Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja 20. vsakega meseca.
Cena 1 Din.
Strokovno glasilo , Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju“. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Bregu »Na Škarpi« pri Celju. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno.
4. štev.
V Celju, dne 20. aprila 1924.
teto II.
Praktična poskušnja vina.
Napredovanje in razvoj modeme kemije je veliko pripomogel k ugotovitvi preiskave in poskušnje raznih vin tako na pristnost kakor tudi na aroma, ter se danes lahko ugotovi vsaka ponaredba ali rezanje istih.
Kljub temu, da smo danes na višku kemije, je najbolje, ako posamezni kupec sam vino po okusu, prikladnosti kraja ter po svojih odjemalcih osebno spozna.
Dober poznavalec vina istega bolje z okusom in duhom preišče kakor vsak kemični aparat ter spozna takoj na prvi pokušnji, ali je vino lažje ali pomešano.
Pravi poznavalec in strokovnjak ne rabi nobenih aparatov za preiskovanje, ker pri njem pride v poštev le okus, barva in duh, to je, on poskuša vino, ogleda barvo in preskuša in duha aromo, zato je potrebno:
1.	Poznavalec vina mora imeti dober okus, zategadelj je potrebno, da vino pokuša dopoldne pred vsako jedjo in zavžitjem bodisi alkoholnih pijač ali močno slanih in papriciranih jedi!, ker so sicer okusni živci razvneti ter ni mogoče ugotoviti okusa in aroma. Priporoča se dobrim poznavalcem ali nakupovalcem vina, da se predzajtrka vzdržijo, ker vino po zavžitju ostrih jedi, kakor n. pr. sira, šunke, klobase itd. povzroča boljši okus in je bolj pitno.
2.	Najbolje je, ako pokušamo več vrst vin, da se zavžije nekaj sveže vode, vzame pred pokušnjo malo kruha, da se okus izpremeni.
3.	Pri pokušnji vina je treba paziti, da se vino vzame če mogoče iz sredine posode, ker je vino na vrhu lažje, spodaj na dnu pa bolj trpko, ker se med drože vsede tanin in vinski kamen.
4.	Najboljša priprava za izvlečenje vina je kavčukova ali gumijeva cev v premeru 1 cm, ista se lažje čisti kakor natega s pločevine.
5.	Vino naj ne bo pri pokušnji premrzlo in ne pretoplo, najbolja temperatura je od 8° do 10° R. Pokušnje, katere nosijo posamezni prodajalci okrog, niso merodajne, nepriporočljive in v strokovnem oziru nerazsodne.
6.	Pri pokušnjah pride v poštev tudi letni čas, t. j. v začetku, ko začno trte zeleneti, v jeseni, ko grozdje zori, je vino bolj kalno, trpko, ker se navadno vrši tiho kipenje, kakor tudi pri slabih vremenskih časih. Stara vina imajo lepe iskre, mlada vina pa šumijo, ker imajo v sebi veliko ogljenčeve kisline.
Ko nalijemo vino v čisti kozarec, ga poduhamo, pregledamo, ali šumi in ima dober in prijeten okus, ali ima morda postranski neprijeten duh ; nato vlijemo par kapljic na dlan, z dlanjo drgnemo ter s tem preizkušamo, ako niso dodane različne dišave in ako aroma vina ni ponarejen. Vino pokušamo na koncu jezika, spustimo skozi nos duh ter s tem doženemo vse pomanjkljivosti. Dobro vino mora biti
prozorno, čisto svetlo, prijetnega okusa in duha, ne sme pa biti kalno in preveč žveplano. Dober poznavalec vina mora toraj paziti na te nedostatke in napake, ker tudi najboljše odbrano vino trpi pri transportu ter še tako pazljivem spoznanju in čiščenju posode, ker se dogodi, da vino po več tednov leži po kolodvorih pri menjajoči temperaturi na prostem, s katerim se lahko ali veliko poslabša ali popolnoma pokvari.
Priredba dohodnine za leto 1923.	j
Delegat finančnega ministrstva v j Ljubljani gosp. dr. Šavnik je razposlal" davčni administraciji v Ljubljani in S davčnim okrajnim oblastvom razglas, iz katerega povzamemo najvažnejše: {
Finančni zakon za leto 1924/25 j je spremenil dosedanje predpise o do- j hodnini le toliko, da se ie takozvani 1 eksistenčni minimum zvišal na 5000 I dinarjev, dočim je vse drugo ostalo tako, kakor ie bilo ure jeno s finančnim : zakonom za leto 1923/24. Po žnanih mi intencijah gospoda finančnega”ministra, za katerih pravilno tolmačenje prevzamem osebno odgovornost, odrejam, da se v tem smislu postopa tudi pri priredbi za leto 1923., in ponovno naročam, da naj se priprave za to odmero tako pospešijo, da bo mo-mogoče v najkrajšem času sklicati komisije, vsekakor pa da bo predpis brezpogojno izvršen do 15. maja tl.
Da ne prekoračite teh terminov, je predvsem potrebno, da se z največjo skrbnostjo varujete stvarne in formalne malenkosti. Pri vseh priznanja vrednih napredkih, ki jih opažam pri poedinih oblastvih, sem pri obravnavanju prizivov vendar z obžalovanjem konšta-tiral, da nekatera baš v tem oziru še vedno neodpustno greše. Tako na pr. sem ugotovi!, da se glede poslopij za čisto navadna tekoča popravila, ki o njih v splošnem ni mogoče dvomiti, da jih je gospodar faktično izvršil, niti da je moral po današnjih cenah približno plačati vsoto, ki jo je ustavil v fasiju, ponekod slejkoprej zahtevajo saldirani računi, ali da se pri takih postavkah, četudi so relativno prav neznatne, takoj začne vrtati, ali niso morda že neodbitne investicije i. t. d. Ako s takimi stvarmi izgubljajo čas, mi je razumljivo, ne samo, da delo zaostaja, marveč tudi, da se davkoplačevalcev prijemlje ozlovoljenost. Čas je, da vsi, posebno pa oblastva z velikim številom davkoplačevalcev, opustite te razvade, ako individuelni razlogi, n. pr. notorična nezanesljivost zavezanca itd., ne zahtevajo kritičnejše presoje tudi teh podrobnih postavk.
Pri dobri volji in smotrenem poslovanju mora biti sedaj stvar tem lažja, ker se je tudi zakonodaja vsaj toliko prilagodila spremenjenim razmeram, da je — kakor rečeno — eksistenčni minimum dvignila na 5000 Din.
