Litipjajo ) in 15. TtacegR mesec». Cena jim ^ «a celo leto Oinamla «e plaSnjejo od dvostopne petit-vrste za enkrat 16,
naprej 2 K, aa pol lett i K. — D« liie eprejenia urednik,	dTakrot 24 in 2a trikrat 30 vinarjev,
narofnino in or.iiadila tiřkariia J. Krajtc nnal. v NoTem mectn.
Gospodarske stvari
PoBncmalnik za mleko «a male posestnike.
Kdor se mora za svoj kruh trdo potiti, kakor mi doleDjaki kmetje, ta bo vesel, ako si more doliíti prijatelja, ki mu polajŠiije delo in mu pomaga do boljšega zaslužka. Na takega prijatelja opozarjamo v tem članku. Imenuje se dober poanemalnik za mleko aH s tujo besedo mlečna centriÍLga ali mlečni separator.
Mlečni poHiienialnik je stroj, ki posnema pomolzeno toUto mleko in fticer natančno in liitro, tako da ima neverjetno prednost pred nerodnim starim posnemanjem po latvicab.
Zato Bvettijcmo posestnikom v krajih, kjer ni skiipnib zadružnih mlekaren (in koliko jih je pač po Dolenjskem?) ali kjer ne morejo oddati svežega mleka za dober denar, vsem onim posestnikom, ki imajo po tri krave in več, toplo priporočamo, da si napravijo tak posnemalnik.
Govorim iz lastne skusnje in trdim da bo», ako si omisliš ta stroj, v 10 mesecih blagroval iJro, v kateri si ga dobil v liiso. Posluàaj le
in pomisli, koliko koristi imaš od posnemalnika :
1.	Dobiš lahko s strojem popolnoma sladko posneto mleko, kar pri starem ravnanji ni mogoče; to posneto sladko mleko ti veliko zaleže v domači hiši, ljudje ga radi kupujejo, posebno manj premožni, dobro je za izdelovanje sira, posebno če se mu pridene polovica svežega mleka, 8 Čimer se pridobi vže precej tečen poltolsti sir, kakoršni izdelujejo na Grmu. S posnetim mlekom se dajo izvrstno pitati teleta in prasei. Ako pridenes mleku zdrobljenega šrotanega ovsa, zaleže to prašiču ravuo toliko, kakor če bi mu bil dal popolnoma svežega neposnetega mleka.
2.	Stroj očisti mleko skorr- vse nesnage, ki se nabira pri posnemalniku tvrdke Alfa-Separator na Dunaju mej krožniki stroja, katerih je 18. Človek, ki ravna kar se da vestno in snažuo a svojo živino, posebno pri molži, se ne more prečuditi, odkod je prišlo v mleko toliko grdobije. Kaj mora biti se-le v mleku pri onih bišah, ki so, kar zadeva zlasti goveji hlev, vzor nečednosti in nesnage. S tem očiščenjem pridobi mleko veliko na svoji vrednosti kot človeška brana.
Veriiili duš dan t gozdii.
Po neniSketn priredil H. P .... f-
Ne ljubim velikih vencev, kateri so spleteni iz ârngoceiiih' cvetic, in )od katerih teio se poté bogato olilečftni služabniki. Bahat» namreč visé skozi okna kočij bogatinov, v katerih sedi gospôda, ki ae voii k svojim v mavričnem svitu tisočerih lučlj razsvitljenim grobnicam.
Ganejo me pač uboini venci, na kojih vidiS roso 8ohá, pndlih nanje iz velih lic. Giinejo me tudi tftnke Infiice, katere nbožno oblečen otrok zaaaja r nizko gomilo, na ktiji sti)ji znamenje izveličanja — priprost lesen križ.
A Še veliko bnlj ganljiv, da nad vse v srce segajoč je paS osamljen, od vseg« sveta zapneíen grob. Miigoče da na njem, našemu očesu nevidno, rastů spo-miïiake cvetke, mogoče tudi gon na nJem nevidni plamen ljubezni, kateri pnbaja iz ljubečih src, bivajočih na tujpm. Mogoče tudi, da nima tak grob nikogar več na svetu, in ga ni bitja, ktero bi grobu odvzelo
in odvzeti hotelo žalostno jiodobo ter ga rešilo pozub-IjenostiV Tužnost ti kaže tak grob mej svojimi <ikra-šenimi in rnzsvitljenimi sosedi v pi'av obilni meri. Tu, dragi mi, bi najraje pokleknil ter niolil mesto oddaljenih ljubih, ali mest) tistih, kateri so že dnV!io dragemu ranjcemu sledili in vsied tega neh tli ga ljubiti ter se ga spominjati.
Vkljub vsemu temu vendar še odseva na tak grob leskeči svit sosednib gomil, znabiti ga tudi nehote krasi cvetka tujega venca, mogoče se ga s])0-minja kak prijatelj v tujini in aemtertje tudi obstoji sočuten pogled mimogredočih na n em. lies žnlosten je pogled na take grobove. In vendar se dolié veliko žalostnější grobi na svetu — to so grobi brez imen, grobi zgubljenih, nezimnih . . .
Pred leti zadele so tam gor na Češkem pruske svinčenke tri mUde korenjake - vojake. Padli so v gozdu. Položili BO njih krvava trupla v hitro izkopano jamo, in usmiljena roka postavila jim je prifjrost brezov krii. V teku vse uničujočega časa strohnel je križ in ni ga bilo, kateri bi ga bil z ipet postavil. Nihče ne pride tu sem molit, še manj pa prinese kedo kak venec; le mah in stelja usmiljeno krasita zapuščeno gomilo neznanih žrtev krute vojake.
3.	Posneto mleko rabiš laLko takoj po posnemanju, torej zelo kmalu po molži in ai tako varen pred vsemi škodljivimi vremenskimi vplivi.
4.	Posnemalnik mleko tako čisto posname, da se dobi 15 do 20% veè surovega masla nego pri navadnem ravnanjii doslej.
5.	Dobiš trpežno, zelo okusno in zelo dobro plačano surovo maslo, kakorsnega ne napravi z lepa kaka gospodinja. To se vidi lahko v mestu na trgu. Prodajalka, kateri dajem vže nekaj let za dober denar (^'20 K do 2'40 K) svoje surovo maslo, ne more opisati razločka med tem centrifugiranim, t. j. s strojem dobljenim surovim maslom in mej onim, ki ga prineso navadne kmetice ne trg. Će je pa kdo daleč od mesta, pa ima vsaj poštno zvezo bolj pri roki, ta bo tudi lahko prodal za lep denar svoje surovo maalo. Saj se zadnji čas po njem zelo poprašuje. Tudi imamo v Ljubljani „Gospodarsko zvezo" (Gradišče Št. 1), ki slehernemu svojemu članu preskrbi odjemalcev za surovo maslo. V manjši množini ga je oddajati najbolje v poŠtnili zavojih do b kg. — Drugikrat kaj več o ravnanju s posnemalnikom.
Tu opomnim samo še to, da se dobivajo Že čisto po ceni mlečni poi^nemalniki, tako da si ga labko omisli tuđi najmanjši posestnik. Taki posuemalniki posnamejo po 70 litrov mleka na uro in se dobijo za 150 kron in morda tudi ceneje. Gonijo se otročje lahko z roko, pri nas je to stvar osemletnega otroka. Kedor bi prišel do pametne želje nabaviti si ta stroj, je najbolje ako 80 obrne na „Gospodarsko zvezo" v Ljubljani, ki je tudi piscu tega Članka oskrbela zelo dobro pripravo, ki je res stala 300 kron z
Meglen ter mrzel jesenski dan je. Suho, rumenkasto 8 flkrlataatim pomešano îietje visi žalostno po drerji ali pa pokriva po zemlji rastoče pol oyenele cvetlice. Tu in tam vidiš prazno gnjezdo. Perje leži krog njega, pevci pa so odsU v gorkeje kraje. V logu vlada grobna tibota, Od čas« do časa Ćuje se kakor tih tužen vzdih — zndnji vzdih odpadajo6ega listja, katero poíSnsj v krogih odletava in pada na drugo vie odpadlo ter tu nekňko grozno šimii, rekel hi, da pleše ples duhov na pozHbljeuem groLn.
