LETO II.
LJUBLJANA, 13. DECEMBRA 1824.
STEV. 60.
fcAROČNlNA-ZA-lVCOSLA-Vlio ČETRTLETNO DIN 15*
CELOLETNO &I^ 6©/Z&’ INOZEMSTVO JE DODATI
poJt^sno/oclASipo CENIKV/ POSAMEZNA Ute-vslka- po-	• &"5o,
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
vrednsItvoin*VPgAVA V VČtTEL}$KI TISKARNI/ ššokopi$! SE NE vra-CAlO/ANOKlNNlDO-PlSlfENEP^IOBČV-lElO/POjTNlNA* PLA-VCAN& V COTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Zmisei edinstva.
@©vor terasa lf!asI2mira LEVSTIKA na šesti gssd UJeeššfilSiisla dna 1. (decembra 1924.
Orjuna!
Ne reci, da si se zbrala na proslavo Ujedinjenja! Ta suha beseda je dobra za šolske čitanke in jezik, ki ne bi mogel bolj vroče označiti pomena današnjega dne. bi bil hrom. Reci rajši, d,a hočeš obhajati spomin največjega misterija svetovne zgodovine — da hočeš z drhtečo dušo občutiti čudež, ki se je izpolnjeval stoletja in stoletja in je doživel pred šestimi leti na današnji dari zapečatenje svoje pred-poslednje dobe ...
Za nas, predragi, ni dvoma in ga tudi bili ne more, da Zgodovina ima svoj zmisel in da so njene večne oči, ko premika narode in določa njihove usoda, jasno uprte v najprej zaznamovani cilj. Da to ni res, ne bi bilo današnjega dne in mi ne bi zdaj slavili jugoslovenskega 1. decembra, ampak kvečjemu kak god svojih bivših avstrijskih, madžarskih in turških trinogov. In vendar je mnogo takih, ki verujejo, da ne pade brez višje volje niti las s človekove glave in da je smrt vsakega črva nekje sklenjena in v nekaj posvečena — našemu Prazniku pa se posmehujejo, svetotajstveni značaj Ujedinjenja pa tajč!
Odgrnimo zastor prošlosti. ozrimo se nazaj za tisoč in toliko let!... Na ruševinah rimskega imperija vstajajo nove tvorbe, se naseljujejo neznana ljudstva, ki jih bruha tajin-stveni Iztok v naročje bele zapeljivke Evrope ... Med temi človeškimi rekami je ena, v kateri spoznavamo svoj obraz; ta reka je zgodovinski veletok Slovenov, ta truma brez števila so naši pradedje. Mogli bi postati najmočnejša sila in zgraditi svoje gospodstvo nad svetom za vse večne čase; toda premladi so, preveč neizkušeni. preveč ljubosumni drug na drugega. preveč otroci in preveč grešni v zgodovinskem zinislu besede. Tujci prihajajo, da jim ustanavljajo države, in še te propadajo od kle-tega bratskega razdora. Germanski val pljuska nazaj; poplavil je Obodrije, Lužico in Polabje, zalil je Alpe in ztiožje Alp, uklonil dežele nad .Jadranom, strl poslednji upor Ljudevita Posavskega — da gledamo samo usode južnih Slovenov. Že sega nemško žezlo in madžarski bič preko vse jugoslovenske zemlje; samo srbsko carstvo še stoji, do leta 1389., do slavne bitke na Kosovem, ki je, brezprimerna i po strahoti i po vzvišenem junaštvu srbskih borcev, obenem konec jugoslovenske svobode in začetek jugoslovenskega vstajenja...
Vse južno Slovenstvo je zdaj zasužnjeno. Drugi narodi, ki se niso okrivili z neslogo in bratomornimi razprtijami, grade velike in močne države, v katerih se razvijajo gmotno in duhovno ter kopičijo zaklade bogastva in zaklade svojih gospodujočih kultur. Vse to je nam i Slovenom zaprt paradiž. Ko drugi j napredujejo, stremeč s svojim I svestnim trudom in svojimi smelimi sni po idealu humanitete. smo mi Slovenci in Hrvati, kakor se imenujemo v svoji oddvojenosti, zgolj črna živina, priprežena k njihovemu vozu, dočiin tare Srbe neznosno turško igo.. Lahko bi rekli, da delamo zgodovinsko pokoro za svoj zgodovinski greli. Toda naša pokora je blagoslovljena. S tern. da nam usoda ne da dozoreti, nam tudi ne da. da bi se postarali; v trpljenju in preizkušnjah nas čuva za nalogo, da pokažemo, novo izvoljeno ljudstvo, na pragu XX. veka človeštvu veličasten primer vstajenja in renesanse, h kosovskega poraza cveto rapsodijo slepega guslarja, ki podžigajo rod za rodom k odporu in uporu ter pozlačujejo
mistični lik svobodnega . carstvia tako sijajno, da ne obledi nikoli. Države, ki so vznikle okoli nas, razpadajo in menjajo gospodarje, toda naše sanje sq_ večne. Ako so nam vzeli Nemec, Madžar in Tur-čin vse ostalo, vzeti nam niso mogli pravovernega svečenika, vzeti nam niso mogli jugoslovenske maj-ke. zatreti niso mogli neukrotnega jugoslovenskega hajduka. To pa so tri poroštva lepše bodočnosti, ki se jame svitati v začetku XIX. veka; v teh treh elementih Vere, Liubez-ni in borbenega Dejanja je zapopa-dena vsa skrivnost vstajenja Srbije. ki otrese pod Karagjorgjem turški jarem in nadaljuje pod njegovim vnukom Petrom Mrkonjičem osvobodilni boj v Bosni in Hercegovini ter izpolni leta 1912. pod istim vnukom vekovno zao-bljubo osvefe in osvoboditve Kosova; Srbije, ki drevi, izranjena in okrvavljena, zdesetkovana in ©grabljena od tujčevih poplav, iz leta 1914. preko Cera in Rudnika, preko Albanije, Krfa in Soluna v še veliko večji misterij, v aipoteozo leta 1918.* v osvobojen j e vseh Jugoslovenov in njih ujedinjenje v naši sedanji državi!
Bratje in sestre! V tem trenutku mi je, kakor da vidim vsa bojišča širom sveta, na katerih je tekla kri naših pradedov in naših bratov za to veliko izpolnitev... Pozabljene hajduške grobove vidim širom Balkana; grobove Matije Gubca in njegovih upornikov; grobove vsta-šev črnega Jurija; grobove, v katerih spe bojni drugovi Petra Mr-konjiča — in grobove izza Balkanske vojne: slavne gomile pri Kumarami. pod Bitoljem, pod Tarabo-šem in na Bregalnici. Med njimi in za njimi se dvigajo — o. koliko mnogoštevilnejši in koliko širje razsejan'! — grobovi svetovnega klanja, grobovi na Rudniku in Ceru, grobovi sremski, Albanija, ki je vsa en sam jugoslovenski grob; dviga se turobni Krf, vrste se grobovi naših dobrovoljcev po brezmejnih ruskih planjavah, grobovi Dobrud-že. grobovi Solunske fronte, grobovi v Franciji, grobovi v Italiji, brezimni grobovi naših jetnikov širom Avstrije in Madžarske, grobovi srbskih starcev, žena in otrok, ki so pali v klavni dar pod noži avstrijskih in bolgarskih krvolokov ... Uprite oči v te grobove, objemite jih s pogledom svojih duš in glejte bele roke. koščene roke naših otcev in bratov, roke naših vitezov, kako se iztezajo iz črne zemlje in dvisajo veličastno kupolo, ki je bila dograjena dne 1. decembra 1918.1 Ta kupola je hram naše Svobode, hram našega Edinstva!
Na kosteh in na krvi je zgrajena naša prostost, na kosteh in na krvi stoji edinstvo naše države in našega naroda. In vendar čujemo zaslepljence, ki se jim toži po kleti prošlosti, zločince in izdajalce, ki mislijo, da smejo rušiti to dediščino naših vekomaj živih mrtvih in da jo morejo preklicati in izpodbiti, kakor izpodbiješ umazano pogodbo ali neveljaven testament! In tudi take vidimo, ki sicer ne oporekajo Edinstvu. pač pa žive in delajo tako, kakor da je to edinstvo samo edinstvo državnega grba, edinstvo trobojnice in edinstvo v odklanjanju tujega jarma... Bratje! Kakor ne damo nenavidnikom našega edinstva. da bi majali njegove temelje, tako ne dajmo kratkovidne-žem. da bi zabrisali njegov vekovni zmisel in njegov visoki človečanski pomen! Naša pesem, naša vera v odrešenje, ljubezen naše jugoslovenske matere in gnev naših vitezov nas niso ohranili vročih in borbenih samo zato, da se združimo v
novi, skupni državi, ampak zato, da napravimo iz te države resničen tempel jugoslovenskega duha. tem-pel, v katerem bo stal oltar Pravice. Napredka in Clovečanstva ...
Zato se dvigajo danes srca vseh jugosJovenskih nacionalistov visoko nad podlo vsakdanjost in naše notranje oči se upirajo v listo bodočo obletnico današnjega dne, ko bo slavila god svojega ujedinjenja ne samo država SHS, ampak uresničena. enos vestna in enomiselna. živa in dejstvujoča jugoslovenska Nacija v veliki Jugoslaviji, spoštovana širom sveta in združujoča v svoji silni enoti vse brate, ki danes še Stokajo ped nemško, italijansko in grško peto ter nas blagrujejo celo v naši nevrednosti in našem razdvojil. Ako kedo, se zavedaš posebno ti, Orjuna. da pomeni ta Svoboi-da in Edinstvo samo veliko, neutaj-Ijivo dolžnost do čim najvišje popolnosti do čim najsmelejšega napredka in čim najveličastnejše moči. Zaman bi bila vsa naša zgodovina, zaman vsa kri. prelita za Jugoslavijo. ako bi se oglasil izmed nas vseh le eden. ki bi se v naprej zadovoljil s tem, da naj Domovina.' kateri služimo, ne postane z močjo.1 prosvetljenostjo in slavo prva nad vsemi državami sveta!