S tem se Vam nudi možnost, da se otresete tistih malih in najmanjših cen-zitov, ki res niso drugega nego balast, ki ga brez vsakega financijelnega haska ali z veliko potrato časa vlačimo s seboj. Zlasti velja to o večini naših zemljiških posestnikov, ki se po poklicu in izključno pečajo s kmetijo. V teoriji in praksi so se že mnogokrat izrazili opravičeni dvomi, ali je dohodnina kot bistveni denarni davek vobče prikladna oblika davčne obremenitve za te primere, ker tu deloma še prevladuje naturalno gospodarstvo in pravilno preračunanje dohodkov v denar ravno radi tega zahteva neprimerno veliko truda. Ti pomisleki so danes tembolj na mestu, kjer je že zvišanje zemijarine, kakor jo je prinesel zakon o proračunskih dvanajstinah za julij-september 1923, v prejšnji meri izenačilo nekdanje ugodnostno davčno stališče zemljiščnega posestnika. Kolikor na celokupni donos ne vplivajo bližina večjih mest in industrijskih krajev, dobre komunikacije ali osebne razmere, ako n. pr. zavezanec izvršuje še gostilniško ali kake drugo obrt in podobno — smatram torej za tehnično in stvarno edino umestno, da se pri presoji številnih predpogojev davčne dolžnosti te vrste cenzitov postopa z vso liberalnostjo.
Žal pa naša zakonodaja radi kompliciranosti vprašanja v ostalem še ni mogla slediti gospodarskemu razvoju in nas s tem stavlja pred najtežjo pri-redbeno-tehnično nalogo, ki si jo moremo misliti, namreč da kljub že davno zastareli davčni meri ne uničimo davčne morale. Če je iz fasij razvidno, da zavezanec ni hotel prikrivati svojih razmer, marveč jih je lojalno in detaj-lirano pojasnil, je torej samo zahteva razumne davčne politike, da se njegove postavke po možnosti akceptirajo, ako je pa to po zakonu docela izključeno, da se takozvani pomisleki po vsebini in obliki stilizirajo tako, da ne vplivajo kvarno na njegovo dobro voljo. Možnost, da nedostatke zakonodaje z razsodno prakso paralizirate ali pa jih z nerazsodnostjo le še povečate, je dana zlasti pri presoji dopustnih odbitkov in odpisov.
Nedostopnost v vsakem oziru odobravam le tam, kjer se kopičijo dobički in se skušajo, dasi so dostikrat zasluženi z golo špekulacijo, odtegniti adekvatnemu prispevanju v javne na-finene. Ponavljam, da ni samo finan-cijelni, ampak tudi socijalni postulat, da se davčna uprava takim nakanam z vso energijo upre. Ako bi tendence v ti smeri proti pričakovanju tudi v komisijah našle oporo, je Vaša dolžnost, da se poslužite pravice priziva in me takoj obvestite, če bi se to pojavilo v večjem štilu, da morem gospodu finančnemu ministru staviti primerne predloge. V zvezi s tem pa vnovič svarim pred brezkritičnim izrabljanjem takozvanih vnanjih zakonov, tembolj seveda pred slepo vero v nedokazane a dostikrat a priori nedokazljive, radi
tega pa tudi čisto nerabne informacije, ki Vam dohajajo ne vedno iz najboljših virov, pa tudi ne iz najboljših namenov. Znani so slučaji, da marsikateri podjetnik samo radi tega še vzdržuje iz-vesten življenjski standard, da si ohrani svoj kredit. Ako pa imate po vestni in objektivni presoji zadostne razloge, da smatrate informacije za resnične, se zanašam na takt, na gospodarsko, pa tudi politično prevdarnost svojih organov, da bodo predvsem v lojalnem sporazumu s komisijami, ki so se stvarni in objektivni argumentaciji še vedno udale, znali zadeti pravo in pravično mejo.
Predpis dohodnine za leto 1923. utegne vsled izpremenjenih valutnih razmer pri marsikaterem davčnem zavezancu izdatno prekašati predpis dohodnine za leto 1922, po katerem se je dosedaj provizorno pobirala dohodnina. Da ne nastanejo pri prisilnem iztirjanju dohodnine za leto 1923. neprilike, če bi se taki poviški takoj iztirjali, dovoljujem nekvarno olajšavam, ki jih bom priznal na individualne prošnje, za vse cenzite, katerih predpis na dohodnini se za leto 1923. napram letu 1922. zviša za 35 odstotkov ali več, da iztirjajo davčni uradi še neporavnani presežek v dveh obrokih, in to 15. avgusta in 15. novembra ti. O tem naj se davčni uradi obvestijo brez odloga.
Glede obvestitve davkoplačevalcev o predpisu bodo sledila posebna navodila.
Gostilničarji, trgovci in kuha žganja.
Gostilničarji in trgovci z alkoholnimi tekočinami (vinom, pivom, žganjem, špiritom, likerji itd.), ki so doma skuhali žganje iz snovi lastnega pridelka, bodisi za domačo potrebo, bodisi za prodajo, morajo po točki 121. člena 116. trošarinskega pravilnika pristojnemu oddelku finančne kontrole prijaviti vsak proizvod žganja. Kuhanja žganja ni treba prijaviti.
Rok za to prijavo ni izrecno nikjer predpisan, iz vzrokov previdnosti pa svetujemo točilcem in prodajalcem alkoholnih tekočin, da vsak proizvod žganja sproti dnevno prijavijo finančni kontroli in da ne čakajo, če traja kuhanje žganja več dni, da kuho končajo.
Na podstavi prejete prijave pošlje oddelek finančne kontrole svojega organa, da ta na licu mesta ugotovi koliko žganja se je nakuhalo in kako je to žganje jako ali močno, ter da vpiše te podatke v »register o žganju, skuhanem iz sirovin lastnega pridelka«, ki ga vodijo gostilničarji-žganjekuharji poleg »registra o nabavljenih, potrošenih ali prodanih količinah žganja itd.«
Žganje, skuhano iz snovi lastnega pridelka, morajo imeti točilci in prodajalci alkoholnih tekočin v prostorih, ki so povsem ločeni od onih, ki imajo
pijače, namenjene za prodajanje ali točenje. Če oni nimajo povsem ločenih prostorov, smejo hraniti doma skuhano žganje tudi v prostorih, kjer so ostale pijače, toda v ločenih posodah in pod pečatom finančne kontrole. Nezatroša-rinjeno žganje se mora torej hraniti ali pod pečatom finančne kontrole ali pa v prostorih, ki so popolnoma ločeni od prostorov, kjer se hranijo druge alkoholne pijače.
