem 
smo poleg dostopa namestili varnostne ograje in zamenjali vhodna 
vrata, do konca leta pa bi radi prenovili še avlo,« razlaga trojiški 
župan David Klobasa.
Na sedmih lokacijah v občini pa je po novem na voljo brezplačni 
internet, in sicer so s »hotspot« točkami med drugim opremljeni že 
omenjeni kulturni dom kakor tudi samostanska klet, športno igrišče 
in vsi gasilski domovi v občini.
Foto: občina Sveta Trojica
Infrastrukturni državni sekretar Aleš Mihelič in trojiški župan David 
Klobasa sta slovesno odprla prenovljeno cesto skozi Spodnjo Senarsko.
Foto: MZ
Ceste in plazovi so največje rane haloških občin.
Foto:KG
Glavni fi nančnik na občini Ormož Mirko Šerod
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 7
Namesto na razstavnem prosto-
ru v Gornji Radgoni so se torej raz-
stavljavci s svojimi izdelki predsta-
vili virtualno, na spletu Agre 2020 
pa je bilo mogoče najti tudi vse 
aktualne projekte, povezane z ag-
roživilstvom, kmetijstvom in turiz-
mom. Organizator je napovedal, 
da bo Agrina platforma delovala 
tudi v prihodnje kot neke vrste 
dopolnilo tradicionalni sejemski 
podobi v realnem in fi zičnem pro-
storu, ki bo namenjeno predvsem 
trženju, promociji in stalnemu 
obveščanju javnosti. Agri se je na 
spletu pridružil še Mednarodni se-
jem embalaže, tehnike pakiranja in 
logistike INPAK, v živo pa je od 25. 
do 27. septembra na pomurskem 
sejmišču potekal Festival dogodi-
vščin. Na ogled sta bila novi 3D art 
muzej, kjer se je bilo možno foto-
grafi rati v domišljijskih perspekti-
vah tridimenzionalnih slik, pa tudi 
slikarska razstava Vinogradi obeh 
bregov Mure, ki je nastala kot 
plod tradicionalnega čezmejnega 
sodelovanja Slovenije in Avstrije. 
V vzorčnih vrtovih sejmišča so po-
tekali strokovno vodeni ogledi in 
praktične delavnice, Društvo goji-
teljev malih pasemskih živali Gor-
nja Radgona je pripravilo razstavo 
in vrtec malih živali, ob večerih so 
organizirali še »drive in« kino pred-
stave.
Kljub okrnjeni dejavnosti v pri-
merjavi s prejšnjimi leti so v zaku-
lisju sejma nemoteno potekala 
mednarodna ocenjevanja kako-
vosti mesnih, mlečnih izdelkov, 
brezalkoholnih pijač, vin, medenih 
pijač, medu in embalaže. Največ 
šampionov kakovosti, naziv prej-
me izdelek, ki je bil tri leta zapored 
nagrajen z veliko zlato medaljo, je 
bilo podeljenih na 41. Mednaro-
dnem ocenjevanju mesa in mesnih 
izdelkov. Odličja so bila razdeljena 
v štiri kategorije, kot v prejšnjih 
letih pa je tudi tokrat premočno 
slavila Perutnina Ptuj, ki ji je od 26 
nazivov šampion za posamezne 
mesne izdelke pripadlo kar 14 na-
zivov. Ptujsko podjetje s 115-letno 
tradicijo je tudi prejemnik prizna-
nja za varovalne mesnine in tržno 
ponudbo mesa.
Na 34. Mednarodnem ocenje-
vanju mleka in mlečnih izdelkov 
je šampiona kakovosti prejelo 13 
izdelkov, s po štirimi nazivi se lah-
ko pohvalijo Pomurske mlekarne 
in Kärntnermilch iz avstrijske Ko-
roške. Ocenjevanje sokov, brezal-
koholnih pijač in embaliranih vod 
je letos potekalo 24., pet izdelkov 
pa je bilo nagrajenih s šampionom 
kakovosti: trije so šli k nekdanjemu 
slovenskemu ponosu Fructalu, ki 
je zadnja leta v srbskih rokah, dva 
pa k mirnskemu Presadu. Med so 
z mednarodno udeležbo na Agri 
ocenjevali 19., edini šampion ka-
kovosti pa je šel gozdnemu medu 
Srečka Verdineka iz Podvelke. Ko-
misija je ločeno ocenjevala tudi 
medene pijače, kot so medica, 
peneča medica, medeni liker in 
medeno žganje; ker je šlo za prvo 
ocenjevanje, pa seveda šampionov 
kakovosti še ni mogla imenovati. 
V Gornji Radgoni že 38 let izbira-
jo tudi slovenskega oskarja za em-
balažo. Na natečaju je letos sodelo-
valo devet prijaviteljev z 18 modeli 
embalaže, oskarja pa so dobile em-
balaže podjetij DS Smith Slovenija, 
Oljarne Kocbek in Plastike Virant.
petek  2. oktobra 2020   7Kmetijstvo
Gornja Radgona  Rezultati ocenjevanj izdelkov z letošnjega sejma Agra
Največ šampionov kakovosti znova Perutnini Ptuj
Sejemska dejavnost sodi med tiste, ki jih je epidemija novega koronavirusa še posebej prizadela. Tudi v Pomurskem sejmu so bili primorani odpovedati letošnji že 
58. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v klasični obliki, zaradi številnih prijav razstavljavcev so se odločili, da ga predstavijo v spletni verziji.
Ob bogati izbiri ponudbe lahko 
kupci na enem mestu izbirajo 
med obširnim tekstilnim pro-
gramom za vso družino, prav 
tako pa ponujajo bogato izbi-
ro izdelkov za gospodinjstvo 
in dom.
Med trenutno ponudbo trgovi-
ne KiK velja izpostaviti veliko 
izbiro jesenskih jaken po izje-
mno ugodnih cenah. Prešite ja-
KiK: Cena pove vse
Podjetje KiK Slovenija je svojo prvo poslovalnico odprlo leta 2007 v Murski So-
boti. Od takrat je minilo že trinajst let in danes se ponašajo s 57 poslovalnicami. 
Podjetje nudi več kot 250 delovnih mest in skrbi za pozitivno energijo na delov-
nih mestih. Vse to se pa odraža v velikem zadovoljstvu kupcev.
S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si.
vsak torek med 17. in 18. uro
Ptuj
Ime in priimek: _________________________________________
Naslov: _______________________________________________
Telefon: _______________________________________________
Podpis: ________________________
kne dobite že za 13,99 €. Prav 
tako pa lahko izbirate med pe-
stro izbiro otroške, moške in 
ženske jesenske konfekcije. 
Prav tako lahko v ponudbi naj-
dete izjemno ugoden zgornji 
in spodnji del Adidas trenirke. 
Bogata izbira po dobri kako-
vosti v navezi s ‚‘ceno, ki pove 
vse‘‘, sta glavni razlog, zakaj je 
KiK med ptujskimi kupci tako 
priljubljen.
Prav tako pa lahko v prihajajo-
čih dneh v trgovini KiK najdete 
že nekatere kose zimske kolek-
cije. Za vse novosti in ugodno-
sti lahko povprašate prijazne 
prodajalce. Prav tako pa sledi-
te Qcentru na socialnih omrež-
jih, kjer redno objavljamo 
akcije in ugodnosti naših par-
tnerjev.
Se vidimo v trgovini KiK, v 
Qcentru Ptuj na Puhovi.
Ormož  Interventni zakon za pomoč kmetijstvu
Zakaj bi lahko ostali brez pomoči
Medtem ko so na občini Ormož povišali sredstva za pomoč občanom po neurju, naj bi se 
na državni ravni pripravljal interventni zakon za pomoč po neurju za področje kmetij-
stva. Vendar kot je povedal župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, je vprašanje, kdo bo 
sploh lahko upravičen do pomoči.
»Mi še vedno popisujemo ško-
do na infrastrukturi in objektih, na 
drugi strani pa svetovalna služba 
Kmetijsko-gozdarske zbornice 
ocenjuje škodo na kmetijstvu. In-
terventni zakon bo najverjetneje 
spisan za 0,3 promila državnega 
proračuna, kar pomeni, da naj bi 
bil obseg škode med dva do tri mi-
lijone evrov. Interventni zakon naj 
bi predpostavljal, da se škoda na 
stvareh, ki bi se dale zavarovati, ne 
bo krila iz naslova tega zakona. To 
se pravi sadovnjaki, zaščitne mre-
že, vrtnine, poljščine, vse to se je 
dalo zavarovati. To bo problem. In-
terventni zakon ne sme fi nancirati 
tistega, kar je možno zavarovati,« 
je pojasnil Vrbnjak.
Ne 40, 70 ton salonitk 
bodo odpeljali
Na občini so sredi septembra 
sklenili, da občanom priskočijo na 
pomoč tudi z odvozom poškodova-
ne kritine. Občinski uslužbenci so 
na terenu ocenili, da bo treba od-
peljati okoli 40 ton salonitnih plošč, 
a se je izkazalo, da je potreba po 
tej uslugi bistveno višja. Občinski 
uslužbenci, ki so na terenu beležili 
škodo, so ocenjevali dele odkritih 
streh, marsikateri občan se je od-
ločil, da bo zamenjal kritino na ce-
lotni strehi. To odločitev na občini 
pozdravljajo, saj se bo na ta način s 
streh umaknilo več zdravju škodlji-
vih salonitnih plošč. »Menjave teh 
streh so seveda v našem interesu, 
da ne bi ostale kje v naravi. Upra-
vičeni do brezplačnega odvoza sa-
lonitnih plošč sedaj ostajajo samo 
tisti občani, ki jim je strehe poško-
dovalo neurje 31. avgusta. Če bi vse 
pobrali, bi bilo verjetno 100 ton. 
Težko je napovedati, koliko bo tega 
na koncu, po treh dneh odvozov 
smo zabeležili 40 ton,« je povedal 
župan. Sprva so na občini ocenili, 
da bodo skupno za pokrivanje stro-
škov intervencijskih služb in pomo-
či občanom potrebovali nekaj čez 
45.000 evrov, sedaj so ta sredstva 
zvišali na 54.800 evrov. Vprašanje 
je, koliko sredstev bo še potrebnih. 
Iz vidika občanov, ki se jim je življe-
nje na zadnji avgustovski popoldan 
obrnilo na glavo, pa je seveda vsa-
ka pomoč nadvse dobrodošla.
Foto: Puklavec Family Wines
»Edino gozdovi se niso dali zavarovati. Problem bo pri sadovnjakih, 
zaščitnih mrežah, vrtninah, poljščinah, saj bi se vse to dalo zavarovati,« je 
zaskrbljeno povedal Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož.
Foto: Agra
Na letošnji Agri ni bilo tako živahno kot prejšnja leta, saj se je morala 
zaradi epidemije seliti na splet.
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 8
petek  2. oktobra 20208 V središču
Zagotavljajo semensko tekoči-
no, s katero se lahko ženska oplodi 
sama ali pa za njeno osemenitev 
poskrbijo v bolnišnici. Slovenska 
zakonodaja umetno oploditev z 
darovalcem sicer omogoča ženski 
in moškemu, ki živita v medsebojni 
zakonski ali zunajzakonski zvezi, 
istospolnim parom in samskim 
ženskam pa ne, zato se morajo ti 
znajti po svoje. Največkrat se od-
pravijo po pomoč v tujino, kjer so 
zakoni takšni, da to dovoljujejo.
Kar nekaj slovenskih istospolnih 
parov se je po otroka odpravilo v 
nam bližnjo Avstrijo, kjer so leta 
2015 sprejeli zakon, ki tudi našim 
državljanom omogoča umetno op-
loditev z darovanimi semenčicami. 
Tam lahko na primer tudi Slovenec 
postane donator semenčic, za kar 
sicer ne sme biti plačan, plačajo 
mu »le« nekaj deset evrov, kar 
predstavlja stroške, ki jih je imel na 
primer s potjo in podobno.
O darovanju sperme
Slovenec je lahko darovalec tudi 
na domačih tleh. Zakon o zdravlje-
nju neplodnosti in postopkih op-
loditve z biomedicinsko pomočjo 
(OBMP) o darovanju spolnih celic 
pravi, da morajo biti slovenski da-
rovalci ob odločitvi za darovanje 
brez pomislekov in pripravljeni 
odreči se vsem pravicam do ot-
roka. Njihova identiteta in tudi 
identiteta prejemnika donacije je, 
v nasprotju z določili v nekaterih 
drugih državah, strogo varovana. 
Velja tudi, da za darovane spolne 
celice ni dovoljeno prejemati pla-
čila ali kakšne druge koristi.  Daro-
valcu se lahko povrnejo le stroški, 
ki jih ima s potjo, pregledi in odvze-
mom spolnih celic. Tisti, ki bi želeli 
postati darovalci semenčic, se lah-
ko povežejo s kliničnim oddelkom 
za reprodukcijo Ginekološke klini-
ke UKC v Ljubljani.
Nekateri moški se za donacijo 
sperme odločijo iz altruističnih 
vzgibov, nekateri pa preprosto 
zato, ker potrebujejo denar. A kot 
rečeno, tega pri nas ne morejo 
iztržiti, saj ni legalno, da moški za 
donirano spermo prejme plačilo. 
To ni mogoče niti v Veliki Britaniji, 
Kanadi in večini držav Evropske 
unije, na Danskem in v ZDA pa je 
drugače. Tja bi torej morali odpo-
tovati, če bi želeli zaslužiti s svoji-
mi semenčicami. Pri enkratnem 
darovanju lahko darovalec pridobi 
od 50 do 200 evrov. Največ plača-
jo tistim donatorjem, ki se odloči-
jo, da lahko interesenti za spolne 
celice o njih izvedo več informacij 
(telesne in karakterne značilnosti), 
če pa o tem ne želijo razkriti niče-
sar, je temu primerno tudi plačilo 
nižje. Za več denarja, to je po na-
vadi na prestižnih klinikah, je tre-
ba prestati tudi vrsto testiranj, na 
podlagi katerih ugotavljajo dedne 
in druge bolezni.
Kaj vse je možno 
izvedeti o darovalcu
Vse več klinik v tujini je pozornih 
na lastnosti darovalca (teža, višina, 
barva las in oči, krvna skupina, iz-
obrazba, osebnost, zaprosijo tudi 
za fotografi jo, pri nekaterih me-
rijo celo inteligenčni količnik), saj 
vedo, da bodo le tako lahko bolje 
tržili semenčice interesentom za 
oploditev z njimi. V Ameriki je pov-
praševanje po darovanih spolnih 
celicah tako razširjeno, da je zaži-
vela zelo bogata spletna ponudba 
moških spolnih celic. Kar nekaj je 
namreč semenskih bank s svojimi 
spletnimi stranmi, na katerih ponu-
jajo bazo darovalcev, jih podrobne-
Slovenija, Podravje  Semenska banka - sanje o potomstvu so lahko samo nekaj klikov vstran
Samske Slovenke po otroka: semenčice si lahko 
Pozornost Slovencev je pritegnil Cryos, semenska banka iz Danske, ki pomaga uresničiti željo tistim, ki bi radi postali starši, a tega po nar
Foto: Dremastime
Z nekaj kliki si je iz semenske banke v tujini moč naročiti semensko tekočino na dom. Z doplačilom lahko naročnik(ca) izbira 
tudi fi zične in osebnostne lastnosti darovalca sperme.
2,6 milijona evrov vreden pro-
jekt za integrirano oskrbo na 
domu je v praksi zaživel minuli 
teden, z odprtjem vstopno-infor-
macijske točke (VIT) v Zdravstve-
nem domu Ptuj (vhod 8). Gre za 
projekt Sodobna oskrba starejših 
(SOS), katerega nosilec je Dom 
upokojencev Ptuj skupaj s kon-
zorcijskimi partnerji Zdravstvenim 
domom Ptuj, Centrom za socialno 
delo Spodnje Podravje in Lekarna-
mi Ptuj. 
Storitve, ki se bodo izvajale 
v sklopu projekta, bodo za čas 
trajanja projekta za uporabni-
ke – občanke in občane UE Ptuj, 
brezplačne. Do 30. junija 2022 se 
predvideva vključitev najmanj 200 
uporabnikov. Vzpostavili bodo 
povezavo med sistemi zdravstva 
in socialnega varstva, z namenom, 
da se doseže kakovostna in varna 
kontinuirana obravnava posame-
znika.
Katere storitve bodo 
nudili na domu
V okviru projekta SOS so zaposli-
li 26 strokovnjakov različnih podro-
čij; socialni delavec, fi zioterapevt, 
delovni terapevt, psiholog, diete-
tik, diplomirane sestre, farmacevt, 
zdravnik, bolničar. Strokovna vod-
ja projekta je Andreja Potočnik. 
Različni profi li zdravstvenega in 
socialnega varstva naj bi omogoči-
li, da bodo starejši čim dlje v doma-
čem okolju.
Direktorica Doma upokojencev 
Ptuj Jožica Šemnički je prepričana, 
da bodo vsi skupaj lahko tistim, ki 
bodo vključeni v ta projekt, zago-
tovili enako oskrbo kot uporabni-
kom institucionalnega varstva. Po-
membno naj bi projekt prispeval k 
izboljšanju samostojnosti avtono-
mije posameznika: „Prišli bomo 
tudi v najbolj oddaljene vasi.“ S 
pomočjo tega projekta ptujski 
dom začenja novo področje dela, 
saj bodo izvajali storitve nege in 
oskrbe tudi na domu. Šemničkije-
va je izpostavila, da je v domu le 
pet odstotkov starejših, vsi ostali 
so doma, zato meni, da je prav, da 
so tudi ti deležni enake oskrbe kot 
tisti v institucionalnem varstvu: 
„Ključni cilj je, da se kakovost 
življenja starejših, ki so v domači 
oskrbi, pa potrebujejo pomoč, iz-
boljša.“
Pri tem bodo pomembno vlo-
go odigrale tudi Lekarne Ptuj. Di-
rektorica Darja Potočnik Benčič 
je poudarila, kako pomemben bo 
pregled zdravil, ki bo opravil far-
macevt, ki bo sodeloval v projektu. 
Vsi upravičenci bodo imeli izdelano 
osebno kartico zdravil.
Projekt dobili tudi 
na račun dobrega 
sodelovanja
Slavnostnega odprtja VIT-točke 
se je med drugim udeležila Klavdija 
Kobal Straus, vršilka dolžnosti ge-
neralnega direktorja Direktorata 
za dolgotrajno oskrbo pri Mini-
strstvu za zdravje, ki je pohvalila 
izjemno dobro sodelovanje lokal-
ne skupnosti in zavodov, ki so se 
povezali v dobro tistih, ki pomoč 
potrebujejo. „Projektne storitve 
omogočajo zapolnjevanje primanj-
kljaja, ki ga nikakor trenutno ne 
znamo nasloviti. Omogočile bodo 
nove storitve, poudarek je na sto-
ritvah preventivne, predvsem pa 
pilotni projekti omogočajo ne le 
nove storitve, ampak iskanje še 
boljših rešitev, ki bodo naslavljale 
bodoče uporabnike.“
Tudi ptujska županja Nuška Gaj-
šek je bila zadovoljna, da so se po-
membni akterji na zdravstvenem 
in socialnem področju povezali v 
tem projektu. Prepričana je, da 
bodo pridobljeni podatki prispeva-
li tudi k iskanju najboljše sistemske 
rešitve: „Nikoli ni bilo vprašanje, 
ali stopiti skupaj, to je bil naravni 
občutek, da se je treba povezati za 
pravo stvar.“
V projektu SOS sodelujejo tudi 
pridruženi partnerji: Društvo upo-
kojencev Ptuj, Župnijska karitas sv. 
Jurija na Ptuju, Mestna občina Ptuj, 
Javne službe Ptuj in Združenje 
šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) 
– projekt »Šoferko«, ki so podpisali 
dogovor o sodelovanju.
Ptuj  Brezplačna pomoč starejšim na domu, zaživela VIT-točka
Za 200 starejših brezplačna oskrba
Približno 200 starejših bo v prihodnje lahko koristilo brezplačno oskrbo na domu. Dom upokojencev Ptuj je za pilotni projekt – 
Sodobna oskrba starejših – skupaj s tremi partnerji uspel zagotoviti evropska in državna sredstva v vrednosti 2,6 milijona evrov. 
Izbrani so bili na podlagi dobrega sodelovanja in povezovanja vseh partnerjev, projekt pa Spodnjemu Podravju prinaša veliko 
dodano vrednost; med drugim 26 novih delovnih mest. Zdaj je znano tudi, kje in kdo lahko odda vloge.
Foto: DK 
Utrinek z odprtja VIT-točke v ZD Ptuj, vhod 8, kjer je možno oddati tudi 
vloge za izvajanje pomoči na domu.
Komu je pomoč 
namenjena?
Po besedah direktorice ZD Ptuj Metke 
Petek Uhan je namen VIT-točke upravi-
čencem omogočiti vstop v sistem dolgo-
trajne oskrbe. Na VIT-točki sprejemajo 
vloge za vključitev v projekt SOS pomoči 
na domu. Ta je namenjen osebam, starej-
šim od 65 let, ki zaradi bolezni, starostne 
oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanj-
kanja ali izgube intelektualnih sposobnosti 
pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih 
dnevnih opravil potrebujejo pomoč druge 
osebe. Ob soglasju posameznika lahko vlo-
go odda tudi patronažna sestra, zdravnik, 
koordinator izpusta iz bolnišnice, strokov-
ni sodelavec CSD ali druga od vlagatelja 
pooblaščena oseba. Za oceno upravičenosti 
se ocenjevanje izvede na vlagateljevem 
domu. Delavci, ki delajo na projektu, bodo 
storitve izvajali glede na potrebe uporab-
nika: od osnovnih in podpornih dnevnih 
opravil do zdravstvene nege. V projekt je 
vključena tudi paliativna oskrba, ki pred-
stavlja aktivno celostno pomoč pacientom 
z neozdravljivo kronično boleznijo.
Miran Kerin, direktor Centra za 
socialno delo Spodnje Podravje, je po-
udaril, da imajo bogate izkušnje na 
področju oskrbe starejših na domu, saj 
dejavnost izvajajo že okrog 30 let: „Pot-
rebe so z leti rasle, Evropa je šla naprej, 
mi pa smo še vedno imeli sistem kot 
pred 30 leti.“ CSD bo skupaj z drugimi 
organizacijami na terenu ugotavljal, 
kdo so morebitni upravičenci pomoči. 
Trenutno izvajajo pomoč na domu pri 
110 uporabnikih, tudi del teh se bo lah-
ko prijavil za brezplačno oskrbo.
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020    COLOR CMYK stran 9
Šport na daljavo je enako 
gašenju požara s skodelico
Učenje na daljavo, kot poudarja večina 
učiteljev in ravnateljev, ne omogoča pridobi-
vanja tako kakovostnega znanja kot pouk v 
šolah. Enako, če ne še bolj, je to vidno tudi na 
področju športne vzgoje. So za to odgovorni 
tudi športni pedagogi? Gregor Starc iz Fakul-
tete za šport jim je stopil v bran in dejal, da 
so se učitelji športne vzgoje nemudoma orga-
nizirali in s strokovnjaki s področja športne 
vzgoje otrok pripravili kakovostna gradiva za 
otroke. »So se pa že vsi od začetka strinjali, 
da je to gašenje požara s skodelico za kavo.«
petek  2. oktobra 2020   9V središču
naročijo na dom
ravni poti ali iz drugih vzrokov ne morejo doseči.
je predstavijo, nakar lahko stranka 
semenčice kupi kar na daljavo in jo 
čaka le še oploditev doma, na klini-
ki, v bolnišnici oziroma na poobla-
ščenih mestih.