Zato, bratje in sestre, nam bodi ščit. v katerega je vrezano ime
Vašš ilirci $o prenapeti! Maša duša ie utrujena!
Edino uspešni Pravilo za olrejs Je
le „ON“ — princ smeha
Karrcls! Moyd
hi 8©iSMle «Jfž® 12.. 13. in 14. decembra
y »najnovejšem svojem flimu sex£fe 1824/1925
„Bakina maza"
¥ ELITNEM KINU MATICA.
Edinstva. kakor dver v Najsvetejše. Čuvajmo ga, ohranimo ga neskaljenega. množimo njegov sijaj in pomnimo, da raste izza njega nesmrtno življenje nas vseh. Umejmo njegov pomen in posvetimo svoje misli in svoja dela, svoj znoj in svojo kri temu, da se dovrši njegovo zveličalno poslanstvo. Ne ozirajmo še, ali nas je mnogo, ne vprašujmo, ali nas je dovolj. Vsi. ki so čistega srca in močne vere. bodo sledili našemu praporu, ki je pozvan, da privede najplemenitejšo, po Bogu in Zgodovini blagoslovljeno Nacijo
na višave dovršenostva, v bratski krog enakovrednih in enakopravnih narodov kulturnega sveta. S fanatizmom tistih, ki verujejo, da je smrtna rana samo cena zmage, bomo napredovali i v mirnem delu i v bojni vihri, ne štejoč sovragov in ne zaveznikov, oprti na nezlomljivo etiko naše junaške rase. oprti na borbeno tradicijo vesoljne predzgodovine 1. decembra, ki jo lahko prav kratko izrazimo z besedami:
»Blagor mu. kdor pade mu, kdor pobesi meč!«
gorje
Naša pot.
K IH. skupščini oblastnega odbora Orjune za ljubljansko oblast.
Zopet se zbirajo stari nacionalistični borci Slovenije, da poleže PO letu borbe in trpljenja račun za svoje delanje in nehanje. Prihiteli bodo od vseh strani oni, ki so bili navzoči pred tremi leti ob rojstvu naše organizacije, ki se je navzlic vsem oviram in skoro nepremagljivim zaprekam vedno bolj in bolj širila ter okrepljevala. V roke si bodo segli bratje, ki so pili pred desetimi meseci še v Celju pogum, voljo in vsepremagujočo ljubezen do naše Ideje iz besedi pokojnega Franceta, ki je pokazal pot in smernice vsem bodočim orjunaškim oblastnim skupščinam v Sloveniji.
Težko in polno bolesti je bilo letošnje leto delovanje organizacije jugoslovenskih nacionalistov v Sloveniji. Po dveletnem iskanju prave poti in smernice, po iskanju načina razmaha in taktike, se je Orjuna odločila po velepomembnem kongresu v Splitu za ravna pota. ki jih
je nastopila tudi Orjuna v Sloveniji po celjski skupščini.
Z razvitimi prapori je pohitela Orjuna Po tej ravni poti na delo mod narod, ki je ječal pod pritiskom neznosnih strankarskih bojev. Polna samozatajevanja in žrtvovanja ie nesebično razširjala ter propovedovala Jugoslovenski nacionalizem in idejo Edinstva.
Prišel je nesrečni, a vendar i slavni 1. junij, ko je s krvjo potr-'dila svojo misijo in ko so trije njeni '(najboljši s svojim življenjem blagoslovili in za večno utrdili njeno de-o med narodom. Jasno so dokazali svojo in Orjune voljo, da uve-javijo misel Jugoslovenstva, brez ozira na posamezne osebe in po-edine skupine; da celo če treba tudi brez ozira na voljo mase. Kajti masa, nahujskana in zapeljana od zapeljivcev, ne želi in ne stremi vedno po tem, kar je njej v korist in dobro.
Ni bilo dovolj, da so padli trije najboljši, roka sovražnikov in kle-tih nasprotnikov Ideje je posegla tudi med žive njene borce in vrgla njenega prvoboritelja — Marka — v temnico. Toda zaman so bili vsi napori in vse intrige, s katerimi so hoteli razbiti kratkovidni partizani in protivniki Orjune. njene temelje. Ker ti slone na tradiciji stoletij in so zgrajeni na kosteh in krvi vseh onih. ki so žrtvovali svojo kri za Nacijo vse od Kosovega tužnega, preko upornikov pod Brežicami, zmagovalcev na Kumanovein, Cer planini in Sokolu, pa do danes.
Še bo borbe in še bo lila kri po naši nikdar te žlahtne tekočine siti zemlji, ki še vedno kriči in zahteva žrtev. Orjuna pa pojde svojo ravno pot. izvršujoč oporoko in program svojih padlih drugov:
»Naprej, brez ozira na levo in na desno za cilji, ki nanj jih narekuje srce in ljubezen do domovine.«
Zakaj je bil br. Marko izpuščen.
V predzadnji številki našega lista smo pojasnili čitateljem zakaj je bil brat predsednik Marko Kranjec aretiran in odveden v celjski preiskovalni zapor, ki se ie kljub njegovi nedolžnosti zavlekel celih 71 dni. Povedali smo, da je bila povod aretaciji ovadba, ki jo je podpisal glavni urednik »Slovenca« g. Smodej. Ta ovadba, ki je bila podana kmalu po trboveljski tragediji drž. pravdništvu, pa vsebuje 'navedbe, ki jih je že tedanji potek preiskave pokazal kot neresnične, tako da celjsko drž. pravdništvo in preiskovalni sodnik nista smatrala potrebnim proglasiti nad bratom predsednikom preiskovalnega zapora. Vsled tega je morala tedanja klerikalna vlada pritisniti z vso silo na višje drž. pravdništvo v Ljubljani. ki je končno dobilo nalog za njegovo Aretacijo. Tej aretaciji se je brat 'predsednik mirno uklonil, ravnajoč se po orjunaškem zakonu-»Jusritia est fundamentum regururn.« Tako se je pričela dolgotrajna preiskava. Ki je pokazala kljub vsemu prizadevanju klerikalnih denunci-jantov nedolžnost brata predsednika Oblastnega odbora inž. Marka Kranjca.
| Vsak pošten človek bi tedaj pričakoval. da bodo tisti, ki so našemu Marku z ovadbo prizadejali toliko zla. sedai vsaj molčali, uvide-vajoč svojo zlobo. Temu pa ni tako. »Slovenec« jezuitsko iskrivlja resnico in prikazuje osvoboditev brata Marka kot nekak čin sedanje vlade, ki je dala baje brzojavni nalog, da se ga izpusti iz zapora. Človek mora strmeti nad to zakrknjeno zlobo glavnega urednika »Slovenca« tembolj, ker je isti o poteku cele zadeve popolnoma informiran, kar je jasno razvidno iz sledečih navedb:
Preiskava se je vršila z največjo točnostjo in pazljivostjo. Vse priče. ki jih ovadba navaja, so bile izčrpno pod prisego zaslišane. Ravno tako je bil zaslišan ovaduh g. Smodej, ki pa se je pri zaslišanju kaj slabo obnesel, izgovarjajoč se na sourednika g. Terseglava. Po prvem zaslišanju so ovaduhi bistvo ovadbe premenili, toda tudi to se je izkazalo kot neresnično. Vse priče, ki so bile takrat zaslišane (8. oktobra), so za brata Kranjca izpovedale razbremenilno, vendar se je kljub temu preiskava nadaljevala. Zaslišanih je bilo še obilo dru-
gih prič. sledile so konfrontacije itd. tudi tedaj, ko je že davrnj^Jla: Koroščeva vlada. Slednjič je bit’ ponovno v tretjič zaslišan g- Terseglav. ki je bil vsled tega. ker se je izgovarjal na svojo uredniško tajnost, kaznovan na 200 Din globe. Šele neposredno po tem zaslišanju, 28. novembra, je bil brat Marko izpuščen na svobodo, izpuščen pa zato. ker je vsa preiskava, ki je tekla proti njemu, jasno dokazala njegovo nedolžnost in drž. pravd-nik ni imel podlage, da bi proti njemu vzdignil obtožbo. Vse se je vršilo zakonito in v popolnem redu. Tu ne more biti govora o nobenem brzojavil, ki ga brat Marko ni niti zahteval, niti potreboval. Zahteval pa je. da se njegova preiskava ne zavlačuje, ampak čim preje zaključi. Zahteval je obtožbo, ako je kriv, svobodo pa le tedaj, če se mu krivda ne more dokazati.
Akt je zaključen in s tem tudi njegova javnost podana. Vse »Slovenčeve« trditve o kakem nekorektnem postopanju celjske sodnije, oziroma sedanje vlade, pa so žc s tem dejstvom ovržene. da je bil brat Kranjec po nastopu danasrje vlade, to je od dne 8. novembra
Še do 28. novembra, torej cel mesec v zaporu. Ali mar brzojav iz Beograda rabi cel mesec? Vsa ta dejstva so dobro znana uredništvu »Slovenca«. Toda nepoboljšljiv, zakrknjen zlobnež nadaljuje svoje zločinsko početje. Skrbeli pa bomo, da bodo našli tudi pobožni uredniki
plačil« za svoje delo pred sodnijo. Vendar pa kdo more povrniti škodo. če bo slednjič dosegla, roka pravice tudi g. Smodeja? Ali naj bo mar z običajno denarno globo poravnano zlo. ki gt ta ostudni list dnevno kopiči nad glave poštenih Jugoslovenov?