To je dan, k« mi iiveći mrtve obiskujemo. Kdo naj bi pač tak dan hival v gnzdu?!
In vendnr . . . Ćuj ! Sliši se prasketanje suhih vej in šu[[ienje listja, kakorSuo poyzrofiuje človeška noga. Nepravilni, rekel bi koraki šantovega se približujejo in zdajci se prikaže mej vejami drevja vpog-njena postara stare ženice, vpognjene bolj od števila let, kakor od teîe brt^nena, katero nosi ua hrbtu.
Popolni'iiia zaaopljena in utrujena je od težavne ji hoje. Dasi si je izvohk krajáo pot skozi gozd, jo vendar že zapuščajo moči. Ozira ae ua vse strani, kje bi našla pripraven prostor, da si odpočije. Zdajci zagleda s travo poraščeno gomilo iu zraven nje po-
izvrstno „Viktorija" pinjo vred, ki bi si je pa sedaj né dal vzeti za 1000 kron.
F. P. iz Št. J.
Kmetijstvo in nnporedoTanJo vremen».
Pri nekem iiČnem tečaju je imel gospod Velbling, gospodarski svfetnik v lierlinu zanimiv govor, kateremu povzemamo sledeča zanimiva mesta. —
človek ima na tvoritev vremena le malo vpliva, razven onega, ki ga doseže z izseka-vanjem gozdov in z zopetnim pogozdovanjem; mej to malo spada tudi skoro le varstvo proti nočnim zmrzUnam s pomočjo dima, toda to varstvo je okovano ie v ozke meje. Zadnje dve leti se tudi mnogo govori o streljanju proti toči. Od tega pričakujejo dvojni uspeh : da se prvič naredi dež, drugič pa, da se razdelijo grozeči oblaki, ki nosijo točo v naročju.
Ne glede na to pa kmetijstvo ne more storiti nič druzega, kakor da sc e svojimi gospodarskimi napravami pripravlja in ravna po vremenu, koji ravno sluti. Vsaj ne moremo dvomiti, da more kmetovalce svoja dela v okviru gotovega časa mnogokrat odložiti, tako da je s tem mogoče zabraniti škodo pri žetvi in Škodo pri obdelovanji zemlje. Tu je seveda zelo važno vprašanje to, je li pa tudi nauk, ki prerokuje in napoveduje vreme vže toliko popolen, da ga more kmetovalec tudi z gotovostjo porabiti? Že od sedemdesetega leta sem, ko je splavalo to vprašanje na površje, si prizadeva učeni kmetijski svet, da bi postavil napovedovanje vremena v službo kmetijstva in je vedno bolj izpopolnil.
Zahteve, ki jih stavimo kmetje na napovedovanje vremena niso ravno malenkostne. Prvič
lomljen na pol strchnjen križ. Nekaj časa ga ogleduje, potem postavi 3 tresočimi rokami breme na tla in sede na zapuščeni grob.
Ubožna je obleka starke. Beli lasje gledajo iz pod obrabljene rute na glavi. Lice je gubasto in rumeno kakor listje kro^ nje. Le revščina, skrb in žalost zamorejo razorati take poteze. Zires, pndoba te ženice in tnžni jesenski gozd sta kakor ustvarjena drug za druzega.
Starka nese t bližnje mesto nagrobne vence na prodaj. Marsikatera solza padla je nauje, predtio jih je viedila v pletarico, in sedaj pri pogleda tega zapuščenega groba, presnuila je znova njeno srce hud» pekoča bolest.
Ah, tudi ona se spominja takega zapuščenega groba. Tmela je krepkega, dobrega sina; bil ji je ponos in tolažba življenja. Prišla je vojska — tudi oo moral je oditi k svoji zastari. O, kako prisrčno vniče ga je pritisnila na ljubeče materino srce, kako burno ga objela, ko je poslavljaje se pred odhodom v tujino, zadnjič stal pred njo !
Koliko solz pretočila je na nj^ovih prsih in ko-
»i želimo, da bi vedeli kaklen bo splošni vremenski znaèaj kolikor moč za dol^ rasa naprej ; tudi moramo vedeti za vreme prihodnjega dne vsaj prejšnji dan opoldne, da moremo popoldne potem opraviti dela in ukreniti vse potrebno. Najbolj živo nas zanima ciia vremenska lastnija, ki se da pa najtežje doIoÈiti, to je: deŽ; top-Una, vetrovna smer, vetrovna eila in tudi na-guenje za padavino se da že Še določiti, zelo težko pa deževje samo. Vendar pa smemo pri današnjem stanji znanosti upati in trditi, da izpolni 8 Óiiaoma in deloma vžo sedaj vremeno-»lovje ali meteorologija tudi velike zahteve kmetijstva, ker deluje sedaj z mnogo boljšimi pripravami nego sieer.
Prvič si prizadevajo okoliš opazovanja čim dalje bolj razširiti in sieer s tem, da ustanavljajo vedno več opazovalnilt postaj in dalje tudi delajo načrte, da pomaknejo take postaje tudi naprej v atlantsko morje, ki je za tvoritev vremena posebno po naeili južnih krajih tolikega pomena. Tudi je upanje, da so našli nove pripomočke za presojevanje prihodnjega vremena 8 tem, da merijo toplino morskih tokov, nadalje inorske globine, kakor tudi s tem, da merijo in opazujejo toploto na otocih in obalih, ki jih zadevii morski tok. Ravno s tem nemara dosežemo, da bo moči splošni vremenski značaj za dalje časa naprej določiti. Dalje skušajo znanost o vremenu in njihovih posameznih prikaznih tudi etera pospeševati, da napravljajo vremenske hiSice vrhu visokih hribov, zlasti pa tudi stem, da s pomočjo majhnih privezanih ïirakoplavov ali balonov opazujejo stanje višjih zračnih plastij.
Naj pa znanost in brzojavna uprava se toliko doseže, ako hočemo, da bo vrcmenoslovje
tudi kmetijstvu kaj koristilo, morajo tudi kmetijski krogi pri tem sodelovati. Da je mogoče povedati vreme naprej tako, da bo res kaj veljalo, treba je imeti mnogo poročil iz manjših okrajev o stanju vremena in zato je ravno sodelovanje kmetijstva potrebno.	— od.
O kmetijskih knjižnjicali.
Ne maramo na tem mestu govoriti na dolgo in široko o važnosti kmetijskih knjižnic; to bi se pač ne reklo dnizega, nego nositi vodo v Krko, Vsaj vendar ve dandanes veak le na pol omikan gospodar, da knjige podučujejo in omikujejo, ve pa tudi, da je izobrazba podlaga in nujno potrebni predpogoj vspesnega gospodarskega dela na vsakem polju narodnega proizvajanja, posebno pa kmetijstva. In ravno zato ni nobena zahteva tako opravičena, kakor ta, da ima biti v vsaki vasi ali vsaj fari poleg splošne ljudske knjižnjice tudi posebna kmetijska ali vsaj poseben oddelek za to, zaliteva, ki jo ima v prvi vrsti uresničiti država, katerej mora biti vendar najbolj ležeče na povzdigi in razvoju kmetijstva. Ker pa se predobro poznamo s to čudovito državo, kako počasen stroj da je to, zato morajo kmetovalci sami vzeti to stvar v roko v zvezi z učiteljstvom, kjer hodi ta stan, ki bi imel biti sam po sebi prvoboritelj kmetijskega napredka, z ljudstvom in ne pr(jti njemu, kakor se to godi žalibog presploano pri nas. Ako je torej kmetovalcem v resnici na omiki kaj ležeče, jim je tudi tu samopomoč ravno tako potrebna, kakor v vseh družili stvareh, ki nameravajo kmetijski stan preosnovati in zbolj-šati njegove družabne razmere.