Videza ni mogoče 
predvideti
Direktor semenske banke Cryos 
International Peter Reeslev je po-
vedal, da semenčice v glavnem 
distribuirajo bolnišnicam, klinikam 
in drugim pooblaščenim mestom 
oziroma osebam. »V naši semenski 
banki je sicer na voljo tisoč dona-
torjev, katerih semenčice glede 
na izbor pošiljamo v sto držav po 
svetu,« je pojasnil. Opozoril je, da 
je predpostavka naše bralke, da 
lahko izberemo lastnosti in videz 
otroka, napačna, »saj se geni daro-
valca povežejo še z geni ženske, ki 
je oplojena, tako da zagotovilo, da 
bo otrok po videzu in značaju tak, 
kot je v profi lu opisani darovalec, 
ne obstaja.«
Reeslev je dodal, da imajo v nji-
hovi semenski banki shranjeno se-
mensko tekočino treh slovenskih 
darovalcev, »a gre za Slovence, ki 
živijo na Danskem oziroma v Ame-
riki, kjer imamo svojo podružnico«. 
Dejal je, da darovalci običajno za 
semensko tekočino prejmejo od 
30 do 70 evrov, vendar ta vsota 
ne predstavlja plačila, ampak bolj 
povračilo stroškov. Za nakup se-
menčic pa bi morali odšteti od 46 
do nekaj sto evrov, odvisno, kako 
poglobljene informacije o donator-
ju želi naročnica. Če želi darovalca, 
ki razpolaga tudi z družinskim 
drevesom, na roke napisanim pis-
mom, testom emocionalne inteli-
gence in podobno, bo seveda za to 
odštela več, tudi okoli tisoč evrov.
Foto: M24
V Sloveniji oploditev z biomedicinsko pomočjo za samske ženske in istospolne pare ni 
možna. Zato se številni ozirajo po tujini.
Nekaj klikov, naslednji dan je semenska tekočina pri vas
Na domačih družbenih omrežjih se je pojavilo več zapisov o semenski banki na Danskem, ki naj bi kar na 
dom pošiljala semenčice, s katerimi se nato oplodiš kar sam. Preverili smo, za katero banko gre, ali je pot do 
otroka »z njimi« res tako preprosta in ali Slovenci posegajo po njihovih storitvah.
Ugotovili smo, da gre za največjo semensko banko na svetu Cryos, ki je v treh desetletjih, kolikor deluje, na 
svet pomagala že okoli 65.000 otrokom po vsem svetu. Izvedeli smo, da na to banko pomisli veliko Evropejcev, 
predvsem samskih žensk ali žensk v istospolnih zvezah. Danska je namreč ena najbolj liberalnih dežel v tem 
smislu, saj je že leta 2007 sprejela nov zakon, ki je dostop do umetne oploditve v javnem zdravstvu dovoljeval 
ne glede na poročni stan ženske ali njeno spolno usmerjenost. Zdaj to omogočajo tudi tujkam.
Imajo tudi obširno spletno stran in prav ta je zamikala Slovence, ki so, kot so poročali na facebooku 
in spletnih forumih, z začudenjem zrli v bogato bazo darovalcev sperme. »Videti je mogoče fotografi je 
darovalcev in njihove podrobne profi le, na podlagi katerih lahko izbereš videz in osebnost otroka, nakar lahko 
s samo nekaj kliki semenčice kupiš in ti jih pošljejo domov, kjer se kar sam oplodiš,« je napisano v tej skupini, 
in kot kaže, je zares tako preprosto, čemur pritrdi pričanje Slovenke, ki je pri njih kupila semensko tekočino.
Poskus zanositve z izventelesno oploditvijo kar doma
»Spermo sem si že dvakrat naročila iz največje evropske semenske banke Cryos Denmark. Ko sem s kartico 
na spletu plačala semenčice, so mi te pripeljali iz Danske v Slovenijo v obliki paketa v enem dnevu. V njem 
so bile slamice s semenom, brizgalka, navodila, dokumenti o testiranju donorja. Inseminacijo lahko ženska 
opravi doma sama. Slediti je treba ovulaciji in preračunati, kdaj naročiti seme,« je naročnica pojasnila na 
nekem spletnem forumu.
Povedala je, da je semensko tekočino prejela v suhem ledu, naslednjič pa v nitrogenskem tanku. Da moške 
spolne celice preživijo, morajo biti namreč zagotovljeni kontrolirani pogoji, ki jih ohranjajo pri življenju. 
Pravi, da je imela smolo in da ne prvič ne drugič ni zanosila. »Imela sem smolo in se ni prijelo, sem pa 
pomirjena z dejstvom, da lahko to naredim, kadar hočem. Cena dveh slamic s semenčicami, z davkom in 
ostalim, je bila okrog tisoč evrov. Postopek doma je popolnoma preprost,« je dodala.
Foto: Dreamstime
Meritve telesnega in gibalnega 
razvoja otrok, ki so jih na več kot 
sto osnovnih šolah izvedli v maju 
in juliju, kažejo, da je omejevanje 
telesne dejavnosti med epidemijo 
pri šolarjih pustilo občutne posle-
dice. Ena ključnih ugotovitev je, da 
je prišlo do upada gibalne učinko-
vitosti pri skoraj dveh tretjinah ot-
rok. Prav tako je analiza pokazala, 
da je delež otrok z debelostjo na-
rasel bolj kot kadarkoli v zgodovini 
spremljave. Povečal se je namreč 
za več kot 20 odstotkov, kar je več 
od povečanja v celotnem obdobju 
2003–2007, v obdobju najhujše 
krize naraščanja debelosti. Do po-
večanja podkožnega maščevja je 
prišlo pri več kot polovici otrok.
Podravski otroci 
nazadovali še bolj od 
povprečja
Med sodelujočimi osnovnimi 
šolami v raziskavi je bilo tudi 12 
šol iz Podravja oz. so strokovnjaki 
fakultete za šport obdelali rezulta-
te 1978 otrok. Od tega je bila ena 
osnovna šola iz mesta Maribor, 
ostalih Gregor Starc zaradi more-
bitnih negativnih posledic ni želel 
razkriti. Ne glede na to pa je zani-
mivo, da so imeli otroci iz Podravja 
že pred epidemijo covid-19 v pov-
prečju nižjo gibalno učinkovitost 
od slovenskega povprečja, ki na-
kazuje na nižjo telesno dejavnost 
otrok. Posledično so strokovnjaki 
sedaj pričakovali, da bo odvzem 
možnosti športnega udejstvovanja 
v šoli, društvih in prostem času ot-
roke iz Podravja prizadel nekoliko 
manj, vendar je bilo ravno naspro-
tno. Upad splošne gibalne učinko-
vitosti je bil v Podravju še višji kot 
v ostalem delu Slovenije. »Otroci 
v Podravju so tudi bistveno bolj 
nazadovali v splošni vzdržljivosti, 
kar je izjemno slab obet tudi za nji-
hovo odpornost, zdravje in učno 
uspešnost. Fantje so izgubili skoraj 
tretjino svoje vzdržljivosti, dekleta 
nekoliko manj, a upad je bil pri obo-
jih za 10 % večji od slovenskega pov-
prečja. Več kot 60 % otrok v Podrav-
ju je pridobilo na maščobni masi, 
kar je večji delež od slovenskega 
povprečja,« je s podatki postregel 
Starc. Ob tem je še izpostavil, da so 
fantje v Podravju pridobili kar 10,2 % 
podkožnega maščevja, dekleta ne-
koliko manj (8,9 %), oboji pa več od 
slovenskega povprečja. 
Kavči bi morali biti 
»zaprti« zaradi korone
Kako torej odgovoriti na slabo 
statistiko otrok iz Podravja? Starc 
meni, da je edini odgovor – poveča-
nje telesne dejavnosti otrok. Prepri-
čan je, da bi morali imeti otroci vsaj 
v prvih dveh triadah uro športa 
vsak dan. »Hkrati bi bila potrebna 
subvencionirana vadba v športnih 
društvih za tiste otroke, ki priha-
jajo iz ekonomsko deprivilegiranih 
okolij. V nobenem primeru se ne bi 
smelo ponoviti zapiranje šol, odpo-
vedovanje športnih vadb v društvih 
in zapiranje javnih igrišč.« Vodja 
športnovzgojnega kartona doda-
ja, da se odgovornost za dodatno 
gibanje otrok ne sme prevesiti na 
ramena staršev, saj da od staršev 
ne gre pričakovati, da bodo otroke 
doma pripravili do enake količine in 
intenzivnosti gibanja, kot to lahko 
naredijo športni pedagogi v šoli 
ali trenerji v društvih. »Zavedati se 
je tudi treba, da se otrok zgolj na 
podlagi hoje in sprehodov ne more 
Slovenija, Podravje  Skrb vzbujajoči rezultati športnega kartončka
Več kot 60 % otrok v Podravju zaradi epidemije 
pridobilo maščobno maso
Zapiranje igrišč, atletskih stadionov in drugih športnih objektov med epidemijo je pustilo negativne posledice pri otrocih. 
Strokovnjaki so zaznali največji upad gibalne učinkovitosti otrok in največji porast deleža otrok z debelostjo v zgodovini 
spremljanja. Še bolj skrb vzbujajoči so podatki za Podravje. »Gre za izjemno slab obet tudi za odpornost otrok, njihovo zdravje in 
učno uspešnost,« ocenjuje vodja projekta SLOfi t oz. športnovzgojnega kartona Gregor Starc. 
Foto: ČG
Otroci v Podravju so bistveno bolj nazadovali v splošni vzdržljivosti. Fantje 
so izgubili skoraj tretjino svoje vzdržljivosti, dekleta nekoliko manj, a upad 
je bil pri obojih za 10 % večji od slovenskega povprečja. Več kot 60 % otrok 
v Podravju je pridobilo na maščobni masi, kar je večji delež od slovenskega 
povprečja.
Na šolskem ministrstvu nad podatki 
o slabši vzdržljivosti otrok niso presene-
čeni, saj da mnogi učenci med karanteno 
niso imeli pogojev za intenzivnejše giba-
nje. »Vzdržljivost zelo hitro upade, če je 
ne vzdržujemo, podobno velja za ostale 
motorične sposobnosti,« so pojasnili. Bolj 
so zaskrbljeni nad povečano debelostjo 
otrok, ki jo pripisujejo nezdravim oziro-
ma spremenjenim prehranjevalnim na-
vadam v družinah. »Treba bo ozavestiti 
otroke in njihove starše o zdravi prehrani 
in pomenu telesne aktivnosti,« so dodali. 
ustrezno gibalno razvijati, ampak potrebuje 
bistveno bolj naporne gibalne spodbude.« A 
tudi starši morajo odigrati svojo vlogo. Starc 
svetuje, da naj otrokom omejijo rabo ekra-
nov na največ uro na dan, naj dajo na kavč 
napis ‹Zaprto zaradi korone› in naj jih pošljejo 
ven. Obenem apelira na učitelje, da omejijo 
ali celo ukinejo domače naloge, saj da so ot-
roci glede na stanje gibalne učinkovitosti tudi 
v slabši psihološki kondiciji. 
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 10
petek  2. oktobra 2020Turizem10
S tem, ko skrbijo za lepša pro-
čelja stavb, njihovo okolico, ocve-
tličenje, nove turistične zmoglji-
vosti, urejene terase in gostinske 
objekte, dodatno ponudbo, hkrati 
pomembno prispevajo k razvoju 
turizma in ponudbe v našem mes-
tu in okolici. Njihova prizadevanja 
za bolj urejeno okolje in večjo 
gostoljubnost mesta pa se tudi po-
membno odražajo v vsakoletnem 
projektu Turistične zveze Slovenije 
Moja dežela – lepa in gostoljubna, 
saj se Ptuj v zadnjih letih redno uvr-
šča med najboljše tri v kategoriji 
srednjih mest. Pred šestimi leti je 
v tej kategoriji že slavil, v zadnjih 
letih pa se praviloma uvršča na 
drugo mesto.
Podelitev so v TD Ptuj izvedli ob 
upoštevanju vseh zapovedanih 
omejitev. Prejemnikom sta prizna-
nja izročil predsednik TD Ptuj Peter 
Pribožič in ptujska županja Nuška 
Gajšek. „TD Ptuj smo se odločili, 
da se bomo kljub covidu-19 javno 
zahvalili vsem, ki skrbijo za urejeno 
okolje in večjo gostoljubnost mes-
ta. Prav je, da se enkrat letno, ob 
svetovnem dnevu turizma, posve-
timo vsem, ki skrbijo za urejenost. 
Kljub korona krizi je bilo na Ptuju 
letos vseskozi živahno, izvedene 
so bile vse prireditve oz. dogodki, 
ki so bili načrtovani. Ptuj je eno 
redkih slovenskih mest, ki se lahko 
s tem pohvali, prav tako s turistič-
nim obiskom. Lahko smo zgled za 
druge, kako se je treba prilagoditi 
in biti aktiven,“ je ob podelitvi le-
tošnjih priznanj TD Ptuj za urejeno 
okolje izpostavil Peter Pribožič. 
Vsem prejemnikom se je zahvalil 
za njihov trud in prizadevanje ter 
jih pozval, da s svojim zgledom 
vztrajajo še naprej. 
Prejemnikom je čestitala tudi 
ptujska županja Nuška Gajšek. V 
MO Ptuj se trudijo, da bi ozeleni-
li čim več površin, da bi s čim več 
zelenja napolnili tudi staro mestno 
jedro. „Mislim, da nam vsem sku-
paj to dobro uspeva. Ta priznanja 
so tudi popotnica za naprej, da se 
bomo vsi skupaj trudili za to, da 
nam bo lepše, da se bomo spre-
hajali in živeli v lepem okolju, da 
bodo naša okna in balkoni ocvet-
ličeni,“ je poudarila ptujska župa-
nja, ki je bo tej priložnosti čestitala 
tudi vsem turističnim delavcem ob 
svetovnem dnevu turizma, ki se ne 
glede na trenutne razmere trudijo 
za to, da je mesto ostaja prijazno 
za domačine in obiskovalce.
Ptuj  Svetovni dan turizma s podelitvijo priznanj
S skupnimi močmi za urejenost in gostoljubnost
Svetovni dan turizma je TD Ptuj tradicionalno obeležilo s podelitvijo priznanj za urejeno okolje vsem, ki so se letos še posebej potrudili. 
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji prejemniki priznanj TD Ptuj za urejeno okolje
Ormož  Licence turističnim vodnikom
Podelili 44 licenc
Nedavni petkov popoldan se je v Ormožu odvil v slavnostnem 
vzdušju. V Grajski pristavi je potekala podelitev licenc turi-
stičnim vodnikom, ki so uspešno opravili izobraževalni tečaj 
za vodenje turistov po območju destinacije Jeruzalem Slo-
venija.
Slovesnost je organiziral Javni zavod za turizem, kulturo in 
šport občine Ormož, ki je tudi podelil licence kar 44 lokalnim 
turističnim vodnikom. Direktor zavoda Andrej Vršič je zbrane 
nagovoril, vodnike pa seznanil s pomembno odgovornostjo, ki so jo 
prevzeli. Predstavljajo namreč prvi stik s turisti, tako nastopajo kot 
ambasadorji Destinacije Jeruzalem. Opozoril je tudi na spoštovanje 
občinskih odlokov o vodniški službi in na nov cenik vodniških storitev.
V sklopu 35-urnega izobraževanja, ki ga je vodila Ljudska univerza 
Ormož, so se vodniki usposobili in opremili s ključnimi znanji za 
suvereno vodenje turistov po območju občin Sveti Tomaž, Središče 
ob Dravi in Ormož. Devetim lokalnim vodnikom je svojo licenco 
uspelo podaljšati, kar 35 vodnikov pa se na pot promocije turizma v 
vlogi vodnika na tem območju podaja prvič. Nekaj vodnikov ima pri 
tem tudi specialna znanja. Doslej so tujim turistom lahko destinacijo 
predstavljali v angleščini, nemščini, češčini, slovaščini, z uvedbo rusko 
in italijansko govorečih vodnikov pa destinacija postaja atraktivna za 
še večje število turistov. Za vodenje v tujem jeziku pa bodo morali 
turisti odšteti 10 % osnovne cene; na primer za skupino do 30 oseb za 
tri ure znaša 60 evrov, za skupino nad 30 oseb pa 70 evrov.
Vršič je vodnikom zaželel vse dobro, prav tako pa so jih z obiskom 
počastili vsi župani vključenih občin.
Foto: Uroš Krstič
Dravsko polje  Sem in tja med turističnimi ponudniki
Septembra dan odprtih vrat
Na ravnici Dravskega polja, ki leži pod vznožjem hribovitega Pohorja, se trudijo za intenzivnejši zagon turistične de-
javnosti. Oblikovali so destinacijo Ravno polje, ki povezuje tri občine: Kidričevo, Starše in Miklavž na Dravskem polju.
V okviru destinacije so zadnjo 
nedeljo v septembru priredili je-
sensko vandranje med ponudniki 
na Dravskem polju. „Ob svetov-
nem dnevu turizma je najmlajša 
slovenska turistična destinacija 
Ravno polje letos odprla svoja vra-
ta na devetih lokacijah in tako več 
kot 600 obiskovalcem ponudila 
priložnost, da so spoznali novosti 
v destinaciji, kulinarično, gastro-
nomsko in turistično ponudbo ter 
začutili utrip podeželja. Vrata so 
odprli eko kmetija pri omi Neži v 
Mihovcah, muzej Pangea v Drago-
nji vasi z največjo zbirko mineralov 
in fosilov v Sloveniji, kmetija Žitnik 
v Starošincah, muzej Zbirka pode-
želja v Starošincah, Brankin vrt v 
Brunšviku, kmetija Selinšek, ki sta 
se ji pridružili še kmetija Šolar in če-
belarstvo Lovrec v Staršah, Rimske 
gomile v Miklavžu na Dravskem 
polju in Letalski center Maribor. 
Člani Prosvetnega društva Matej 
Bor iz Dobrovc pri Mariboru in 
Gobarsko društvo Snežka so orga-
nizirali potep od klopce do klopce 
in ogled Snežkinega gobarskega 
učnega parka. Lokalni ponudniki 
so pripravili pester program, da 
so lahko obiskovalci začutili utrip 
podeželja in pomen lokalne pride-
lave, spoznavali življenje na kmeti-
jah, izvedeli vse o stiskanju olja in 
čebelarjenju ter okušali mlečne in 
krušne dobrote,“ je pojasnila vodja 
destinacije Sonja Breznik in nada-
ljevala: „Letos Slovenci še posebej 
radi raziskujemo in spoznavamo 
našo prelepo deželo. Navdušena 
sem, da vedno več ljudi obišče in 
spoznava manj poznane turistič-
ne destinacije, ki ponujajo butični 
turizem ter številne priložnosti za 
nova doživetja in dogodivščine. 
Zato se mi zdi pomembno, da s 
takšnimi dogodki prispevamo k 
promociji in spoznavanju naše de-
stinacije, ki ima ponuditi marsikaj, 
a nas še marsikdo ne pozna. Turi-
sti, ki nas obiščejo, so navdušeni. 
Po destinaciji se je ob svetovnem 
dnevu turizma podalo 600 obi-
skovalcev in so bili pozitivno pre-
senečeni nad našimi ravnicami, ki 
skrivajo številna doživetja.”
Okrašena vaška središča
V okviru destinacije Ravno po-
lje so v občini Kidričevo tudi letos 
okrasili vaška središča. „Tradicijo 
jesenske okrasitve vaških središč 
smo začeli lani. Namen je, da se na-
ravi in zemlji zahvalimo za darove. 
Letos sodelujejo vasi Apače, Lo-
vrenc na Dravskem polju, Župečja 
vas, Prepolje, Cirkovce, Jablane, 
Starošince in Kungota pri Ptuju. 
Vsaka od okrasitev je čudovita in 
izvirna, okrasitve bodo na ogled še 
vso jesen,“ je dodala Breznikova.
Foto: Visit Ravno polje
Dobrote s kmetije Žitnik
Foto: Visit Ravno polje
Kmetija Selinšek v občini Starše
Priznanja TD Ptuj
za leto 2020 
Katja Ducman Purg (Pivnica 
Zlatorog), Emil Began in Matija 
Murat (Rimska ploščad 2), 
Lena Simonič in Beno Gregorec 
(Miklošičeva 1), Tatjana Rudolf, 
s. p., Slovenski trg 7 (Bo kava 
bar in apartmaja Kraljica 
Liza), Romana in Zvonko Grmič 
(Vespazianova 1), Alojz Lipavšek 
(Rimska ulica 1), Božena 
Rebernišek (Mestni Vrh 42b), 
Rozina Selinšek (Ilčeva 6), Zoran 
Kolednik (Ob Studenčnici 17), 
Doroteja Prapotnik (Zagrebška 
88), Marjeta Sreš (Zagrebška c. 
65), Kamra, (Zadružni trg 14), 
Jožef Žunko (Rogaška c. 48), Zora 
Kozel (Dravska ul. 17), Marija 
in Jože Cerjak (Dravska ul. 5) in 
Dragica Vajda (Dravska ul. 19).
Katja Ducman Purg: „Priznanje sem prejela, ker smo 
letos uredili teraso. Po ne vem koliko letih imamo prvič 
teraso. Zelo sem ponosna, da je zelena, da ugaja, da smo v 
ponos Ptuju. Pice pri nas pečemo že več kot 45 let. Še vedno 
jih pripravljamo po prvotni recepturi. Upamo, da bomo 
lahko uspešno poslovali tudi v prihodnje in da bo naša terasa 
še naprej zelenela.“
Doroteja Praprotnik: „Priznanje je eno veliko plačilo 
za trud in da bom še naprej uživala z rožami.“
Rozina Selinšek: „To priznanje mi pomeni veliko. To je 
nagrada za celoletni trud, na nek način poplačano veselje do 
cvetja. Predvsem se trudim z okenskim cvetjem, z rdečimi 
pelargonijami in pisanim cvetjem. Za lepe cvetlice se bom 
trudila, dokler bom lahko.“
Romana Grmič: „Priznanje mi pomeni veliko, neko 
zadovoljstvo, da si bil izbran, da je bil tvoj trud za urejeno 
okolje prepoznan. Pomeni, da se moraš truditi. Pri nas 
rastejo predvsem zelene rastline in vrtnice.“
Beno Gregorec: „To je eno priznanje za dobro delo doslej 
in spodbuda za naprej. Mislim pa, da tudi za vse, ki živimo in 
delamo na območju starega mestnega jedra, da se bomo še 
naprej trudili za urejenost mesta.“
Tatjana Rudolf: „Osebno mi priznanje pomeni zelo 
veliko, je spodbuda za naprej. Ob tem priznanju pa bi 
bila vesela še tudi kakšne konkretne spodbude in pomoči 
lokalnega okolja za vse nas, ki se trudimo s ponudbo in 
urejenostjo v starem mestnem jedru in ga s tem ohranjamo 
pri življenju.“
Foto: Črtomir Goznik
Pihalni orkester Ptuj je pod vodstvom Fredija Simoniča razveselil s prome-
nadnim koncertom po ptujskih ulicah in trgih.
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 11
petek  2. oktobra 2020 Za kratek čas   11
Črke iz križanke s pomočjo številk 
prenesite v lik, da dobite šaljivo misel.