Vsak iznos žganja lastnega pridelka iz prostorov, kjer je shranjeno, odnosno odvzem žganja iz zapečatenih posod se smatra za prodajo, zato je treba plačati na izneseno ali odvzeto količino žganja trošarino po 20 Din za hektolitrsko stopinjo alkohola (8 Din za liter 40-stopinjskega žganja). Pri tem je brez pomena, ali se je odvzelo žganje zaradi prodaje ali zato, da se bo doma porabilo.
Kdaj se mora plačati trošarina na izneseno ali odvzeto žganje, v točki 124. troš. pravilnika ni predpisano, vendar po splošnih določilih o državni trošarini ne more biti dvoma, da se mora trošarina na to žganje plačati še preden se iznese ali odvzame in da se mora v ta namen vsak iznos ali odvzem vsaj 6 ur prej prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole.
Če se iznese žganje v prostore, ki so ločeni od prostorov, kjer so druge pijače (n. pr. stanovanje) ali se neposredno proda, da se vpiše tak iznos samo v »register o žganju, skuhanem iz sirovin lastnega pridelka«, če se pa iznese žganje v prostore za točenje ali prodajanje pijač ali če se vzame v teh prostorih izpod pečata finančne kontrole, se mora vpisati poleg tega še v »register o nabavljenih, potrošenih ali prodanih količinah žganja«.
Oni, ki so dobili dovoljenje za trošarine prosto žganje za domačo potrebo, morajo imeti to žganje shranjeno zopet v prostorih, ki so popolnoma ločeni od prostorov, kjer se hranijo pijače za točenje ali prodajanje in prostorov, kjer se hrani ostalo žganje lastnega pridelka.
Točilci in prodajalci alkoholnih tekočin, ki imajo dovoljenje za trošarine prosto žganje za domačo potrebo, morajo imeti torej v gotovih primerih žganje kar v treh ločenih prostorih: v prvem žganje, ki je namenjeno za prodajo in že zatrošarinjeno, v drugem žganje, ki je skuhano doma iz snovi lastnega proizvoda in je še nezatroša-rinjeno, v tretjem pa žganje, ki je skuhano doma iz snovi lastnega proizvoda in je puščeno za domačo potrebo trošarine prosto.
V primeru, da ni dovolj popolnoma ločenih prostorov na razpolago, se sme hraniti žganje, ki ni puščeno za domačo potrebo trošarine prosto, v prostorih, kjer so ostale pijače, če je pod uradnim pečatom, nikdar in pod nobenim pogojem se pa ne sme v takih prostorih hraniti žganje, ki ostane ne-zatrošarinjeno za domačo potrebo.
Kako naj bodo prostori, kjer se hrani žganje, med seboj ločeni, ni v členu 116. trošarinskega pravilnika posebej povedano, zato se mora ta okolnost soditi po splošnih določilih. Kot »ločeni prostori« se smatrajo torej prostori, ki niso med seboj niti z vratmi, niti okni ali drugimi odprtinami neposredno zvezani.
Kdor bi ne hranil za domačo potrebo določenega trošarine prostega žganja ločeno od drugega žganja, se kaznuje po točki 135 g) člena 116. s 500 dinarji, kdor bi pa ne prijavil pro-izvojenega žganja oddelku finačne kontrole, ali bi vložil napačno napoved, ali hranil proizvojeno žganje v prostoru, kjer so pijače, namenjene za prodajo, ali bi iznesel žganje, predno je plačal trošarino, se kaznuje radi
tihotapljenja poleg plačila redne trošarine še s 100 dinarji za vsako hektolitrsko stopinjo alkohola (40 dinarjev za liter 40 stopinjskega žganja).
jVSsšafijž žpsja; Jpiritmn.
Mnogi trgovci, pa tudi nekateri gostilničarji imajo navado, da pomešajo domače žganje s špiritom in sj na ta način prihranijo še enkratno kuhanje ali prekuhavanje žganja, le malokateri se pa zavedajo, da storijo s tem, ako ne prijavijo mešanja finančni kontroli, trošarinski prestopek, ki se kaznuje po členu 85. trošarinskega pravilnika v prvem primeru s tisoč dinarji, v vsakem ponovnem primeru pa z dva-tisoč dinarji.
V	točki 3. člena 29. trošarinskega pravilnika je namreč predpisano, da morajo proizvajalci trošarinskih predmetov vsako proizvajanje, pretakanje, prelaganje in oddajanje v promet prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole. Prijava se mora vložiti v dveh izvodih najmanj 6 ur poprej, ako ni za posamezne predmete odrejeno drugače.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani je z naredbo z dne 27. dec. 1923, štev. 7486 finančni kontroli pojasnilo, da se mora tudi ojačevanje žganja s čpiritom kakor nadredčavanje špirita z vodo, smatrali za proizvajanje (pretakanje), ki se mora vsaj 6 ur poprej pismeno prijaviti finančni kontroli.
V	prijavi mora biti navedeno, kdaj bodo pričeli z mešanjem, kje bodo mešali, koliko žganja bodo pomešali s špiritom in koliko špirita bodo za to porabili.
Ob mešanju se ne plača nobena trošarina, ker sta tako žganje kakor tudi špirit že zatrošarinjena; diferenčna—
trošarina po 15 Din se plača, kakor je generelna direkcija posrednih davkov z naredbo z dne 9. decembra 1921, št. 19392 izrecno pojasnila, le na špirit, ki se porabi za izdelovanje likerja, konjaka in ruma, ne pa tudi na špirit, ki se porabi za izdelovanje slivovke in drugih vrst žganja.
Važna pa je za one, ki mešajo žganje s špiritom, določba člena 30. trošarinskega pravilnika, ki pravi, da proizvajalci ne smejo pričeti z delom, dokler ne pride finančni organ. Le če bi organa tekom pol ure po času, za katerega je bil pričetek prijavljen, še vedno ne bi bilo, se sme pričeti z delom (mešanjem).
Glede vpisa pomešanega žganja v register o prodaji žganja je finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani odredilo, naj se v pripombi registra navede, koliko litrov se je vzelo žganja in koliko špirita, kako močno je bilo žganje in kako špirit ter kako močna je mešanica.
Odprodaja mešanice se mora vpisovati v posebni rubriki registra (v novem registru n. pr. v rubriki »arak«, ker tega žganja pri nas nikdo ne prodaja). To je zelo važno za obračun, ker se sicer ne more ugotoviti, koliko špirita in koliko žganja mora še biti v zalogi.