Sicer res ni vedno lahka naloga, najti
likrat ga pvekriřfila — tod» vse zaman, im«;!« je pnti diug;i če,
Mijisiktfro nofi je ptitem preCula gpominjaiofi se E". Kje iitiki biva in kako se (rodi njeneuni Ijuldjencu, povpraševala se je řeatňkrnt Z živimi barvami slikala si je nevarnosti, katerim zimbiti ravno uedaj zie v oko in iskrene pri Ěnje pošiljnla je k VsemogoCnemu, da ga obvaruje vsuccga zla. S solzami in poljubi sprejemal» je diihajiijoča pisma, in milo se amehljala, ie ji je mej poroôili o Hvojem življenju iu zdravju tudi opisaval divjo Bustio, zakrite Turiiiike in nenavadne šege Mo-bameđancev. A kmalu ponehalo je dopisovanje, m zdajci ditbi pretresljivo vest, da je nje ljubljenec v daljni lujini padel za vero, dom in cesarja. Kdo popiše řalost nesreíne niatereV Nje vže osiveli lasje pobelili So se v kratkem popolnoma in nje postava pri-pognila se je globoko do tal . . .
Ob, daljni neznani grob, v katerem počiva, nje vse na svetu, ji je vedno pred očmi, ta grob, ki zaman kliče p« nje solzah, nje blagoslovu! Mogoče, da niti ne raste mah na njem in se tako nizek ni, kakor ta, na katerem pofiiva starka, in kdo Té, ga \i lazna-Muje brezov Če tudi podrt križi —
Dolgo zdihuje in ihti, potem poseže s tresočo roko mej vence ter s solznini očesom izbira. Slednjič položi najlepšega, največjega in najdražjega na pozub-Ijeni grob neznanih vojnikov. Solze polijejo vela lica in padejo na cvetice, vfnce in <ikoli ležfče ovenjeno listje. Še enkrat tiho moli, prekriža trikrat grob, pobere vence in tava dalje.
Sulio listje prasketa pod njenimi stopinjami, tihi vzdilii odpadajočega listja spremljajo nje ihtenje in marsikateri list obvisi v njenih sivih laseh, Kmalu izgine mej drevjem.
Grob je zopet osamljen. Zadnji žarki zahajajočega solnca prikradejo se skozi rudeče barvane vrliove dreves na sveži venec in lesketajoče se aolze, katere je tu prelivala sveta materina ljubezen
Kaj čudno iumi po vetriču vznemirjeno listje okolu groba. So li to duše treh mater, ihtečih nad grobovi svojih ljubljencev? In ča so, potem gotovo jedna iz med njih vzame najlepšo cvetko iz venca in jo ponese s solzo vred, katera leskeče na njej, daleč — daleč proti jugu na bosanska bojna polj«, grobišče marsikterega junaka, in okrasi z njo drugi — tudi pozabljeni grob. —--
krajevnim razmeram primerno pravo pot, ki vođi do citja, ki ga ima kmetijska knjižrjica, toda pri le koliSkaj dobri volji bodo kmalu jeli zoreti sadovi takega hvalevrednega prizadevanja — če le nismo v svojib zahtevah preveč napeti. Glavna stvar pri kmetijski knjižnici je ta, da 8e noter sprejemajo samo knjige, ki so lahko-umljivo pisane, da jih more vsak gospodar brati z razumom in hasnijo. Škoda da so sem in tje ravno kmetijske knjige pisane v tako privitem, veleučenem in bohotnem jeziku, da bi njih vsebino sicer «meval kak učitelj na kmetijski šoli, ne pa priprost kmet, ki je le splošno na pol in se ne, izobražen.
Tu se precej manjka pri nas^ v prvi vrsti bi ne smelo nedostajati lahkoumljivili knjig kmetijske vsebine.
Druga zahteva je, da se pri ustanovitvi kmetijske knjižnjice nabavljajo samo čedno in močno vezane, priročne knjige. Sicer jih mnogi bero le z nekakšno nejevoljo ali jih prineso prosto nazaj, ne da bi je bili čitali. Kavno ista usoda zadeva dela, ki se pečajo in obravnavajo predmete, ki pač vzbujajo zanimanje veleposest-uika, ne pa kmečkega gospodarja, ki za dragocene kmetijske poskuse nima ne časa ne denarja.
Ako naj torej kmetijska biblijoteka svojo nalogo izpolni, mora obsegati splošno umljive, prijetno in kratkoČasno aH zanimivo pisane knjige, ki i po svoji vnanjosti, kakor tudi po svoji notranji vsebini vstrezajo ravno vladajočemu okusu kmečkega prebivalstva. Brez sadu pa ostane tudi najlepše urejena kmetijska knjižnica, ako se je oui, kojim je namenjena tudi prav pridno ne poslužujejo. Zato opominjamo vse po napredovanju lirepenece kmetovalce re-snobno, da 8 pridnim branjem uglabljajo svoje znanje in posebno na to delujejo, da fantini in dekleta, ki so soli vže odrasli, ne obesijo branja na kol, ampak pridno bero podučne knjige. Kako velike koristi bi bila n. pr. navada, o dolgih jesenskih in zimskih večerih, ko se zunaj vliva naliv za nalivom, ali neprestano naletavajo mrzle snežinke, sedeti pri ličkanjn ali robkanju koruze, ali pri brenčečem kolovratu, jeden izmej domačih otrok pa bi bral naprej iz kake poduČne kmetijííke knjige ! To bi gotovo ne ostalo brez dobrega sadu in bi najmanj stokrat vcČ koristilo nego duhomorno, dolgočasno in zoperno kvartanje ali brezdelno pohajanje zaduhlih beznic, ki požirajo novce.
Zato rojaki, na noge, in napravite si v vsaki župniji kmetijsko knjižnjico v zvezi s splošno ljudsko biblijoteko; vsaj je to izmej najboljših rečij, ki jili župnija lahko imenuje svojo last.	Ratarjevič.
Pazimo na ogenj!
Vso pomlad in poletje se trudi pridni kmetovalec, da ima v jeseni kaj spraviti za zimo, ko vsa narava pod snegom in mrazom počiva, v živež sebi, svoji družini in živini. Prijetno dé v tem Času pogledati v žitnico, v senico, v skedenj in v hlev, ako se nahaja v teh prostorih vsega dovolj. Ni pa bolj britkega občutka kakor, če se vidi, da so ti prostori deloma prazni in da bode treba v spomladanskem Času za drag denar dokupavati živil sebi in krme živini. Previden gospodar preskrbi se tedaj se za časa, da se izogne takemu položaju, če si more pomagati ter je kje vzeti iu dobiti. Le prepogostoma to ni mogoče.
Tako težko stališče ima letos naš kmetovalec. Letina ni dobra in poleg tega je zadela huda nesreča naso ožjo domovino Kranjsko s tem, da je mnogo večjih iu manjših požarov prizadelo ravno revnejšim slojem našega prebivalstva ua deželi ogromno veliko škodo. Satno škoda, ki so jo pouzroČili letošnji požari v Gorenjivasi pri Poljanah, v Novem mestu, v Kropi, v Velikem Mraševem pri Cerkljah na Dolenjskem, v Pod-iipi pri Žužemberku in zadnji dné 5. t. m, v Gorenji vasi pri Ribnici, dosega svoto pol milijona kron; nevšteti so manjši požari, ki so se med letom pripetili in ki so učinili veliko škodo. Prizadeti posestniki so bili zavarovani za le manjše svote tako, da je v tej zadevi za našo Kranjsko nastala velika nesreča, ki vsacega sili k naj-resnejšemu preudarku, kako bi se dalo število požarov in njih škoda kolikor mogoče omejiti in zmanjšati, da se obvaruje nase gospodarje pred to hudo šibo božjo.
V očigled tem razmeram naj izpolnuje vsak gospodar na deželi te le dolžnosti :
1.	Da zavaruje vse svoje posestvo t. j. hišo, gospodarska poslopja, pohištvo in svoje krmske pridelke pri pošteni in solidni zavarovalnici. To zavarovanje pa ne obsezaj samo majhno svotico, ampak pravo vrednost.