AKSIS - drugo vratno vretence, PUTT - končni golfski udarec na zelenici pri luknji, TAOS - mesto v 
ameriški zvezni državi New Mexico, iz katerega je prišel filmski »Šerif v New Yorku« McCloud
Pred vami so vročični in 
razgibani dnevi predvsem na 
ljubezenskem področju, saj 
vas bodo čustva čisto prevzela, 
toda varujte se prenagljenih 
odločitev, strasti in ljubosumnih 
izpadov. V službi ne delajte na 
svojo pest, saj bodo nadrejeni 
zahtevali od vas drugače.
Na delovnem mestu se bodo v 
prvih dneh tega tedna pokazale 
razpoke in težave. Pri tem 
vam bo priskočil na pomoč 
nekdo, od kogar tega nikoli ne 
bi pričakovali. Vaše zdravje ne 
bo najboljše. Zaradi bolečin v 
hrbtenici je dobro, da vsak dan 
naredite nekaj posebnih vaj.
Veliko zanimivega se vam 
bo dogajalo v partnerskih 
odnosih. Čeprav ne boste ravno 
komunikativni, vas bodo 
sodelavci in prijatelji podpirali 
v vaših željah in se obračali 
na vas po nasvete. Najboljše se 
boste imeli v torek.
Energije boste imeli dovolj, 
da boste naredili še več, kot bo 
treba. Pogumno boste stopali 
novim zmagam naproti. 
Sodelovanje s tujino bo končno 
obrodilo sadove. Največ uspeha 
boste imeli v sredo.
Ker je pred vami bolj stresen 
teden, morate biti previdni, 
ker vaša energija ne bo ravno 
visoko in se boste kaj hitro 
lahko utrudili in ne boste v 
stanju, da se dovolj poglobite 
v svoje poslovne zadeve in 
fi nančne težave. V soboto bosta 
imela s partnerjem manjši spor.
Zelo prijeten in komunikativen 
teden je pred vami. Poslovno 
se boste odločali med stiki s 
tujino ali seminarjem v tujini. 
Tudi glede romantike bodo 
dnevi zelo ugodni, zato jih le 
izkoristite za osvajanje. Pri 
tem bo petek boljši kot sobota.
Zelo ste izčrpani, zato tudi 
vsak dan zelo težko vstajate. Če 
želite biti uspešni in prodorni, 
morate še malo zdržati. Če ne 
bo šlo vse po načrtih, ki ste si jih 
zadali s sodelavci, pomislite, 
če se ne bi zadeve lotili malo 
drugače. Vikend preživite s 
svojo ljubljeno osebo.
Prekipevali boste od vitalnosti 
in dobre volje. Polni boste 
pozitivne energije, vaše 
ljubezensko življenje bo 
umirjeno, a polno zaupanja, 
topline in sreče. V četrtek boste 
še posebej romantični in srečni.
Pred vami so prijetnejši in 
umirjeni dnevi. Problematične 
razmere v partnerskih odnosih 
se bodo končno uredile in 
umirile, nebo se bo zopet 
razjasnilo in zopet boste vedeli, 
pri čem ste. Na poslovnih poteh 
bo vse kot po navadi, brez 
neprijetnih sprememb.
Novo upanje, ki se bo pojavilo 
na poslovnem področju, 
vas bo poneslo med oblake, 
toda pozor, ne bodite preveč 
navdušeni, kajti nekdo se vam 
bo uprl in za vaše načrte ne bo 
hotel slišati. Prepir bo na žalost 
na vidiku, ker boste precej 
nepotrpežljivi.
Čeprav vedno najdete varnost 
in mir doma, vas bo zopet 
privlačila tujina in z njo 
poslovni dogodki, zadeve ter 
načrti. V domačem okolju pa le 
naredite nov korak, prenovite 
in posodobite dom. Najboljše 
se boste imeli in tudi počutili v 
soboto.
Vaše navdušenje nad delom 
in poslovnimi dogodki 
bo naravnost osupljivo in 
navdušeno, saj boste natančni, 
pridni in marljivi. Vse svoje 
zamisli in zadeve boste znali 
lepo povedati in se izražati na 
prijeten način. V soboto boste 
zelo nežni in romantični.
BIK
(21. 4. – 20. 5.)
OVEN
(21. 3. – 20. 4.)
DVOJČKA
(21. 5. – 20. 6.)
RAK
(21. 6. – 22. 7.)
LEV
(23. 7. – 22. 8.)
DEVICA
(23. 8. – 22. 9.)
TEHTNICA
(23. 9. – 23. 10.)
ŠKORPIJON
(24. 10. – 22. 11.)
STRELEC
(23. 11. – 21. 12.)
KOZOROG
(22. 12. – 20. 1.)
VODNAR
(21. 1. – 18. 2.)
RIBI
(19. 2. – 20. 3.)
Tedenski horoskop do 8. oktobra
Petek, 2. oktober
11:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, predavanje 
Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja 
Slovenije
Sobota, 3. oktober
14:00 Ptuj, Slovenski trg, turnirski prostor na gradu, 18. 
ptujske grajske igre, sprehod po mestu, viteški 
boji, branjevka Urša pripoveduje o kugi, med 10. 
in 11.30 sprehod srednjeveško opremljenih oseb 
po Ptuju, med 14. in 18.00 srednjeveško življenje 
z viteškimi boji, tržnico in birtijo na turnirskem 
prostoru na gradu, ob 14:15 branjevka Urša 
(Urška Vučak Markež) pripoveduje o kugi in 
drugih zanimivostih ptujskega življenja, 18:00 ples 
skupine Pelegrina,Graziosa in gostov na dvorišču 
gradu
Ponedeljek, 5. oktober
18:00 Sp. Hajdina, igrišče z umetno travo, občinsko 
prvenstvo v nogometu, za člane
18:30 Ptuj, CID, delavnica Top javni nastop
Mestni kino Ptuj
Petek, 2. oktober: 17:00 Troli na svetovni turneji; 19:00 
Vojna z dedkom; 21:00 Milost.
Sobota, 3. oktober: 17:00 Troli na svetovni turneji; 
19:00 Milost; 21:00 Besen.
Nedelja, 4. oktober: 17:00 Troli na svetovni turneji; 
19:00 Vojna z dedkom; 21:00 Milost.
Ponedeljek, 5. oktober: 17:00 teden otroka: Rocca 
spreminja svet.
Prireditvenik Ptuj  Tisoč gibov za več zdravja
Šola zdravja Ptuj
Šola zdravja Ptuj je letošnji dan slovenskega športa, ki smo ga 
prvič praznovali kot državni praznik, obeležila z redno jutranjo 
vadbo 1000 gibov, ki so jo tokrat izvedli na ptujski tržnici. Ob tej 
priložnosti jih je pozdravila tudi ptujska županja Nuška Gajšek. 
Slovenija se je pridružila državam, ki imajo praznik športa. 23. septem-
ber je bil kot praznični dan izbran zaradi osvojenih prvih zlatih olimpij-
skih odličij za samostojno Slovenijo. V Sydneyju so jih leta 2000 osvojili 
veslaška dvojica Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec z 
malokalibrsko puško v trojnem položaju. Letošnji prvi praznik slovenske-
ga športa je bil hkrati tudi prvi dan evropskega tedna športa, ki v Slove-
niji letos poteka že šestič med 23. in 30. septembrom. V tem tednu se 
je oz. se še bo najrazličnejših rekreativnih dogodkov oz. vadb udeležilo 
okrog 200.000 udeležencev, od najmlajših do upokojencev in invalidov. 
Nekateri so vadili tudi na delovnih mestih. Šola zdravja Ptuj je 23. sep-
tembra povabila na vadbo na ptujsko tržnico. Skupaj so jutranjo vadbo 
1000 gibov izvedli člani Šole zdravja Ljudski vrt, Panorama in Rogoznica. 
Predsednica in vaditeljica Marija Gabron je ob tej priložnosti še posebej 
poudarila pomen redne telesne vadbe, športa za zdravje, ki je skupaj z 
duševnim zdravjem najpomembnejša sestavina zdravega življenjskega 
sloga in s tem dolgosti življenja.  
Foto: Črtomir Goznik
Člani Šole zdravja Ptuj so na prvi praznični dan slovenskega športa vadili 
zunaj svojih rednih vadbenih prostorov. Tokrat so k redni vadbi spodbujali 
na ptujski tržnici.
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 12
petek  2. oktobra 202012 Poslovna in druga sporočila
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 
Lepi spomini ne bledijo!
w
w
w
.te
d
n
ik
.s
i
• 20% popust pri malih oglasih
• revija STOP (spored)
• brezplačne priloge Štajerskega tednika
(Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice,
Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
• poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo
ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NARO ILNICA ZAČ
Ime in priimek: ______________________
Naslov: _____________________________
Pošta: ______________________________
Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _
Telefon: ____________________
Datum naročila: _____________
Podpis: _____________________
RADIO TEDNIK Ptuj
2250 Ptuj
d.o.o.
Osojnikova c. 3
Vabljeni na izlet
AKCIJSKA CENA: 57,00 EUR po osebi
Obisk Muzeja Lojzeta 
Spoznavanje Novega 
mesta z ogledom 
Kettejevega vodnjaka, 
cerkve.
Slastno dolenjsko kosilo 
Obisk Kartuzije Pleterje 
Obisk muzeja na prostem 
Krki, 
(17. oktober 2020)
DOLENJSKEbiseri
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 13
zadnje linije ter bogatim izkušnjam 
se lahko 26-letna Španka zahvali, 
da je »preživela« dvoboj 1. kroga s 
štiri leta mlajšo Slovenko. 
Tami je nedvomno odigrala 
enega najboljših dvobojev 
v svoji karieri, v hladnem 
pariškem popoldnevu bi to 
bilo dovolj za zmago proti 
vsaj 120 ob 128 prijavljenim 
igralkam v glavnem delu 
žreba, proti Garbine 
pa žal ne. Zmanjkalo je 
nekaj malenkosti, morda 
nekaj dvobojev več v 
pripravljalnem obdobju, 
morda bi bilo dovolj že to, da 
bi žogica v predzadnji točki 
dvoboja ob odboju z mreže 
padla na stran tekmice … 
Ja, na tem nivoju odločajo 
takšne malenkosti …
Jože Mohorič
Zanimiva je statistika medse-
bojnih tekem Aluminija in Kopra 
iz dveh skupnih sezon v 1. ligi 
(2012/13 in 2016/17): Koper je dobil 
štiri tekme, preostale štiri pa so se 
končale z remijem. Je čas za prvo 
zmago Aluminija?
JM
Pokal Slovenije: 
Drava z branilci naslova, Aluminij s Koprom
Nogometna zveza Slovenije je opravila žreb parov 2. kroga slo-
venskega pokala, kjer bo nastopilo 16 klubov. Oba predstavnika 
MNZ Ptuj sta dobila močna tekmeca, dravaši kar aktualnega branilca 
naslova iz Murske Sobote, Aluminij pa se bo v edinem prvoligaškem 
obračunu v gosteh pomeril s Koprčani. 
Tekme 2. kroga pokala Pivovarna Union bodo 21. oktobra; o nap-
redovanju pa bo odločala zgolj ena tekma.
PARI 2. KROGA: 
Drava Ptuj – Mura
Koper – Aluminij
Nafta 1903 – Fužinar Vzajemci
Rudar Velenje – Maribor
Triglav Kranj – Celje
Beltinci Klima Tratnjek – Domžale
Brežice Terme Čatež – Olimpija Ljubljana
Kalcer Radomlje – Cb24 Tabor Sežana
Reprezentanca U-21: 
Gliha na seznam 
uvrstil tudi Ploja
Selektor slovenske nogo-
metne reprezentance do 21 
let Primož Gliha je objavil se-
znam igralcev za prijateljski 
tekmi z Albanijo in Madžar-
sko, ki bosta oktobra. Tudi 
ti dve preizkušnji služita kot 
priprava na evropsko prven-
stvo prihodnje leto, ki bo v 
Sloveniji in na Madžarskem. 
Med povabljenimi igralci je 
tudi Aljaž Ploj, bočni branilec 
Aluminija.
V mlajše slovenske selek-
cije so bili vpoklicani še štirje 
igralci Aluminija: David Flakus 
Boslij v ekipo U-19, Lan Mesa-
rič, Dario Letonja in Gal Princl 
pa v ekipo U-15.
Nogometaši v 1. ligi bodo konec 
tedna odigrali tekme 6. kroga, po 
katerih sledi dvotedenski reprez-
entančni premor. Pred njim pa 
je na sporedu eden od vrhuncev 
domače nogometne sezone, prvi 
večni derbi med Mariborom in 
Olimpijo. Na žalost brez gledalcev, 
ki bi zagotovo dodobra popestrili 
dogajanje, a vseeno gre za tekmo, 
ki vedno buri duhove. 
Nobeden od najmočnejših slov-
enskih klubov ni dobro začel se-
zone, prej bi jo lahko oboji opisali 
kot slabo. Zgodnji izpad iz ev-
ropskih tekmovanj, za nameček s 
slabima kluboma, le po dve zmagi 
v uvodnih petih krogih, neprepričl-
jive igre … Morda je zaradi tega 
tekma za oboje še pomembnejša 
kot običajno, zmaga bi prikrila sla-
bosti, veliko pa bi pomenila tudi za 
zagon enih ali drugih za delo v pre-
moru. Je glede na številne (pre)
poceni prejete zadetke prišel čas 
za debi Ilija Martinovića v vijoličas-
tem dresu na uradni tekmi?
V nezavidljivem položaju so tudi 
Kidričani, ki so nazadnje klonili v 
Novi Gorici. To je bila druga, če 
štejemo še neodigrano tekmo v 
Mariboru, pa tretja zaporedna ničla 
v gosteh. V tem elementu jim res-
nično ne gre … Veliko boljše je na 
domačih tekmah, doslej so v dveh 
odigranih v Kidričevem remizirali s 
Celjem (0:0) in zmagali z Olimpijo 
(1:0). To je eden močnejših adutov 
pred tekmo s Koprom, sploh v prim-
eru, če uspejo ponoviti predstavo, 
kot so jo prikazali z Ljubljančani. 
Koprčani so novinci v elitni 
druščini, bolje rečeno povratniki 
vanjo, a se že od vsega začetka 
dalje ne obnašajo kot novinci. 
Vodstvo kluba je že pred sezono 
napovedovalo naskok na zgornji 
del lestvice in uvrstitev v evropska 
tekmovanja. 
Realnost je nekoliko drugačna, a 
tudi pet točka na računu je kapital, 
ki ga ne gre podcenjevati. Poseb-
no pozornost bodo morali šumarji 
posvetiti učinkovitemu dvojcu Žan 
Žužek-Nardin Mulahusejnović, ki je 
doslej zabil pet zadetkov. Nekdan-
ja člana Domžal in Maribora si ta 
izkupiček delita v razmerju 3:2. 
Najboljša športnica Ptuja za 
leto 2019 Tamara Zidanšek (84. 
na WTA) je bila v ponedeljek v 
Parizu na igrišču Simone-Mathi-
eu izjemno blizu senzaciji – zmagi 
proti nekdanji zmagovalki Roland 
Garrosa (2016) Garbine Muguruza 
(15.). Varovanka trenerja Zorana 
Krajnca je igrišče po triurni drami 
zapuščala zelo jezna, kar je za tre-
nerja in celotno ekipo zelo dober 
podatek – želela si je več, vedela 
je, da je bila sposobna iz turnirja 
izločiti nekdanjo številko 1 svetov-
nega tenisa!
Španka (ali Španec) v 1. krogu 
katerega koli turnirja na pešče-
ni podlagi je slab žreb, najbolj-
ša Španka v 1. krogu največjega 
peščenega turnirja pa katastrofa. 
Za nameček je Garbine Muguruza 
po menjavi trenerja – sedaj jo vodi 
nekdanja odlična igralka Conchita 
Martinez – letos v odlični formi, 
kar je dokazala s fi nalom na začet-
ku leta v Melbournu, nazadnje pa 
še pred tednom z uvrstitvijo v pol-
fi nale najmočnejšega mastersa na 
pesku v Rimu. 
Tamara se je na drugi strani le-
tos srečevala s številnimi manjšimi 
poškodbami, ki so motile ritem 
treningov in nastopov na turnir-
jih. Od korona krize naprej je tako 
zaigrala le na dveh turnirjih, v Pa-
lermu in Pragi, na katerih je skupaj 
odigrala le tri(!) posamične dvobo-
je in sedem v dvojicah. Pred odho-
dom v Pariz je morala za nameček 
prisilno izpustiti nastope v Rimu in 
Carigradu.
V taboru Tamare Zidanšek kljub 
temu pred dvobojem z Muguruzo 
nikakor niso vrgli puške v koruzo, 
ampak so pripravili natančen plan 
za morebitno presenečenje ali vsaj 
čim bolj oteženo delo favoritinji. 
Treningi z vzhajajočo mlado ame-
riško zvezdnico Coco Gauff  so bili 
najboljša priprava za dvoboj z Mu-
guruzo, ki udarja izjemno močno. 
Zdržati na igrišču tri ure s tako pro-
dorno igralko, ki natančno ve, kako 
se tem rečem streže na pesku, je 
sam po sebi izjemen dosežek. Tami 
je natančno izpolnjevala navodila 
trenerja, ključna je bila menjava rit-
ma skozi celoten dvoboj. Številne 
skrajšane žogice so Španko sprav-
ljale v obup, ko je bila s krajšo žo-
gico »poklicana k mreži«, je imela 
prav tako ogromne težave. Le izje-
mni moči in natančnosti udarcev iz 
Nogomet
Favoriti naprej, zataknilo se 
je le Bukovčanom
Stran 15
Šport v MO Ptuj
V fokusu fi nanciranje, 
infrastruktura in termini
Stran 14
Motokros
Gajser z novimi stopničkami 
ohranil skupno vodstvo
Stran 14
Tenis
Lep »skalp« Blaža Rola, 
največji letos
Stran 14
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič.
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik.
E-mail: sport@radio-tednik.si
1. SNL, 6. krog: Aluminij – 
Koper, v soboto ob 19.00 
v Kidričevem.
Zaostala tekma 1. kroga: 
Olimpija - Gorica 1:0 (1:0); 
strelec: 1:0 Ivanović (13.).
Nogomet  1. SNL, NK Aluminij
Bo Koper tekmec po meri?
Tenis  Roland Garros
S takšno igro bi premagala 120 drugih, Muguruze žal ne
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v aktualni sezoni vse dosedanje točke 
osvojili na domačem igrišču, s Celjani so remizirali, z Olimpijo (na 
fotografi ji) zmagali.
Tamara Zidanšek in Garbine Muguruza sta na enem od osrednjih 
igrišč Roland Garrosa odigrali izenačen triurni dvoboj.
Tamara Zidanšek in Coco Gauff sta na osrednjem igrišču Roland 
Garrosa opravili odličen trening.
Roland Garros, 
posameznice:
1. krog: Tamara Zidanšek – 
Garbine Muguruza (Španija, 
11.) 5:7, 6:4, 6:8. 
Št. osvojenih točk: 129 – 34
Break žogice: 6/22 – 7/19
Št. winerjev: 44 – 42
Čas dvoboja: 3 ure in 1 min.
Med dvojicami Tamara Zi-
danšek nastopa skupaj z Ja-
ponko Miyu Kato. 
2. SNL: Dravaši gostijo vodilno ekipo lige
V taboru Drave so imeli v zadnjih dneh kar nekaj razlogov za vese-
lje, v prvi vrsti sta to zmagi proti Jadranu v prvenstvu in Majšperku 
v pokalu MNZ Ptuj. Slednja je bila dosežena z zelo mlado postavo, 
v kateri so bili v začetni postavi Niko Drevenšek, Žiga Dobnik, Miha 
Mesarič, Fran Šlamberger, Rene Čuš, Filip Janežič in Mark Žvikart. 
Precej pomembnejša je bila nedvomno zmaga v Dekanih, šele 
druga v letošnji sezoni za ptujske modre. »Zmaga je poleg točkov-
nega pomembna tudi s psihološkega vidika, pomeni obliž na poru-
šeno samozavest. Vsi skupaj si želimo, da bi v tem stilu nadaljevali, 
ne smemo se ustaviti,« je po zmagi na Primorskem dejal kapetan 
ekipe Anton Rogina. 
Dravaše pa v nedeljo čaka izjemno zahtevna naloga, obračun z 
vodilno ekipo iz Radomelj. Ta je na dosedanjih devetih tekmah pre-
jela le šest zadetkov, povprečno 0,67 na tekmo. Pred varovanci tre-
nerja Viktorja Trenevskega je torej precejšen zalogaj. Prevelik? 
2. SNL, 10. krog: Drava – Kalcer Radomlje, 
v nedeljo ob 15.30 v Zavrču.
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 14
petek  2. oktobra 2020Šport14
Četrto leto zapored so Zavod za 
šport Ptuj, Športna zveza Mestne 
občine Ptuj in OKS-ZŠZ Regijska 
pisarna Ptuj pripravili okroglo mizo 
na temo Ptujski šport. Prejšnjo 
sredo je bila na tribuni Mestnega 
stadiona Ptuj, seveda v skladu z 
navodili NIJZ. Prisotni so bili pred-
stavniki približno tretjine od okrog 
devetdesetih registriranih klubov 
in društev iz mestne občine Ptuj. 
Po umirjenem ogrevanju v okrog-
lo mizo se je ta kmalu razživela, 
govorci so v fokus postavili fi nanci-
ranje športa, infrastrukturo in vad-
bene termine. 
Denarja je, 
kolikor ga je
V proračunu MO Ptuj je bilo za 
leto 2020 za dotacije klubom in 
društvom v prvotnem dokumentu 
namenjenih nekaj manj kot 271.000 
evrov, po rebalansu proračuna pa 
60.000 evrov manj. Za ta sredstva 
je bil objavljen ponoven razpis, na 
katerem je bilo uspešnih nekaj več 
kot trideset klubov in društev. Ali 
je sredstev dovolj, ravno prav ali 
premalo?
Predstavniki klubov in društev 
so v en glas zatrdili, da je sredstev 
za njihovo nemoteno ali normalno 
delovanje premalo. O tem je župa-
nja Nuška Gajšek dejala: »Denarja 
je, kolikor ga je. Lahko ga kako dru-
gače razporedimo, ampak vedno 
bo kdo nezadovoljen. Trudimo se 
sredstva razporediti pravično, v 
skladu s pravilnikom med vse klu-
be in društva.«
Če plastično ponazorim situaci-
jo: dobljena sredstva s strani razpi-
sa za določene manjše sredine po-
menijo 70 ali 80 %, medtem ko za 
večje športne sredine ta dobljena 
sredstva pomenijo zgolj 5 do 10 % 
njihovih proračunov. Tako so neka-
teri športni subjekti bolj, spet drugi 
pa manj »naslonjeni« na sredstva 
MO Ptuj, ki pa jih je zagotovo pre-
malo za vse. Sredstva se delijo v 
skladu s sprejetim pravilnikom, na 
katerega so imeli predstavniki klu-
bov in društev kar precej pripomb. 
Tudi pravilnik naj bi se v prihodno-
sti glede na predloge spremenil in 
prilagodil, tako da bodo sredstva 
razdeljena na osnovi novih kriteri-
jev.
Športniki 
potrebujejo ustrezno 
infrastrukturo
Druga izpostavljena tema je 
bila športna infrastruktura. Ta se 
je v zadnjem obdobju bistveno iz-
boljšala za nogometaše, saj je bila 
zamenjana umetna trava, pravkar 
pa poteka tudi projekt zamenjave 
travnate površine na osrednjem 
igrišču Mestnega stadiona. Gre za 
veliko investicijo, ki je v izvedbe-
nem delu vredna nekaj manj kot 
300.000 evrov. 