Obračun se izvrši tako, da se od prodane mešanice odšteje špirit, ki je bil v mešanici, ostanek je žganje. Špirit, prodan v mešanici, se prišteje špiritu, ki je bil prodan čist, pa imamo količino špirita, ki se je oddala v obračunski dobi. N. pr.: pomešalo se je 250 litrov 20 stopinjskega žganja s 100 litri 90-stopinjskega špirita. Mešanice je 350 litrov in je 40 stopinj močna. Razmerje med žganjem in špiritom je 7r5:28'5. V vsakih 100 litrih mešanice je torej 71'5 žganja in 28 5 litra 90-stopinjskega špirita. Če se je v obračunski
dobi (enem mesecu, treh mesecih) prodalo n. pr. 220 litrov mešanice, prodanega je biio 62'7 litrov 20-stopinjskega špirita in 157'3 litrov 20 stopinjskega žganja.
Mesto tega precej kompliciranega računanja bi bilo priporočati, da se za mešanico porabljeni špirit in žganie odpišeta v registru kot »oddaja«, mešanica pa postavi v prejem, pa se vodi o mešanici poseben račun. Da ne gre tu za žganje, dobljeno od drugod, je razvidno itak iz pripombe v registru, da se je toliko in toliko litrov špirita in žganja pomešalo. Seveda bi se moralo koncem meseca v sklepnem računu zopet navesti, koliko špirita se je porabilo doma za pomešanje s špiritom, da se prepreči pomota pri ugotavljanju prometa in tako višje obdavčenje pri obrtnem davku, dohodnini in eventueino tudi še pri točilni taksi po tar. p. 62.
Kar smo omenili glede prijave mešanja špirita z žganjem, velja tudi za mešanje špirita z vodo, t. j. za razred-čenje špirita. Prijaviti se mora torej vsako izdelovanje »geruša«, »ta grenkega« itd. vsaj šest ur poprej finančni kontroli. Trošarine tudi ob takem mešanju ni treba plačati, razen če se pri-dene sladkor ali druge ingredijence, zaradi katerih se mora mešanica smatrati za oslajen ali neoslajen liker. V tem primeru se doplača po 15 dinarjev za vsak liter alkohola.
Za neoslajen liker se smatra n. pr. po naredbi generalne direkcije posrednih davkov z dne 8. junija 1923, štev. 18 803 tudi »mastika«, t. j. razredčen špirit, v katerem je namočen janež. Sladkost mastike ne izvira iz sladkorja, temveč iz prirodno sladkega anetola, ki je glavna sestavina janeža.
Oni, ki bi namakal janež v žganju ali Špiritu, mora torej prijaviti finančni
kontroli izdelovanje likerja in plačati še po 15 dinarjev trošarine za vsak liter alkohola, ker bi sicer zapadel hudi kazni. To ne velja !e za obrtnike, ki se z izdelovanjem likerjev in mešanjem žganja pečajo, temveč tudi za privatne osebe.
Uinarsfvo.
Nevaren konkurent vina.
Ako imajo danes naši vinogradniki tako težko stališče s prodajo svojega vina, je v nemali meri pripisati tudi močnemu konsumu piva, ki se je razširil in vgnezdil tudi po najbolj vinorodnih krajih naše dežele. Že domača produkcija piva je nasprotna našemu vinogradništvu. Še bolj pa pivo, ki se iivaža iz inozemstva. Z uvozom piva iz Češkoslovaške — kot kompenzacijskim blagom za izvoz našega vina v to državo — bomo podlegli. Prišli bomo z dežja pod kap. Nasproti tehniško dovršenim izdelkom češkega piva ne bomo uspeli z našimi vinskimi produkti, ker jim Čehi niso vajeni in se tudi ne trgajo za konsum našega vina, kakor kažejo dosedanje izkušnje. Nam je češko pivo vse bolj všeč kakor Čehom na5e vino, in tako se je bati, da bomo v tej kupčijski kompenzaciji potegnili ta kratko. —■ Da izpodriva pivo tako uspešno konsum vina, leži na dlani. Poglejmo malo bližje razmere naše vinske produkcije in našega vinsko-tr-govskega poslovanja, pa se hitro prepričamo o nedoslatkib našega vinarstva. če hočeš dobiti n. pr. sodček dobrega vina, pa prideš takoj v težave. Ne veš, kje bi ga najbolje naročil, kje bi ga dobil in v kaki kakovosti ga dobiš. Če ga hočeš kaj več dobiti, se moraš zanj pehati od zidanici do zidanice, da iztakneš kapljico, ki bo ugajala tebi in tvojim gostom. Le primerjajmo ma-
lo to vinsko kupčijo z dobro urejeno trgovino s pivom, pa se lahko prepričamo. kaj nam manjka. Danes je trgovina s pivom lako na drobno organizirana, da dobiš pivo v vsaki zakotni vasi, v sodčkih ali pa " steklenicah, kakor želiš. Ni tedaj nič čudnega, če se pri tako zgledno organizirani kupčiji pivo širi po vseh vaseh in če nam prizadeva Imelo konkurenco. Veliko pripomoremo k temu tudi sami. Bil sem svojčas v S. v Beli Krajini. Bila je nedelja. Dekleta in moški so se po maši vsuli na vrt bližnje gostilne, kjer so praznili po vrsti polne vrčke piva. Ta^ korekoe sredi vinogradov in zidanic! In tako se dela tudi drugod po naših vinskih krajih. Na stežaj odpiramo vrata za večji konsum piva; potem se pa pritožujemo, da. zastaja vinski pridelek in da manjka kupcev.
če hočemo vinsko kupčijo dvigniti, je treba, da si vzamemo tehniko in trgovsko poslovanje pivovarniške industrije za zgled. Če bo vsak na svojo pest kletaril in prodajal svoje proizvode, ne pridemo naprej. Naše kletarstvo je treba dvigniti m spraviti na tako višino, na kakršni stoji pivovarništvo. To je pa mogoče edinole z industrijalizacijo in v to potrebno centralizacijo našega vinarstva, oziroma kletarstva. Le na ta način se bo dala organizirati vinska kupčija na debelo in na drobno.
Vse jadikovanje o sedanji vinski krizi in o bodočih vinskih krizah ne Jto nič zaleglo, dokler si ne ustvarimo sami močne zadružne organizacije, ki bd kos današnjim zahtevani vinskega kon-suma in vinske kupčije Ne pomaga nič! Naše vinsko pridelke je treba zenačiti in s pravilnim kletarstvom izboljšati! Mi potrebujemo enotna vina, ki se bodo povsod rada pila, tako kakor se danes pivo povsod rado pije. Naša vina morajo povsod ugajati, da bodo
sposobna za izvoz. Drugače bomo morali naša vina doma popiti in alkoholizem se bo širil še opasneje kakor do
sedaj.