Če tudi je treha nekoliko večje premije plačati, vsaj je v trenutku nevarnosti zadovoljen, da ne postane berač.
2.	Pazi naj sam in njegova družina na nevarnost ognja pri svoji hiši in pri sosedih. Pri tem si pomni vsak to-le:
Vsak vč, da imamo dandanes v žveplenkah tisto pripravo, s katero si moremo na prav lahek način zanetiti ogenj na ognjišču, v peči itd ; ž njimi si vŽigamo svetilke, zapalimo smođke in pipe; ž njimi si posvetimo za trenutek v sobi itd.
v
Zveplenke so prav cene in zato dostikrat tudi prav slabe; Ž njimi se preskrbi vsak gos-
podar, da mu jih ni treba iskati na posodo pri sosedu, kedar jih rabi. Žv^eplenke si kupuje in raje skrivaj jemlje (krade) naša nedoraatla mladina, da jih rabi v zažiganje cigaret, kar je dandanes za njo postalo neobhodno potrebna potrata, da precej zapravi vsak prisluŽeni novčič in si kvari gvoje zdravje. Poslužuje se jih, da si nadalje na prostem neti ogenj, da sama vžiga svetilke, s kratka žveplenke rabi, dandanes vsak in rato jih le prepogoetoma dobivajo v roke tudi otroci, ki se ž njimi radi igrajo, si neopaženi «ažigajo ogenjčke, luČice i. t. d. in koliko đaleĆ je od tu do nesreče, da nastane požar, vé vsak misleč človek.
Ravno tako imamo v petroleju tiato gorivo, 8 katerim ai dandanes že vsak in tudi najpri-prostejai vaačan razsvetljuje avoje stanovanje in in ga rabi povsod, kjer potrebuje luč, tedaj tudi v hlevih, v skednjih in drugih gospodarskih poslopjih.
Petrolejske svetilke potrebujejo veliko večjo pOEornoiit in snaženje kakor pa navadne z oljem nalité ali sveče.
Čeravno je petrolej rafiniran ali očiščen t. j. odvzeti 80 mu na umeten način vsi najbolj vnetljivi plini, potem se ravna in pozna njegova dobrota tako, da se ne sme vžgati, ako tikoma ûad njim gori luč ali žveplenka, vendar izhlapeva iz petrolejeve svetilke se vedno precej plinov in lilapov, ki so seeèdajo in združujejo z nesnago, prahom, stenjevimi ostanki in odpadki okoli luči. Kdor pri vsakdanji porabi petrolejivih svetilk ne pazi na njih snago, je v vedni nevarnosti, da mu petrolej v svetilki vžge, da mu svetilka eksplodira frazpoči) ter da se ima hati nesreče ognja, ker se petrolej težje pogasi.
Snaženje svetilk pa najraji opuščajo gospodinje, poali in mladina, ne vedé ali iz zani-krnosti in lenobe.
Uado se pripeti, da tudi očiščene petrolejske svetilke, Če preveč ali predolgo gorijo, eksplodirajo in zato ui varno jih puščati brez vsakega nadzorstva.
Iz tega vsega sledi, da pazi vsak skrben gospodar na tu, da se v njegovi hiši in pri sosedih ne igrajo otroci nikdar z žveplenkami, da itaznuje vsak tak pregresek ojstro in tako, da se taka razvada otrok nikdar več ne ponavlja. Istotako pazi da bode imel sam in vsa njegova družina bodisi v stanovanju ali v gospodarskih proatorili le snažne in tudi le take petrolejske svetilke, da se ni bati nesreče in bode sploh v domaČi družini in pri sosedovih s paznim očesom zasledoval, da se ne postopa lahkomišljeno in malomarno ne z žveplenkami, ne s petrolejem in sploli z ognjem.
3. V vsaki občini, trgu ali vasi, se na-
hajajo nekatere zanikrne družine, ki jim ni nic. do tega, če njih sosedje škodo trpé. Na take občane le treba imeti vedno pazao oko in ako se kaj sumljivega in nevarnega zapazi, da se takoj javno oblast pokliče na pomoč. Sam si človek dostikrat ne sme in ne more pomagati, z združenimi močmi se Čestokrat z lepa velika doseže.
4.	Pri vseh novih stavbah naj se gleda na to, da se jih postavlja kolikor mogoče varne proti ognju. V enakem smislu naj se deluje tudi pri vseh stavbah, ki jih napravijo sosedje. Usluge, ki jih v tHkih slučajih napravimo s tena, da drugim pomagamo pri novih stavbah, popla-čujejo naj na tak način, da jih postavljajo vame. proti ognju.
5.	Ob času nevihte ne puščajmo nikdar okna in vrata odprta, da ne nastane prepih, ki vleče na-se električno moč; istotako ne vzdr-žujmo ob tem Času močnega ognja v peči ali na ognjišči, počakajmo, da mine nevihta.
6.	V prenočišče ne sprejmimo tujih, sumljivih ljudij kakor so potujoči rokodelski pomočniki, berači in enake osebe. Odpravimo jih z lepa od hiše in če treba z večjim darilom.
7.	V bližini nikdar ne trpimo naseljevanje ali bivanje ciganskih družin in vsako beračenje od beračev po poklicu javimo pristojni oblasti.
8.	Oh vetrovnem Času bodimo na vso okolico pazni, posebno, da ne kurijo n. pr. v jesenskem času pastirji ali domačini blizu poslopij - pazimo, kako opravljajo naši sosedje in zlasti posli svoja opravila v nočnih urah na skednju, v hlevih in sploh, kjer je nevarnost za ogenj večja, če se poslužujejo svetilk in kakšnih.
9.	Vsega priporočila in posnemanja je vredno, da si postavi gospodar na svojo streho strelovod.
10.	Vedno pa imej vsak gospodar svoje gospodarstvo tako vrejeno, (la mu ne manjka toliko vode pri hiši, da zamore vsaj začetek ognja pogasiti ; vedno imej za. svoje gospodarstvo toliko skrb, da ga ne zapuščaš za dlje časa brez vsega varstva in nadzorstva; posebno pazi na otroke in ne prepuščaj jih samim sebi.
11.	Pri hiši pazi na mačke, da ti ne zahajajo se gret k žrjavici skriti pod pepelom. Iste so že marsikdaj povzročile požar. Ravno tako gledi, da ti gospodinja in posli ne bodo devali še tlečo žrjavico in pepel na tak prostor, kjer se lahko kaj vname.
S temi vrsticami opozarjamo vae naše gospodarje na deželi, da naj posebno sedaj v jesenskem in zimskem času pazijo na njim izročena gospodarstva, ko so se vso pomlad in poletje trudili, da jih ne zadene nesreča ki je leto» itak toliko žrtev ravno na Kranjskem zahtevala. Po toliki nesreči, bodimo toliko bolj previdni!
Politični pregled.
Avstrijski državni zbor «e enide 17. t. m. Vlada bo predložila vec zakonskih načrtov; omenjamo le preosnovo tiskovnega zakona, pre-naredbo trgovine z žitom in zakon proti pijan-ievanjn. Ta zakon bo doloíal za pijance ob-čatne kazni z zaporom pa tadi za gostiInii^arje, ki dajo pijače že pijanim ljudem. Da bi bila ta postava prav primerna, ni dvomiti, vprašati le treba, bo U v državnem zboru prišlo do tega, da se bo res delalo narodom v korist. Hog daj !