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE s
malinovec, citronado in sadni grog (punč).
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE:
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Van3e, Waldmeister.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE:
Rum-esence iazlične vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. ktunnova, oranžna, pelinkovec sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd.
SADNE ETERE
v raznih koncentracijah.
NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG
LJUBLJANA, Metelkova ul. 13.
UR
1(18-1
v mn.
Mariborski oblastni odbor je storil s svojim »Politično - propagandnim tečajem«, ki ga je priredil v mariborskem »Narodnem domu« v nedeljo 7. in na praznik 8. t. m. velik korak naprej v utrditvi naše ideje in njenem razširjenju v široke plasti našega naroda. V naše organizacije stopajo večinoma novi ljudje, čisti nacionalisti, ki v propagandnem delu Še niso verzirani in ki tudi ne poznajo pravih metod tega dela. Tega se je zavedal dobro tudi Glavni odbor, ki ie na svoji seji 5.. 6. in 7. septembra v Novem Sadu sklenil, da morajo vsi O. O. prirediti »Politično-propagandne tečaje«, na katere naj pozovejo delegate posameznih M. O. in Poverjeništev. Mariborski O. O. je že v prejšnji obliki ekspoziture imel tak tečaj v programu, zato mu je sklep v Novem Sadu dal le nove vzpodbude in pospešil njegove priprave. M. O. in Poverjeništva so bila obveščena o tem tečaju že pred dvema mesecema in tako so imela dovolj časa Izbrati iz svoje sredine res take člane, ki imajo vse potrebne predpogoje, da postanejo naši propagatorji in agitatorji.
Poziv je Imel uspeh, kajti na tečaj je prišlo okrog 50 delegatov raznih M. O. in Poverjeništev iz oblasti, le nekaj M. O. in Poverjeništev ni storilo svoje dolžnosti in ni poslalo delegatov ter s tem pokazalo. da bo treba napraviti pri njih red in postaviti na vodstvo ljudi, ki se bodo zavedali, da razne funkcije v organizaciji niso določene za to. da jih poedinci le prevzamejo. ampak da jih tudi res vrše.
Tečaj je otvoril v nedeljo ob 10. uri brat oblastni predsednik Radl-voj Rehar s pozdravom delegatov in kratkim nagovorom, v katerem je omenil, da je to prvi tečaj Orju-ne ne samo v Mariborski oblasti, ampak sploh v celi državi ter poudaril velik pomen takih prireditev za nadaljni razvoj vsakega, posebno še našega pokreta. Za njim je otvoril vrsto predavanj brat dr. Pivko,, ki je obrazložil zgodovino
iugoslovensko nacionalne ideje od prvih početkov do Orjtune. Lepo in spretno je označil tiste sile. ki so končno dozorele do današnje izkristalizirane oblike jugoslovenslkega nacionalizma — do Orjune.
Temu predavanju, ki je dalo podlago poznejšim, so sledila tri zaporedna predavanja brata predsednika Reharja, in sicer prvo o nastanku in razvoju Orjune v organi-zatoričnein in ideološkem oziru, drugo o stališču Orjune do nacionalnega, kulturnega, prosvetnega, verskega, socfcrtaega. gospodarskega In upravnega vprašanja in tretje o delii Orjune. V prvem je predavatelj orisal neposredne vzroke, ki so rodili v Splitu pred tremi leti prvo Orjuno in orisal kako je Orjuna od takrat potovala od kraja do kraja naše prostrane države iu prišli sedaj celo preko oceana v daljno Ameriko. Vzporedno s tem je predočil tudi razvoj orjunaške ideolo*-gije. V drugem je v široki zasnovi komentiral v Statutu navedeni temeljni program Orjune in precizno označil njegove principijelne odnose do poedtnih vprašanj javnega življenja. Njegovo predavanje o tej temi je izzvenelo v sedem naslednjih točk. ki izražajo cilje Orjune, ki so:
L Ujedinjen. složen In močan jugoslovanski narod v ju goslo venski državi — Jugoslaviji.
II. Napreden narod z veliko edinstveno in samosvojo rasno kulturo.
HI. Dobro vzgojen, prosvetljen, moralno trden in etično visoko stoječ poetHnec v družbi enakih sonarodnjakov hi sodržavljanov.
IV. Svoboden vernik v svobodni, toda nepolitični cerkvi
V. Socialno urejeni, medsebojno solidarni in zadovoljni stanovi in razredi.
VI. Gospodarsko razvit, močan in neodvisen narod v gospodarsko urejeni in zdravi državi
VII. Kraljevina z moderno, edinstveno ustavo, nestrankarskim sta-
novskim parlamentom In široko, toda edinstveno poslujočo samoupravo gospodarsko, prometno In terensko zaokroženih pokrajin.
V tretjem predavanju je orisal razdelitev dela v Orjuni od Direk-torija in Glavnega odbora do Poverjeništva in naloge poedinih sekcij, med katerimi je povdaril posebno važnost treh: četniške. kul-turno-prosvetne In gospodarske.
Za njim je nastopil oblastni čel-nik brat dr. Irgolič, ki je obrazložil zakaj Je Orjuna ustanovila četniške sekcije, kakšen je niiliov pomen, namen in tehnični ustroj. Posebno lepo je utemeljil pomen in namen četniških sekcij, ki vrše velevažno nalogo ne samo v pokretu samem, nego tudi v razvoju naroda in države k ujedinjenju in v obrambi tega edinstva.
Br. dr. Cazafura je v krasno zasnovanem predavanju predočil tisk in njegov pomen za širjenje kulture In prosvete ter političnih in drugih Jdej. Tiskovne sekcije so torei ve-levažne za naš pokret in se morajo brezpogojno osnovati povsod in pričeti z resnim in smotrenim delom.
Po njegovem predavanju, ki je končalo točno ob 13.. je sledil premor do 15. ure. V tem času so šli udeleženci tečaja k obedu; večina se je udeležila skupnega obeda v restavraciji »Narodnega doma«, ki ie dala za Orjunaše popust, za kar ji bodi izrečena zahvala, kakor tudi onim hotelom, ki so dali popust pri prenočiščih. Ob tričetrt na 15. uro so se udeleženci skupaj s predavatelji slikali na dvorišču »Narodnega doma«, le žal, da je nekai delegatov in predavateljev slikanje zamudilo. Ob 15. uri so se pričela zopet predavanja.
Prvi je predaval profesor dr. -M. Kovačič o propagandnem delu med narodom. Strokovnjaško je podal glavne smernice, kako je treba pridobivati ljudi za naš pokret in kako je treba ustanavljati Poverjeništva. Mestne organizacije in sekcije. Sledilo je dvoje predavanj brata dr. Pivkota, in sicer prvo o nacionalizmu pri drugih narodih in drugo o Orjuni in Sokolu. V prvem je opisal najprej po sorodnosti skupin nacionalistično gibanje pri Turkih in Kitajcih, prešel na to na ma-kedonstvujušče, od teh na pr obujajoče se Madžarske, na nemške nacionaliste. na italijanske fašiste in končno na Hanao in Srnao ter kon-štatiral, da se dele vsi ti nacionalistični pokreti na tri osnovne skupine. od katerih pa vsebuje Orjuna v več ali manj spremenjeni obliki vsaj temeljno vse tri. V drugem predavanju je predočil paralelno delo Orjune in Sokola ter ovrgel temeljito ponekod utrjeno napačno misel, da Orjuna ovira Sokola, oziroma Sokol Orjuno. Nujna nacionalna potreba je, da se osnuje Orjuna povsod tam, kier je Sokol, ker enega specialnega dela. ki ga opravlja Orjuna. Sokol ne more vršiti, nasprotno pa bodo tam. kjer ni še Sokola, se pa ustasiovi Orjuna. nastali sigurno kmalu tudi pogoji za ustanovitev Sokola.
Brat dr. Makso Šnuderl je poučil posetnike o društvenem pravu, ki ga morajo poznati vsi. ki ustanavljajo in vodijo društva ali organizacije. V svojem drugem predavanju je pa predočil glavne smer-
L I SJT E K.
ANICA;
Dan Ujedin^enja.
Dan naše sloge pred šestimi leti Glej. ali res ne smemo živeti?
V srcili ni bratstva, ljubavi ni v
duši,
narod sam sebi razdira in ruši kar so mu zidali težki vekovi, o čemer so sanjali mladi sinovi, ko so umirali v maju življenja — kar so nam oče in ded priborili, kar smo po božjih pravicah dobili!
V narodu našem je kakor slepota, da ne vidi edinega pota.
da ne čuje naše besede, ki je kakor skupna svetinja ene majke m njene ljubezni kakor spomin je ene bolesti. —
V narodu našem ni luči, ni solnca, da ne ljubi dedščine svoje
po oporoki v knjigah povesti Narod sam sebi razdira in ruši. ker ni ljubavi vsemočne v duši. Dan ujedinjenja.