Naše male zidanice naj prestanejo. Grozdje naj gre v zadružne kleti in naj se tam po vseh pravilih modernega kletarstva podeluje v tipična vina, ki bodo sposobna za eksport in ki bodo našla tudi doma več priznanja. Dokler ne pridemo hako daleč, nam vsaka druga akcija v stvari sami nič ne pomaga. Besed je dosti, treba dejanj! Naši vinogradniki se morajo zavedati, da leži ves spas v njih samih. Za dejansko od,-pomoc je treba tudi dejanskega dela! V industrijalizaciji in centralizaciji našega vinogradništva jo najdemo!
R.
Preveč vinskega pridelka.
Tožbe o vinski krizi so na dnevnem redu. Manjka nam vinskih kupcev, To pa zaradi tega, ker ne moremo izvažati vina v tuje države, doma ga imamo pa preveč.
V teh odnošajih ne kaže delati novih nasadov, ampak nasprotno. Pridelovanje vinske pijače je treba omejiti, posebno po krajih, ki se ne prilegajo vinski trti.
Ako je pri nas nastopila vinska kriza, se ne smemo čuditi, če pomislimo, da smo bili naenkrat odrezani od nekdanjih odjemalcev in da so se razmere na vinskem trgu bistveno izpre-menile.
Veliko krivo je pa tudi to, da smo se v zadnjem času preveč vrgli na vinogradništvo. Ugodne cene zadnjih let so marsikoga zapeljale k novim nasadom in tako se je redila vinska trta na škodo drugim kulturam. Stvar je šla tako daleč, da so se začele po vinskih krajih zasajati celo njive, ležeče v ravnem, z vinsko trto, magari sredi žitnega polja. In da je napaka še večja
zasajalo se je njive z malovredno izabelo in šmarnico, samo da je bilo dosti pijače. Na ta način se je brez vsake žive potrebe in brez vse smotrenosti izgubilo za poljedelstvo mnogo prostora, ne cla bi se s tem našemu vinarstvu kaj pomagalo.
Vino, ki se prideluje po takih legah, sploh ni za kupčije, ampak se mora doma popiti. S tem se pa naši gospodarski dohodki bolj uničujejo kakor zboljšuiejo.
Pa to še ni vse, kar nam otežuje na5 današnji položaj. V zadnjih desetletjih se prideluje pri nas tudi veliko petijota, domače pijače, ki ima nekaj vrednosti, če se prav uporablja, ki pa po drugi strani pomnožuje vinsko pijačo in pospešuje domači konzum.
Pribiti moramo, da so vinogradi po vinskih krajih najprej in najbolj obdelani in naj še toliko stanejo, pribiti moramo pa tudi to, da se velik dei vinogradniških dohodkov porabi doma, ne-le brez vsakega haska, ampak večkrat celo na veliko škodo vsega našega gospodarstva.
Spričo tega dejstva je treba nastali položaj dobro in nanovo premo-triti in naše vinogradništvo tuintam preusmeriti. Vinogradništvo nima namena pridelovati čez potrebo pijačo za dom, ampak predvsem vina, ki so sposobna za kupčijo. Le v tem slučaju je vinogradništvo gospodarsko upravičeno. Zato pa veljajo za vinogradništvo le take lege, ki so zares prave vinske lege. Poznamo jih že na tem, da so po takih legah cele vinske gorice zdržema nasajene z vinsko trto Kjer je pa lega posameznih vinogradov raztrgana, tam ni prava vinska lega. Take lege naj se obračajo za druge kulture, tudi njive na ravnem niso za vinograde po naši deželi.
V omejitvi vinogradništva ne pa v njega razširjenju imamo iskati boljših uspehov pri našem gospodarstvu.
Kaj je s uvozom italijaaskih vin v Jugoslavijo? To vprašanje, ki interesira vse jugoslovanske vinogradnike, v prvi vrsti pa slovenske, še ni povsem rešeno. Obstoji možnost, da pri sedaj v Beogradu vršečih se trgovinskih pogajanjih, pri katerih se bo obravnavalo tudi o tem, prodre itali-lijanska želja v našo škodo. Odločitve sicer še ni, vsaj izvedelo se dosedaj Se ni ničesar pozitivnega. Kakor se zatrjuje, se bo naše zastopstvo temu upiralo, a končno se pa le lahko zgodi, da se bo naša vlada udala italijanskemu pritisku.
O vseh teh pogajanjih se prav malo izve. Časopisje se v splošnem za potek teh važnih gospodarskih pogajanj z Italijo ne zanima baš najvne-tejše ali pa se drži namenoma vse tako tajno. O poteku teh pogajanj bi se morali dan za dnem dajati časopisju obširni podatki, da se po možnosti še pravočasno preprečijo razna nepogodnosti, ako se sploh sedaj da še kaj preprečiti.
Ne samo slovensko, temveč vse jugoslovansko vinogradništvo vodi v zadnjih letih hudo borbo za svoj obstoj zaradi vedno slabejše razvijajoče se vinske kupčije. Dohodki niso v nika-kem pravem razmerju s pridelovalnimi stroški in razne pogostokrat neopravičljive naredbe še bolj otežujejo ves vinski promet z našimi vini doma in v inozemstvu.
Z omogočenjem uvoza italijanskih vin, četudi samo najmočnejših in v omejeni množini (do 100.000 hi), po znižani carini, bi se jugoslovanskemu vinogradništvu zadal nepreračunljiv udarec.
Dokler je še lira visoka, bi se še ne pokazalo posebno zlo, ker bi bil uvoz še minimalen; čim pa lira znat-
i nejše pade, odnosno se popravi dinar, | potem pa bodo sledile učinkovite posledice, katere bi paraliziral le večji izvoz naših vin v tuje severne države.
Vinogradniki v Sloveniji se gibljejo ter pošiljajo peticijo za peticijo na merodajna mesta, toda še ne dovolj spričo preteče nevarnosti.
Konzumenti se sicer 'vesele uvoza italijanskih vin, češ da nastane konkurenca, ki bo vplivala na znižanje cen po gostilnah, toda to. veselje se utegne iz raznih ozirov izjaloviti.