Protestantski Nemci pošiljajo milijone in milijone v našo drŽavo v ta namen, da se nemško ljudstvo zlasti po severnih kronovinali nase države poluterani. čemu pae ti ljudje širijo Čudno vero odpadlega, oženjenega redovnika Martina Lutra? Mar iz verskega prepričanja? Nikdar, marveč na tem jim je, da nemške dežele nase države spravijo v nenasitno prusko žrelo. Dokler so pa avstrijski Nemci zvesti katoliki, tako dolgo ni upati, da bi postali nezvesti našemu cesarju. Ko pa prodado vero, jim bo tndi domovina in država in cesar na prodaj ! Naša vlada ne sprevidi te nevarnosti in maraikaj spregleda, česar bi zaradi lastne koristi ne smela. Čudno je to, kakor je tudi čudno nekaj druzega. Koncem minolega meseca vračali so se nemški vojaki domu iz Kine preko Trsta- Dunaja, Povsod so jih slovesno sprejemali kakor največje Junake. Dobro. A ko so se 1. oktobra vrnili naši domači junaki domov, ki so bili res hrabri po »pričevanju tudi drugih vojakov, ni bilo slovesnega sprejema. Še več. Nemika ljudska stranka na Štajerskem je napravila .5. in 6. t. m. zaupna shoda v Mariboru in Radgoni. Kako 80 tu ropotali Nemci in nemčurji s popačenim Blovenskira imenom zoper Slovenœ in klicali peklo in vraga na pomoč, se ne da povedati. Najraje bi videli, da izginemo iz rodne nam zemlje kakor megla. Nečuveno sovraštvo se kaže \z beaedij teh zbesnelih ljudij. A vlada? Posluša in gleda, ko bi pa mi Slovenci le desetino tega zinili zoper Nemce, po nas je. Veleizdaje in Imjskanja nas tožijo ter bržkone tudi obsodijo. Še en dokaz, kako neprijazna je Slovanom vlada. V tržaákem občinskem svetu je SO. m. m. slovenski občinski svètnik dr. liybar ostro prijemal zagrizene Italijane, ki so pokazali svoje sovraštvo do Slovanov ob smrti škofa Sterka. Očital jim je neolikanost: povsod s smrtjo poneha mržnja, le oni so šli preko tega splošnega načela. Seveda so te opravičene besede pri nasprotnikih vzbudile silovito jezo. Z glasnim krikom so zahtevali, naj prekliče svoje besede. „Uesnice ne preklicem", dejal je pogumni mož. Sedaj pa se vzdigne 30 laških občinskih svèt-
nikov — sama inteligenca — in vrže dr. Rybara in Vehovca ven iz dvorane! — Zadoščenja ta dva občinska svetnika od veepraviČne vlade se dosedaj nista dobila. Saj sta Slovenca !
Volitve V Češki deželni 2b<T izpadle so za Mladočehe v kmečkih skupinah jako neugodno, ljudstvo si je raji volilo takozvane ,,agrarce" t. j. može one stranke, ki hočejo narodno-gos-podarski napredek češkega naroda in ne »amo narodni napredek, kakor ga hočejo Mladočchi. Vsenemci so pa vzeli liberalnim Nemcem dokaj mandatov.
Volitve V ogrski državni zbor vršile so se v znamenju krvi. Uhitili je bilo čez 10 oseb, med njimi celo neko dekle, Vkljub groznemu pritisku vlade, vkljub očitnemu podkupovanju (10 kron za en glasj je pritjorila krščanska ljudska stranka nekaj mandatov, a tudi Slovaki, na vso moč zatirani slovanski narod, so to pot priborili vprvič 4 mandate, Srbi pa 2. Spomina vredno je to, da so židje prav po židovsko pomagali vladi proti krščanski stranki in proti Slovanom. Zidje z malimi izjemami sovražijo iz dna duše kar je krščanskega. Vrh ttga jim pa na Ogrskem bujno cvete píeníca, kakor ne z lepa drugod, k večjemu v Galiciji. Ne spada sicer strogo sem, a vendar bodi omenjeno v dokaz nadoblasti zidov v naši državi. Nad .Jesenicami na Gorenjskem kopljejo tunel za novo železnico v liohinj in Gorico. Ker je veliko delavcev tam, so prosili nekateri za dovoljenje, da smejo imeti gostilne in prodajalne. Domačini tega dovoljenja niso dobili, pač pa — židje. Kmetje vozniki so upali na lep dobiček z vožnjo in nekateri so že nakupili vozne živine. Uačun brez ostirja! Iz Galicije je prišel žid s 24 konji in lilapci in domačinom pred nosom vzel lep zaslužek. Od te železnice nima naša dežela nič dobička. Žid je posodil drŽavi denar, žid dela železnico in spravi lepe denarce. liodo pač morali naši poslanci povprašati na Dunaju, kdo je gospodar pri nas.
Poljaki na Nemškem so doživeli zopet nekaj ; 60 poljskih dijakov se je učilo poljskega narodnega slovstva. Sodišče jih je samo 15 oprostilo, drugi so vsi krivi „izdajalskih rovanj", eden je celo na tri mesece jeČe obsojen, drugi manj ! Take reči utegnemo čez leta doživeti tudi pri nas. Vse mogoče.
Nekaj iz Francoskega. V velikem pomorskem mestu Marzeju bil je nek shod zoper samostane in redove. Tamošnji župan je izustil med drugim bogokletne besede: „Ce se hoče človeštvo osvoboditi, je treba, da se liog uniči." Torej mu ni dosti, da ne veruje vanj, da se norčuje iz krŠanstva, Bogu napove vojsko ! To je duh francoske vlade, ki hoče v prihodnjem
državnem zboru poslaoKe pridobiti za to, da bi država denarno niČ ne prispevala k katoliškemu bogoiiastju, tista vlada to dela, ki je Žc milijone <îerkveni;ga premožcaja pogoltnila po krivici. Seveda: vee v imenu svobode!
Dve leti je že, odkar se je začela bursko-angleSka vojska, lîuri niso premagani, a seveda zelo oslabljeni. Samo junaštvo tudi nic ne izda, èe jili Jk premalo. 38.0{)0 liurov je vjetih ia odpeljanili, 10.').000 za vojsko nesposobnih starcev, žensk in otrok pa Ilira in gine v taboriščih. Veliko navdušenje iu zanimanje za Burc je minulo, pomočnika in zaveznika pa ni nobenega. Države gledajo to veliko krivico mirno, a človekoljubje v samiii besedah ne pomaga nič. —
DomaČe vesti.
(l^res vitli g. k nez (18 k of dr. A d ton Bo-«aventura Jeglié) vrši sedaj kanoniĚno vizita-in av. biririf} po Beli krajni. Povsod sprejemajo Jjubljeufiiïa nadpastirja kar nîijpiisréneje in slovesno. L« iz iMetlike dohajajo čudne vesti. Žalostno, ée so rm tesnifine. Dne26. t. m. popoludne dojde z vlakom T nnse mesto posvetit novi veliki altar.
(Osebna vest.) G. Jimko Colner, c. kr. díivéiii vežbeiiik tukaj je premeSćen v Lož.
(Novi grobovi.) Umrl je dne 4. t. m. v Novem mestu pn^estink Alojzij Blilmel.
(P o sve če nje) novega velikega altarja v kapiteljski cerkvi vršilo se bode slovesno v nedeljo dne 27. t. m. ob 8. uri zjutraj. Razven tlaka, ki »e vloži Prihodno pomlnd, je v preîsbiterijii delo prenavljanja popolnoma dugutovljeno in reči smemo, na vse strani srećno dogotovljeno. To je sodba vešéakov, ki so si ogledali prezbiterij.	v , ,
(Truplo sv. Feliksa,) kateremu cč. solske sestre v Šmilielu ravnokar oakrbljujejo novo oblačilo in oki-rtSje, prepeljalo se bode dne 24. t. m, po 6. nn popoUidne s iirimerno sloveisnostjo nazaj in položdo pod aovi vpliki altar na svoj stari prostor.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) Meseca septemb, 1.901 je 204 sti'ank vloždo 84.914 Ji 33 h, 129 strank vdizgnilo 42.712 K 78h, tore) veĚ Tloiilo 42.201 K 65 11, 10 strankam se je izplačalo posojil 23 000 K - h. Stanje vlog 1,768,177 K 71 h* Denarni promet 280.327 K 28 h.
(Hranilnica i n posoj il niča za Kandijo »n okolico) je imela meseca septembra 1 PJ«" ""eta K, 28 691-41, 33 strank je vloiÉdo K. 636Í6-Í; vrnilo se je 26 strankam K. 8099 40; Stanje vlog K. 137.784-14. Posojil je bil» 18 strankam danih K. 5300.	- ,
(Ljudska knjižnica) se snuje v Smilielu pri Novem mest« Ustanovni sbod vršil se bode y nedeljo 20. t. m. ob 4. uri popotudiie v poslopju deske ljudske šole. Vabljeni so vsi, ki imajo zanimanje za take naprave.	Začasni odbor.