Ki si nas strnil pred šestimi leti slabe in male v narod mogočen.
ki si zatirane Iskrice v srcih združil v plamene ljubezni, ti. ki si naše razkosane sile zbral, ujedinil v silo žhijensko, dan, ki si davne sanje utelesil, ko si dahnil v našo svobodo — v komaj rojeno dete trpljenja — da je postalo sposobno življenja — Dan, ki ljubav te je naša rodila vrni jo v duše to sveto ljubezen v njih jo obudi, ki nas morijo, in mlade naše sile slabijo! daj, da utihnejo žalostni boji. da bomo složni, da bomo svoji. Narodu slepe duše razsveti. da bo vreden in zmožen živeti!
Deklamiral na proslavi Orjune Celje br. Bratomil Rebek.
Primanka iMm U M!
Pozdravljen v zlati zarji novega dne! Tisoč mladih grl kliče krepek pozdrav bratske ljubavi. Dolgo Te ni bilo med nami Marko; čakali smo Te In konečno smo Te dočakali. A sedaj Marko, ko je za teboj težki vzduh zatohlih ječ. sedaj poj-
deš zopet v našo sredo in zopet bodeš Ti naš in mi vsi bodemo zopet Tvoji. Skupno gre naša pot navzgor in ob strani Ti bode svetilo mladostno solnce ...
Glej Maj-ko. ni solnca v Brdih, ni sreče v domačiji... Pridi Marko, čakajo Te zvesta srca ob Jadranu... Žalostno je Primorje, tužna je Istra. Zlato solnce Te čaka, po vsem morju razlito, čaka Te, da ga razliješ tje doli do Pulja. Reke in Zadra! Čakajo Te, da pohitiš k njim, oznanjevat novo solnce blagovesil Ideje in Resnice. Čakamo Te ob Zili. ob sinjem Jadranu, čakamo in čujemo...
In prišel bo dan. naš or junaški dan! Zalesketala bode svetla zarja od vzhoda do zapada. Nje svit bo poljubil stoletne lipe na Gospesveti, ožaril vrh ponosnega Nanosa... A ko bodo zadonele fanfare svetlo svobodno davorljo odrešenja in zmage na našem Jadranu, takrat se bode prelila Žalost v pesem zlatih žarkov bojne pesmi in srca mladine bodo gorela z najsvetlej-šim žarom na oltarju svobodne zemljo...
nice kazenskega prava. Obe predavanji sta bili lepo osnovani in izvedeni ter sta nudili obilo poučnega gradiva. Predavanja prvega dne je zaključil brat dr. Miloš Vauhnik s predavanjem o ustavi in razlaganjem njenih glavnih določil. Naglašal je. da je v glavnem naša ustava zelo dobra in moderna, ima pa veliko nesrečo, da se ne izvaja in da parlament, ki bi moral izdelati okrog 25 iz nje izvirajočih zakonov, razpravlja raje o fesih muslimanskih železničarjev v Bosni, kakor pa o teh velevažnih in nujnih zakonih.
Zvečer se je vršil v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« družabni večer, ki pa vsled mnogih drugih večjih prireditev dneva ni mogel uspeti v večjem stilu, bil pa tudi ni tako zamišljen. Pohvalo zasluži tu Sokolski orkester, ki je pridno in neumorno sviral narodne komade. Za petje so skrbeli posebno delegati iz Medjimurja. ki so
prepevali svoje narodne in druge pesmi.
Za ponedeljek ob 10. uri napovedano predavanje ravnatelja Zadružne zveze^ Ivaua Lesničarja iz Celja o zadružništvu, je moralo žal odpasti, ker je bil predavateij v zadnjem momentu nujno zadržan in ni mogel priti. Sledilo je zato predavanje brata dr. J. Štefančiča iz Ljubljane o govorništvu in potem govorniški seminar. Brat dr. Štefančič je podal najprej teorijo govorništva, potem pa pozval vsakega posameznika, da je sam praktično nastopil. Nastopi so uspeli prav dobro in bo večina zamogla kmalu uspešno nastopati na naših sestankih in shodih. Tečaj je ob 13. uri zaključil brat Rehar s pozivom na udeležence, naj kot apostoli ponesejo našo misel med najširše sloje naroda, da bo čimprej dosežen naš^ veliki cilj: močna, urejena, srečna in edinstvena Jugoslavija Jugoslovanov.
Praznovanje !. decembra na Jesenicah. Jesenice so bile že dolgo ena tistih postojank, za kojo smo morali že biti vroč boj. Saj so Nemci že razglašali, da so Jesenice nemški trg. Njihov vpliv je že tako globoko segal osobito med delavskimi vrstami, da se posledice potujčevanja čutijo še danes. Vendar pa se je obhajal letošnji Narodni praznik na Jesenicah nad vse častno. Cerkvenega obreda so se udeležili vsi predstavniki tukajšnjih oblasti in nacionalnih društev, kakor tudi šolska mladina. Grajati pa moramo vse tiste malomarne učiteljske moči z deške šole. osem po številu, ki niso čutiie potrebo, da spremijo šolsko deco k proslavi. Upravičeno mislimo, da je pač najmanj kar zahtevamo od njih, to, da nam vzgoje našo mladež v nacionalni samozavesti in ljubezni do države. Ob 11. uri Se je vršila slavnostna zaobljuba v Sokolski telo- -vadnici, ob 12. uri pa javni promenadni koncert Sokolske godbe pred kolodvorom. Zvečer ob 7. uri pa je priredila naša Orjuna v prostorih g. ilumra družabni večer svojim članom in po njih vpeljani in gostom. Večer je bil nad vsako pričakovanje dobro obiskan. Zastopani so bili vsi stanovi, pogrešali Pa smo z malimi izjemami naše narodno učiteljstvo. Večer je otvoril br. Puhar, nato pa je br. Ravnik v daljšem govorit objasnil pomen 1. decembra za jugoslovenski narod, Za njim pa ie br. Humer ml. poročal o pomenu In velikih ciljih Orjune. Po končanih govorih se je razvila neprisiljena zabava. Vso prireditev je še povzdignilo lepo ubrano petje naših pevcev Orjuna-šev. Tako je letošnji 1. december dokazal, da je tudi na Jesenicah nacionalna ideja krepko in nevzdržno na pohodu in da tudi iz njih izginja stara navlaka in ostanki tujega hlapčevstva. Sicer pa se bomo odslej večkrat oglasili in poročali o »Jeseničanih«, ki so na papirju »Jugoslovenski državljanu, v mislih in željah pa v Teutoburških gozdovih.
Iz Zagorja. Dne 3. dec. t. 1. jc po kratki bolezni preminul v celjski bolnici 12 letni Milce Prosenc, sinček tiašega predsednika. Bil je miren in marljiv učenec. Posečal je tudi redno telovadbo Sokola v Zagorju. Prizadetim izreka Mestna Orjuna svoje sožalje.
Iz Zagorja. Ker se je neki »nebodigatreba« obdregnil ob narodne
prireditve, je »Novi pravdi« Predsednik
umestno da damo nekaj pojasnila, te stranke je tak »naroden« socialist, da se pajdaši z našimi najhujšimi nasprotniki.
Ob priliki Trboveljske tragedije je čutil za potrebno, da zbobna skupaj pisano požarno brambo in rudniško godbo, da napravi »štimun-go« proti Orjuni ob priliki pogreba znanega junaka z nožem, katerega sliko je v poveličevalen namen natisnil »Slovenec«.
Možakar je ukrepai, pravična usoda pa je obrnila tako. da je dobil ta narodni — pardon nemčurski —. socialist tako brco, da jo še do danes ni prebavil.
Veren sodrug mu je separatistični godec K. — Svojčas je bil tako-zvani »žlajfarski« pomočnik pri ste-> klarni. Ker so razni švabski in madžarski ravnatelji in uradniki stremeli za tem, na napravijo iz Zagorja in drugih industrijskih krajev švabski most do Adrije, se je lahko marsikdo vrinil v boljšo zlasti pisarniško službo.
Posebno v ta namen pripravni so bili steklarski uslužbenci, ki so žc od nekdaj strupeno sovražili vse
kar je slovanskega.
Tako se nahajajo v vseh oddelkih Zagorskega rudnika taki ljudje, ki so se seveda po prevratu potuha nili. na tihem pa snujejo protidržav-. ni boljševiški pokret.
Dokaz prevratni poskusi spomladi leta 1920 in napad na Orjuno 1. junija 1924 Tako je zašel tudi ta možakar med poduradnike. Spravil je par takih godcev skupaj, ter dela zgago s tem. da prireja ob času vsake narodne prireditve svoje mišje koncerte po raznih postranskih gostilnah. kjer se zbirajo temni proti-državni elementi, ki potem v poznih nočnih urah, omamljeni od alkohola, razgrajajo po Zagorski okolici in ogrožajo mirno prebivalstvo.
Žalostno je, da niso smatrali za potrebi«* naši orožniki, da izvesijo v proslavo našega ujediujenja kako zastavo. Ni čuda, da postaja naše prej tako zavedno Zagorje čimdalje bolj črno-rdeče.
Toda varajo se oni. ki mislijo in žele. da se vrnejo časi avstrljsko-švabskili rabljev. K Orjuni, kdor je res Slovan, da uničimo take sanje onim mlačnežcm, ki so se ponašali za časa vojne z avstrijskimi orli, črno-žoltimi traki ter prav po čifut-sko vsiljevali vojno posojilo — železo za zlato itd.
V nacionalnem oziru mora biti trd neizprosen vsak pravi Orjunaš.
U Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Kolinsko cikorijo
domači izdelek.
Razmnoževalni papir (pijoči).
THE REX CO., Ljubljana.
——nn ir-r      mm ■ ■■ » — — —im im— ii ■■■■■■■
zobna pasta beli krasno zobe in daje jim bliSi*.