V primeru, da se dovoli uvoz gotovega kontingenta, je vprašanje, pod kakšnimi pogoji se to zgodi in kdo bo smel ta uvoz izvrševati. Ako se vsa trgovina prepusti svobodno Italijanom, ne bodo ti vpoštevaii v prvi vrsti vina goriško-vipavskih, kraških ter istrskih vinogradnikov, katerim se hoče z event. uvozom v Jugoslavijo pomagati iz sedanje stiske, marveč bodo italijanski podaniki nakopičili po raznih mestih ter eveut. tudi po vinorodnih krajih velike zaloge lastnih vin iz južne Italije, katere bodo sami ali po svojih zastopnikih vnovčevali pri nas. Na ta način ne bodo delali samo velike konkurence tudi jugoslovanskim vinskim trgovcem, marveč pojde ves skupiček in zaslužek z njimi zopet v Italijo.
Ako bi se uvoz Italijanskih vin že dovolil, mora naša vlada staviti pogoj, da smejo le jugoslovanski kunci nabaviti si izvozna italijanska vina v Italiji, kjer se njim primerno zdi, in tudi !e jugoslovanski državljani ista v Jugoslaviji razpečavati. Fr. Gombač.
Slaba vinska kupčija. Kakor vse trgovinske panoge, preživlja tudi vinska trgovina težke čase. Upi na boljšo bodočnost se vedno bolj krhajo. Popolnoma nejasno in negotovo je še namreč, ali in pod kakšnimi pogoji pride do zaželjenega sklepa glede izvoza jugoslovanskih vin v Avstrijo in na Češkoslovaško. Ako bodo pogoji za nas ugodni, potem se km du vse razmaje, t. j. jugoslovanska vinska kupčija oživi, v nasprotnem slučaju ostane pa še vedno v nekaki zaspanosti. Na zunanjem trgu imamo pač velika in premetena konkurenta v Italiji in Madžarski.
Da bi naš vinski trg pri količkaj ugodnih konvencijah dobro uspeval v Češkoslovaški in Avstriji, kaže dejstvo, da čim se je pričela Češkoslovaška pogajati z našo vlado glede ugodnejše carine (sedaj znaša carina za naša vina 5'20 Kč na liter, to je okrog 12 Din), so se že spustili nekateri češki impor-terji v uvozne špekulacije z dalmatinskim vinom, a so obsedeli, ker pogodbe še niso definitivne. Avstrija ni tudi nič kaj voljna dopustiti prevelik uvoz slovanskih vin v svojo državo. Pri tako visoki carini poleg visokih prevoznih tarif, zlasti še, če upoštevamo visoke prodajne cene jugoslovanskim močnim sortiranim vinom, ki pri takem izvozu pridejo v prvi vrsti v poštev.
Da bo mogla domača vinska trgovina uspevati, se morajo vinske cene v splošnem regulirati, in sicer pri vinskih trgovcih borzno, pri producentih pa lokalno, medsebojno sporazumno. Sedaj vlada glede cen povsod pravi kaos, osobito med producenti, ki so od prometa oddaljeni.
Producenti gotovih vinorodnih krajev bi morali že jeseni na podlagi pre-računjenih stroškov in pridelane množine vina nastaviti primerne cene ter to po časopisih razglasiti. Velika razlika v zahtevah med posameznimi sosednimi producenti za enako blago odbija resne kupce. Zato se pa dogaja, da vina jeseni, ko je za predajo najugodnejši čas, zastanejo, ter da se ista vina ponujajo potem spomladi in po letu za četrtino ali celo tretjino ceneje.
Vina je povsod še mnogo, zato se sedaj vse križem ponuja. Kupcev je pa seveda primeroma malo, ker primanjkuje denarja. Večjih kupčij, to je več vagonov naenkrat, kakor se je to poprej tudi v Sloveniji dogajalo, sedaj nihče ne sklene baš zaradi navedene denarne krize.
Čudno za sedanje razmere pa je, da vsakdo kupi najrajši najboljša vina, čeprav po razmeroma mnogo višji ceni, nego n'zka in cenena vina. Najrajši segajo po starih sortiranih vinih. To je v enem oziru dober znak in povod, da se bodo morali vinogradniki sčasoma sprijazniti z mislijo na večje gojenje kvalitetnih nego kvantitetnih trtnih vrst, kajti z nižjimi cenenimi vini bodo Slovenijo prav lahko in vedno pre-plavljaii Banat, Vojvodina in Srem.
Fr. Gombač.
Ukrepi za zboljšanje vinske trgovine. Na zborovanju Saveza jugoslovanskih vinogradarjev, ki se je vršil dne 16. tm. v Trgovski zbornici v Zagrebu ob navzočnosti vinskih producentov in vinskih trgovcev ter raznih strokovnjakov in delegatov iz vseh vinorodnih krajev naše države, so se obravnavala važna vprašanja, tičoča se zboljšanja našega vinarstva, osobito pa zboljšanja vinskega prometa z inozemstvom.
Jugoslovanski vinski izvoz v tujino je razmeroma še prav minimalen, vkljub temu, da je naša vlada dovolila posebne izvozne ugodnosti, zato pa nam delajo druge države velike zapreke. Ker se pridela v Jugoslaviji na
174.000	ha 3'5—4’5 milijona hi vina, bi se lahko izvozilo do T5 milijona hektolitrov letno; izvozi se ga pa z veliko mujo le nekaj hektolitrov.
Povsod nam delata veliko konkurenco Italija in Madjarska z njunimi cenimi in močnimi vini. Našemu jugoslovanskemu vinogradništvu pa preti še poseben udarec s strani Italije, ker se le ta na vsa kriplje trudi, da doseže pri novih trgovskih pogodbah tudi dovoljenje za uvoz večje množine (preko
100.000	hi letno) italijanskega vina v Jugoslavijo.
Da bi naša vlada v to ne privolila, ne more se vpričo današnjih razmer zagotoviti. Zato se je na tem občnem zboru sklenila ter odposlala ministrstvu v Beogradu resolucija, da se uvoz italijanskega vina v Jugoslavijo absolutno ne sme dovoliti, ter da se pritegne k tozadevnim pogajanjem tudi strokovni vinogradski, odnosno vinsko-trgovski ekspert.
Važen je tudi sklep, da se sedanji vinski zakonik, ki je za Slovenijo drugačen, za Hrvatsko, Dalmacijo in Vojvodino zopet drugačen, dočim ga Srbija sploh še nima, predrugači in za celo državo zjednači ter da se vpelje v celi državi strožja vinska kontrola v smislu novega zakona, ki se mora še v teku tega leta udejstviti. Seveda bo morala vlada, ako se bo morala kon trola res po novih predpisih izvrševati, to akcijo tudi s primernimi krediti podpreti, ne pa tako skopariti, kot se sedaj to dela. Zato pa je sedanja vinska kontrola precej od muh. — Prihodnji občni zbor tega »Saveza« bo septembra v Mariboru.	Fr. Gombač.