(Kmetijska podružnica v Novem mestu)
priredi s podporo C.kr. kmet. družbe kranjske: L Prašičjo razstavo v Novem mestu na dan Lukeževega semnja t. j. v torek 22 t. m. V to razstavo se pri-pnšČHjo: 1. mrjaaci, v starosti od pol leta naprej, 2. plemene svinje, in sicer breje svinje in svinje s praseti.
Razstavljene živali so lahko domačega, jorkširskega ali pa mešanega plemena. Za lepe živali je določenih 15 premij in sicer; 5 premij po 20 kron za mrjasce. 5 premij po 20 kron za plemene svinje. 5 premij po 10 kron z;> plemene svinje. Pravico do premij imajo sploh dolenjski živinorejci. Do 9. ure dopidudne morajo biti prašiči na mestu razstave. — Premirajo se le take živali, ki so najmanj pol leta lastnina dotičnega gospodarja. 11. Premo v a nje m r j as ce v y Št. Jerneju, v poudeljek 4. novemb. 1.1. Za lepe Živali je določenih 10 premij, in sicer: 6 premij po 20 kron in 5 premij po 10 kron. Pravico do teh premy imajo le iz Krškega okrajnega glavarstva. Do 9. ure dopoladne morajo biti mrjasci na mestu razstave. — Mrjasci, ki so se piemirali v Novem mnstu, ne morejo postati deležni premije v Št. Jernej«. Opomnja. Vsak razstavnik se mora izkazati z živinskim potnim listom. Kmetijska podružnica v Nitvem mestu dné 6. oktobra 1901. Viljem Rohrman, načelnik.
(Kazstava krompirja.) Kmetijska šolana Grmu priredi v nedeljo dné 10. novembra 1.1. v dvorani gosp. Windischerjeve gostilne t Kandiji razstavo raznih vrst krompirja. Na to razstavo pošljejo lahko tudi drugi gospodarji svoje pridelke, is sicer od vsake vrste najmanj eno kilo. Dotični krompir naj se pošlje na vodstvo kmetijske sole na Grmu saj do sobote 9. novembra t. i. Šola na Grmu bo razstavila 24 vrst krompirja m priredila pri tej priliki od 9. od 10. ure poduk o vrednosti novih vrst krompirja, zlasti ker se tiče redovitosti in trdnosti proti boleznim, Takisto bo sprejemala naročila na semenski krompir.
(Zahvala.) 3. okt. t, 1. je prišel na Podlipo preblagorodni gospod c. kr. okrajni komisar Janez Krese ter je razdelil med pogorelce 3000 K državne podpore, katere je ministerstvo notranjih zadev dovolilo ponesrečnežem. Ob jediiem se je razdelil tudi dar, katerega je naklonil velesl. deželni odbor v znesku loOO K ter 227 K 16 h, katen» je nabralo si. c. kr. okrajno glavarstvo. Ponesrečenci so bili vsled blagodusnega dara do solz ginjeni. — Za naklonjeno podporo izrekava v imenu ponesrečencev in v imenu cele občine prisrčno zahvalo vsem, ki so k tej dobroti pripomogli.
Jernej Gnidovec, župan. Martin Poljak, župnik.
(Popravek.) Pri zadnjem podlistku „Ob dolenjski železnici" vrinila se nam je pomota in sicer na prvi strani di uga kolona. Beri torej namesto „Na zahodni strani moli visoki stolp kapiteljske cerkve novomeške", „"Na vzhodni strani moli itd." Ravno tako pri stavku sedem vrst nii^je namesto „Na jugozrtliodni strani strmé itd." beri„ Na jugovzhodni strani strme itd„.
(Svarilo izseljencem v Ameriko.) Glasom odloka C. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 20. septembra t. 1. štev. 16.729 se je po zanesljivih virih poizvedelo, da je vlada braziljanske države S Pavlo svojega komisarja za vpotovnnje v Genuvi obvestila, da se siTie izseljencem, kateri se hočejo v to državo podati, le takrat ódpotovanje tje dovoliti, 6e se izkažejo z od C. kr. avstr. ogrskega glavnega konaulata v Genovi jim izdanim listom s katerim je navedeno potrdilo, da jim je znano, da bodo v S. Pavlo le kot delavci na kavinih plantažah (nasadih) yalnžbeni. Županstvu se z ozirom na tunradni razglas z dné 15 maj» 1901, st. 10.034 naroča, da to naznanilo kolikor 1« moč v splošno vednost objavi, da bo sleherni, kateri bi morebiti vkljub vsem oanovanim svarilim oameraTal odpotovati T S. Pavlo vedel, da ni agentom nič vrjeti,
Jkaterí z laicjivicni <ibljtil>aini ljudstvo vabijo k odpo-^vanji, češ, tam so ugodne razmere za nje. (Danaáuji list) obsf>ga deset strani.
Bazne vesti.
*	(Kubelik pri papežu.) „Politik" pripo-Tfiduje o Rvdijencih slovečega ieškega umetnika na :g08ti, I. Kubelika, pri sv. oćetu. Pri avdijenci bo sveti Ode podelili Ku beli k u komturski križ reda sretega Gregorja z besedami: „OdloĆil aem se, podeliti Vam le-to visoko odlikovanje in vošéim Vam, da bt vitrajali na potu, po katerem hodite, y slavo STOje domovine in svoje vznesne umetnosti." Konečno so av. Oće dali Kubeliku dva rožnivenca z besedami: „Eden za Vaa, eden za Vašo mamico, ktero, kolik<tr sem fliňal, t"liko ljubite."
*	(Za izseljence t Ameriko.) Vlada Ze-dinjcntli držav prepoveduje vstop na ameriška tla »aebam, ki imajo kakšno nalezljivo bolezen. Po najnovejm^m odloku spada med te bolezni tudi jetika. JetičaSti ljudje se torej ne smejo seliti v Ameriko.
*	(Slovensko B olov Ameriki) bodo sezidali v Clfvelandu tamošnji Slovenci na svoje stroške.
*	(Čudež pred najvišjo sodnijo.) Nek Gabriel Gargau seje p^)U«srečil na železnici (pri atnani vel ki nesreči pri Moutmureau na Frascoskenj). Zdravniki so soglasno izjavili, da je nesreiSnež neozdravljiv, Železniško društvo bi mu raoialo izplaČHti eO.OUO frankov odškodnine, Gargau, veren katoličan, roma k Mariji v Lurd, in tam si izprosi^zdravje. Naenkrat ie bit zdrav in sicer èisto zdrav, Žt-lezuica se pa zdaj brani izplačati mu odškodnini». Cela reč je zdaj pred B<idniki. Za sodnike pa je stvar malo sitna m zamotana. Po fiancoski postavi čudežtiv ni. Snd ;iki torej morajo indež tajiti. Oni le poznajo spričevala zdravnikov, in po teh Gargau ne more biti zdrav, in tudi ne Siue biti. Dá! Zdrav pa je vendar, kar vsak lahko vidi! Kako torej? Sodniki murajo postavno izjaviti: Gargau! Tvoja bolezen je neozdravljiva, torej si neozdravljiv, ti si bolan. Če bi pa Gargau rekel: pa SHj sem zdrav! morajo reči sodniki; dokazati pa tega ne moreš, ker — čudežev ne poznamo.
*	(Kuga) je nastala v mestu Neapolj« na Italijanskem. gOO pristaniških delavcev je dala zdravstvena oblast 9[iraviti v posebno hiso in jih ločiti od vsnki'ga občevanja z drugimi ljudmi. V bolnišnici je 24 za kugo obolelih oseb. Kugo so najbrž zanesli pristaniški delavci v mesto na ladijah, ki so pripeljali kože v Neapolj, kjer so tudi našli mnogo mrtvili podgan, pogiiiolih za kugo. Italijanska ^ lada je poslala tje yse adravuike, ki so preučevali kugo v Indiji.