ZIMSKE SUKNJE
v vseh modernih oblikah sz Šeškega In anoIeške$sa fo&aga,
priporoča po sako smernih cenaBs
A. KUNC, LJUBLJANA
Gosposka ulica štev, 7.
Stev. 60.
>0 R J U N A«
Strau b.
Kronika.
Epitog podnartskega incidenta
se ie odigral v sredo 10. t. in. pred tukajšnjim sodiščem. Drž. pravdni-štvo je namreč dvignilo obtožnico proti našima članoma Ivo Berščaku in Vladimirju Kapusu. da sta povzročila incident v Podnartu kakor tudi zamudo vlaka ter ovirala uradnike pri izvrševanju njih službe. Obtožnica je bila zgrajena seveda samo na domnevanjih, kakor navadno vse. ki so naperjene proti Orjunašem. Obtoženca je zgovar-jal dr. Vladimir Knaflič. Po skoro dveurni razpravi je senat po zaslišanju vseh prič oprostil oba obtoženca. S tem je zopet dokumentiralo neodvisno sodišče, kako podli in hinavski so bili vsi nešteti napadi v »Slovencu«, ki nam je naprtil tudi Podnartski incident, slikajoč ga. kot akt terorja in nasilja, ki ga je uganjala Orjuna nad našimi Gorenjci.
Obsojeni »Slovenčevi« urednik. Pobožnim »Slovenčevim« urednikom so za časa poslanske imunitete cvele najlepše rožice. Obrekovali in lagali so tako. kakor pač znajo samo blagoslovljeni jezuitje in vse to v varnem zavetju poslanske imunitete. V svojem elanu pa so pozabili, da jih čuva poslanska imuniteta samo v umazanih kolonah »Slovenca«, ne pa tudi v javnosti. kjer jih je mogoče prijeti za njih kačje jezike. Tako je pozabil tudi na to. slavni poznavalec Se-lenciolov g. Radešček. ki je »kriti-koval kot dolgoletni srbski mini-sterialni uradnik, dvakrat odlikovan dobrovoljec in član rimske pisarne Jirgosloveroskega odbora«, Orjuno na tako nekritičen način, da je prišel v konflikt z zakonom. Na seji ljubljanskega občinskega sveta je ta možak glasno zaklical: »Orjuna je od bank plačana banda!« Ko pa ga je Orjuna radi tega očitka tirala pred sodišče, je postal g. Radešček pohlevnejši in pričel zbirati material za dokaz resnice. Najsi je imel zato več. kakor do-velj časa. ni spravil niti najmanjše troliice dokaza resnice skupaj, s katerim bi mogel potrditi svojo ob-dolžitev. Pričel je v spoznanju, da navzlic vsemu svojemu zbranemu materialu ne uido pravični sodbi nepristranskega sedišča, vso stvar zavlačevati in se izgovarjati, da ga Oblastni cdbor Orjune v Slovenili ne more tožiti, ker je samo organ Dhektorijuma. Vsi ti jezuitski triki pa le niso pomagali g. Radeščeku, da bi se izbegnil pravični kazili, ker je senat sklenil, da se vzklicu ne ugodi in da je dokaz resnice nedopusten. S tem je bila obsodba v drugi instanci potrjena in tako bo moral g. Radešček za svoje preočitno sovraštvo proti Orjuni plačati kazen 300 Din in vse sodne stroške. Obravnava pa ima tudi v tem svoj pomen, da so imeli sedaj v teku enega meseca priliko vsi štirje glavni uredniki »Slovenca« doprinesti dokaze resnice za svoje obrekovanje. Ker pa znajo vrli po-božnjaki samo lagati, je bil gospod Smodej brezuspešno zaslišan, kakor tudi g. Kremžar. Radi Orjune in ing. Kranjca, o kojem naj bi podal obremenilne dokaze ie bil obsojen g. Terseglav na 200 Din in končno je dobil svoj delež tudi g. Radešček. ki pa menda še nima dovolj. kakor priča njegovo napovedovanje o neki protiorjunaški brošuri.
Štrajk na ljubljanski univerzi je
zopet zbudil in razdražil krepostne »Slovenčevo« 'urednike, da so izri-gali nad našo akademsko Orjuno ves'svoj blagoslovljeni žolč. Kakor vselej je bila tudi sedaj vsega kriva ta preklicana Orjuna, ki hodi vedno v navzkriž s političnimi računi SLS. Orjuna je bila seveda tudi vzrok kravalom in pretepom na Kongresnem trgu in no ljubljanskih ulicah, ki jih je izzvala menda po samem naročilu »gospoda Pri-hičeviča«. Tako »Slovenec«. Naše
principielno stališče napram poizkusu zanesti štrajk po volji in na korist gospodov separatistov tudi na ljubljansko univerzo, smo podali že v prejšnji številki in ga tudi neokrnjenega ohranili do danes. Stali smo. kakor doslej še vedno in tudi v bodoče na stališču striktnega izpolnjevanja zakonov, ki veljajo in morajo veljati ravno tako za veliko hrvatsko. republikanske univerzitetne profesorje, kakor za jugoslo-venske nacionaliste. S tem, da smo to dosegli, smo že tudi izpolnili svoj namen in izvršili svojo nalogo. Imeli smo trden namen pri vsej stvari ostati čisto mirni in prepustiti morebitno obrambo proti napadom separatistov ostalim akademskim društvom, ker smo se zavedali. da bo takoj, ko se porazgo-vorimo z »Blokom levih« na orju-naški način, zamera in nerazpoložen je na levo in desno. Vsled izzivanja blotatšev pa smo bili prisiljeni poseči tudi aktivno v borbo, ker dokler bo Orjuna na ljubljanski kraljevi univerzi, toliko časa se ne bo na njej vzklikalo: »Republiki in Dol s Srbi!« Ako pa ie prišlo pri | tem prekljanju do vzklikov, kakor I »Živio Pribičevič«, ni prav nič čud-| nega. ker so bili pri demonstracijah I udeleženi tudi člani ostalih napred-| nih dijaških organizacij, iz naših I vrst pa ti klici niso padali.
Višji stražnik Grošelj se je pri zadnjih dijaških demonstracijah obnašal tako nekorektno in nehumano, da je izzval splošno ogorčenje navzočega občinstva. Tolkel je naravnost s sadičnim veseljem s svojo gumijevko po naprednih akademikih, ld so branili jugoslovenski značaj ljubljanske univerze pred Radičevimi moiojci in Koroščevimi evnuhi. Med drugimi žrtvami njegovega divjanja je bil tudi težje poškodovan oblastni tajnik Vladi-mir Galzinja. Informirali smo sc o tem junaku z gumijevko in doznali, da ima mož še tudi posebnih zaslug iz leta 1908., ko ni z nič manjšo vehemenco razganjal demonstrirajoče Slovence. Sicer pa bi bilo zelo primerno, če bi se pogledalo nekoliko v policijske aibive, kjer bi sc gotovo našla marsikaka epizoda g. Grošlja o njegovih aretacijah dija-| kov. O možu pa povemo še to. da ; je bil navzlic svojemu klerikalne-; mu prepričanju pri nas na Oblast-J nem odboru, kjer je prosil službe > za svojega nadebudnega sinka.
Pripominjamo pa obenem tudi, da so razmere na ljubljanski policiji takev da kriče po temeljiti re-meduri. Zaenkrat o raznih zanimivostih še molčimo, toda zagotavljamo že danes, da zbiramo material. ki ga bomo o svojem času objavili.
Dvojna mera sodišča. G. dr. H.
Tuma. ki so ga Italijani morda edinega po pravici izgnali, in ki imsli, da ima za zahvalo, da ga ie naša država gostoljubno sprejela pod svojo streho, pravico rušiti njene temelje s komunističnim hujskanjem, je v eni zadnjih številk »Slovenca« mlel otrobe o dvojni meri sodišča, o eni. ki jo uporablja napram njegovim komunistom in o drugi, ki jo uporablja napram Orjunašem. Da bo komunistični pa-tron iz Gorice spoznal kako slabo je še povohal naše razmere, mu hočemo navesti karakterističen primer tiste dvojne mere. ki pa je čisto drugačna. Lansko leto je naš brat Slavko Reja v Mariboru oklofutal nekega urednika, ker ga je blatil po svojem listu in se vsled imunitete odgovornega urednika-poslanca ni mogel braniti pred sodiščem. Dasi se v sodni praksi tak slučaj taksira če ie klofuta močnejša kot lahka telesna poškodba, se je tu napravila težka. Toda tudi to bi še ne bilo najhujše, kri pa zastane človeku, ko izve. da je bil brat Reja radi ene same klofute z golo roko, pri kateri je nasprotniku »baje« razbil bobnič v ušesu, ob-
sojen na tri mesece ječe. Torej radi ene same politične klofute! Nekaj dni potem se je vršila v Ljubljani razprava proti nekemu fantu, ki je z gnojnimi vilami pretepel lastnega očeta in mu polomil rebra. In za to težko telesno poškodbo je dobil dotičnik — tri tedne zapora. Prvi je bil nepredkaznovan, drugi pa znan pretepač. Tako »protežirajo« jugoslovenska sodišča Orjunaše! Na dan volitev novega občinskega sveta letos v Mariboru, je po zmagi narodnega bloka, v katerem so bile vse slovenske stranke, odšla deputacija Orjune k takratnemu županu, da izvesi jugoslovansko državno zastavo in jo. ker tega ni hotel storiti on, izvesila sama ter ga s tem rešila osvete razburjene mase občinstva vseh strank, ki se je zbrala pred magistratom. Državni pravdnik je to deputacijo obtožil po § 104. s. k. z. in po § 81 se bo te dni vršila razprava. Brat Reja niti ni bil pri županu, pa isto-tako obtožen in se bojimo, da se bo tudi tu izkazala »protekcija« sodišča napram Orjunašem tako. da bodo obsojeni patrijoti zato. ker so zahtevali izvešenje državne zastave na jugoslovenskem mariborskem magstiratu. Izključena taka »protekcija« pri nas ni. Kaj pravite k tel dvojni meri Vi. gospod jurist. Ker Vas poznamo kot boritelja proti krivici, upamo da se boste sedaj zavzeli tudi za naše člane in nastopili v »Slovencu« proti dvojni meri pri sodišču. Pričakujemo Vašega možatega nastopa.