DRŽAVNA TROŠARINA NA VINO (VINSKI MOŠT) IN OBČINSKE DOKLADE K TEJ TROŠARINI V SLOVENIJI.
V 35, štev. »Uradnega lista« ob javlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino (vinski mošt) in občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za leti 1922 in 1923. Iz tabele L je razvidna obremenitev vina z občinskimi
\ dokladami in sicer število občin, ki v posameznih davčnih okrajih doklade pobirajo in število občin, ki jih v dotičnih davčnih okrajih sploh imamo, ter odstotna obremenitev v posameznih občinah, iz tabele II. so pa razvidne količine vina, ki so bile zatro-šarinjene v posameznih okoliših oddelkov finančne kontrole ter zneski državne trošarine in občinskih doklad k tej trošarini, ki so bili od dotičnih količin pobrani.
Za letos je morala delegacija zneske državne trošarine in občinskih doklad izkazati po okoliših oddelkov finančne kontrole in ne po davčnih okrajih, ker statistični dati po davčnih okrajih ne bi bili zanesljivi. V bodoče se bo to uredilo enotno.
V	ozemlju ljubljanske oblasti je bilo zatrošarinjenega vina in vinskega mošta v letu 1922 170.944'04 hi; v letu 1923 pa 192.660'65 hi. Od tega odpade na Ljubljano v letu 1922 63.575' 14 hi in v letu 1923 57.588'33 hi.
Ljubljana je torej v letu 1923 nazadovala, ozemlje ljubljanske oblasti sploh pa napredovalo.
V	ozemlju mariborske oblasti je bilo zatrošarinjenega vina in vinskega mošta v letu 1922 153.381'11 hi; v letu 1923 pa 201.175 09 hUorej v letu 1923 napram letu 1922 znatno več.
Državne trošarine (35'— Din oziroma za mošt 25'— Din od hi) je bilo plačane v ozemlju ljubljanske oblasti leta 1922 5,983.521'67 Din, leta 1923 pa 6,743.24545 Din. Od te svote je bilo pobrano v Ljubljani: leta 1922 2,225.129'90 Din, 1.1923 pa 2,015.591'55 Din, V ozemlju mariborske oblasti je pa bilo pobrane drž. trošarine leta 1922 5,368.262'13 Din, leta 1923 pa 7,041.160-93 Din. Obremenitev vina in vinskega mošta z občinskimi dokladami se je gibala v letu 1922 kakor tudi v letu 1923 v splošnem med 25% hi 250% državne trošarine. Višje obremenitve so bile izjema. Pobiralo je pa občinske doklade v ljubljanski oblasti od 362 občin, leta 1922 159 občin, leta 1923 pa 286 občin: v mariborski oblasti pa od 699 občin, leta 1922 samo 114 občin, leta 1923 pa 259 občin.
V	vsem skupaj se je na občinskih dokladah k trošarini na vino in vinski mošt v ljubljanski oblasti pobralo leta 1922 4,953.589-51 Din — od tega zneska odpade na Ljubljano 3,367.720 Din, v letu 1923 10,722.392-28 Din, od tega v Ljubljani 5,215.618’— Din, v mariborski oblasti pa v letu 1922 1,523.494-95 Din, v letu 1923 pa 6,030.26673 Din. Vsi ti podatki se nanašajo samo na navadna vina od soda in v steklenicah, ne pa na šampanjec in takozvana »fina vina«, kakor ma-laga, sherg itd.
Zuezna poročila.
PRAKTIČNI TEČAJ GOSTILNIČARSKE STROKOVNE SOLE V CELJU se je vršil v prostorih hotelirja Milana Martinoviea. Pod marljivim vodstvom ravnatelja Beno Serajnika in ob pomoči Joška Božiča, Milana Mar-ti no vida in učitelja Kranjca gostilničarska šola vrlo napreduje. Načelnik gostilničarske zveze Joško Božič je predaval o umnem kletarstvu in čiščenju vina. V ino se čisti z raznimi pripomočki z želatino, ribjim klejem, jajci in mlekom. Izvajal je, da se belo vino čisti z želatino in ribjim klejem; vinom, ki imajo postranski okus, se doda epo-nit, t. j. oglje brez duha in okusa. Pri mehkih vinih pa je priporočal kot dodatek tanin. 'Praktično se je izvajalo čiščenje vina z jajčjo beljakovino pri uporabi rdečih vin ter mleka, ki mora biti posneto za hitro čiščenje. Obrazlo-
žil je tudi pomen kletarstva, ravnanje z vinom v splošnem, kakor tudi de je trpelo vino vsled transporta in ako je med transportom zmrznilo. Razpravljal je tudi glede uporabe zakona za merjenje sodov, ki je v dobrobit nakupovalcu in obrtniku; navajali so se tudi posamezni slučaji. Hotelir Milan Martinović je povdarjal v svojem predavanju, da je v interesu gostilničarskega naraščaja, da se izobrazi v svoji stroki. Koliko imamo še danes gostilničarjev, ki ne poznajo pravega knjigovodstva in ne vedo ali so aktivni ali pasivni, Stremenje naše šole je, da se izobrazi gostilničarski naraščaj, ki bo zmožen konkurirati z inozemci. Dose-daj je vodil vsak gostilno, tudi če ni imel usposobljenosti, od sedaj naprej ne dobi nihče koncesije, kdor ni usposobljen za to obrt. Ob priliki praktičnega tečaja je podaril hotelir Milan Mar-tiuovio lepo svoto za vzdržavanje gostilničarske strokovne šole. Beno Serajnik je omenil, da je priskočila na pomoč tudi Trgovsko-obrtna zbornica z zneskom 2000 Bin, za kar ji gre naj-prisrčnejša zahvala. Želeti bi bilo, da tudi druga večja mesta Celje posnemajo in vajence izobražujejo.
Zadružna poročila.
Dolnja Lendava. Zapisnik 1. letnega rednega občnega zbora »Gostilničarske obrtne zadruge v Dolnji Lendavi« dne 21. marca 1924. Navzoči: Viktor Lenarič, Ludovik Vukan, Matija Horvat, Samo Bauer, Matija Slavič, Stepan Horvat, Ivan Džuban, Matija Čurič, Stepan Ag, Ana Kamplin, Karol Pojbič, Alojzij Sadi, Ernest Strasser, Josip Horvat, Josip Kancal, Janez Horvat, Aladar Deutsch, Janez Berke, Stepan Koren, Josip Pavlinek, Josip Gabor, Martin Hozjan, Pavel Szunjok in Magdalena Mataj.