Kaj pa ostala športa infrastruk-
tura? Podanih je bilo nekaj pozitiv-
nih in nekaj negativnih primerov, 
povezanih z vadbenimi prostori. 
Med pozitivnimi je bila omenjena 
ureditev športnega para na Gra-
jeni, ureditev strelišča v športni 
dvorani Mladika s šestimi novimi 
elektronskimi tarčami in preselitev 
ter delna ureditev vadbenih pro-
storov v trim kabinetu nad tribuno 
Mestnega stadiona za treniranje 
kung fuja in tajskega boksa. 
Več je bilo izpostavljenih infra-
strukturnih težav, kot so graditev 
novih teniških igrišč, graditev no-
vega športnega kompleksa v Žab-
jaku, sanacija slačilnic za Športno 
društvo Rogoznica, prenova stare-
ga in novega kegljišča na Ptuju … 
Poseben je primer Boks kluba Ring 
iz Ptuja, ki si je na Grajeni z lastnimi 
sredstvi zgradil svoje vadbene pro-
store, da lahko nemoteno opravlja 
trenažne procese. 
Težave s prostori se nato zrcalijo 
tudi v vadbenih procesih v špor-
tnih dvoranah. Za nemoteno vad-
bo vseh klubov in društev je sedaj 
terminov na Ptuju premalo (počasi 
se zaključuje prenova športne dvo-
rane Center, op. a.). To so izposta-
vili v Ženskem odbojkarskem klubu 
Ptuj, saj so morali približno 30 de-
klicam reči, da v tej sezoni ne bodo 
mogle vaditi odbojke. 
Tudi drugi imajo z usklajevanji 
glede terminov veliko težav, zato 
naj bi se ustanovila tudi manjša 
delovna skupina, ki naj bi občasno 
kontrolirala zasedenost športnih 
objektov. S tem bodo dobili nekoli-
ko bolj realno sliko o vadečih, mor-
da bodo nato tudi lažje razporejali 
termine. 
O tem sedaj v glavnem 
odločajo vodilni na Zavodu 
za šport Ptuj, ki bodo po 
tej okrogli mizi glede na 
odzive klubov in društev 
morali prevzeti večji del 
odgovornosti o dogajanju 
v ptujskem športu in tudi 
poskušati poiskati primerne 
rešitve za težave, ki jih je v 
ptujskem športu očitno zelo 
veliko.
David Breznik
Dirke za svetovno prvenstvo v 
elitnem razredu MXGP si še naprej 
sledijo v pospešenem tempu, or-
ganizatorji želijo s tem nadomestiti 
večino dirk, ki so zaradi koronakri-
ze odpadle med marcem in avgu-
stom. V sredo je bila v Mantovi na 
sporedu Velika nagrada Mantove, 
v nedeljo bo na istem prizorišču še 
VN Evrope. 
Gajser je bil znova najboljši na 
treningu, a tega še enkrat več pri 
štartu ni najbolje izkoristil. V prvi 
ovinek je zapeljal kot šesti, nato 
je skozi dirko pridobil eno mesto. 
V zadnjem delu dirke je napadal 
četrtega Cairolija, a je ta napade 
uspešno odbil. V ospredju so bili 
Španec Jorge Prado, Švicar Jeremy 
Seewer in Francoz Romain Febvre.
V drugi dirki je Gajser izbral ne-
koliko drugačen startni položaj in 
tudi bolje začel dirko. Do polovice 
dirke je vozil na drugem mestu za 
Febvrejem, se mu nekajkrat zelo 
približal, a nato dobrih deset minut 
pred koncem padel. Na njegovo 
srečo je pri tem izgubil le eno mes-
to, prehitel ga je Francoz Gautier 
Paulin, za seboj pa mje uspel zadr-
žati Cairolija, trenutno največjega 
tekmeca v boju za vrh.
Skupno na dirki je slavil Febvre 
(45 točk) pred Pradom (40) in Gaj-
Motokros  Dirka za SP v Italiji
Gajser z novimi 
stopničkami ohranil 
skupno vodstvo
Foto: MXGP
Tim Gajser je drugo zaporedno dirko v Mantovi končal na skupnem 
3. mestu.
Šport v MO Ptuj
V fokusu financiranje športa, infrastruktura 
in vadbeni termini
serjem (36), Cairoli je na 4. mestu 
zbral identično število točk kot 
Gajser. 
V skupnem seštevku SP je Gajser 
(352) ohranil pet točk prednosti 
pred Cairolijem (347), obema voz-
nikoma na vrhu pa sta se za nekaj 
točk približala Prado (334) in Feb-
vre (275). Slednji je izpustil začetek 
sezone, sedaj pa iz dirke v dirko 
postaja konkurenčnejši. 
JM
Foto: Vid Ponikvar, Sportida / TZS
Blaž Rola se je v Italiji uspešno prebil čez dva kroga challenger tur-
nirja v Bielli (na pol poti med Milanom in Torinom).
V malem mestu Ormož še da-
nes odmeva zmaga Jeruzalema 
v 4. krogu proti Riku Ribnici. »Ko 
aktualne državne podprvake 
premagaš za 11 zadetkov, je nor-
malno, da smo v klubu nadvse 
zadovoljni. Skoraj pet let smo 
čakali na to zmago. Kljub temu 
je treba sedaj vse sile usmeriti 
na naslednji obračun in se prip-
raviti na novo težko preizkušnjo. 
Čaka nas namreč gostovanje v 
Novem mestu, kjer smo v prete-
klosti redko zmagovali. Tokrat 
na Dolenjsko odhajamo v vlogi 
favorita in tako se bomo tudi pos-
tavili na igrišču. Pričakujemo novi 
točki, ki bi nas pripeljali pod sam 
vrh lestvice. Imamo nekaj težav 
s poškodbami, a verjamemo, da 
jih bomo uspešno zakrpali in v 
Novem mestu nastopili v popolni 
zasedbi,« je pred gostovanjem v 
Novem mestu razmišljal trener 
Saša Prapotnik. 
Tudi med igralci je vzdušje po 
treh zmagah in enem porazu več 
kot pozitivno. »Doma smo ugnali 
težke tekmece, 'padli' so Dobova, 
Koper in Riko Ribnica. Moramo biti 
zadovoljni, saj smo s pridom izko-
ristili ugoden žreb, ki nam je name-
nil v prvih štirih krogih tri domače 
tekme. Verjamem, da je čas tudi za 
prve točke z gostovanj. Vemo, da 
je Krka solidna ekipa, predvsem na 
domačem terenu, a glede na našo 
formo smo v vlogi favorita, vendar 
bo to treba dokazati tudi na igrišču. 
S soigralci si želimo še eno dobro 
predstavo in nove točke, ki bi nas 
pred gostovanjem Celja v Ormožu 
popeljale v boj za najvišja mesta v 
državi,« je še povedal kapetan Bo-
jan Čudič, ki je proti Ribnici s petimi 
doseženimi zadetki znova dokazal 
svoje mojstrstvo. Tekma med Krko 
in Jeruzalemom je na sporedu v so-
boto, 3. oktobra, ob 19. uri.
UK
Po izpadu v kvalifi kacijah 
za Roland Garros se je Blaž 
Rola (148. na ATP) podal v 
mesto Biella v Italiji, kjer 
poteka challenger turnir z 
nagradnim skladom 45.000 
evrov. 
Med posamezniki ga je v 1. krogu 
čakal najtežji možni tekmec, 1. no-
silec Thiago Seyboth Wild (107.). 
20-letni Brazilec je letos že osvojil 
turnir serije 250 v Čilu, nazadnje 
pa se je na challengerju v Franciji 
prebil do fi nala. Brazilec in Slove-
nec sta odigrala izjemno izenačen 
in napet dvoboj, ki je temeljil na 
dobrih začetnih udarcih – oba sta 
le po enkrat v celotnem dvoboju 
oddala svoj servis. O izenačenosti 
dvoboja govori podatek, da je imel 
v obeh setih tudi Brazilec žogico za 
zmago, obakrat pa je bil na koncu 
uspešnejši deset let starejši Ptu-
jčan. Ta je obrnil tudi zaostanek 
2:5 v tie-breaku prvega seta … Za 
Blaža je to največja letošnja posa-
mična zmaga. V osvojenih točkah 
je bil Rola boljši za šest točk: 94:88. 
V drugem krogu ga je čakal Ar-
gentinec Andrea Collarini (198.). 
28-letnik iz Buenos Airesa v dvobo-
ju levičarjev proti razpoloženemu 
Ptujčanu ni imel nobenih možnos-
ti, v prvem nizu mu je Blaž zavezal 
celo »teniško kravato«.
Blažev tekmec v četrtfi nalu bo 
v petek italijanski veteran, 33-letni 
Matteo Viola (229.). 
JM
Rokomet  Liga NLB, Jeruzalem Ormož
V Novem mestu potrditi 
vlogo favorita
Tenis  Challenger turnir v Italiji
Lep »skalp« za Blaža 
Rola, največji letos
Dirka za VN Mantove, rezultati:
    1., 2. vožnja GP
1. Romain Febvre Francija  Kawasaki 20 25 45
2. Jorge Prado Španija  KTM 25 15 40
3. Tim Gajser Slovenija  Honda 16 20 36
4. Antonio Cairoli Italija  KTM 18 18 36
5. Jeremy Seewer Švica  Yamaha 22 12 34
Skupni vrstni red v SP:
1. Tim Gajser Slovenija  Honda 352
2. Antonio Cairoli Italija  KTM 347
3. Jeremy Seewer Švica  Yamaha 334
4. Jorge Prado Španija  KTM 317
5. Glenn Coldenhoff Nizozemska  Gasgas 303
Challenger turnir v Bielli 
(Italija), rezultati:
1. krog: Rola – Seyboth Wild 
(Brazilija, 1.) 7:6(6), 7:6(3);
2. krog: Rola – Collarini (Ar-
gentina) 6:0, 6:3;
četrtfi nale: Rola – Viola 
(Italija)
Foto: Črtomir Goznik
Okrogla miza o ptujskem športu je tokrat potekala na tribuni Mestnega stadiona.
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 15
Tekma za slovenski 
pokal na Ptuju
V soboto in nedeljo, 3. in 4. 
oktobra, bo na golf igrišču na 
Ptuju letošnje zadnje veliko 
domače footgolf tekmovanje 
– Slovenski pokal 2020. Tur-
nir je imel v prvotnem načrtu 
mednarodno oznako in višji 
rang, zaradi korona ukrepov 
pa je to padlo v vodo. Na tur-
nirju bo nastopilo približno 
40 igralcev iz celotne Sloveni-
je, napovednaih je tudi nekaj 
igralcev in igralk iz Slovaške.
petek  2. oktobra 2020 Šport, šport mladih, rekreacija   15
Tri medalje za Cirkovčanke
Konec tedna je v Lučah v organizaciji NTK Savinja 
potekalo državno prvenstvo za mlajše kadete in kade-
tinje ter člane in članice do 21 let. Na njem so iz NTK 
Cirkovce nastopili Zoja Žolek, Sara Erhatič (mlajši ka-
detinji), Til Erhatič, Aljaž Ferenčič, Aleks Koren, Jan Ši-
rec (mlajši kadeti), Katja Krajnc, Ina Unger in Daniela 
Butkovska Tomanič (članice do 21 let).
Največji uspeh je dosegla Zoja Žolek, ki je skupaj z 
Živo Dogar (NTK Kema Puconci) premagala vso kon-
kurenco in ubranila lanski državni naslov v dvojicah. 
Tudi v kategoriji posameznic je Zoja prikazala izvrstno 
igro, se prebila vse do fi nala, kjer je z najtesnejšim  iz-
idom 2:3 v zelo izenačenem dvoboju izgubila z doma-
činko Ano Leskošek (NTK Savinja). 
Dobre igre so prikazali tudi Til Erhatič (uvrstitev od 
9. do 16. mesta) ter Aljaž Ferenčič, Aleks Koren in Sara 
Erhatič (končno od 17. do 32. mesto). Jan Širec se ni 
uspel prebiti iz predtekmovalne skupine.
Odlično 3. mesto v dvojicah sta v kategoriji U-21 
osvojili Katja Krajnc in Ina Unger. Posamezno se je Ka-
tja uvrstila v četrtfi nale (od 5. do 8. mesta), Ina od 9. 
do 16. mesta, Daniela Butkovska Tomanič je obstala v 
predtekmovalni skupini.
Trener Danilo Piljak je podal kratko oceno nasto-
pov svojih varovancev: „Vsi člani NTK Cirkovce so na 
državnem prvenstvu prikazali zelo dobre igre, napre-
dek je posledica strokovnega in sistematičnega dela 
ter odlične organiziranosti kluba. Dve medalji mlade 
perspektivne Zoje Žolek predstavljata njen največji 
uspeh in hkrati odlično vzpodbudo za nadaljnjo kari-
ero. Odlični predstavi Katje Krajnc in Ine Unger veliko 
obetata pred začetkom tekmovanja v 1. slovenski ligi, 
v kateri bo NTK Cirkovce nastopal v sezoni 2020/21.“
UR
Nogomet  Pokal MNZ Ptuj, 2. krog
Favoriti naprej, zataknilo se je le Bukovčanom
Footgolf  Slovenska liga, mladinsko DP, ekipno tekmovanje
Zaključek domačih tekmovanj
Namizni tenis  DP za mlajše kadetinje in mlajše članice
Ligaši MNZ Ptuj so v torek in 
sredo odigrali tekme 2. kroga po-
kalnega tekmovanja za sezono 
2020/21. Gledalci so lahko znova 
prišli na svoj račun, saj je bilo na 
odigranih šestih tekmah (Rogozni-
čani niso prišli v Cirkulane, tekma 
Podvinci – Gerečja vas pa bo odi-
grana naslednji teden) doseženih 
kar 35 zadetkov! Dva igralca sta v 
tem krogu dosegla hat-trick, to sta 
bila Gregor Predikaka (Zavrč) in 
Borut Šket (Boč). 
Rezultatsko in tudi kakovostno 
najbolj izenačena je bila tekma v 
Slovenski Bistrici, kjer so gostovali 
Markovčani. Vodilni tretjeligaš je 
šele v končnici tekme strl odpor 
super ligaša. 
Napredovanje sta si priigrala 
tudi Cirkulane in Videm (oba 3. 
liga), prvi brez boja, drugi pa na 
igrišču s Stojnčani. Videm je celo-
ten drugi polčas odigral z igralcem 
manj na zelenici, a to ni ogrozilo 
njihovega napredovanja. Bolj skrb 
vzbujajoče je, da so njihovi igralci 
s tem izgubili nekaj dodatnih moči 
pred nedeljskim lokalnim derbijem 
3. lige s Cirkulanami, slednji pa so 
jih prihranili. Lahko tudi to vpliva 
na razplet nedeljske tekme?
V lokalnem obračunu v Makolah 
gostje iz Poljčan niso dopustili pre-
senečenja, pred približno 150 gle-
dalci so si že do polčasa priigrali tri 
zadetke prednosti. Zanesljivi so bili 
tudi Zavrčani, za katere sta Predi-
kaka in Potočnik dosegla vseh pet 
zadetkov. 
Edino pravo presenečenje so 
pripravili Pragerčani (2. liga MNZ) 
z izločitvijo Bukovcev (Super liga), 
a je treba vedeti, da so Pragerčani 
še lani igrali v isti ligi s tokratnimi 
tekmeci. V zadnjo ligo so »izpadli« 
zgolj zaradi administrativnih ra-
zlogov. Odločilen je bil že začetek 
tekme, ko so domačini v uvodnih 
15 minutah zabili tri gole. 
Drava je tekmo v Majšperku za-
čela z domala celotno mladinsko 
ekipo, okrepljeno s Klasincem, 
Nelsonom in Ninkovićem. Večjo 
razliko so naredili v drugem delu, 
ko je vstopilo pet igralcev s klopi 
– vsak izmed njih je dosegel po en 
zadetek!
REZULTATI 2. KROGA: 
Kety Emmi Bistrica – Markovci 
2:0 (0:0); strelca: 1:0 Polegek (71.), 
2:0 Kapun (84.);
Majšperk picerija Špajza – Drava 
Ptuj 0:7 (0:1); strelci: 0:1 Nelson (7., 
z 11 m), 0:2 Kryeziu (65.), 0:3 A. Ro-
gina (69., z 11 m), 0:4 Čuš (72.), 0:5 
Dodlek (76.), 0:6 Marcius (79.), 0:7 
S. Rogina (80.);
Pragersko – Bukovci 5:1 (4:1); 
strelci: 1:0 Kovačič (7.), 2:0 Breznik 
(10.), 3:0 Orešič (15.), 3:1 Kitak (25.), 
4:1 Kovačič (38.), 5:1 Breznik (72.);
Makole Bar Miha – Boč Poljča-
ne 2:6 (1:4); strelci: 0:1 Brodnjak 
(6.), 0:2 Grobin (13.), 1:2 Smogavec 
(25.), 1:3 Šket (38.), 1:4 Šket (41.), 
1:5 Grobin (49.), 2:5 Drosk (57.), 2:6 
Šket (76.);
Zavrč – Grajena ANpro 5:1 (2:1); 
strelci: 1:0 Predikaka (9.), 2:0 Po-
točnik (22.), 2:1 Zulić (31., z 11 m), 
3:1 Predikaka (65.), 4:1 Predikaka 
(77.), 5:1 Potočnik (85.);
Videm – Stojnci 5:1 (2:0); strelci: 
1:0 Mesarič (12.), 2:0 Mesarič (16.), 
3:0 Frank Ličina (64.), 4:0 Vrbanić 
(77.), 4:1 Leben (84.), 5:1 Vrbanić 
(87.). Rdeči karton: Cafuta (49., 
Videm);
Cirkulane – Rogoznica Slofi n 3:0 
(b.b.).
Tekma Podvinci – Gerečja vas bo 
odigrana v torek, 6. 10., ob 16.30. 
Jože Mohorič
Konec tedna se bo na Ptuju od-
vijal še zadnji letošnji večji turnir, 
sicer so pod streho že vsa ostala 
tekmovanja: slovenska footgolf 
liga, državno prvenstvo mladih in 
ekipno »match play« prvenstvo. 
Slovenska liga
V ligaškem tekmovanju so bili iz-
vedeni vsi štirje predvideni turnirji: 
na Ptuju, v Bovcu, Radencih in za 
zaključek še v Ljubljani. Skupno 
je nastopilo več kot 70 igralcev in 
igralk, v skupnem seštevku pa so 
šteli trije najboljši rezultati vsakega 
posameznika ali posameznice (naj-
slabši dosežek se briše). 
V najmočnejši članski konkuren-
ci je naslov osvojil Gaj Rosič (Bo-
vec), ki je zmagal na zadnji tekmi in 
tako v skupnem seštevku prehitel 
Iana Emeršiča, zmagovalca tretje, 
in Dalena Simoniča Dabiča (oba 
Ptuj), zmagovalca prve preizkuš-
nje. 
Predstavniki FGK Ptuj so bili us-
pešni tudi v konkurenci igralcev 
nad 45 let: v najbolj možni izenače-
ni različici je tako Sandi Mertelj na 
koncu potegnil krajšo v dodatnem 
razigravanju z Robertom Koro-
šcem iz Olimja (oba sta imela po 
dve zmagi in drugi mesti), tudi tu-
kaj pa je 3. mesto osvojil predstav-
nik ptujskega kluba. 
Še tretje drugo mesto je za ptu-
jski klub osvojila Sabina Huber. 
V ekipni konkurenci (šteli so trije 
najboljši rezultati iz vsake tekme) 
so Ptujčani prepričljivo osvojili 
prvo mesto. 
Slovenska liga, končni vrstni 
red, člani: 
1. Gaj Rosič (Bovec) 290
2. Ian Emeršič (Ptuj) 267
3. Dalen Simonič Dabič (Ptuj) 263
…
6. Dejan Novak, 7. Uroš Krajnc, 9. Iztok 
Ogrizek (vsi Ptuj) ...
Nad 45 let: 
1. Robert Korošec (Olimje)
2. Sandi Mertelj (Ptuj)
3. Matjaž Damiš (Ptuj)
Ženske:
1. Nika Gerbec (Bovec)
2. Sabina Huber (Ptuj)
3. Sanda Lah Kravanja (Bovec)
Ekipno: 
1. FGK Ptuj 1023
2. FGK Bovec 900
3. FGK Pomurje 662
4. FGK Olimje 459
5. FGK Ljubljana 412
Mladinsko državno 
prvenstvo 
Letos je bilo prvič izvedeno 
mladinsko državno prvenstvo, na 
katerem je v Olimju nastopilo 22 
igralcev in igralk. Med njimi so bili 
tudi predstavniki FGK Ptuj, naju-
spešnejši je bil Matic Damiš, ki je 
v konkurenci U-19 osvojil 1. mesto. 
Luka Hodnik in Vito Kolarič sta v 
konkurenci U-16 osvojila 2. in 3. 
mesto, Enej Huber pa je temu do-
dal še 2. mesto v konkurenci U-13. 
Ekipno tekmovanje v 
Radencih
Ob koncu septembra je v Ra-
dencih potekalo prvo ekipno 
»match play« tekmovanje, ki je 
med štirimi ekipami potekalo po 
sistemu vsak z vsakim. V vsaki 
ekipi istočasno tekmujejo trije po-
samezniki in dve dvojici (skupno 7 
igralcev), med ekipami tako pote-
ka pet dvobojev. Kdor prvi osvoji 
tri, je zmagovalec. 
Nogomet  1. SNL
RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Domžale – Gorica; 
OB 19.00: Aluminij – Koper; V NEDELJO OB 15.15: Bravo – Mura; OB 
18.00: Celje – CB24 Tabor Sežana; OB 20.00: Maribor – Olimpija. 
2. SNL
RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Fužinar – Brežice; 
OB 15.30: Beltinci – Šmartno, Nafta – jadran dekani, Primorje – 
Roltek Dob, Krško – Triglav; OB 18.00: Krka – Bilje; V NEDELJO OB 
15.30: Drava – Kalcer Radomlje, Brda – Rudar.
3. SNL – vzhod
RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 15.30: Kety Emmi Bistrica 
– Dravinja, Zreče – Šmarje, Dobovec – Korotan Prevalje, Rogaška 
– Koroška Dravograd; V NEDELJO OB 15.30: Cirkulane – Videm, 
Podvinci – Šampion. 
Super liga
RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Zavrč – Apače, Mar-
kovci – Skorba; V NEDELJO OB 16.00: Hajdina – Stojnci, Bukovci 
– Gerečja vas, Boč Poljčane – Gorišnica. 
1. liga MNZ Ptuj
RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Majšperk picerija 
Špajza – Rogoznica Slofi n, Grajena ANpro – Podlehnik, Središče – 
Tržec; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše – Ormož. 
2. liga MNZ Ptuj
RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Lovrenc – Lesko-
vec, Pragersko – Oplotnica; V NEDELJO OB 16.00: Slovenja vas 
SMS sanacija – Polskava avtop. Grobelnik, Makole Bar Miha – 
Zgornja Polskava.
Veteranske lige
+35 vzhod
RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 17.00: Podvinci – Zavrč-Cirku-
lane, Gorišnica – Grajena, Leskovec – Borovci, Dornava – Rogozni-
ca Gostilna Muršič. Prosta je ekipa Markovcev. 
+35 zahod
RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 17.00: Hajdina – Podlehnik, 
Pragersko – Gerečja vas, Tržec – Skorba. Prosta je ekipa Spodnja 
Polskava, tekma Lovrenc – Apače je bila odigrana v četrtek. 
+40
RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 17.00: Hajdoše – Videm, Po-
horje Oplotnica – Majšperk. Tekma Ormož – Zgornja Polskava je 
bila odigrana v četrtek. 