Oospa Kan* ň K, gopjia Vndnjal 10 K, K^pd. Tereriju Cvellsr 10 K, g. prof. H. Skopni 10 K, ^elei. g. dt-ksii .1. ^aí()đe 10 K, g. znpn. Fr. Jarc B S, g, kn[jei. Ant. Knol 4 K, dva gdspoda 8 k, g, J. Krnjec-a uasl, 50 K, g žnptiik 11. Saj« Ď K, Iv, (íprlovií 2 K, g. Maka lírtinner 4 K. Zahvaljujem se ercDO x ^elin, rnj ljultt Bog puvTue Rtotero. j'roKjin pa novih darov, zlasti tniii živil.
*) Meseine doneske bom odslej (lal)e. navnjal samo ■ iknf-no Bíoto.	or, jpg. Marinko.
Darovi.
Za pogorclce na l'odli[i po poslnli žnpiicimi uradu v Ajdovcu darove naslednji dobrutniki ; Vpleě g. ťraiiíiSet; Schweiger, župnik v Leekovcu ^0 K; veleč. g. prelat .Janez Kiilavic, sem. vodja y líjnbljBni 10 K; velfč. g. Mkolaj Stazitijki, žiip. upr. na Čatežu 3 K; veleč. g. Janez Abram žup. v Čniem vrhu nad Idrijo 10 K; Podobčina Drajgciie po veleč. g. Fr. Bcncelj, 6 K; veleť. g. Janpz Molj, žimntli v Stran.inh, G K; veleft. g. Miha Bogolin, vpok, župnik v Sniarjcti 10 K; blagor, gč. Marija Jarc, posistnica v ynbijani 60 K; veleč. g. Jereb Jos. ž\ip. v pi>koju v Ljubljani 6 ÍÍ; veleč, g, KriStofič Lovro župnik v Kovorjn 14 K; veleč, g. inonfligDor Jeriha Matija kacunik v Nnvem ineMu K ; velfti. g. Pfajfar Janez, inp. ui r. v Javurjili 6 K; veleĚ g. Safer .Tanez, župn. v Dupljah 6 K; veleč g. Jaiifigar Karnl, zbirka Dobrniškib župljanov (j9 K 42 b; f'o ureiluiĚtvn Sloveníevem ; VeleĚ. g. Mat. .Slak župnik na Brdu 16 K; veleft. g. Žitnik, drž. poslanec 10 K ; veleS. g. Mat. Kastelio S K ; veleč. g. zlato-mašnik Franc Giiveo v Labovičab ^40 K; veleč. g. Jane* Tletanič, žnpnik v Soteski 10 K; veleč. g. Ju«. Kos, zbitlia župljatitiv 9e'«kih, 16 K; vele«, g Franc Avspc, žnrnik v Bt. ,lrriju pod Kumnm 10 K; Atr,a!ija ííkarija na Mirni 2 K ; velef. g. Frane Jarc župnik na Hlnii 40 K; veleč, g Fr Če^ark. župnik itaiiraflii zbirka žup-tjanov 13 K; veleč, g. J. Gregnrič (župni urad Vrb) 5 K; Uređ-niřtvo SloTpníevo: g. ïupnik M, Saie 10 K, zhirka župljatiov 7 Štangi 11 K b. neÍHienovano 2 K, sknjiaj K ii ; veleč, g. kanonik Mihael Tavčar, dekan Žužetuherski, zbirka žripljnnov in dar £4 K ; veleč. g. Anton Lovfin, župnik Dobrnvski 5 K ; veleč, g. Andr. áinieiier, žup. v St. La v renew 10 K; leleč. tr. Š. T , kapelan 2 K ; velef. g. dr. Josip Marinko pn fesnr fi K; veVč, g, profesor Anton Kržifi v Ljnbltani, 10 K ; župni nrad v Anihrusn i K; župnija Nov« mesto {zbirka v cerkvi) K hfi h.
Bog povrni Vam stotero I
Martin Poljak župnik.
Loterijske številke.
Trst 5. oktobra 28 50 19 22 75 Gradec 12. „	65 16 77 72 44
„Slavnemu dolenjskemu pevskemu društvu," kakor vsem znancem in prijateljem, od katerih br vsled nujne premestitve v Loií nistni mogel osebno posloviti, kličem prearčni „Na zdar!"
Bogomil Colner,
(27C)	C. kr. davčni vežbenik.
Darovi za novomesku dijaško kuhli)|a,
Dnli 80 doneske za gotov čae:*)
Za neseo oktober: g. Bergman 2 E, g. sod. t. BnČar 1 Ei g šolski «vfitnik Dr. Detela 5 k, g. sod. t, B, Dolinsek 1 IT, g. •vetnik Gandiot 2 S, g. predsednik J. Oerdešič 4 K, guBp Pavla Hočevar CO h, g. Iv. Krajec 1 K, g. svetnik Leveč 1 "K, g. nad-■vetnik Logtr 4 K, g, J. MikoliÉ 1 K, g. prof. Pamer 1 K, gospa Famer I E, g. Ad. Pauser sen, 2 E, gosp, Fani Pollak 1 E, g. dr. Alb. Puztiik 2 K, g. pl. Sladovíč S K, g. svetnik Rizzoli 1 K, g, svetnik J. Škfrlj 1 K 40 b, g. dr Vavpntič 2 K, gospa Tuček 1 K, g. prof. Virbnik 2 K, g. prof. Wester 2 K, g. dr. Žitek 4 K, ff. J. Znre 1 K, g. Edmund Eastelic 1 K, g, Jakao 1 E, g, J. Xiajec nasledniki 2 K, g. Potočar 2 E. — Za mesec ûktober, december: g. vladni svetnik Q. Friedrich 6 E, za prvo polletje: g, dr. Peter Defraneescbi 10 E, g. kanouik Jaklič 10 E, g, mons. kan. Jeriha 10 E. g. kan Fr. PovSe 10 E, za celo šolsko leto g. Ad. Panser jun, 10 E, g. Ant. Kastelic 2 K, — Dalje so darovali:
notranja visokost in širokost 63X34 cni, primarna za kip Prflžki Jezus, sv. Anton itd. je ceno za dobiti v J. Krajec nasi, knjigai'ni v Novem mestu. (îOS-4>
^»zniiiiîlo.
Naznanjam p. n, občinstvu, da bom od 22. oktobra naprej v moji hiši št. 105 v Noiem mestu oddajal ob vsakem dnevnem £asu In zvečer
P
ka
'Zla ledi.a
po nizki ceni in z dobro postrežbo.
Priporočajoč se mnogobrojnemu obisku, bilježim z najodličnejšim spoštovanjem
Ivan Kasteiic,
(279)	hi$. posest, in ptk. mojster.
_A^^jj	^'''i'p-


Za napravo vsakovrstnih
vencev in šopkov
o vsakem Času, posebno o Vsih svetih, " priporoiSa
(356—2)	"tnar kmet. Sole nu Grmu.

NajliiljSí, lajcíiejSí ii BajUlrejSí
kosilo in večerjo
naprayi vsaka gospodinja iz „Ilirskih testenin" kakor so nuđeljni, rezanci, makaroni itd., ktere so pa le zanesljivo prava T skallah po '/s kg z napisom:
Prva kranjska tovarna testenin ŽniderŠiii & Valenčič JI. Bistrica.
Zahtevajte jih t vs«h prodajal-
nicah jestvin. • * Ne pustite se
varati, da so morda druge enako
dobro kot nase.
Ceniki trgovcem zastonj in franko,
(198-6)
Na prodaj je posestvo!
Zidana hiša, lepi zidani obokani hlevi, oboje z opeko pokrito, novi »vinjaki z opeko pokriti in dvojnat kozolc z desetimi štanti, vse v dobrem stanu. Poleg tega od 10 do 20 oralov prav dobrih njiv, ravno toliko izvrstnih travnikov in 20 oralov ali več legega gozda. Vsa zemljišča leže v ravnini okoli hiše.