Prolei kulta. Prijatelji in rdeči apostoli okoli Kmečko - delavskega lista postajajo zadnje čase zopet agilni in živalmi, odkar čutijo, da je pritisk vlade proti komunistom nekoliko popustil. Posebno pozot-nost pa posvečajo Orjuni. ki so ji posvetili skoro celo zadnjo številko. Zadovoljni smo s tem. ker to znači, da smo na dobrem potu in da naše delo v rudarskih revirjih ni brez uspeha. Žalibog pa so se v tem svojem novem nastopu proti »Orjuni« lotili sredstev, ki bi odgovarjala morali pocestnih razbojnikov in pr opal ih ljudi, ne pa izobraženih in poštenih učencev Marxa, kakoršnim smatramo prijatelje okoli dičnega lista. Namesto poštenega in moškega boja z argumenti in dokazi, se poslužujejo najordiner-nejših psovk iz dobe najogabnejših žurnalističnih manir Stefetove žur-nalistike. Med drugimi takimi cvetkami je posebno dišeča: »Orjuna« Še svinjski Jist. Ne čudili bi se. če bi te besede napisal kak pobožen »Slo-venčevec«. kjer je rovtarska prmej-duškultura doma. toda. da kaj takega piše list stranke, ki sanja celo o nekem moralnem preporodu človeške družbe s svojim komunističnim programom, to pa je omembe vredno. Na ta način se lahko vaše kulturne organizacije a la Vesna še dolgo bojujejo proti posurovelosti v rudarskih revirjih in med proletariatom. ki ima popolni leksikon slovenskih pocestnih psovk baš v glavnem glasilu Neodvisne delavske stranke. Sicer pa le tako naprej in ni več daleč čas, ko bomo samo še govorili^ o komunistični žurnali-stiki s takim pomilovalnim nasmehom. kakor govorimo danes o osebnih glasilih kakega »kanibalskega kralja«, kojega manire odgovarjajo onim naših krepostnih rdečih apostolov.
Da ne bo n espor az umij e u ja!
»Jutro« ima v Mariboru poročevalca, ki pošilja temu listu vse notice, ki se tičejo našega pokreta ali po-edinih naših voditeljev, prikrojene z gotovo tendenco ali pa s sarka-stično-histerično primesjo. Niti ena notica o Orjuni ni iz Maribora še prišla v »Jutro«, brez potvarjanja resnice, še manj pa točna. Da ne bo pozneje nesporazumljenja, svetujemo uredništvu »Jutra«, da pouči svojega poročevalca o temeljnih Principih objektivnega poročanja. Ce si želita^ »Jutro« in demokratska stranka nase lojalnosti, potem zahtevamo tudi od »Jutra« in stranke
lojalnosti napram naši organizaciji in njenim voditeljem. Če si pa te lojalnosti ne želita, naj povesta, da se bomo vedeli ravnati!
Prijetne vesti za obolele na revmatizmu. Pred dvemi leti je iznašel mlad ruski zdravnik in bakterijolog dr. Rahlejev zdravilo zoper vse vrste revmatizma, ki ga je nazval po njegovih sestavnih delih Radio-Bal-samica. Uporabljalo se je to zdravilo pri bolnikih, obolelih za revmatizmom, protinom in revmatičnim ishiasom in dosegli so se neverjetni rezultati, tako da je Radio-Balsa-mica priznan od vseh medicinskih veličin Evrope kot edino in najsi-gurnejše sredstvo zoper vse vrste revmatizma. Zdravilo se rabi z mazanjem in deluje zelo hitro, ne ško-deč srcu in ne ostavljajoč nikakih sledi ne na koži, ne v organizmu.
Naš svet trpi mnogo od revmatizma po veliki vojni in ima sedaj tudi najtežji revmatik priliko, da z uporabo dveh do treh steklenic tega zdravila hitro in lahko ozdravi. Za izdelavo in prodajo zdravila je bil otvorjen Laboratorij Radio-Balsa-mica, Beograd, Kosovska ulica 42.
PRODU SE
Ikrat oblaten Orjunaikl KROJ
pr&ii iakoilnžemu gsBažlfu
dih m®*-.
interesenti naj se zgiase v upravi Usta.
KARO-Cevlll
t*Sargis©r, KoroSka 19.
Naš pokret.
Občni zbor mestne organizacije v Kranju se vrši v soboto, dne 20. t. m. v dvorani »Narodne čitalnice« ob 8. uri zvečer z običajnim dnevnim redom.
Občni zbor Orjune Rakek. Naznanjamo, da se vrši III. redni občni zbor »Orjune« Rakek dne 21. decembra t. I. ob 20. uri v prostorih g. Domicelja. — Odbor.
Občni zbor na Bledu je bil to pot v nedeljo. 7. t. m. še dosti dobro obiskan. Imenom Oblastnega odbora je pozdravil zbrane člane-Blejce delegat br. Verbič, ki jih je pozval k novemu delu in k novim uspehom, ki bodo v čast vrlini Blejcem in ustanovitelju Orjune Bled — junaškemu Stanku. Vsled raznih lokalnih neprilik. ki tarejo to organizacijo zadnje čase. pa sta bila prisiljena delegata Oblastnega odbora brata Kobentar in Verbič imenovati začasno na Bledu komisarja* s komisarjem br. Cirilom Majcenom.
Mirna peč. Seme naše ideje je vzklilo tudi pri nas ter rodilo že tudi prvi sad — poverjeništvo. Na ustanovnem sestanku v nedeljo, ki je bil zelo dobro obiskan, so poročali o našem pokretu predsednik mestne Orjune Novo mesto brat Ogrin in delegat Oblastnega odbora. Mesto poverjenika je prevzel br. Rupena Ivan. ki nam s svojim ugledom dovolj jamči za razvoj naše organizacije.
Akademski klub »Orjuna« Na zadnji odborovi seji je bila osnovana kulturna sekcija z namenom, da s pomočjo predavanj in sodelovanjem v listih, širi orjunaško ideologijo. Pozivam tem potom vse brate akademike, ki bi hoteli sodelovati pri omenjeni sekciji, da se prijavijo pri br. Pero Segoti, stud. fil. kot načelniku kulturne sekcije ob torkih, sredah in četrtkih od 5.—1,46. pred predavalnico štev. 77 na univerzi.
Tem potom obveščam tudi vse naše organizacije o ustanovitvi te sekcije v akad. Orjuni, ki jim bo po svoji moči ob vsaki priliki na razpolago. — Tajnik.
Akademska Orjuna Beograd Kakor v Ljubljani in Zagrebu, tako
so tudi v Beogradu osnovali napad na jugoslovenski »Akademski kluo Orjuna«. Ustanovna skupščina kluba se je vršila v petek, dne 18. novembra v prostorih beogradskega Oblastnega odbora.
Ustanovnega občnega zbora se je udeležila velika množica akademikov in akademičark. ki so napolnili vse obširne prostore. Zbor je otvoril brat Bakovič, ki je v svojem govoru naglasil potrebo ustanovitve akademske Orjune na beo-gradski univerzi. Za njim je govoril brat Kankelj, ki je naglaševai nujno potrebo energične akcije v jugosio-venskem pravcu med akademsko omladino in v strogo nestrankarskem duhu. Govorila sta še tudi bi ata Opijač in Savič o materialnem in moralnem stanju beograd-ske dijaške omladine.
Nato so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen predsednikom brat Josip Kankelj, cand. ing. in ostali odbor, ki nam jamči, da bo »Akademska Orjuna Beograd« verna posest rima ljubljanske in zagrebške.
Koliko zanimanja in navdušenja je vzbudila ustanovitev te naše nove trdnjave med jugoslovensko nacionalistično omladino. najlepše priča to, da se je že do sedaj vpisalo v novi klub preko 200 članov. Lotil pa se je že tudi takoj dela in prevzel vse prosvetno delo v beograd-ski oblasti.
Novo osnovani Akademski Or-juni žele slovenske Orjune najlepših uspehov in zmag med bratskimi Sumadinci.
Svarilo.
Opozarjamo vse p. n. trgovce, da g. Leopold Majntinger stanujoč Zg. Šiška 89 ni bil nikoli pooblaščen nabirati oglasov za Orjuno.
Uprava.
Sluibene objave.
SKUPŠČINA.
Skupščina s® vrši v restavraciji »Zvezda«, ne pa v Mestnem domu, kakor je bilo javljeno v okrožnici na organizacije. Začetek skupščine v nedeljo 14. dec. ob 9. url zjutraj.
Oblastni odbor.
POZIV.
Načelstvo O. O. Tiskovne sekcije za mariborsko oblast poziva mestne odbore Orjuna:
Marenberg,
Sv. Lovrenc na Pohorju,
Braslovče.