Liga U-15 vzhod
10. KROG: Aluminij – Drava, Kety Emmi Bistrica – Maribor (obe 
v soboto ob 11.00).
Rokomet  NLB liga
RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 18.30: Maribor Branik  Slo-
venj Gradec; V SOBOTO OB 19.00: Krka – Jeruzalem Ormož, Lju-
bljana – LL Grosist Slovan, Ribnica – Koper, Gorenje – Dobova, Izo-
la – Loka; V NEDELJO OB 17.30: Celje PL – Trimo Trebnje. 
Futsal  1. SFL
RAZPORED 4. KROGA, V PETEK OB 20.00: Hiša daril Ptuj – Bronx 
Škofi je, Sevnica – Oplast Kobarid; OB 20.30: Tomaž Šic bar – Dobre-
polje, Mlinše – Dobovec, Siliko Vrhnika – Litija. 
Judo  Pokal Ptuju
Judo klub Drava iz Ptuja bo v soboto, 3. 10., izvedel tekmovanje 
za Pokal Ptuja v judu, ki šteje tudi za Slovenski pokal za starostne 
kategorije od U-10 do U-18. Tekmovanje bo tokrat zaradi ukrepov, 
povezanih s preprečevanjem covida-19, prvič izvedeno brez gle-
dalcev in staršev. Ob letošnji 60-letnici izjemno bogatega delova-
nja kluba bo to že 33. zaporedno tekmovanje.
Jože Mohorič
Športni napovednik
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Pragerskega (2. liga MNZ Ptuj) so pripravili največje 
presenečenje 2. kroga pokalnega tekmovanja – izločili so super liga-
ša iz Bukovcev.
Predstavniki ekipe Footgolf kluba Ptuj na tekmovanju v Radencih.
Pokal MNZ Ptuj, mladina, 
2. krog: 
Drava Ptuj – Videm 3:0 
(b.b.); 
Ormož – Kety Emmi Bistri-
ca 0:9 (0:4); 
Cirkulane-Oplotnica – Alu-
minij 1:11 (0:3), 
Podvinci – ONŠ Hajdina 0:1 
(0:1).
Ptujska ekipa je bila v Radencih 
favorit za zmago, a je ob obilici 
smole izgubila najbolj tesen dvoboj 
dneva proti domačinom (2:3), ki so 
tako osvojili zmagovalni pokal. 
Vrstni red: 1. FGK Pomurje, FGK 
Ptuj, 3. FGK Olimje, 4. FGK Bovec. 
JM
Katja Krajnc, Zoja Žolek in Ina Unger (vse NTK 
Cirkovce) 
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 16
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
PARKETNOTRANJA VRATA
Okna
info@vrata-tuning.si
031 688 777
OSOJNIKOVA 12, PTUJ
Vhodna
Senčila
51. Festivala narodno-zabavne 
glasbe Ptuj 2020 
in sicer na:
TELEVIZIJI PTUJ:
•
•
Vsak 
drugi 
petek
POLNA 
IDEJ
petek  2. oktobra 202016 Poslovna in druga sporočila
REVIJA NAŠE MLADOSTI 
PO 30 LETIH SPET NA PRODAJNIH MESTIH!
VSAK KONEC MESECA!
Sa
lo
m
on
 d
.o
.o
.
3. in 4. oktober 2020, sobota ob 21:00, nedelja 
ob 10:00: 51. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 
2020; Posnetek festivala z nagrajenimi ansambli; Od-
daja o lovstvu – Dober pogled; Na strelišču Gaj Pra-
gersko so potekali dnevi lovskega strelstva 2020; Državno prvenstvo v strelski 
kombinaciji za veterane in super veterane OPEN 2020; Lovsko srečanje na 
Gori ob 70-letnici Lovske družine Tabor Dorenberg Premik; 13. državno in šesto 
odprto mednarodno prvenstvo Slovenije v oponašanju jelenjega ruka. V zgodbi 
lovcev spoznajmo življenje gozdarja in lovca Alojzija Frkoviča. Pred male ekra-
ne vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020    COLOR CMYK stran 17
petek  2. oktobra 2020 Kultura   17
Do izida prvega romana Mon-
golske pege se je Predin podpisal 
pod dve knjigi raznovrstnih krajših 
besedil. Tisti, ki so roman že preb-
rali, imajo o njem same pohvalne 
besede, gre za dobro zgodbo, ki jo 
moraš prebrati na en mah, tako te 
prevzame. Zahteva pa aktivnega 
bralca. Predin je prepričan, da se 
bo število bralcev knjig v nekem 
obdobju ponovno povečalo, kot 
se je povrnila vinilna plošča, ki je 
po 50 letih premagala zgoščenke.
Orlando Uršič je ob predstavitvi 
knjige povedal, da v današnji knji-
žni produkciji ni zasledil take struk-
ture in načina pisanja, kot ga ima 
Predinov roman. Gre za večplastni 
roman in dve časovni perspektivi. 
V bistvu ga sestavljata dve zgodbi, 
ena se plete v času med turškimi 
vpadi v 16. stoletju do protestan-
tizma, druga pa v sodobnosti, v po-
vojnih desetletjih pa vse do danes, 
ko je tudi malo težek čas. Odseva 
naše rane, strahove, negotovosti, 
v sebi pa nosi tudi sočutje do svo-
jih likov, humanizem na splošno 
v smislu, da se avtor ni postavil v 
vlogo pametovalca, četudi je Zo-
ran Predin neusmiljen kritik. Skozi 
dobrodušni humor, gogoljanski 
humor samo odpira neka vrata, 
nasmeje v smrtno resnih stvareh, 
ki so v nas samih.
Skozi čas se ne ponavlja samo 
zgodovina, tudi človeške usode, 
stanja duha, s tem se je lepo igrati, 
pravi avtor. Želel je napisati nekaj, 
kar bo samo njegovo, najti svoj ori-
ginalni jezik, način pripovedi. Ro-
man ima 16 poglavij, štiri pare ljudi, 
ki so prisotni čez celi roman. Uživa 
v dialogih in skozi dialoge, opiše 
situacijo, ljudi, like, čas itd., raje, 
kot bi opisoval stvari. Izognil se je 
politizaciji romana, ni pa tudi zašel 
v avtocenzuro. „Tega je dovolj ok-
rog nas, ta knjiga vas bo popeljala 
vstran od dnevnop
olitičnih zdrah. Del romana se 
dogaja tudi na Ptuju. V delu, ko je 
nadškof Brener ustanovil prosto-
voljce, ki so preganjali protestan-
te. V romanu namreč ugotavljam, 
da se usode posameznih ljudi po-
navljajo; tako kot se ponavlja zgo-
dovina, se ponavljajo tudi človeške 
usode. Prav neverjetno je, da lahko 
nekdo iz 17. stoletja doživi popol-
noma enako življenjsko zgodbo 
kot nekdo iz 21. stoletja. Neke stva-
ri se v bistvu ne spreminjajo, neke 
stalnice se samo vrtijo, zvijajo kot 
ena kača okrog drevesa. V tem pri-
meru dve, ki se na koncu spet sre-
čata,“ je povedal Predin.
Bega predvsem naslov romana 
Mongolske pege. Predin na vpraša-
nje o tem odgovarja, da ga je izbral 
predvsem zato, da nobeden ne ve, 
kaj v njem piše. Vsak ga mora preb-
rati; četudi bi predhodno povedal, 
zakaj se je odločil zanj, bi s tem 
nekoliko pokvaril užitek pri branju, 
med katerim pa bralec sam najde 
odgovor na to vprašanje. Goran 
Vojnovič pa je o njem dejal, da je to 
najbolj slovenski roman z najbolj 
neslovenskim naslovom.
Ste že brali / Albert Camus:
Kuga
Albert Camus spada med svetovne klasike, bil je tudi 
Nobelov nagrajenec za književnost (l. 1957). Rojen je 
bil l. 1913 v Alžiriji, ki je bila takrat še francoska ko-
lonija in je to ostala do leta 1962. Tako rekoč še vče-
raj se je torej Evropa šla kolonializma in izkoriščanja 
bogastev držav po vsem svetu, saj jih je stoletja dol-
go imela za vir svojega bogatenja! (Danes pa se dela 
nedolžno, češ mi pa ljudem, ki iščejo v Evropi lepše 
življenje, res ničesar ne dolgujemo!)
A vrnimo se h Camuju. 
Študiral je v Alžiru (glavnem 
mestu Alžirije), potem pa 
deloval kot novinar v Parizu. 
Med drugo svetovno vojno 
se je pridružil francoskemu 
odporniškemu gibanju, po 
vojni pa je delal kot režiser, 
lektor in dramaturg v založbi 
Gallimar. Umrl je l. 1960 v 
prometni nesreči.
Za branje se nam je tokrat s 
knjižnih polic ponudil njegov 
roman Kuga. Ne naključno, 
kajti življenje v sodobnem svetu 
prav tako kot v romanu poteka v znamenju zdravstvene 
grožnje, ki temeljito posega v naše vsakdanje dogajanje 
– zasebno, javno, poklicno ... V današnjem svetu je to 
koronavirusna grožnja, pri Camusu pa je to bila kuga. Njen 
izbruh leta 194_ (točne letnice avtor ne zapiše) je umeščen 
v Alžirijo, v mesto Oran (leži ob Sredozemskem morju, 
danes ima milijon in pol prebivalcev). Katastrofa se začne z 
množičnim poginom podgan. Nerazumljivim dogodkom, 
njihova trupla opažajo ljudje povsod po ulicah, pa jim 
je vse skupaj le nadležno, ne pomislijo na kaj hujšega ... 
Nenavadno dogajanje se nadaljuje z umiranjem ljudi. 
Najprej eden, dva na dan, a se njihovo število nenehno veča. 
Kot ob vsaki katastrofi  so ljudje najprej zmedeni, nihče ne 
ve, kaj se dogaja; tisti, ki pa vedo, pa si tega ne upajo glasno 
povedati. Kajti dokler nečesa ne poimenujemo, si lahko 
zatiskamo oči pred dejstvom, da nam grozi katastrofa. A 
ko število umrlih narašča, si tudi uradna politika več ne 
zatiska oči in javno prizna: izbruhnila je kuga. »Elementarne 
nesreče so v bistvu čisto vsakdanja zadeva, a zelo težko 
je vanje verjeti, kadar nastopijo. Kuge so na svetu divjale 
vsaj tolikokrat kot vojne. Pa kljub temu sleherna kuga in 
sleherna vojna najdeta ljudi nepripravljene. /.../ Kadar 
izbruhne vojna, ljudje govorijo: 'To ne bo dolgo trajalo, je 
preneumno.' Čisto jasno je, da je vojna preneumna stvar, 
a to ji nikakor ne brani, da ne bi dolgo trajala. Neumnost 
zmeraj dolgo traja, to bi ljudje čisto gotovo že zapazili, če 
ne bi zmeraj mislili le nase. Kar se tega tiče, so bili naši 
meščani taki kot vsi ljudje, mislili so le nase«. (Str. 148.)In 
prične se boj proti tej zahrbtni nalezljivi bolezni. Osrednje 
osebe romana so zdravnik dr. Bernard Rieux, njegov prjatelj 
in pomočnik v težkih časih Jean Tarrou, novinar Raymond 
Rambert, sodnik Othon, obupani samomorilec Cottard, 
pater Paneloux, uradnik Joseph Grand, ki bi rad postal 
pisatelj in že mesece in mesece piše uvodni, prvi stavek 
svojega romana, a se nikakor ne more odločiti, kako bi ga 
pravilno oblikoval, pa še mnogi drugi manj izpostavljeni 
liki. Vsak po svoje se spopadajo z izrednimi razmerami in 
s kugo, ki preži na ljudi. Njihove življenjske poti, ki bi se 
v normalnih razmerah morda po naključju dotaknile, se v 
razmerah kuge pošteno prepletajo, drug drugemu poskušajo 
pomagati prebroditi težke čase. Žal pri nekaterih zmaga 
kuga.
Roman Kuga, ki je izšel leta 1947, smo dobili v 
slovenskem prevodu Jožeta Javorška leta 1965, letos pa je 
pri Beletrini izšel ponatis (od tam je fotografi ja naslovnice 
romana). Izdaja, iz katere so navedki v tem zapisu, pa je iz 
leta 1986, ko je v zbirki Sto romanov Kuga izšla skupaj z 
romanom Tujec.
Ptuj  Prvi roman Zorana Predina Mongolske pege
Dobra zgodba s sporočilnostjo
Kantavtor in šansonjer Zoran Predin je tudi Ptujčanom predstavil svoj prvi roman z naslovom Mongolske 
pege. V mestnem gledališču Ptuj se je z njim pogovarjal odgovorni urednik Litere Orlando Uršič, pri kateri je 
roman tudi izšel. Sicer pa sta se v voditeljski vlogi izmenjevala. Če je kdo pričakoval, da bo prišel na predsta-
vitev s kitaro, se je hudirjevo zmotil, saj Predin svojega pisateljevanja ne meša z glasbo. Kot pravi, gre za 
strogo ločeni področji.
Ptuj  V Salonu umetnosti odprli novo razstavo
Akvareli in risbe Janeza Mežana
V Salonu umetnosti so brez posebne otvoritvene slovesnosti odprli priložnostno razstavo slovenskega umetnika 
Janeza Mežana, ki je živel in ustvarjal po drugi svetovni vojni na Ptuju, kjer je do upokojitve poučeval risanje 
na ptujski gimnaziji. Gre za osem akvarelov in risb, ki sta jih muzeju podarila Mira Žuraj in Boris Černe.
„Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 
poleg zbiranja, ohranjanja in pre-
učevanja tudi predstavlja tisto, kar 
prejme. Ta donacija osmih slik oz. 
risb in akvarelov Janeza je rezultat 
razstave, ki smo jo imeli ob 120-le-
tnici umetnikovega rojstva leta 
2017, ko smo predstavili pregledno 
razstavo njegovih del iz zapušči-
ne v ptujskem muzeju. Kmalu po 
tistem me je poklicala donatorica 
Mira Žuraj, ker je želela Mežanova 
dela podariti muzeju, ko je vide-
la muzejsko zbirko. Povedala je, 
da je bil njen oče velik umetnikov 
prijatelj, kot tudi veliko Ptujčanov 
in Ptujčank. Dela smo z veseljem 
sprejeli, tako dopolnjujemo fun-
dus Mežanih del, ki jih hranimo v 
muzeju. Zadnja dva akvarela, ki ju 
prav tako lahko občudujemo na 
razstavi – Ptuj in Gorenjska –, pa 
smo prejeli pred kratkim. Podaril 
ju je Boris Černe, sicer Ljubljančan, 
ki je z družino nekaj časa živel v 
Kidričevem kmalu po vojni, ko se 
je gradila kidričevska tovarna. Po 
smrti staršev je ob pospravljanju 
stanovanja našel omenjeni sliki 
ter ju ponudil muzeju. Tudi on si je 
pred leti ogledal Mežanovo razsta-
vo. Donacijo smo hvaležno spreje-
li, saj gre za kakovostna dela. S tem 
ne samo povečujemo naš fundus 
Mežanovih del, temveč tudi samo 
vedenje o njem. Ta po najnovejših 
podatkih že šteje 86 inventarizira-
nih del. To so v glavnem portreti, 
pokrajine in vedute Ptuja. Gre za 
akvarele, risbe in nekaj oljnih slik. 
Ob tem pa hranimo tudi dve mapi 
50 risb oz. skicirk,“ je priložnostno 
razstavo o Janezu Mežanu, pos-
večeno donacijam, ki prihajajo v 
PMPO, predstavila kustosinja gale-
ristka Stanka Gačnik. Razstava bo 
na ogled do prvega novembra.
Foto: Črtomir Goznik
V Salonu umetnosti je na ogled razstava akvarelov in risb Janeza Mežana, novih pridobitev ptujskega muzeja.
Foto: Črtomir Goznik
Kantavtor in šansonjer Zoran Predin je napisal prvi roman z naslovom Mongolske pege. Ptujčanom ga je predsta-
vil skupaj z urednikom založbe Litera Orlandom Uršičem.
Štajerski tednik - 
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 18
petek  2. oktobra 2020Izobraževanje18
Učenke Osnovne šole Ormož 
so si v preteklem letu zadale prav 
posebno raziskovalno nalogo, v 
kateri so raziskovale sleng, ki se ga 
v višjih razredov domače osnovne 
šole poslužujejo. »V raziskovalni 
nalogi smo se osredotočile na 
vprašanje, v kolikšni meri učenci 
7., 8. in 9. razreda Osnovne šole 
Ormož uporabljajo sleng, kako 
sodobna tehnologija vpliva na 
sleng učencev ter kakšno vlogo 
ima sleng pri sporazumevanju med 
učenci in starši,« so povedale Lana 
Zadravec, Ana Žnidarič in Jana 
Žnidarič, ki so za svoje delo preje-
le srebrno priznanje na državnem 
tekmovanju mladih raziskovalcev. 
Ob tem so pripravile zanimiv slo-
varček, ki je lahko vsem nepozna-
valcem mladostniškega slenga v 
veliko pomoč pri razumevanju. Kot 
najzanimivejše izraze so izpostavi-
le: »SMH – tresem z glavo, SEOS 
– zdravo, GTG – moram iti, XOXO 
– pošiljam poljubček.« Na državno 
tekmovanje, kjer so dekleta prejela 
srebrno priznanje, sta jih spremili 
mentorici Tina Zadravec in Brigita 
Brajković.
Drzna ideja prihajajočih 
generacij
Pri svojem raziskovalnem delu je 
bila izjemna tudi fantovska zased-
ba v postavi Jureta Rudolfa, Noela 
Arnuša in Tjaša Notersberga. Pod 
mentorstvom Nataše Kolar in Ja-
nje Rudolf so si zadali drzen cilj in 
pripravili projekt dirkališča ali poli-
gona za različne dejavnosti, pove-
zane z vozili, za kar so prav tako 
prejeli srebrno priznanje na držav-
nem nivoju.
V nalogi so zamisel predstavili 
kot pomemben gospodarski de-
javnik za državo in predvsem za lo-
kalno regijo. Z narisanim načrtom 
so učenci ogromno zapuščeno 
območje glinokopa spremenili v 
vrhunski objekt, ki je dovolj odda-
ljen od mesta, a kljub temu dobro 
dostopen. »Z izgradnjo takega 
objekta bi Občina Ormož pridobi-
la prepoznavnost doma in v tujini 
ter različne poslovne priložnosti 
za različne gospodarske panoge v 
regiji. Mnenje občanov o ideji so 
preverili s pomočjo ankete, obiska-
li pa so tudi župana občine Ormož 
Danijela Vrbnjaka in direktorja Av-
tocentra Ormož g. Jerneja Bratu-
šo. Naleteli so na pozitivne odzive: 
»Ugotovili so, da bi objekt podprli 
tudi občani. Tudi direktor Avto-
centra Ormož, ki je bil nad pred-
stavljeno idejo navdušen, ker bi s 
tem tudi podjetje, katerega vodi, 
dobilo nove možnosti za širitev in 
promocijo dejavnosti, ki jo izvaja-
jo,« so navedli na OŠ Ormož.
Foto: Arhiv OŠ Ormož
Z leve: Lana Zadravec, Ana Žnidarič, Jana Žnidarič
Ormož  Dve srebrni in dve bronasti državni priznanji 
TYT – »Vzemi si čas!«
Gre za sodobni izraz, po katerem posegajo mladi na ormoškem koncu. Pomeni pa: »Vzemi si čas!«
Devetletnik, ki živi s staršema 
Eriko in Alešem v Dražencih, se je 
s črno-belimi tipkami seznanil zelo 
zgodaj. Prva skladbica, ki je zazve-
nela izpod majhnih prstkov, je bila 
Kuža pazi, nato se je število pesmi 
zgolj še množilo. »Ko sem šel na 
sprejemne izpite za glasbeno šolo, 
sem želel zaigrati Kekčevo pesem, 
pa nisem znal, ker sem imel doma 
le majhen sintesajzer, tukaj pa je bil 
klavir tako velik.« A to ga ni ustavi-
lo. Patrik je bil sprejet in njegovo 
napredovanje je bilo eksponen-
tno. Ali so za to krivi glasbeni geni? 
»Moj oče je igral v ansamblu, jaz 
glasbene šole nimam, imam pa ve-
selje do nje,« je skromno dejal oče 
Aleš, ki Patrika spremlja na skoraj-
da vseh učnih urah. »Z ženo sva si 
razdelila obveznosti, ona ima pre-
ko osnovno, jaz glasbeno šolo,« je 
smeje pojasnil. Kako pa je odgovo-
ril Patrik? »Všeč mi je klavir, tipke in 
skladbe, ki nastanejo, umirjenost 
glasbe. Fajn je igrati. Ko začnem, 
enostavno padem not,« je otroško 
razložil. Tako mu zahtevne sklad-
be, ki presegajo njegovo starost, 
niso v breme, temveč v prijeten 
izziv, ki ga nagovarja skupaj z men-
torjem Marjanom Paćijem. 
Skladbe, ki presegajo 
osnovno znanje
Na tekmovanje v Salzburgu, ka-
mor je bil povabljen že lani, se je 
pripravljal med poletnimi šolskimi 
počitnicami. »Učil sem ga igranja 
skladbe, saj Patrik pri svoji starosti 
in osvojenem znanju tako zahtev-
nega gradiva še ne zna brati. Vadila 
sva tudi prihod na oder, nastavitev 
stola, vse od a do ž, tako da na 
samem koncertu ni imel treme in 
je odigral brez napake, kar je tudi 
cilj tovrstnih koncertov. Išče se 
namreč perfekcionizem,« je dejal 
Paći. V Salzburg so bili povabljeni 
najboljši v svojih kategorijah. »Kako 
pomembna nagrada je grand prize-
virtuoso, težko povem, niti se je ne 
da primerjati s športom. Lahko pa 
povem, da so bili posnetki poslani 
iz celega sveta, tako da gre zago-
tovo za tekmovanje v svetovnem 
merilu,« je pojasnil izkušeni men-
tor. Dodal je, da je tudi zahtevnost 
igranja na tem mednarodnem 
tekmovanju izredno visoka. »Če v 
kategoriji mladih glasbenikov do 
vključno osmih let ne igraš skladb 
petega ali šestega razreda glasbe-
ne šole, bolje, da ne greš tja. To tudi 
pomeni, da če želimo sodelovati v 
prihodnjem letu v višji kategoriji, 
se bo moral Patrik naučiti skladbe, 
ki se jih učijo učenci za sprejem na 
konservatorij. Kdor zmore, lahko 
tekmuje in vedno se najde nekdo, 
ki doseže te standarde.«
Trije milijoni ogledov 
v enem tednu
Devetletnik torej izstopa s svo-
jim tehničnim znanjem, muzikal-
Ptuj  Patrik Kmetec na elitnem glasbenem tekmovanju v Salzburgu 
Nagrada v Salzburgu in trije milijoni ogledov na Tik toku
Razposajen in zgovoren Patrik Kmetec, četrtošolec OŠ Breg in učenec Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj je na zadnji avgustovski dan koncertiral v Salzburgu. Med po-
vabljenimi glasbeniki s celega sveta je na klavirju odigral Bachov Menuet, skladbo, ki po težavnosti presega njegovo starost in znanje, ki ga od njega zahteva 2. razred 
glasbene šole. A zaigral jo je brezhibno, kot se za takšen nivo tekmovanja tudi pričakuje, je dejal njegov mentor Marjan Paći.