Dalje je na prodaj sedem oralov prav izvrstnega travnika, kteri lesi pri vasi Hudej«, blizo okrajne ceste iz Novega mesta v 8kocjan,
Konéno je na prodaj več gozdnih parcel blizu ákocijana, Veé se izve pri
oskrbnlštvu grajščine v Radelci,
poitft Bučka na Dolenjikem.
Anton Pilati« v Stari vas) it, 15 posta Št. Jernej ima na prodaj lepega, sivega,
pohlevnega bika
za pleme ; star je ravno tri leta.__(Î7S)
Këe se učenec
v trgovino T specerijo in železnino, ako mogoče iz prve latinske šole pri Franc Kaatellc-u v Kanilljl.
oTiíú	^^^ ^ Novem mestu
l^tanOVallJc daje se v najem s 16. decemb. t. 1., obstoječe iz 3 sob, kuhiiye, kleti in vrta. — Več se izve ravno tam.	(a67-2J
)l, L. Jiiirborič
v Novem mestu, Glavni trg
v hiSi gosp. pi. Fiobtenan
priporoča svojo zaloga raznovrstnega blaga po najnižji ceni,
Na izbeio ima; Ovratnike, kravate, srajce, rokovice, nogovice, predpasnike, bluze, spodnja krila; nadalje moderce, fine mnfe, male in velilce boe, baržuu, svilo, svilnate in volnene trakove itd., sploh vse v to stroko spadajoče reči za lisp in pripravo za Šivilje in krojače. Tudi ima zimske čevlje, galosne itd. (272—1)
Prostovoljna
prodaja posestva!
v Dragi èt 2. občine Selacerkev, okrajno glavarstvo Rudolfovo tia Kranjskem, se proda iz proste vo^e posestvo ki leži na jako tepem kraju. Vsa zemljišča leie okolu gospodarstvenih poslopij in hiše. Izvanredni zdravi zrak in izvrstna zdrava gorska studeněna voda. Pet minut daleč od hiše teče reka Krka, ktera se v poletnem Času za kopanje priporoča. Pred hišo pa teče mali gorski potok, kteri nikdar ne usahne in se lahko o suši na travnike napelje.
Z vozom pride se v 20. minutah v šmarješke toplice i v eni uri na kolodvor v Rudolfovem, in v dveh in pol ure na kolodvor na Viđmn pri Krškem.
Hiša leži na prostoru, kjer se križajo štiri ceste v Belocerkev, Pudolfovo, Smarjeto, Mokronog, Škoci-jan, Bučko, Sťnt-Jernej in most pred hišo.
V hiši, ktera je zidana, se nahaja več sto let obstoječa gostilna. Hiša je tudi pripravna za vsak drug obrt, Zraven je zidana kovačnica, zidana klet, blev T eno nadstropje, žitnica s podom in orodjem za seno in slamo, kozolc in svinjaki.
Zemljišče obsega 14 njiv, štiri krasne lepe travnike, dva sadna vrta, Iri nove z amerikanskimi izvrstnimi cepljenimi trtami zasajene vinograde, kteri letos vsi rodé.
To posestvo prodam prostovoljno, ker mi je pre-oddaljeno.
Posestvo se priporoča gospodi, ki v mirn živi. Kdor bi želel to posestvo kupiti, naj se pismeno obrne
na lastnika	Davovina Zajca,
{263—3)	u Zagrebu n Novoj vew broj 36.
Praye kranjske klobase
velike po 18 kr., šunke brez kosti (Eollschinken) po aOkr., prešičje glave po 40 kr., špeh in suho meso po 70 kr., salame po 80 kr. kilo, brinovec 1 gld, 30 kr, liter, pošilja proti povzetju J. Ev. Sire v Kranju.
Kot trgovski iicenec
se sprejme tako) deček iz poštene hiše, — Več pove Vekoslay Sesek, Sodraîlca^_ (276—i)
Stanovanje
(354-8)	Jos. Medved.
treh malih sobic
- odda fla Drski
ÏYAN SCHXNDX.KR,
>*< DUNAJ, |!II, ErdhorgHtrBBse fttoir. 12
razpošilja gratis in franko kataloge v slovenskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, linarstvo, za obrtne in gospodarske namene.
Cene nižje kakor drngod. % Za reelno postrežbo se garantira. %
Ugodni plačilni pogoji.	Solidne zastopnike se išče,
IVAN SCHINDLER,
{127-12)
nes:
ces. kralj.
DUNAJ, III.
priv. lastnik.
Erdbergstr. št. 12.
Gozdni Suvaj samec,
kateri tudi umé pomoči pri kmetijstvu in zna slovensko in nemško, se takaj sprejme v Torlčen gradu (Kncken-Btein) p. Radna pri Sevnici.	(259-2)
sa Z vsem gospodarskim posopem
o	J
z vrtom a sadnim drevjem zasajenim, njivo in nekaj gozda je iz proste roke za prodati. Vse je v dobrem stanu. ~ Več se izve v Rumanji vasi, fara Vavta vas pri Francetu Mausar.	(243-3)
inega mlifiaija in d^a ali tri tilapce konjarje
z mesečno plačo 16—20 kron, hrano jn stanovanjem se potrebuje. — Kje pove iz prijaznosti npravništvo nařega lista.	(269—2)
P. 11. gosp. naroÈDikom
a[ ne -oïega apna
za poklajol
Naznanjamo, da našega garantiranega, ćiatega apna za poklajo, od I. okt. t. i. iz zaloge Ljubljana
po ravno isti ceni pošljemo, kot do sedaj z Dunaja, pa samo y srečah po 50 kg.
Svarimo Vhs pa pred tnalo-vrednim apnom za poklajo, kateri ima samo 30 — 32% fusforne kisline, tem več pa Chlor & Arsen v seli. — Pisma in nanjčila prosimo pod naslovom:
]K[ihael Barthel in diug, Dunaj X., Keplergasss 20.
Nova enonadstropna hiša
z gostilno in keglisčem ter z zrayen spadajoćimi njivami, tri minute od kolodvora, za vsako obrt pripravna je takoj iz proste roke na prodaj. Plačilni pogoji so Jako ugodai ter je cena vsemu skupaj 9.000 kron, toraj polovica maiy, kakor je lastnika veljalo. Lahko se plačuje v obrokih; takoj plačati je treba okoli 300 kron, — Natančneje se izve pri lastniku Anton Sali-ju v Rudolfovem st. 246.	(270-2)
v na lepem kraju, z,,vsem_^"gospodiLi'skim po-pr slopjem in vrtom ter z 2 njivama je takoj yř za prodati iz proste roke. — Natančneje se izié pri gospodarju Leopold Strel u, Dol. Stara vas pri Št. Jerneju št. 19.	(268 -3)
i i
ííaznanilo preselitve.
Svojo urarsko delavnico in prodajalno sem preselil dcé 1, t, m. iz Durjmjeve hiše v lastno hišo štev. 85. v Novem mestu ravno nasproti poprejšne prodajalne, ter vabim slavno občinstvo na blagohotni mnogobrojni obisk novo urejenih prostorov,
Istočasno se zahvaljujem za meni do sedaj izkazano zaupanje ter priporočam
svojo bogato zalogo
najraznovrstnih ur, zlatnine in srebernine po nizkih cenah, kakor tudi svojo delavnico za cenó in točno popravJjanje ur in drugih v stroko spadajoćih stvarg.
Z odličnim spoHtovanjem
(277)	Aloizij Rajec
Za vrtnarskega ucenca
sprejme mladenča 16 let starega, vodstvo kmetiske šole na Grmu. Mladenič mora biti krepak ter sloven-àûine v čitanju in pisavi zmožen. Čas poduka tri leta, poduk stanovanje hrano in obleko udobi zastonj. Zgla-sila sprejema vodstvo do 16. novemb.	(278j
OdgoTproi ortdnik Fr< 8al. Waítl,
IiddijfttglJ in lalolnik Urbin Horvat,
Tli^ J,Krijee niil.