Ptuj-Breg.
Ormož.
Polenšak.
Ljutomer,
Gor. Lendava.
Mala Subotica,
Podbrest. na) takoj odgovore na spis št. 29 24.
Načelnik.
PoHtKan pregled.
V Jugoslaviji je volilni boj v polnem razmahu. Značilno je. da so skoro vse stranke, ki se nahajajo v opoziciji proti sedanji vladi v tež* kih notranjih krizah. Najbolj zanimiv ie razkol v komunistični stranki; iz odbora so izstopili najbolj agilni člani, med njimi celo Sima Markovič, ki je dolgo časa živel v Rusiji. IL R. S» S., ki je pristopila k seljački internacionali, noče o ofi-cijebii komunistični stranki ničesar slišati in ji Radič v svojem glasilu grozi, ravno tako kot ostalim strankam Radi Radičevega nastopa je’ v bloku nastalo silno vznemirjenje, ker so se šanse na uspeh zelo zmanjšale. Medtem ko se v opozi-cfonalnem bloku opaža razsulo, je pa »nacionalni blok« kompakten in je že v več krajih postavil skupne kandidatne liste. SLS bo imela prihodnji teden sestanek zaupnikov, na katerem se bodo določili kandidati. Kot izgleda. bo nekaj dosedanjih poslancev propadlo s svojo
TRGOVSKA BANKA D. D
□
PODRUŽNICE!
Maribor - Kamnik Konjiee - Novo mesto Ptuj - Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistri
Brzojavi i
DUNAJSKA CESTA STEV. 4
mtr v LASTN9 STAVBI
trgovska Kaplfas In rezerve Din 19.000.0C0
Telefoni 1139 149, 458
LJUBLJANA □
Izvršuje vse baočne posle najiočneje in najkulantnefe.
mfurati
EKSPOZITURE:
Logatec
Prevalje
Straa 4.	_
kandidaturo. S. K. S. se je tudi razcepila. Organizacija te siranke v mariborski oblasti se noče tfokoriti diktaturi g. Puclja in je izbrala lastne kandidate. S. K. S. nastopi baje tudi v Srbiji v zvezi z zemljoradui-sko stranko. Kandidirala bosta dva Slovenca. Je to razveseljiv pojav, ker se bodo vezi med plemeni našega naroda s tem le utrjevale. — Po burnih dogodkih na naših univerzah. posebno v Beogradu, kjer je celo tekla kri, je nastal venela r-Ie zopet red. Predavanja se povsod redno nadaljujejo, le zagrebška univerza ostane do konca božičnic počitnic zaprta. Dogodke, ki so se odigravali, moramo naj-strožje obsojati, ker riso to bila dejanja dijakov, temveč so povsod sodelovali agitatorji raznih anacio-nalnih strank, ki so dijaštvo hujskali ;n ga izrabljali v svoje špekulativ-:c namene. — Zunanji minister dr. Ninčič je odšel v Rim, da se udeleži sestanka sveta Društva narodov. Jri tem bo imel razne konference z diplomati. Z Mussolinijem, posebno dede razmejitve v Sloveniji, z Austeen Chamberlainom in Herri-otom. Razmejitev je stopila v zelo akuten Stadij, ker nočejo Italijani popustiti niti za las in se točno drže Rapallske pogodbe, s čimer so pa težko prizadeti interesi naših obmejnih kmetovalcev, posebno šq dvolastnikov. V Benetkah se je dr> Ninčič sestal s člani naše razmejit) vene komisije in je po zadnjih vesteh upati, da sc bo sporazum končno dosegel. — Mezdno gibanje stavcev se nadaljuje. Za beograjskimi so pričeli osiješki. Vendar je upati, da do stavke ne bo prišlo. — Ministrski svet je določil kredite za izplačilo draginjskih doklad upokojencem. Čas je že, da se tem trpinom vsaj nekaj pomaga.
Proti našim bratom v Italiji so izvršili njihovi tlačitelji novo kulturno nasilje. Prepovedali so vse predstave v jugoslovenskih narečjih. Pa jih je končno pamet vendar srečala, ker so par dni pozneje prepoved preklicali. Ostane pa še vedno madež na »2.000 letni italijanski kulturi«, da je taka prepoved sploh izšla. — Za generalom Italo Balbo je prišel na vrsto general in senator de Bono, bivši poveljnik javne varnosti. List »La voce republica-na« je iznesel vest, da je de Bono sokrivec In inspirator skoro vseh umorov, ki so se dogodili v Italiji m obenem zahteval takojšnjo preiskavo. Zadeva je bila predana senatu, ki bo najbrže ugodil zahtevi in bo prišel tako de Bono pred sodišče, kjer bodo prišle marsikatere zanimive stvari na dan. — Seje senata se nadaljujejo. Razpravlja se o proračunu za vojno in mornarico. Za mornarico so določene velike vsote. Proti komu je to oboroževanje na morju naperjeno, je razvidno iz govorov raznih govornikov, ki so tožili o izgubljenih postojankah, Šibeniku, Splitu, Kotoru in Valoni! Rimska volkulja ima sicer velik apetit, tak grižljaj bi jo pa morebiti vseeno tiščal v želodcu.
Naša soseda Avstrija kar ne more priti Iz stavk. Za stavko železničarjev Ji že zopet grozi stavka učiteljstva in poštnih uslužbencev. Torej niso razmere v Avstriji tako rožnate, kot to trde razni naši separatisti, ki jo nam postavljajo za zgled. — Dr. Beneš se je na potu v
Rim ustavil na Dunaju. O odnošajih med Češkoslovaško in Avstrijo se je izrazil zelo povoljno. Izboljšali so se posebno sedaj, ko je trgovinska pogodba sprejeta. — Državni zbor je ponovno izvolil za predsednika republike dr. Mihaela Hainischa. Izvoljen je bil s 111 glasovi. Socija-listi so oddali prazne glasovnice, čeravno so prej izjavljali, da bodo glasovali za dr. Seitza.
Na Estonskem se je komunistični puč popolnoma ponesrečil. Razen v Reaalu niso komunisti nikjer poskušali svoje sreče. ^Estonski listi obdolžujejo sovjetsko vlado, da ima svoje prste vmes, ker sta na dan puča baje križarili dve ruski vojni ladji ob estonski obali in so se videla iz oken sovjetskega poslaništva svetlobna znamenja. Veliko število ujetih komunistov je bilo obsojenih na smrt. Sedaj vlada popoln red.
Na Španskem je položaj vedno bolj zamotan. Smrtne obsodbe so ljudstvo še bolj razburile in pride lahko vsak dan do poloma. Vesti o odstopu kralja Alfonza so se izkazale kot neresnične, verjetno pa jc, da bo moral abdicirati, če pride do prevrata, ker je s tem, da je podpiral teroristični režim Prima de Rivere izgubil vse simpatije naroda. V Maroku sledi udarec za udarcem. Izgube so ogromne in se umikanje nadaljuje »po načrtu«. Najbrže bodo izpraznjeni del Maroka zasedli Francozi.
Predsednik Zedinjenih držav Calvin Coolidge je izdal težko pričakovano spomenico. V tej spomenici zahteva povračilo vseh vojnih dolgov in tudi delež na reparacijah Nemčije. Angleško časopisje je pričelo z ostro kampanjo radi vesti, da bo dobila Francija ugodnejše plačilne pogoje kot Anglija. Od uradne strani se te vesti demantirajo, so pa vendar mogoče, ker je Francija dosti več trpela v vojni kot Anglija. — V New-Yorku se je razbil pri prenosu kip »Kosovska de-vojka« delo našega slavnega kiparja Meštroviča. Kip je bil last našega poslaništva, ki ga je posodilo muzeju. Škodo bo moral poravnati muzej, ker ni bil kip zavarovan.
Volitve v Nemčiji niso prinesle nikake odločitve. Socijalni demokrati so sicer postali najmočnejša stranka, ker so poskočili od 100 na 131 mandatov in dobe tako predsednika zbornice, vendar pa vsled kolebanja katoliškega centruma in Stresemannove nemške ljudske stranke ni gotovo, je-li pridejo v novo vladno kombinacijo. Dr. Marx poda najbrže ostavko in bo Ebert poveril sestavo vlade najbrže dr. Stresemannu, ker je nemška ljudska stranka povzročila razpust parlamenta in volitve.
Svet Zveze društva Narodov se je sestal k seji v Rimu. Obravnavalo se je vprašanje razorožitvenih kontrolnih komisij. V komisijo za Bolgarsko je bila izvoljena tudi naša država.
V Albaniji so se kmetje uprli, ker ni Fan Nolijeva vlada izvedla obljubljene agrarne reforme. Vlada je baje zbežala iz Tirane.
V Egiptu vlada mir. Razširile so se pa govorice, da je odšlo nekaj egiptovskih teroristov v London, kjer nameravajo baje izvršiti atentate na vodilne politične osebe. Ra-
” dl tega je cel policijski aparat alarmiran in so vsi sedeži ministrstev strogo zastraženi.
PROCES
»reti B?&vzre£itelfem Trboveljskih dosedfe&v
p v m* mV&Mm okrožnim sodiščem w Celjts «?ac 25. do 27. novembra 1924;
(Dalje.)