Sveti Andraž  V podružnični OŠ letos 61 učencev
Ločeno poučevanje v 
kombiniranem oddelku 
Glede na število učencev, ki v letošnjem šolskem letu obi-
skujejo podružnično šolo v Vitomarcih, ta spada pod OŠ 
Cerkvenjak, so oblikovali štiri samostojne in en kombinirani 
oddelek.
»Glede na trenutno stanje šolske populacije v občini Sveti Andraž 
je tudi to šolsko leto prineslo posebnosti pri oblikovanju oddelkov. 
V šolske klopi je sedlo 61 učencev, kot rečeno, pa imamo poleg 
štirih samostojnih še en kombinirani oddelek, in sicer za peti in šesti 
razred, v katerem je 17 učencev,« pojasnjuje ravnatelj OŠ Cerkvenjak-
Vitomarci Mirko Žmavc. »Zaradi zagotavljanja večje kakovosti 
pedagoškega procesa in pridobivanja znanja andraškim svetnikom 
zato predlagamo, da šoli odobrijo fi nanciranje za dodatne štiri ure 
ločenega poučevanja. To bi pomenilo, da bi se temeljna predmeta: 
slovenščina in matematika lahko ločeno poučevala v dveh tretjinah 
ur, ki jih predvideva predmetnik.«
Po obstoječem predmetniku imajo učenci tako petega kot 
šestega razreda tedensko po pet ur slovenščine in štiri ure 
matematike. Dodatno ločeno poučevanje v kombiniranem oddelku 
peto- in šestošolcev bo andraški proračun stalo 500 evrov na mesec, 
kar so svetniki potrdili in bo veljalo od oktobra dalje.
V Vrtcu Vitomarci je z novim šolskim letom oddelek več. Tako 
imajo zdaj 3,5 oddelka, v katerem je prostora za 85 malčkov: v 
polovičnem iz prve starostne skupine za šest, v celem jasličnem 
oddelku za 12, v skupini drugega starostnega obdobja za 21, v 
kombiniranem oddelku pa za 19 otrok. Svetniki so soglašali s 
povišanim normativom v vrtcu, in sicer za dva otroka v vseh treh 
celih oddelkih, v polovičnem pa za enega.
Foto: SD
Andraški peto- in šestošolci, ki sicer sedijo pri pouku skupaj, se bodo 
slovenščino in matematiko učili ločeno. 
Foto: Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj
Patrik Kmetec z medaljo in diplomo s 
tekmovanja mladih v Salzburgu
V preteklem letu so učenci 
OŠ Ormož pripravili kar štiri 
raziskovalne naloge, ki so romale 
tudi na državna tekmovanja. Domov 
so se vrnili z dvema bronastima 
priznanjema in dvema srebrnima. 
»Uspehi mladih raziskovalcev 
vsekakor pomenijo dobro promocijo 
za Osnovno šolo Ormož, hkrati pa 
so kazalnik, da je raziskovalna 
dejavnost na šoli že nekaj desetletij 
uspešna praksa. Naše raziskovalne 
naloge vedno stremijo k uporabni 
vrednosti in največja vrednost 
pričujoče naloge je zagotovo spletni 
slovarček, ki je in bo koristen 
pripomoček za starše in učence naše 
šole,« so bili ponosni na OŠ Ormož.
Foto: Arhiv OŠ Ormož
Z leve: Jure Rudolf, Noel Arnuš in Tjaš Notersberg
nostjo, na drugi strani pa s spro-
ščenostjo. Je zgovoren, energi-
čen, brez strahu. V Salzburgu na-
mreč treme ni imel. »Bilo je, kot 
da bi igral doma,« je pojasnil. Do-
mačim tudi sicer najraje igra. Rad 
pa sede še za nekoliko drugačne 
tipke – računalniške – in na kolo. 
V osnovni šoli je na njegovi lestvi-
ci najljubših predmetov športna 
vzgoja, nalog zaradi obveznosti 
v glasbeni šoli pa ni oproščen, je 
smeje dodal. Sicer pa mladenič 
oblikuje že svoje skladbice. Tako 
je letos na morju preko aplikaci-
je sestavil skladbo, jo objavil na 
družbenem omrežju Tik tok, ki 
je izredno popularno med mladi-
mi, in v eni noči dosegel 100.000 
ogledov. »Sprva smo mislili, da jih 
bo morda nekaj deset, dosežena 
številka nas je seveda presene-
tila. Ob tem pa se ni ustavila pri 
100.000, temveč pri treh mili-
jonih, in to v enem tednu. No, 
potem smo sklenili, da aplikacijo 
izbrišemo, saj smo ocenili, da je 
Patrik še premlad zanjo,« je po-
jasnil oče.
Hitreje, višje, 
močneje tudi 
v glasbi
Geslo iz športa ‚hitreje, višje, 
močneje‘ velja torej tudi v glasbi. 
In da bi temu motu lahko sledili 
tudi mladi glasbeniki, potre-
bujejo podporo družin seveda 
glasbene šole. »V vsaki genera-
ciji se najde učenec, ki izstopa. 
Pomembno je, da pravočasno 
prepoznamo njegove sposob-
nosti in jih začnemo razvijati. Na 
nivoju, kot je Patrik, smo imeli 
in imamo več učencev. Zanje se 
resnično dodatno potrudimo in 
se v skladu s svojimi zmožnostmi 
trudimo, da sežejo čim višje,« je 
dejal ravnatelj ptujske Glasbene 
šole Karola Pahorja Štefan Petek. 
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020    COLOR CMYK stran 19
Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika 19petek  2. avgusta 2019
let
Foto: Jošt Gantar
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Andraž Purg – GrupA
Foto: Nataša Juhno
v
Spoštovane bralke in bralci
lokalnih časopisov,
v posebni turistični prilogi Gremo tja, kjer je najlepše, tja, kjer 
smo doma, na počitnice k nam, po Sloveniji smo se glede na po-
zitiven odziv turističnih ponudnikov v štirih regijskih časopisih 
odločili, da vam bomo ponovno ponudili turistične zgodbe naše 
dežele z namenom in željo, da še dodatno spoznamo morebiti 
pozabljeno ali le spregledano zgodbo o naših vaseh, krajih, neo-
krnjeni naravi … – o biserih Slovenije. Gre za nadaljevanje zgodbe, 
ki smo jo začeli s prihodom poletnih dni, ko smo vam ponujali 
turistične vizitke, ki so bile tako pri vas kot pri ponudnikih lepo 
sprejete.
Zaradi navedenega smo se odločili, da bomo prilogo nadgradili, 
zato vas tokrat vabimo v času jesenskih in prednovoletnih poči-
tnic na ponovno odkrivanje še neznanih in neraziskanih kotičkov 
naših krajev.
Pravzaprav se je o lepotah naše dežele začelo marketinško raz-
mišljati v daljnih 80. letih prejšnjega stoletja, ko smo se lotili akcije 
Slovenija, moja dežela, in čeprav smo z velikim veseljem na šol-
skih in družinskih izletih spoznavali turistične bisere, zavedanja 
o zgodbah krajev in ljudi še nismo poznali. Danes je drugače. 
Razglednica Slovenije z vedno aktualnimi turističnimi paradnimi 
produkti, ki imajo svoj prostor v nacionalni oglaševalski promociji, 
so ena plat zgodbe, a nas v naših prilogah zanimajo druge zgodbe. 
Zanimajo nas neodkrite in malo znane zgodbe ponudnikov, ki 
dajejo več kot turistični vrvež. Zanimajo nas preprostost, še ne-
znane legende, tisti kmečki turizmi, zidanice, sprehajalne poti in 
kolesarske steze, kjer se popotniku zdi, da čeprav je dan podoben 
dnevu, je vendarle vse drugače. Želimo spoznati poslovne prilo-
žnosti na kmetijah, kjer ponujajo domačo hrano, sladke in druge 
dobrote, ki so jih pripravljale babice. Preživeti nekaj nepozabnih 
dni v Prekmurju, je povsem drugačna izkušnja, kot doživetja v 
Podravju, turistično raziskovanje na Dolenjskem ali v Savinjskih 
dolini. Turistični kamenčki pri Bricih so neponovljivi in ostanejo 
v spominu. Turistična doživetja tam, kjer se dotikamo neba, na 
Gorenjskem in Koroškem, dajejo popotniku občutek vznesenosti 
in večnosti. Da, v naši prilogi potujemo na drugačen način; od-
krivamo in spoznavamo še neprepoznavno in neodkrito, da bi 
bralcem nudili občutek posebnega zadovoljstva in sreče ter jim 
ponudili oddih, ki ni samo dopust, ampak je zgodba ponudnikov, 
ki gradijo svojo poslovno pot z ljubeznijo do svojega doma, tra-
dicije in kulture življenja.
Spoštovani,
Vljudno vabljeni k listanju priloge, nato … bomo krenili na pot 
– odkrivat lepote, legende in zgodbe, prepletene s tisočletno 
tradicijo naših krajev, in sicer povsod tam, kjer smo doma.
Drago Slameršak
Gremo 
tja, kjer je 
najlepše
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 20
Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika
20
#kampakam
v Sloveniji z
prigrizki!
+ 386 3 780 81 10
info@terme-dobrna.si
www.terme-dobrna.si
MOŽNOST 
KORIŠČENJA 
TURISTIČNIH 
BONOV
Krompirjeve 
petek  2. oktobra 2020
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020    COLOR CMYK stran 21
Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika
21
let
Okolica ponuja veliko možnosti za sprehode, pohode, šport 
in rekreacijo, obisk zdravilišč in smučišč. Hotel je oddaljen le 
7 km od Fontane piv Zeleno zlato. V 16 sodobno urejenih so-
bah vam ponuja prijetno nastanitev v mirnem okolju, z wi-fi  
povezavo in s kabelsko TV.
Hotel se ponaša tudi s sedmimi novimi, moderno urejenimi so-
bami.
Poleg številnih možnosti za zunanje dejavnosti vam Hotel Pre-
bold ponuja wellness razvajanje, savne in masažne kadi. Za malo 
manj sončne dni sta v ponudbi tudi notranji golf simulator ter 
fi tnes studio.
Hotel Prebold se lahko pohvali tudi z dvema večnamenskima 
dvoranama, kjer ste dobrodošli kot gosti ob porokah, srečanjih, 
službenih zaključkih ali zabavah, ter s sodobno konferenčno mul-
timedijsko dvorano, ki je primerna za poslovna srečanja, tiskovne 
konference, seminarje in drugo.
V prostorih Garni Šport Hotela je na ogled prodajna razstava slik 
najbolj nadarjenih umetnikov iz Ukrajine. Razstavo so poimenovali 
Neznana Ukrajina in si jo lahko ogledate vsak delovni dan.
Hotel je pridobil evropska sredstva za energetsko sanacijo stav-
be. V sklopu tega bodo do leta 2022 naredili novo fasado, zame-
njali okna, toplotno izolirali veliko dvorano, uredili ogrevanje na 
toplotno črpalko in na strehi postavili fotovoltaiko.
Naložbo sofi nancirata Republika Slovenija in Evropska 
unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
HOTEL PREBOLD, 
Graščinska cesta 9, 3312 prebold
T:03 703 40 60, E: info@hotel-prebold.si
9 NOVIH SODOBNO UREJENIH SOB
Z WI-FI POVEZAVO,
WELLNESS, FITNES STUDIO,
NOTRANJI GOLF SIMULATOR,
MOŽNOST POHODOV, REKREACIJE TER 
OBISKA ZDRAVILIŠČ IN SMUČIŠČ
    DVE VEČNAMENSKI DVORANI
(POROKE, SREČANJA, ZAKLJUČKI, ZABAVE, 
MULTIMEDIJSKA DVORANA ZA KONFERENCE, 
SEMINARJE IN DRUGA POSLOVNA SREČANJA)
www.hotel-prebold.si
MOŽNOST KORIŠČENJA TURISTIČNIH BONOV
Hotel Prebold, odličen kraj 
za počitek in sprostitev
ATLAS NARAVE
petek  2. oktobra 2020
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 22
Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika
22
 Idrija slovi kot najstarejše slovensko 
rudarsko mesto, ki je z dragoceno tekočo 
kovino stoletja oskrbovalo ves svet. Na 
vsakem koraku je prežeto z bogato dedi-
ščino živega srebra, povsem nov svet pa se 
odpre ob vstopu v globine skrivnostnega 
idrijskega podzemlja.  
 V starem mestnem jedru, nad vhodom 
v rudnik živega srebra, Antonijevim ro-
vom, ki se ponaša z več kot 500 let staro 
dediščino, stoji Gostišče Barbara. V prvem 
nadstropju je restavracija, ki navdušuje 
svoje goste s pestro kulinarično ponud-
bo. Kot tradicionalno idrijsko kulinariko 
vam postrežejo z vrhunskimi žlikrofi, ki 
jih pripravijo po več kot 200 let starem re-
ceptu. Postrežejo vam jih z ocvirki in par-
mezanom, gobovo omako, s pečenko ali 
bakalico, ki je njihov tradicionalni golaž, 
pripravljen iz koštrunovega mesa. Lahko 
poizkusite tudi ročno izdelane testenine 
posebnih oblik, ki spominjajo na Napole-
onov klobuk in so polnjene s krompirjem 
in zelišči. Pripravljajo tudi gosto juho iz 
krompirja in osmukanih listov zelja, poi-
menovano smukavc. Rudarska pijača ge-
ruš, ki je pripravljena na osnovi pelina, je 
prava izbira za ljubitelje žganic. Inovacija 
Gostišča Barbara in raj za sladkosnede so 
njihovi ročno izdelani čokoladni žlikrofi , 
polnjeni z različnimi slastnimi nadevi. V 
Gostišču Barbara vas navdušijo tudi s pe-
strim izborom različne hrane, široko izbiro 
malic, dostavo hrane na dom in jedmi po 
naročilu. Na letnem vrtu se lahko poleg 
celovite ponudbe osvežite s pijačami, 
dobro kavico in sladoledom. 
 Za brezskrbna doživetja Idrije si lahko v 
Gostišču Barbara rezervirate prenočišče. 
Prostora imajo kar za 25 oseb. Nudijo vam 
lepo urejene klimatizirane sobe, eno-, 
dve-, tri- ali štiriposteljne, ki imajo brez-
žični dostop do interneta. V letošnjem letu 
za domače obiskovalce sprejemajo tudi 
turistične bone. Ob predhodni rezervaciji 
pa je Gostišče Barbara primerno tudi za 
zaključene skupine do 35 oseb. 
 Podajte se na eno od kolesarskih poti, 
saj vam je po novem na voljo dvajset 
novih električnih koles, ali na eno izmed 
pohodniških poti, prežetih s številnimi 
turističnimi znamenitostmi. Peš ali s ko-
lesom se lahko odpravite na raziskovanje 
krajinskega parka Zgornja Idrijca. Spre-
hodite se lahko do kemšta, največjega 
lesenega vodnega kolesa v Evropi, in si 
oglejte Divje jezero, skrivnostni muzej v 
naravi. Najpogumnejši boste v jesenskem 
času našli osvežitev v naravnem kopališču 
Lajšt, sicer na eni najlepših poletnih oaz. V 
Mestnem muzeju Idrija si lahko ogledate 
razstavo o umetnosti klekljanja idrijske 
čipke in njenih izdelovalkah, klekljaricah. 
Spoznajte s čipkami okrašene tekstilije in 
najstarejše, najlepše, največje čipke, med 
katere sodi tudi »Jovankin prt«. Razstava 
vas bo popeljala skozi 300-letno zgodo-
vino klekljanja vse do sodobnosti. Lahko 
pa se tudi sami naučite osnov te veščine 
v tamkajšnji čipkarski šoli.  
 Doživetja raziskovanja Idrije in vrhunska 
kulinarična ponudba Gostišča Barbara vas 
bodo tako navdušili, da se boste v Idrijo 
zagotovo radi vračali.  
 Odkrijte skrivnosti idrijske 
kulinarike in idrijskega podzemlja 
Kosovelova 3,  5280 Idrija
tel.: 05 377 11 77       info@barbara-idrija.si
TUR
IST
IČN
I BO
NI
TURISTIČ
NI BONI
tel.: 05 3
77 11 77
CERKLJE NA GORENJSKEM 
destinacija, ki vas bo očarala s svojim prvinskim naravnim in kulturnim bogastvom. 
Med barvitimi polji, razgibanimi hribi pod pobočjem Krvavca vabi mnogokrat nagrajeno najlepše urejeno manjše mesto - 
Cerklje na Gorenjskem. Bogata kulturno-zgodovinska dediščina, označene kolesarske in pohodniške poti, najboljše 
slovensko smučišče Krvavec, pestra kulinarična ponudba ter blagodejno podnebje hribovskih vasic bodo prepričali, 
                                   da se boste k nam vedno znova radi vračali. 
                                               Informacije: tel.: 04 28 15 822
                                           info@tourism-cerklje.si; www.visitcerklje.si
LET TRADICIJE50
Smrečnikova ulica 15 in 17, 
8000 Novo mesto, Slovenija
Tel: 00386 7 3730680
GSM: 00386 41 738309
www.ravbar.net
Kolesarski hotel je kategorije 
3 kolesa, kar zagotavlja visoko 
podporo vsem kolesarjem. V sklopu 
nastanitve v našem kolesarskem 
hotelu, vam nudimo veliko različnih 
možnosti za kolesarje s cestnimi, 
gorskimi ali s treking kolesi. 
APARTMAJI - 
SOBE RAVBAR
KOLESARSKI 
HOTEL RAVBAR
petek  2. oktobra 2020
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020    COLOR CMYK stran 23
Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika
23
Energija Kulture!
Pustite, da vam spregovorijo slikovite 
fasade starega mestnega jedra.
Staro mestno jedro
Čeprav je Krškemu ime posodila bližnja reka Krka, ob starem me-
stnem jedru šumi najdaljša slovenska reka Sava. Mestno središče 
Krškega je kot skrivnosten atom – majhno, a nabito z zanimivimi 
drobci zgodovine in močno energijo kulture. Mestno raziskova-
nje je najbolj slikovito peš ali med pritiskanjem na pedala Krčana, 
mestnega kolesa, ki si ga lahko brezplačno 
izposodite na treh lokacijah v mestu.
V Krškem je čutiti prav posebno energi-
jo ustvarjalnosti in inovativnih misli. Ob 
obisku Krškega se boste potopili v sočen 
zgodovinski roman, kjer glavni liki komaj 
čakajo, da jih spoznate. Odkrijte tri može 
prebojnih idej – Adama Bohoriča, Jurija 
Dalmatina in Janeza Vajkarda Valvasorja, 
ki so bili odgovorni za prve slovenske ti-
skane knjige in razvoj slovenskega jezika. 
Družbo vam bodo delali tudi med počit-
kom v Mestnem parku in vas usmerili v 
Valvasorjevo knjižnico, kjer vam bodo 
odkrili skoraj pol tisočletja star, prvi slo-
venski prevod Biblije.
Na potepu med prvimi tiskanimi knji-
gami in edinim muzejem speedwaya v 
Sloveniji boste spoznali, da sta krška zgo-
dovinska in kulturna zakladnica polni 
edinstvenih zgodb. Krško se lahko poleg edine nuklearne elektrar-
ne in prvega stroja za izdelovanje čokolade pohvali tudi z enim 
najlepših mavzolejev na Slovenskem. V njem počivata zakonca 
Hočevar, pomembna krška mecena in podpornika izobraževanja. 
Josipina Hočevar se vam bo kot srčna dobrodelnica razkrila v Me-
stnem muzeju Krško, kjer si v treh stavbah lahko ogledate stalne 
in občasne razstave.
V hiši nekdanjega krškega župana in znanega slovenskega pisate-
lja Janeza Mencingerja so v večstoletni zgodovini domovali mnogi 
bogati meščani in pomembni pisci. Tam lahko še danes pokukate 
v sušilnico, v kateri so nekoč kar z ognjem sušili sadje.
V Krškem so se začele mnoge velike zgod-
be in si ustvarili dom številni ustvarjalci. 
Izdelke rokodelcev, umetnikov in pod-
jetnikov predstavljajo trgovinice v me-
stnem jedru, kjer si lahko naberete polne 
žepe unikatnih spominkov. Po celodnev-
nem raziskovanju si v eni izmed gostilnic 
privoščite lokalne dobrote in steklenico 
vrhunskega vina.
Mestni muzej Krško
Mestni muzej Krško, ki ima nalogo dokumentiranja, zbiranja, razi-
skovanja in predstavljanja kulturne dediščine mesta in občine Krško, 
se nahaja v obnovljenem Valvasorjevem kompleksu, ki ga sestavljajo 
tri hiše: poznorenesančna, poimenovana Valvasorjeva, ter sosednji 
Jarnovičeva in Kaplanova, z ohranjenimi po-
znogotskimi elementi. V ansamblu s farno 
cerkvijo sv. Janeza Evangelista in nekdanjo 
cerkvijo sv. Duha predstavljajo najbolj kako-
vosten del starega mestnega jedra Krškega. 
Pred vogalno (Valvasorjevo) hišo, na katero 
so Krčani že konec 19. stoletja namestili spo-
minsko ploščo J. V. Valvasorju,  od leta 1966 
stoji kip z upodobljenim polihistorjem, delo 
akademskega kiparja in medaljerja Vladi-
mirja Štovička. Kot prva je stalno razstavo v 
Mestnem muzeju Krško dobila ravno zbirka 
Vladimirja Štovička, skozi katero predsta-
vljamo del opusa, ki ga je umetnik ob osem-
desetem jubileju podaril Občini Krško.
Grad Rajhenburg
Grad Rajhenburg je po zadnji prenovi leta 
2012 dobil izjemno privlačno podobo, ki jo 
dopolnjujemo tako z muzejskimi razstavami in programi kot tudi 
glasbenimi, gledališkimi in filmskimi predstavami. Med pomemb-
nimi vsebinami je tudi muzejska predstavitev življenja in dela tra-
pistov, ki so delovali na Rajhenburgu med leti 1881 in 1947.
Rajhenburški trapisti so bili prvi industrijski proizvajalci čokolade 
na Slovenskem. Proizvajali so jo pod blagovno znamko Imperial, ki 
jim jo je podelil avstrijski cesar Franc Jožef I. Bili so cesarski dobavi-
telji tako čokolade kot likerjev, kar je bilo največje priznanje za kva-
liteto njihovih izdelkov. V njihovi proizvodnji so bili zelo cenjeni in 
prodajani tudi likerji; Cacao iz kakava, ter  zeliščna Grande in Tra-
pistin. Njihovi proizvodi so bili na prodajnih policah po vsej Evropi.
Energija lokalne 
gastronomije!
Domače mesnine, avtohtona vina in 
čokolada osrečijo vsakega 
gurmana.
V mestu vam pester izbor gostišč, resta-
vracij in picerij ponuja od domače tradi-
cionalne hrane do sodobnih pridihov me-
diteranskih, mehiških ter italijanskih jedi. 
Podeželje vabi na izletniške in turistične 
kmetije s ponudbo hišnih, lokalnih in regi-
onalnih specialitet, pripravljenih iz surovin 
pridelanih v Posavju. Vinske kleti in vinoto-
či ponujajo vodene degustacije, oglede kleti 
ter široko paleto lokalnih vin od vrhunskih 
penin do ostalih belih in rdečih vin. 
V Krško po energijo okusov, 
vina, narave in kulture!
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
V starem mestnem jedru se nahaja Turistično informacijski center, le ta je založen z raz-
ličnimi turističnimi materiali in brošurami. Prijazni sodelavci vam bodo ponudili različne 
namige za izlete in doživetja. Če želite prav posebno dogodivščino, pa vas bodo usmerili 
do ponudnikov ali za vas oblikovali izkustveno in nepozabno izkušnjo. Vabljeni v Krško!