Ivan Strojin, 24 let star, rudar, Trbovlje, član pri društvih kot drugi:
»1. 6. 1924. ste bili v Trbov* ljah?« »Da.«
»Bili ste na shodu?« »Da. Za* kaj ne bi bil, saj je shod prost.«
»Pri prvotnem zaslišanju ste rekli, da se za shod niste zanima* li?« »Seveda se nisem zanimal. Sel sem na shod za kratek čas.«
»Koliko časa ste bili na sho* du?« »Kakih 10 minut.«
»Kdo je govoril?« »Ne poznam nobenega. Sem šel kmalu s shoda, .'ledat proti kolodvoru Orjuno in poslušat godbo.«
»Kje ste srečali Orjuno?« »Pri* šel sem do Miillerja, kjer sem do* Sil Orjuno. Sel sem za njo do le* karne. Tli je Orjuna obstala. Mi* d*,’a s Maksom Plevnikom sva tudi obstala. Nastal je krik.«
»Ali ste kaj videli?« »Ne.«
»Ali ste kaj slišali?« »Strele in krik sem mogoče čul, pa se nisem zanimal.«
»Kaj ste imeli z bombami 24. 5. 1924?« »Takrat sem našel dina* mit s tovarišem Franc Pircom.« »Dobro.« Razprava se ob 13. uri popoldne .prekine in nadaljuje ob ob pol 16. uri popoldne.
Ivan Berčič, 19 let star, Trbovc Ije, pristaš klerikalne Jugoslovan* ske strokovne zveze, rudarski od* sek:
»Ali ste bili 1. 6. v Trbovljah?« »Da, toda samo do Forteja. Tam sem srečal povorko Orjune ter šel za njo do mostička.«
»Ali se niste proti Avgustu Plevniku izjavili, da ste rekli Zon* ti: »Sedaj sem pa svoje naredil in grem domov, če bi vsakdo toliko naredil, bi vsa Orjuna pocrkalaP«
»ORJUNA«
»Da, sem rekel, ali to sen* mu re* kel, še predno je prišla Orjuna,
naj se zasliši pričo.«
»No dobro, bomo že videli po* zneje, priča pravi malo drugače.« »Dobro.«
Vladislav Klinc, 22 let, tehnik, Ljubljana, Novi Vodmat: »Sem komunist odkar sem iz srednje šo* le, to je od leta 1919. Bil sem tudi član »Vstajenja« do razpusta. Bil sem najpreje pri NDSJ, sedaj pa tudi pri zvezi od ustanovitve sem. Kot idealist sem pripadnik stran* ke, ki ima mojim idejam najbolj soroden program. Kot dijak sem predsednik akademskega društva »Vstajenje«, funkcije nimam no* bene. Nisem bil v nobenem stal* nem stiku s NDSJ. Vem pa, da obstaja pokrajinski odbor v Ljub* ljani. Dne 1. 6. 1924 sem bil na shodu v Trbovljah. Dne 31. 5. sem imel izpit in ga-tudi položil. Dne 2. 6. sem imel položiti drugi ispit. To se lahko vidi iz legistra na uni* verzi. Kako je prišlo do tega, da sem moral govoriti na shodu je razvidno iz sledečega: Izvrševalni odbor me je naprosil v zadnjem trenutku, da bi govoril v Trbov* ljah, ker je bil Sedej, ki je bil pr* votno določen za govornika, v za* poru. Shod je bil določen za 2. 6. 1924, kakor ste čuli popreje. K meni je prišel sodrug Štukelj kot član izvrševalnega odbora in me je naprosil, naj govorim na shodu, sicer ostanejo brez govornika. Dolgo časa sem z njim konferiral, ker nisem bil vsled študij orien* tiran o politični situaciji. Ob 8. uri sem prišel v Trbovlje. Vprašal sem nekega člana, ki je šel v le* karno, a je doma iz Zagorja, ki je bil že zaprt, kje je gostilna Povše. Tam nekje se je imel vršiti shed. V eajarni ali kavarni Povše sem pil najpreje čaj in potem pisal re* ferat. Nato sem šel v Rudarski dom, kjer sern se najpreje infor* miral o krajevnih razmerah. Ko* misar dr. Farčnik me je opozoril, da ima danes v Trbovljah Orjuna razvitje svojega prapora, naj pa* zim, kaj bom govoril, da ne bom hujskal ljudi, da ne bo nemirov. Odgovoril sem mu, da je dnevni red:	Občinske volitve. Pripom*
nim, slavni senat, da tozadevni go* vor lahko predložim. Meni sc je tudi reklo, da je shod važen in da ne smejo ostati brez govornika.«
»Če je shod bil tako važen, za* kaj si niso preje preskrbeli govor* nika?« »Sem že omenil, da so pri* šli k meni v zadnjem trenutku. Tudi ne vem kako, da so šele zad* nji trenutek iskali predsednika shoda. Med govorom sem prejel od Franc Klopčiča listek: »Govori še pol ure.« Listek sem prečital in ga nisem razumel ter ga vtaknil v žep. Stvar sem smatral za jako
n$VIxT. *er Tsem dalje nanjo mi* sli L Nisem imel nobenega pojma kaj naj to pomeni.« »Zakaj niste vprašali, kaj to pomeni?« »Ker ni* sem poznal razmer, se mi je zdelo otročje ter nisem glede lističa z nikomur govoril.«
»Kdaj je začel govoriti Erja* vec?« »Takoj potem, morda čez pet minut. Ob ca. 9. uri in 5 minut sem pričel govoriti in končal pri* lično ob 9 in 30 minut. Nato je go* voril Erjavec morda kakih 5—10 minut (pri tem se sklicuje na ing. Pibernika). Po shodu sem šel na kolodvor. Počakal sem gospodično Čeč, na kar sva šla skupaj po cesti proti kolodvoru v Trbovlje. Z opoldanskim vlakom sem se odpe* ljal. Gdč. Čečovo poznam že od leta 1920 dalje. Seznanil sem se z njo na nekem strankinem sestan* ku. Bil pa sem z njo samo v pri* vatnih stikih. Povorko sem srečal pri mostičku, tam so neki hlevi in je blizu Povšeta. Vpitja se ni sli* šalo, pač pa strele, ker sem šel na* prej proti kolodvoru.« »Dobro.«
Franc Klopčič, 21 let star, visos košolec v Ljubljani, doma iz Za* gorja. »Sem komunist in odbornik NDSJ in ZDMJ. Nisem kot drugi odborniki temveč le predavatelj. Član Vesne nisem. Nisem še hodil predavat, ker se je zveza šele usta* novila, ter se nisem mogel toliko udejstvovati kot sem sam to želel.«
»Ali ste bili dne 25. 5. 1924 v Trbovljah?« »Da.«
»Kdo je sklical shod?« »Ne vem. Tam sem tudi govoril.«
»Ali ste vedeli, da bo imela Or* juna 1. 6. svojo proslavo?« »Da, vedel sem.«
»1. 6. ste bili v Trbovljah, kdaj ste prišli tja?« »Prejšnji dan sem šel v Zagorje na privatni obisk.« »Zakaj ste prišli v Trbovlje?« »Nisem imel pravega vzroka. Bal
Stev. 60.
sem se, da Klinc ne pride, ker on večkrat obljubi, a ne pride. Pri* pravljen sem bil, da bom govoril.«
»Zakaj ste poslali Klincu listič?« »Da bi zadržal delavstvo na shodu, da ne vidi delavstvo Orjune in njene povorke. Za pol ure sem rekel zato, ker sem računal, da pride povorka v tem roku preko prelaza, uovoril zaradi tega nisem, ker nisem imel snovi.«
»Kako. da ste preje rekli, da ste bili namenjeni govoriti?« »Lahko mi poide snov.«
»Zakaj niste rekli delavstvu, naj ostane tam, dokler ne odide Orjuna, katere ne sme videti po vašem mnenju?« »Ker bi bil uspeh ravno nasproten in bi se cilj izgrešil.«
(Dalje prihodnjič.)
te stori svojo iM!
Cenj. naročnike
prosimo, da obratno poravnajo zaostalo naročnino, da nam s tein prihranijo stroške na opominih, zamudo časa i. dr.
Uprava.
Din 1 — na vsak korak
prihranite, zato ne tožite, da Vam je predaleč in kupujte vse oblačilne predmete in potrebščine pri
Drago Schwab, Ljubljana.
OB
L E K E
OB
NA
ROKE
Oi
MESTNI TRG S ERNATOVIC
MILO,GAZELA* ODTEHTA
PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI nnsanm ■■HHHisam
vse manjvredne, cenejše izdelke.
Dobite ga v vsaki trgovini!
c»<
W
<3 &
£3 »S
s- s
o «-•
!~*S
O
3
3-
CD
N
ra
o
mt
S
3
1»
Ul<
m
18!
L, tj
I*
O
3 S.
II
T® ® &
Sl
1»
19
Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajlirauje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja so tudi na obroke. Ceniki Iranko.
iMerakl]
I
II
\m\
m
m\
I
I
bw»>, mastila, lake, kit, klel, emajle, Žc-pile in »iamteBO čisti firnei
RsHtoHk vrste nudi tovarna
Medic-Zankl
ti. 3 O. Z.
Maribor Ljubljana Novisad
ped. =.'.Er.'ca.	centrala.	skladišče.
Tovarne: LJUBIJANA-MEDVOBE
P
I
\m
\m
H
m
l
II
‘j
UHAN
se dobi
v vseh špecerijskih prodajalnah
Inserlrajte v ORJUNI!
Je najmodernejše urejena In Izvrfiujo vsa tiskarniška dela od najprlprostejscgn do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revijo in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
L šolski zvezki za hsnovne šole In srednje šole. Risanke, dnevniki In beležnice.
mr,— ■■—■sim 'uram—111 *1111111111'1 "H*«—	»
Lastnik inž. Marko Kranjec.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik VI. J. Oalzinja.