CPT Krško, Cesta krških žrtev 46, tel. +386 (0)7 490 22 20, tickrsko@cptkrso.si, www.
visitkrsko.com. 
Prijetno mestece ob Savi je stičišče mnogoterih poslovnih poti ter kulturnih, kulina-
ričnih, poučnih in razgibanih doživetij. Krško vabi, da ga odkrijete! Da razodenete vsa 
kulturna, kulinarična, zabavna, poučna in razgibana doživetja, ki jih mestece ponuja. 
Razgibajte se ob brezmejnih pohodnih in kolesarskih poteh, odkrijte staro mestno jedro 
in novi del mesta, s svojo bogato vsebino in ponudbo. V mestu, dobro poznanem po 
energetiki naj vas pot zanese tudi do interaktivnega multimedijskega centra Svet energi-
je, ki vam bo pričaral popolnoma novo izkustvo energije in energetike. K odkrivanju in 
zgodovinskih zgodb pa vabijo tudi številne cerkve, samostani in gradovi, ki se razprosti-
rajo v Krškem in okolici. Slikovita pokrajina je prava izbira za izlet, krajši oddih ali čisto 
prave počitnice, mesto pa ponuja nešteto možnosti za raziskovanje, prijeten klepet ob 
kavi in zabavo ob številnih glasbenih, športnih in drugih (tradicionalnih) prireditvah.
petek  2. oktobra 2020
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 24
Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika
24 petek  2. oktobra 2020
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020    COLOR CMYK stran 25
Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika
25
Izpostavljamo jesenski četverček doživetij 
Si želite raznolikih in edinstvenih 
dogodivščin, v katerih bodo uživali 
vsi družinski člani? Potem ne od-
lašajte z odločitvijo in se podajte 
v destinacijo Čatež in Brežice, kjer 
vas čakajo doživetja, ki vam bodo še 
dolgo stala v čudovitem spominu.
1. ZABAVA IN KOPANJE V 
TERMAH PARADISO ALI TERMAH 
ČATEŽ
Tako Terme Paradiso, večkrat nagraje-
ni spa resort, kot Terme Čatež, največje 
slovensko zdravilišče, so pravi mali raj 
za otroke in odrasle. V obeh lahko uži-
vate v notranjih in zunanjih bazenih s 
prijetno termalno vodo, nikdar pa ne 
zmanjka tudi zabave za otroke. Počasna 
reka, tobogani, bazeni z igrali so le ne-
katere izmed atrakcij, ki bodo poskrbe-
le za ure in ure smeha. V Termah Čatež 
na dogodivščino vabita tudi Gusarski 
zaliv s plavajočimi hiškami na jezeru 
in Indijanska vas. Prespite lahko v ho-
telih, gradu, Termah Village, ki vklju-
čuje apartmajske in mobilne hišice, ali 
v kampu, ki že vrsto let nosi naslov naj-
boljšega slovenskega kampa.
2. VOŽNJA Z BRODOM PREKO 
SAVE
Brežiška občina se lahko pohvali kar s 
130-letno splavarsko tradicijo, vse do 
danes pa se je ohranil edinstven brod 
na Savi, ki vabi na prav posebno doži-
vetje. Goste vsakodnevno popelje preko 
reke Save iz Term Čatež v vas Mostec in 
nazaj. Edinstvena vožnja ne otrok ne 
odraslih zagotovo ne bo pustila ravno-
dušnih.
3. OGLED MOGOČNEGA GRADU 
BREŽICE
Na mlade in stare naredi prav poseben 
vtis mogočen grad Brežice, ki slovi po 
eni najlepših baročno poslikanih vite-
ških dvoran. V njem deluje Posavski 
muzej Brežice, ki vas skupaj z najmlaj-
šimi popelje na čisto pravo grajsko do-
godivščino.
4. S KOLESOM PO BIZELJSKIH 
GRIČEVJIH IN OBISK REPNIC
Najemite električno kolo in raziskujte 
bizeljsko gričevje. Priporočamo vam 
postanek v repnicah. Gre za jame iz-
kopane v kremenčevem pesku, kjer so 
nekdaj čez zimo shranjevali repo. Po 
opustitvi tovrstnega načina shranjeva-
nja so repnice postale eden izmed spo-
menikov preteklega časa, mnogi vino-
gradniki pa so jih preuredili v prostor 
za shranjevanje vina ter pokušino vin.
Podrobnejši opis ponudbe preverite na  
www.discoverbrezice.com ali nas pokličite 040 242429.
Semič je znan po dobrem 
vinu, odličnem medu ter lepih 
naravnih in kulturnih danostih. 
Slednje lahko spoznavate tudi 
v trškem jedru Semiča, kjer vam 
našo belokranjsko zgodbo do-
miselno pripoveduje prenovlje-
na Muzejska hiša Semič. 
V zahodnem delu te slikovite 
občine popotnika k raziskova-
nju vabi Črmošnjiška dolina, ki 
ponuja edinstven preplet dedi-
ščine, zgodovine in narave. Še 
posebej privlačni so Divji potok, 
Smučarski center Gače, eden iz-
med najvišjih vrhov Bele krajine 
Mirna gora in nekdanje koče-
varske vasice Planina, Ponikve, 
Škrilj, Kleč … 
K raziskovanju pritegne tudi 
skrivnostni in verjetno najlepši 
izvir v Beli krajini, izvir reke Kru-
pe s številnimi zanimivostmi na 
učni poti ob tej modro-zeleni 
kraški lepotici. Prav poseben 
občutek pa vas bo preplavil, če 
se boste z jadralnim padalom 
spustili s hriba Smuk nad Semi-
čem, od koder se vam bo odprl 
prečudovit razgled na celotno 
Belo krajino. 
Zelena in zdrava, aktivna in 
varna, predvsem pa srčna Bela 
krajina vas vabi, da našo neo-
krnjeno naravo raziščete sami, 
z družino ali s prijatelji. Dobro-
došli v Semiču!
VEČ INFORMACIJ:
TIC Semič 
+386 (0)40 625 148
tic@kc-semic.si, 
www.kc-semic.si
#zdajječas #mojaslovenija 
#belakrajina
SEMIČ. Skriti biser, ki leži 
med severnim obrob-
jem Kočevskega Roga in 
obronki Gorjancev, pod 
hribom po imenu Smuk. 
Je središče ene od treh 
belokranjskih občin in sre-
dišče Šokarije, kot to ob-
močje hudomušno ime-
nujejo Belokranjci. Nad 
njim se vzpenja slikovita 
Semiška gora, zasajena z 
vinogradi in posuta z zida-
nicami, kar daje kraju prav 
poseben čar. 
KOSTANJEVICA NA KRKI
 OBISK KOSTANJEVIŠKE JAME
 OGLED RAZSTAV V GALERIJI BOŽIDAR 
JAKAC, NEKDANJEGA CISTERCIANSKEGA 
SAMOSTANA IN CVIČKOVE KLETI TER 
SPREHOD PO PARKU SKULPTUR FORMA VIVA 
 POHODNIŠTVO IN KOLESARJENJE
 ČOLNARJENJE IN SUPANJE PO REKI KRKI
 RIBARJENJE
Več informacij:
Turistično informativni center Kostanjevica na Krki
Lamutov likovni salon, Oražnova ulica 5, 8311 Kostanjevica na Krki
telefon: 07 49 88 152, 07 49 88 140
tic-gbj@galerija-bj.si, www.galerija-bj.si
petek  2. oktobra 2020
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 26
Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika
26
Destinacija Jeruzalem Slovenija
Jeruzalem Slovenija s svojim svetim imenom, vinsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela in rdeča vina, 
prekrasnimi razglednimi točkami in romarsko cerkvico upravičeno nosi ime nebeški kraj. Občine Ormož, 
Središče ob Dravi in Sveti Tomaž s svojimi turističnimi  kmetijami, vinskimi kletmi, gostilnami, gostišči, 
apartmaji, počivališči za avtodome, kolesarskimi, jahalnimi in pešpotmi, naravnimi rezervati, krajinskimi 
parki in številnimi muzeji vabijo v svoj objem!
Muzeji
Našo dediščino smo ohranili v mno-
gih muzejih in muzejskih zbirkah: Sta-
nica-železničarski muzej, Klet muzej 
Brumen, Košarkina hiša, Pokrajinski 
muzej Ptuj-Ormož, grad Ormož in Velika 
Nedelja, gasilski muzej, spominska hiša 
dr. Stanka Cajnkarja, muzej NOB…
Kulinarika
Pridite poskusit naše pogače: gibanice, 
postržjače, kvasenice, krapce, solen-
ke. Znani smo tudi po okusnem mesu 
iz tünke ter zaseki. Naše bučno olje ni 
samo za solato, ampak ga polijemo tudi 
čez lešnikov in vanilijev  sladoled. 
Da bo vse prej omenjeno še boljše tekni-
lo, ne bo šlo brez našega odličnega vina. 
Sladokusci lahko izbirajo med šiponom, 
ki je edina avtohtona sorta naših goric, 
laškim ali renskim rizlingom, chardon-
nayem, sauvignonom in belim pinotom, 
poleg tega pa paleto dopolnjujejo še sivi 
in modri pinot, traminec, rumeni muškat 
in muškat otonel, rizvanec, kerner in ra-
nina. Naše gorice spadajo med 5 % naj-
boljših vinskih leg na svetu..
Ko se zavrtijo klopotci
je znamenje, da bo kmalu dozorelo 
grozdje. Klopotec je lesena vetrnica, na-
sajena na visokem drogu in postavljena 
v vinograd z namenom, da s svojim ogla-
šanjem plaši in odganja ptice. Postavlja 
se 15. avgusta, snemamo ga z droga ko-
nec trgatve. Klopotec pa ne varuje zgolj 
vinogradov pred škodljivci, temveč mu 
marsikje pripisujejo še magično moč. Z 
njimi pa je povezan tudi najlepši čas v 
Prlekiji, čas jeseni, ko je na vrsti trgatev 
ali, kot ji pravimo Prleki, »brotva«.
Martinovanje
V vseh 3 občinah imamo bogato etno-
loško obarvano Martinovanje, kar je za 
nas največji praznik, ko mošt postane 
vino. Vabimo vas, da nas obiščete 6. in 
7. novembra, da spoznate naše običaje, 
ki jih že stoletja negujemo.
Pohodništvo
Prleške ravnice in gorice vabijo tudi 
na krajše in daljše sprehode med po-
lja z žiti, prepojena z makom, gozdovi 
in terasastimi goricami v gričevnatem 
predelu, ki ponujajo prelepe razglede 
bližnje in širše okolice.
V sedlu kolesa
Čarobna pokrajina, kjer se ravnica in bla-
go hribovje, ponujata kot idealno oko-
lje za šport, je prava oaza za človeka, ki 
skuša naravo doživeti tudi iz sedla kole-
sa. Imamo številne kolesarske poti, ki se 
vihtijo čez valove vinskih gričev, lezejo 
preko polj in travnikov, se vijejo ob Dra-
vi in potokih, sukljajo skozi dvorišča z 
gosmi, pripeljejo mimo sakralnih in kul-
turnih obeležij in zaustavijo ob odličnih 
gostilnah, kleteh in turističnih kmetijah.
TIC Ormož izposoja kolesa: imamo 3 
električna in 7 navadnih.
Ormoške lagune 
so naravni ornitološki rezervat, kjer so 
našteli preko 200 različnih vrst ptic. Tu 
je raj za ornitologe, ljubitelje narave in ti-
ske, ki iščejo mir. Družbo pticam delajo 
vodni bivoli, ki se prosto pasejo in so ne-
kaj posebnega.
Ribolov
Pravi raj za ribiče sta Savski ribnik in reka 
Drava.  Naši ribniki in reke so bogati s 
krapi, ščukami, ostriži, amuri, mrenami, 
somi in drugimi sladkovodnimi ribami. 
Informacije: TIC ORMOŽ,  
Grajski trg 3, 2270 Ormož,  
Tel.: 02 741 53 56, 
tic@jeruzalem-slovenija.si  
www.jeruzalem-slovenija.si
DOMA JE RES NAJLEPŠE.
Želimo si biti del tvojih zgodb, lepih spominov in novih načrtov.
petek  2. oktobra 2020
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020    COLOR CMYK stran 27
Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika
27
Grand hotel Donat Superior  
in Grand hotel Bellevue vas vabita!
24. 10.–1. 11. 2020
GH BELLEVUE 4*, MARIBORSKO POHORJE, 3 
noči, 230 , nočitev z zajtrkom, VEČERJE PODA-
RIMO, prost vstop v finske savne, prost vstop v 
fitnes, wi-fi.
Animacijski program za otroke in odrasle.
Živa glasba: Marko Mulec 29. 10., Mambo Kings 
30. 10., skupina Mali Greh 31. 10.
GH DONAT Superior 4*+, 3 noči, 245 , nočitev 
z zajtrkom, VEČERJE PODARIMO, sveže sadje na 
baru hotela, steklenica mineralne vode Donat Mg 
v sobi, prost vstop v notranji bazen, prost vstop v 
finske savne, fitnes, uporaba kopalnega plašča, 
brisače in hotelski copati, wifi, animacijski pro-
gram za odrasle. 
Živa glasba: skupina Mali Greh 29. 12., Marko 
Mulec 30. 10., Mambo Kings 31. 10.
29. 12.–3. 1. 2021
GH BELLEVUE 4*, MARIBORSKO POHORJE, 3 
noči, 299  dvoposteljna soba, 349  apartma, 
nočitev z zajtrkom, VEČERJE PODARIMO, prost 
vstop v finske savne, prost vstop v fitnes, wi-fi.
31. 12. silvestrovanje – Marko Mulec, 1. 1. 2021 
NOVOLETNI PLES – ALFI NIPIČ
GH DONAT Superior 4*+, 3 noči, 319  dvopo-
steljna soba, 399  predsedniški app, nočitev z 
zajtrkom, VEČERJE PODARIMO, sveže sadje na 
baru hotela, steklenica mineralne vode Donat Mg 
v sobi, prost vstop v notranji bazen, prost vstop 
v finske savn, fitnes, uporaba kopalnega plašča, 
brisače in hotelski copati, wifi, 31. 12. SILVE-
STERSKI POLJUB – ALFI NIPIČ, 1. 1. NOVOLE-
TNA ZABAVA – Marko Mulec
Cene veljajo za rezervacije do 31. 10. 2020.
hotel Bellevue odpira vrata spremembam in vas pri-
-
-
-
 
GRAND HOTEL BELLEVUE
Na slemenu 35 - 2208 Pohorje
t. 02 607 51 00    m. 031 691 554
recepcija@ghbellevue.si    www.ghbellevue.si
GRAND HOTEL DONAT Superior 
Zdraviliški trg 10 - 3250 Rogaška Slatina
t. 03 811 30 00    m. 051 696 269
info@ghdonat.com    www.ghdonat.com
Marko Mulec
1. 1. 2021 v Grand Hotelu Bellevue
• 
v Grand Hotelu Donat v Rogaški Slatini
 31. 12. 2020 v 
Grand Hotelu Donat
31. 12. 2020 v 
Grand Hotelu 
Bellevue
Marko Mulec
1. 1. 2021 v Grand Hotelu Donat
v Grand Hotelu Bellevue Mariborsko Pohorje
3
z zajtrkom
245od
29. 10. do 1. 11
. 2
02
0
3
z zajtrkom
225od 24. 10. do 29. 10.
20
20
3
z zajtrkom
230od
29. 10. do 1. 11
. 2
02
0
3
z zajtrkom
210od 24. 10. do 29. 10.
20
20
      Akcijske 
   cene  Akcijske cene
Ak
cijs
ka CENA!
3
z zajtr
kom
     319od 29. 12. 2020 do
3.
1.
20
21
399
Akcijska CENA!
3
z zajtrkom     399
od
29. 12. 2020 do 3. 1. 2
02
1
499
Akcijska CENA
!
3
z zajtrkom     299 EUR
od
29. 12. 2020 do 3. 1. 20
21
389 EUR
A
kc
ijsk
a CENA!
3
z zajt
rkom
     349
EUR
od 29. 12. 2020 d
o 3
. 1
. 2
02
1
449
EUR
Cene veljajo za eno osebo za rezervacije do 31.10.2020
HOTELSKI PREDSEDNIŠKI APARTMA 
HOTELSKI
 APARTMA
 
30. 10. 2020 v Grand Hotelu Bellevue
31. 10. 2020 v Grand Hotelu Donat
petek  2. oktobra 2020
Uradna spletna stran gostilne 
Amadeus: 
Uradna Facebook stran: 
Uradna Instagram stran:
Telefonska številka:
(02) 771 70 51
GOSTILNA AMADEUS APARTMA MALA HIŠKA
lokalne jedi, , sezonske okuse, 
dnevna in nedeljska kosila
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 28
Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika
28
Preprosto.
ali
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•
30€
*Akcijski popust velja za rezervacijo minimalno 
4 dni do 25.09.2021
petek  2. oktobra 2020
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020    COLOR CMYK stran 29
Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika
29
Svetovni dan turizma
Prva naloga bo zagotoviti, da bodo turistična 
podjetja krizo sploh preživela, nato pa, da bodo 
vračanje turistov dočakala v karseda dobri kon-
diciji. (Foto Niko Časar)
Svetovni dan turizma so zaposleni v turi-
stični panogi tokrat praznovali z različnimi 
občutki. »Razmere, v katerih se je letos znašel 
turizem, deležnikom ne smejo vzeti poguma. 
Prihodnost bo na strani tistih, ki so se zapisali 
zdravemu, trajnostnemu in vsestransko odgo-
vornemu načinu delovanja in poslovanja,« je 
dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. 
Vlada je v petem protikoronskem svežnju 
predlagala podaljšanje ukrepa čakanja na delo 
za turistično panogo in ponovno uvedbo te-
meljnega dohodka za samozaposlene. Deležniki 
v slovenskem turizmu pa so staknili glave pri 
pripravi akcijskega načrta okrevanja po koro-
navirusni krizi, katerega osnutek naj bi bil pri-
pravljen oktobra, sprejeli pa bi ga do konca leta. 
Svetovna turistična organizacija je sicer letošnji 
svetovni dan turizma posvetila temi podeželja 
oz. vlogi turizma v ruralnih okoljih. Počivalšek je 
prepričan, da je ta tema Sloveniji pisana na kožo, 
saj prav slovensko podeželje ponuja številna pri-
vlačna kulinarična, aktivna in pristna doživetja.
Turizem v Pomurju
Ukrepi, kot so turistični boni in nacionalna 
motivacijska kampanja Zdaj je čas - Moja Slove-
nija, so letos vsekakor spodbudili domače pov-
praševanje. Do petka, 24. septembra, je bilo po 
celotni Sloveniji unovčenih nekaj manj kot 800 
tisoč turističnih bonov v skupni vrednosti 107 
milijonov evrov.
Skupno število upravičencev do bona je sicer 
dobra dva milijona, če bi jih unovčili vsi, bi drža-
va zanje namenila 356 milijonov evrov.
Pomurske zmogljivosti so bile to poletje do-
bro zasedene, prav tako jim dobro kaže jeseni. 
To potrjujejo tudi statistični podatki, ki zaje-
majo obdobje od 19. junija do 24. septembra. 
Marina Vrbnjak
Okrevanje bo dolgotrajno
Vlada v petem protikoronskem svežnju predlagala podaljšanje ukrepa čakanja na delo za turistično panogo in ponovno 
uvedbo temeljnega dohodka za samozaposlene
Unovčeni turistični boni
v Pomurju
(število bonov, vrednost v evrih)
Apače: 61 (6.039,00)
Beltinci: 69 (8.448,50)
Cankova: 290 (33.450,21)
Črenšovci: 39 (5.935,00)
Dobrovnik: 124 (14.787,00)
Gornja Radgona: 246 (29.909,41)
Gornji Petrovci: 355 (47.547,15)
Grad: 281 (30.512,00)
Hodoš: 12 (689,2)
Kobilje: 0
Križevci: 986 (118.435,7)
Kuzma: 14 (2.028,00)
Lendava: 5995 (849.723,59)
Ljutomer: 6588 (935.248,19)
Moravske Toplice: 39.384 (5.737.729,35)
Murska Sobota: 2427 (284.239,53)
Odranci: 24 (1.834,00)
Puconci: 850 (104.288,11)
Radenci: 7953 (1.240.782,89)
Razkrižje: 259 (31.870,34)
Rogašovci: 288 (30.689,30)
Sveti Jurij ob Ščavnici: 758 (103.475,40)
Šalovci: 458 (60.374,50)
Tišina: 0
Turnišče: 0
Velika Polana: 0
Veržej: 7043 (925.381,50)
Zakaj to jesen obiskati Mursko Soboto?
Regijski TIC Expano
Bakovska ulica 41
9000 Murska Sobota
T: +386 (0)8 201 53 68
M: tic.expano@zkts-ms.si
www.expano.si www.visitmurskasobota.si
Murska Sobota TOP 10
petek  2. oktobra 2020
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 30
Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika
30
Turizem, katerega storitve 
tržijo po visoki ceni, ustvarja 
dodano vrednost, seveda ob 
pogoju, da je zanje nekdo pri-
pravljen plačati. Pri tem je tre-
ba združiti sodobne pristope 
k nastanitvam in dostopu do 
tehnologije z občutkom, da je 
gost sredi narave, je na strokov-
nem posvetu o krožnem go-
spodarstvu in trajnostnem tu-
rizmu dejal direktor Pomurske 
gospodarske zbornice Robert 
Grah. Dragica Marinič iz Štajer-
ske gospodarske zbornice, ki je 
pripravila posvet, pojasnjuje, da 
je življenje včasih potekalo po 
tako imenovanem linearnem 
modelu. Potem ko so proizvedli 
neki izdelek, so embalažo zavr-
gli takoj ob začetku uporabe, 
kasneje pa večkrat tudi sam iz-
delek. Sčasoma je zaradi različ-
nih posledic prevladalo spozna-
nje, da tak način delovanja za 
človeštvo ni dober. »Zato smo 
začeli ravnati tako, da skušamo 
recimo tudi odpadno vodo in 
druge odpadke ponovno upo-
rabiti.« Kot pravi, je treba danes 
v skladu s svetovnimi trendi 
ustvarjati gospodarstvo tako, 
da čim manj obremenjujemo 
okolje. Pri razvoju takih projek-
tov pomaga tudi država. Marko 
Hren iz vladne službe za razvoj 
in evropsko kohezijsko politiko 
pravi, da v tem pogledu v Slo-
Krožno gospodarstvo
Ustvarjanje z mislijo na prihodnost
Trajnostni turizem na Goričkem kot način za privabljanje bolj petičnih gostov
veniji prepoznavajo panoge, ki 
so lahko konkurenčne na sve-
tovnih trgih, kar je bistvo tako 
imenovane pametne specializa-
cije. Med drugim poudarja, da je 
na področju »trdih« projektov, 
med katere spada tudi ureja-
nje komunalne infrastrukture, 
ključna dobra pripravljenost 
tovrstnih projektov, za katere 
želijo izvajalci dobiti evropska 
oziroma državna sredstva. Pri-
mer dobre prakse na področju 
turizma je projekt nastanitvenih 
objektov Goričke iže v Križevcih, 
kjer so tudi gostili posvet. Po be-
sedah Nataše Pal Gerič, direkto-
rice podjetja Evitel, ki upravlja 
Goričke iže, se ji je poslovna 
ideja porodila pred približno 
štirimi leti, prepričala pa jo je 
lokacija. Pri gradnji in obnovi 
hiš so med drugim uporabili 
opeko, ki je bila nekoč že upo-
rabljena. V ponudbo so vključili 
tudi lokalne ponudnike hrane 
in pijače, katerih izdelke lahko 
gostje kupijo pri njih.
V Pomurju številni 
primeri dobre prakse 
Kot je povedal Grah, je bilo v 
Pomurju uresničenih že veliko 
dobrih projektov na področju 
krožnega gospodarstva. Eden 
takih je tudi renkovsko podjetje 
Paradajz, v katerem prideluje-
jo paradižnik pod priljubljeno 
blagovno znamko Lušt. »Paradi-
žnik res pridelujemo množično, 
ampak smo usmerjeni v to, da 
je najboljši. Okus je tisto, kar 
prodajamo,« pravi izvršni di-
rektor podjetja Andrej Smodič. 
Kot enega od vidikov trajno-
stnega gospodarjenja omenja 
ogrevanje rastlinjakov, v katerih 
pridelujejo paradižnik, z geoter-
malno energijo. Dodaja, da za 
zdaj resda še nimajo reinjekcij-
ske vrtine, s katero bi izčrpano 
vodo vračali v podzemlje. Kot 
pojasnjuje, predvsem zato, ker 
je to tehnološko težko izvedlji-
vo. Izčrpano vodo ohladijo in jo 
čisto izlivajo v Ledavo. Pri pride-
lavi prav tako ne uporabljajo ke-
mikalij za zatiranje škodljivcev, 
temveč se teh znebijo s pomo-
čjo drugih živali, ki so v rastlinja-
ku. »Vsako živo bitje je del pre-
hranjevalne verige in hrana za 
nekoga. Tako je tudi v rastlinja-
kih vzpostavljen ekosistem med 
škodljivci in živalmi, ki jih sami 
vnašamo. Primarni dokaz za to, 
da ne uporabljamo kemikalij, 
so čmrlji v naših rastlinjakih, 
ki so tam prvenstveno zaradi 
opraševanja.« V podjetju so se 
lotili še zanimivega projekta v 
smeri krožnega gospodarstva. 
Kot pojasnjuje Smodič, na leto 
pridelajo od 4500 do 5000 ton 
paradižnika, ki uspeva na 350 
tisoč rastlinah. »Te so bile doslej 
za nas po odmrtju zgolj odpad, 
za katerega smo morali plače-
vati, da ga lahko deponiramo.« 
Vendar so se odločili izkoristiti 
dejstvo, da je v teh rastlinah 
tudi celuloza, ki jo uporabljajo 
v številnih industrijah. Tako so iz 
nje izdelali vrečko iz naravnega 
materiala, ki aktivno sprejema 
in oddaja vlago, zlepljena pa 
je samo s pomočjo škrobne-
ga lepila. A Smodič opozarja, 
da je za tak projekt treba najti 
ustrezen poslovni model, saj 
se lahko zgodi, da sicer do-
bra ideja ugasne že v procesu 
ustvarjanja, če ne temelji na 
ustrezni komercialni strategiji. 
Zanimiv je tudi primer Skupi-
ne Panvita, enega največjih 
pridelovalcev in proizvajalcev 
hrane v Sloveniji. Znotraj sku-
pine namreč deluje tudi družba 
Panvita Ekoteh, ki jo vodi Matjaž 
Durič. V njej se ukvarjajo s pro-
izvodnjo energije in predelavo 
odpadkov v bioplinarnah. Kot 
pojasnjuje Durič, v Panviti ves 
odpad, ki ga proizvedejo, upo-
rabijo za proizvodnjo energije. 
Na letni ravni predelajo več kot 
40 tisoč ton odpadnega mate-
riala in proizvedejo več kot 26 
tisoč megavatnih ur električne 
energije, kar zadostuje za po-
trebe celotne skupine. Energijo 
pa oddajajo tudi za ogrevanje 
Splošne bolnišnice Murska So-
bota. V družbi proizvajajo tudi 
organsko gnojilo, ki nadomesti 
mineralna gnojila.
Timotej Milanov
Pri gradnji in obnovi Goričkih 
iž so uporabili tudi nekoč že 
uporabljen material. (Foto: 
Timotej Milanov)
Lendava je z okoliškimi vinogradi in s prepišno 
geografsko lego stičišče različnih kultur in 
kulinaričnih užitkov, pri čemer ima pomembno 
vlogo tudi vino. Vinarium stoji v osrčju vinogradov 
in simbolizira tržnico vin, forum vinarium iz časa 
rimskega imperija. Tako je razgledni stolp sredi 
slikovitih Lendavskih goric dobil ime. V kratkem je 
poleg turistične atrakcije postal metafora prelepih 
razgledov - je zgodba o lendavskem uspehu, ki 
temelji na pogumni povezavi tradicije s sodobnostjo. 
 
S svojo višino 53,5 metra vabi na čudovit razgled 
na griče in ravnice štirih držav. Ko se naužijete 
prekrasnega razgleda, vas v hiškah ob stolpu 
pričakujejo dišeči užitki: gibanica, langaš, votli 
kolač, domače mesnine ter žlahtna kapljica. Stolp 
je tudi prizorišče kulturnih, kulinaričnih in zabavnih 
dogodkov ter vsebin, ki popestrijo obisk najvišjega 
razglednega stolpa v Sloveniji. Sprehodite se 
lahko tudi do kamnitega obeležja na najvišji točki 
Lendavskih goric - Piramide, zagotovo pa je vredna 
ogleda cerkvica Sv. Trojice, saj hrani edinstveno 
naravno mumificirano telo kapetana Mihaela Hadika, 
ki se je bojeval proti turškim vojakom. Legenda o 
ljubezni med graščakovo hčerjo Piroško in poveljnikom 
Mihaelom namreč še danes buri duhove … 
 
V okoliških vinogradih ste lahko tudi priča posebnemu 
doživetju Hotela Vinarium, razpršenega hotela, ki pod 
svojim okriljem združuje vinske kleti, v katerih je moč 
prenočiti in počitnikovati. Gre namreč za inovativno 
obliko organiziranosti, pri kateri se poveže več 
različnih lastnikov oziroma upravljavcev nepremičnin 
na različnih lokacijah z namenom njihovega oddajanja. 
Gostje v miru in tišini bivajo v eni izmed zidanic na 
izjemnih lokacijah z lepimi razgledi, hkrati pa v okolici 
uživajo v razvajanju, rekreaciji, odlični kulinariki in 
pestrem kulturnem dogajanju.  
Zavod za turizem  
in razvoj Lendava 
Turisztikai és Fejlesztési  
Közintézet Lendva
Čentiba, Lendavska cesta 19
9220 Lendava
Tel.: +386 1 200 94 22
info@ztr.si | www.ztr.si
F
o
to
: M
ed
ia
sp
ee
d
F
o
to
: a
rh
iv
 Z
T
R
F
o
to
: F
un
ki
t 
M
ar
ke
ti
ng
F
o
to
: F
un
ki
t 
M
ar
ke
ti
ng
petek  2. oktobra 2020
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 31
petek  2. oktobra 2020   31Oglasi in objave
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi,
povsod te slišimo mi vsi,
med nami si.
SPOMIN
4. oktobra mineva leto, odkar nas je zapustila naša draga
Neža Bezjak
IZ MARKOVCEV 61
Hvala vsem za prižgano svečko in lepo misel v njen spomin.
Tvoji najdražji
Srce tvoje več ne bije,
bolečine več ne trpiš,
nas pa srce boli,
ker te več med nami ni.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu zapustil naš dragi oče 
in dedek
Zdenko Kramberger
IZ VODOVE ULICE 19
NA PTUJU
Od njega se bomo poslovili v soboto, 3. oktobra 2020, ob 12. uri na 
novem rogozniškem pokopališču.
Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10.30.
Žalujoči: vsi tvoji
Kdor v spominu živi,
nikoli ne umre.
V SPOMIN
1. 10. je minilo šest let žalosti, odkar si nas 
zapustila, draga mama, tašča, babica in pra-
babica
Elizabeta Meško
S PLACARJA
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njenem grobu in prižgete 
svečko.
Žalujoči: tvoji najdražji
Je čas, ki da, je čas, ki vzame.
Pravijo, da je čas, ki celi rane.
In je čas, ki nikdar ne mine, 
ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
30. septembra je minilo 10 let, odkar nas je 
zapustila draga žena, mama in hčerka
Simona Zavec
IZ SAKUŠAKA 82
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo-
ra – volne. V prednaročilu popusti. 
Barvanje fasad, zaključni ometi, 
pomoč pri subvencijah, vsa not-
ranja slikopleskarska dela. Jože 
Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 
041 226 204.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste 
hlodovine, tudi embalažno – topol, 
lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. 
Nudi žagan les, letve, morale, dr-
va za kurjavo, izdelavo in prodajo 
peletov plus in sekancev. Tel. 041 
403 713.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, 
ugodne cene. Janez Belec, s. p., 
Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; 
janez.belec@gmail.com.
NUDIMO vam lažja stanovanjska 
popravila in obnovo, kličite po 15. 
uri na telefon 031 551 838, Matic. 
BMŽ, d. o. o., Potrčeva c. 59, Ptuj.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje – 
deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, 
dimniki, litoželezni kamini, gorilni-
ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., 
Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 
99 26, www.ramainox.si.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva 
vseh dimenzij in bukovo hlodovino 
ter zelo kakovostne smrekove pelete, 
brezplačna dostava, ugodna cena. Dani-
lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 
667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 
33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www.
lesgrad.si.
www.re-max.si/Poetovio
PRODAMO - večjo eno ali dvodružinsko hišo 
na Ptuju-Vičava, 201,20 m2, leto izgradnje 
1976, stavbno zemljišče 863 m2.  
Cena: 150.000 EUR, 
tel.: 041 933 151,  
02 620 88 16.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. 
Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno-
sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo 
vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-
že 1, Ptujska Gora. 
PRODAM odojke po ceni 3 €/kg, pitan-
ce 1,9 €/kg, odstavljene plemenske svi-
nje 1,2 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 
670 766, Ptuj.
PRODAM enoosno traktorsko Tehnostro-
jevo kiper prikolico, obnovljeno. Tel. 031 
503 142.
PRODAM prašiča okrog 200 kg, izključno 
domače reje. Tel. 02 753 32 61.
PRODAMO krompir za ozimnico mara-
bel, zajce, očiščene ali žive, ter 7-metrski 
transporter za zrnje. Tel. 051 335 017.
PRODAM Akme motor, generalno obnov-
ljen, za kosilnice Muta in Buherce, cena 
po dogovoru. Telefon 051 376 732.
PRODAM odojke. Tel. 041 490 468.
PRODAM grozdje na brajdah in krompir. 
Tel. 051 617 489.
PRODAM svinjo, težko 300 kg, in prašiča, 
200 kg, domače reje. Tel. 051 42 32 60.
NEPREMIČNINEIZPOSOJA in prodaja medicinskih 
pripomočkov na naročilnico ZZZS 
(postelje, vozički, toaletni stol ...). 
NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, 
tel. 02 782 01 06.
www.novareha.si
KMETIJSTVO
RAZNO
VOZIČEK Moon, dva v enem, siv, za 
70,00 €, avtosedež, rdeč, Chicco, za 
70,00 €, superfi t škornje št. 21, 25, 28, 
31 za punčko, kos 35,00 €, prodam. Tel. 
041 572 653.
EKIPINEGA STOLETJA
Revija Naš dom že na 
prodajnih mestih in na Trafika24.si
 KULTURA BIVANJA
100
strani za samo 
3,80 EUR
SVETUJEMO 
KAKO USTVARITI PRAVO MANSARDNO KRALJEVSTVO 
SANJSKE POČITNIŠKE IDILE
SODOBNE ATRAKCIJE V BRDIH, SMUČARIJA ZA KRALJE 
TRENDNI BAROMETER
OBARVAJTE SVOJE DOMOVANJE
DIZAJNERSKI RADIATORJI
LEPOTCI S KARAKERJEM 
PRIPOVEDI OBRTI IN OBLIKOVANJA
DOMAČI MOJSTRI ROKODELSTVA
NOVA IKONA BIVANJA V PRESTOLNICI
HIBRID MED STANOVANJEM IN HOTELOM
Štajerski TEDNIK petek, 2. 10. 2020     COLOR CMYK stran 32
petek  2. oktobra 2020Križem kražem32
Meni se je posve
tilo šele, ko so de
setič podražili ele
ktriko.
* * *
Posodobljen nap
is nad šankom n
aše gostilne: PRI
 NAS NE 
TOČIMO NA K
REDO IN NE DE
LAMO REBALA
NSOV!!!
* * *
Ne ob poledeneli
, v jarku se najp
rej znajdeš ob vi
nski cesti.
* * *
Hvalabogu je mo
ja žena popolnom
a uravnozatežen
a.
* * *
Ko ima hudič m
lade hčere, bi se 
še največji svetn
iki igrali z njimi.
* * *
Prisežem, da se 
preseravam sam
o, ko imam drisk
o.
AFORIZMI BY
 FREDI
Slovenija  Najboljši mladinski startup
Pametna kresnička
Najboljši mladinski startup letošnjega leta je po izboru pospeševalnika mladinskega pod-
jetništva Ustvarjalnik pametna kresnička Flare, ki beleži lokacijo otroka na poti v šolo.
Gre za navzven običajno kresnič-
ko, ki v sebi skriva oddajnik GPS, 
povezan z mobilno aplikacijo. 
Starši lahko prek oddajnika sproti 
spremljajo gibanje otroka, in če ta 
zapusti vnaprej določeno »varno« 
območje, prejmejo opozorilo.
Za projektom stoji 19-letni inže-
nir Andrei Morozov, ki v svojem 
visokotehnološkem podjetju zapo-
sluje še tri najstnike. Tehnologijo, 
ki napravo poganja, je Morozov 
razvil sam. Prvo prototipno serijo 
so s prijatelji izdelali v lastni delav-
nici, in ker so jo razprodali v štirih 
dneh, so se povezali z znanim slo-
venskim tehnološkim podjetjem 
Dewesoft, ki jim je vzpostavilo 
proizvodno linijo in zagotovilo za-
gonska sredstva. 
Ekipa je že prvi mesec dosegla 
za več kot 20.000 evrov prometa, 
naročil pa imajo dovolj za najmanj 
leto dni.
S podjetjem AMZS, ki je v pro-
jekt vstopilo kot mentor in prvi 
kupec, so podpisali terminsko 
pogodbo za trženje produkta na 
spletu in v njegovi prodajni mreži, 
ki bo vključevala tudi marketinško 
kampanjo v letošnji božični sezoni.
Foto: AMZS
Ptuj  16 let KD ljudskih pevk Jezero
Praznik ljudske pesmi
Ljudska pesem in glasba sta tako močni, da jima tudi koronavirus ne more do živega. 
V Domu krajanov Budina-Brstje so 19. septembra Ljudske pevke Jezero nazdravile svoji 
16-letnici delovanja. Pri tem so se jim na odru pridružili Ljudski godci iz Kicarja, ki jih 
vodi Milan Čuš, in Fantje Pustroužeki iz Oplotnice, ki jih vodi Miha Fridrih. Za dodatno 
dozo veselja in smeha pa sta poskrbeli Liza in Cila s skečem, članici TD Podlehnik.
Ljudska pesem in tradicija sta 
imeli v življenju in delu slovenskega 
človeka vedno posebno mesto že 
od nekdaj. Četudi število skupin, ki 
jo ohranjajo, nekoliko upada, je še 
vedno zelo živa, še vedno se najde 
kakšna, ki še ni bila odpeta in jo v 
skupinah posvojijo. Tudi zato se po 
najboljših močeh trudijo, da bi svo-
je vrste pomladili, da bi za ljudsko 
pesem ogreli tudi mlade pevske 
talente, ki jih je na našem območju 
izjemno veliko. Vodja ljudskih pevk 
Jezero Ana Šori je prepričana, da 
ljudska pesem vedno ogreje srce in 
dušo človeka ne glede na vsebino. 
Tako je bilo tudi na 16. rojstnem 
dnevu skupine. Milica Čuš, Rozika 
Bolcar, Ana Šori, Marjana Mohor-
ko in Milica Cimerman so s svojim 
nastopom ponovno prepričale, kot 
je občinstvo prepričano, da bodo 
še velikokrat povabile na svoje 
koncerte. Odkar nastopajo, so na 
oder stopile že blizu 400-krat, na 
repertoarju imajo okrog 100 pesmi. 
V tem času so ljubitelje ljudske pe-
smi razveselile že s tremi zgoščen-
kami. Tretjo z naslovno pesmijo 
Dekleta v naši vasi so izdale lani, ko 
so praznovale 15. jubilej. Letošnji 
koncert se bo še posebej vtisnil v 
spomin Marjani Mohorko, ki je pre-
jela srebrno Maroltovo priznanje 
za več kot 10 let prepevanja ljudske 
pesmi. V imenu OI JSKD Ptuj ji jo je 
izročila vodja Iva Brajovič. V imenu 
MO Ptuj pa je pevke pozdravil po-
džupan Marjan Kolarič. 
Ljudske pevke Jezero so se tudi 
letos posebej zahvalile Marjanu 
Nahbergerju za vodenje koncerta, 
ki je na nek način njihov šesti član. 
Skupaj z njimi je že 15 let, samo 
prvega koncerta ni vodil. Tudi po 
zaključenem koncertu sta ljudska 
pesem in glasba še odmevali. Pev-
ke Jezero so se ponovno izkazale 
tudi s sladkimi dobrotami. Tako 
dobro kot petje jim gre dobro od 
rok tudi peka. Želijo si, da bi 17. 
praznik lahko ponovno praznovale 
kot nekoč, s še več pevskimi in glas-
benimi prijatelji ter obiskovalci. Do 
takrat pa bodo pridno vadile, da bi 
ohranile lepo slovensko ljudsko pe-
sem, in se glede na možnosti tudi 
predstavile na katerem od stalnih 
odrov na Ptuju in širše, kjer so bolj 
ali manj zveste gostje ter še večkrat 
uspešno nastopile tudi na prireditvi 
Pozdrav sosedu. Letos jim je koro-
navirus odpihnil več nastopov, tudi 
na Hrvaškem. Hvaležne so vsem, ki 
jih pri njihovem poustvarjanju pod-
pirajo. Vse njihove koncerte zvesto 
spremlja tudi Marjan Šenica s foto-
aparatom. Tudi letos se tradiciji ni 
izneveril, pevke pa je presenetil z 
lepimi fotografi jami, s katerimi bo 
vsaka posebej obogatila svojo do-
sedanjo zbirko fotografi j in spomi-
nov z nastopov.
Foto: Črtomir Goznik
V prvih osmih mesecih letos je bilo v Sloveniji evidentiranih več kot 
sedem milijonov turističnih prenočitev. Vseh turističnih prihodov pa je 
bilo 2.377.774 oz. 47,5 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2019. 
Turističnih prenočitev je bilo v tem obdobju za 40 odstotkov manj. Letoš-
nji svetovni dan turizma je bil posvečen turizmu in podeželju. Aktivnosti 
so potekale pod naslovom Turizem in podeželje. Kot je v svoji poslanici 
poudaril minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, je turizem zelo 
prepleten z razvojem podeželja, saj je ena izmed gonilnih dejavnosti 
ohranjanja njegove naravne in kulturne dediščine. V obdobju, ko se izo-
gibamo množičnim obiskom turističnih znamenitosti in svetovno znanih 
ikon turizma, je v ospredju odkrivanje privlačnosti podeželja. Na podeže-
lju je mogoče okusiti lokalno pridelano hrano in se seznaniti s tradicijo.
Slovenija je nosilka prestižnega naziva Evropska gastronomska regija 
2021, pri čemer tesno sodelujeta kmetijski in turistični sektor. V okviru tega 
projekta bo izvedenih precej aktivnosti, ki poudarjajo pomen podeželja za 
turizem in pomen turizma za razvoj podeželja. Letošnja tema svetovnega 
dneva turizma je Sloveniji tudi zato pisana na kožo. Minister poudarja, da 
nam razmere, v katerih smo trenutno, ne smejo vzeti poguma. Pogumno 
se moramo soočiti z izzivi prihodnosti. Ta bo namreč odločno na strani tis-
tih, ki so se zapisali zdravemu, trajnostnemu in vsestransko odgovornemu 
načinu delovanja in poslovanja. Slovenski turizem to zagotovo je.
V izbor za najbolj kreativno rešitev v okviru kampanje ''Zdaj je čas. Moja 
Slovenija.'' je prišlo več kot 70 prijav. Strokovna komisija je ocenila tudi 
prispela video vabila ambasadorjev in obrazov slovenskega turizma, sku-
paj več kot 200 kreativnih rešitev in 160 vabil. Za najboljše video vabilo 
ambasadorja turizma je bilo izbrano povabilo Gojmirja Lešnjaka Gojca, ki 
je na hudomušen način povabil na Kras. 
Ne glede na vse se v letu covida-19 dogajajo tudi izjemno lepe stvari. 
Slovenijo je svetovno znana revija za potovanja, namenjena vrhunskim 
doživetjem najzahtevnejših popotnikov Conde' Nast Traveller, postavila 
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj se v arhivskih gradivih prvič omenja predmestje Kaniža?
…..............................................................................................
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov: ….................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Največja japonska turistična agencija JTB je za naslovnico koledarja za 
leto 2021 izbrala Jeruzalem oz. Jeruzalemske gorice. Gre za koledar z nas-
lovom Prelepi kraji, ki jih v življenju moraš obiskati. To je novo priznanje 
za slovenski turizem.
Nagradno turistično vprašanje
Tomaž Plavec  s svojimi starejšimi kiparskimi deli oz. ciklom Ljudje morja, 
v Salonu umetnosti so na ogled akvareli in risbe, nove pridobitve ptujske-
ga muzeja, na ptujskem gradu je na ogled največja arheološka razstava 
Osrčje Petovione, v Miheličevi galeriji Koptske tkanine iz zbirke Narodne-
ga muzeja Slovenije. Več o teh tkaninah pa bodo danes na predavanju v 
slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki se bo začelo ob 11. uri, povedali 
njeni soavtorji. Koptske tkanine so eden najznamenitejših segmentov 
koptske umetnosti.
Na najbolj cenjenem in najvplivnejšem ocenjevanju vin na svetu – De-
canterju – so Slovenci letos še posebej blesteli. Za svoja vrhunska vina so 
prejeli kar 186 medalj, med njimi je bilo kar pet platinastih.
Na vprašanje o tem, kdaj je Marija Terezija na Ptuju ustanovila invalid-
sko vojaško upravo, da je bilo to leta 1751, bo nagrado prejel Stanislav 
Erlač. Invalidni vojaki so se takrat naselili v dveh kasarnah, Mali in Veliki. 
Danes sprašujemo, kdaj se v arhivskih gradivih prvič omenja predmestje 
Kaniža. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah 
Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojniko-
va 3, do 9. oktobra.
na najvišje mesto seznama najboljših počitniških destinacij za leto 2021. 
To je zagotovo še ena potrditev unikatnosti in kakovosti slovenskega tu-
rizma. Največja japonska turistična agencija JTB pa je fotografi jo Jeruza-
lemskih goric objavila na naslovnici koledarja z naslovom Prelepi kraji, ki 
jih v življenju moraš obiskati.
Po uspešno končani festivalski zgodbi si lahko turisti na Ptuju ogledajo 
več odličnih razstav: v dominikanskem samostanu razstavlja svoje skulp-
ture pod naslovom Kovanec v fontani akademski slikar Tomaž Plavec, v 
Galeriji mesta Ptuj se predstavlja Anka Krašna, v novi mali Galeriji mesta 
Slovenija med najboljšimi turističnimi destinacijami