Predsednik otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter statistično poda delovanje zadruge leta 1923. Občni zbor delovanje odbora, posebno pa delovanje predsednika in tajnika z odobravanjem vzame na znanje. Denarni promet leta 1923. je bil sledeč: Dohodki: Članarina 9800 Din, pristopnina 3600 Din; izdatki: inventar 677'50 Din, zaostala članarina 2200 Din, izdatki na kongresu, pošta, pisma, šole in vrnjene pristojbine 5587'25 Din in gotovina v blagajni pa 4935 25 Din. Občni zbor obračun pregleda, odobri in potrdi. Vodstvo zadruge se pooblasti, da zaostalo članarino iztirja.
Tajnik poroča, da »Zveza gostilničarskih zadrug za slov. Štajersko itd. v Celju« prosi za izjavo, da Zadruga tudi za leto 1924. ostane kot član Zveze in pobira od vsakega člana 20 Din letno zvezne članarine. Občni zbor prošnjo Zveze soglasno odobri. Ravnateljstvo obrtno-nadaljevalne šole v Dolnji Lendavi prosi denarno subvencijo za vzdrževanje šole in nabavo šolskega inventarja, Ker je ta šola za obrt skrajno potrebna, občni zbor soglasno dovoli za leto 1924. denarno subvencijo v znesku 1000 Din. Nadalje poda tajnik resolucije VII. gostilničarskega kongresa, kateri se je vršil dne 17. septembra 1923 na Sušaku in dosedanje rezultate istega. V svojem govoru pripomni, da je rezultat tega kongresa do sedaj še mal, upamo pa, da v v novem obrtnem zakonu pridejo oni paragrafi, kateri se tičejo gostilničarskega obrta, v poštev in tudi one resolucije, katere je ta kongres sklenil in vladi predložil.
Predsednik predloži proračun za leto 1924 in sicer: Najemnina za pi-
dinarjev, Obrtno-nadaljevalna šola 1000 dinarjev. Nagrada za vodstvo zadruge 1500 Din. Pošta 200 Din, za razne stroške 800 Din, skupaj 6250 Din. — Za pokritev teh izdatkov se določi in sicer : Članarina za gostilničarje, kateri so prodali leta 1923. nad 50 hi vina, plačajo 80 Din, gostilničarji, kateri so prodali pod 50 hi vina pa 60 dinarjev. Pristopnina za nove člane 200 dinarjev. Zastopniki in poslovodje plačajo te takse polovico. Taksa za prijavo in odjavo pomočnikov 5 Din. Sprejemnina za vajence 25 Din, oprostnlna 50 Din. Poleg tega plača vsak član za Gostilničarski list in članarino za Zvezo letno 20 Din.
Predsednik poda demisijo celega odbora in se zahvali za njemu dano zaupanje Zadruge. Občni zbor obžalujoč vzame demisijo odbora na znanje. Sklene se, da Se za izvršitev novih volitev skliče izredni občni zbor, odbor se pa naprosi, da ostane do volitev novega odbora v poslovanju.
Odbornik Samo Bauer priporoča, da se vloži prijava na fin, okr. ravnateljstvo zaradi neplačanih taks, katere so določene po tar. post. 62. taksnega zakona na koncesije za točenje alkoholnih pijač in sicer za lično koncesijo 2000 Din in za osebno pravico 200 Din za vse one koncesije, katere so bile podeljene po 6. aprilu 1920. Ker je večini vinotcčiicem preko ulice podeljena koncesija po 6. aprilu 1920, morajo plačati to takso približno vsi vinotočilci preko ulice, kateri so na ogromno škodo gostilničarjem, izvršitev te prijave se poveri načelstvu.
Bauer Samo priporoča, naj se nagrada za vodstvo zadruge, katero je občni zbor odobril za 1. 1924., tudi za leto 1923. izplača, ker je sedanje vodstvo imelo mnogo truda pri osnovi Zadruge. Občni zbor dovoli 1500 Din za nagrado vodstvu zadruge za !. 1923. Ostala vsota pa se naj vloži na tekoči račun v banko. S tem se je dnevni red dovršil in se občni zbor zaključil.
Slovenska Bistrica. Zapisnik »Gostilničarske zadruge v Slov. Bistrici« dne 26. marca 1924. Navzoči: Predsednik Ivan Kos, podpredsednik Anton Avguštin, odborniki: Josip Katz, Zgor. Polskava, Jakob Žuraj, Slov. Bistrica, Franc Sorčnik, Slov. Bistrica in 59 članov. Predsednik konštatira sklepčnost in otvori občni zbor. Predstavi članom predsednika »Zveze gostilničarskih zadrug za slov. Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino« g. Jos. Božiča iz Celja, ga v imenu Zadruge prisrčno pozdravi in mu zakliče »Dobrodošel!« Nato se prebere seznam članov Zadruge in konštatira, da je skupno 64 članov navzočih. Preide se na dnevni red.
Čitanje zapisnika občnega zbora z dne 20. marca 1923. se prebere. Ker se na poziv predsednika ne stavijo proti sestavi zapisnika nobeni ugovori, se zapisnik na predsednikov predlog odebruje vzame na znanje.
Poročilo predsednikovo. Predsednik pripomni, da bo o delovanju in o zadružnih zadevah pozneje Zvezin predsednik obširno poročal in da vsled tega odpade njegovo poročilo.
Poročilo tajnikovo. Tajnik poroča predvsem o društvenem delovanju v preteklem letu in o odborovih sejah. Navaja, da ima zadruga danes 100 članov, kateri so vsi včlanjeni v celjski »Zveži«. Končno poroča o vinotočih ped vejo in o uvedenem nadzorstvu teh od strani Zadruge ter priporoča, da naj prizadeti gostilničarji v tekočem letu v svojo lastno varstvo najinten-zivnejše nadzorujejo vinotoče in vsake nerede Zadrugi javijo. — Poročilo se vzame odobruje na znanje.
Zvezin predsednik g, Josip Božič nato obširna pojasnila o pred-
pisih glede točenja vin lastnega pridelka pod vejo in poživlja končno člane, da se z eventuelnirni pritožbami obrnejo cd slučaja do slučaja potom Zadruge na Zvezo, katera bo rado-voljno zastopala zadružne člane pri merodajnih oblasteh in varovala njih interese.
Poročilo blagajnika. Predsednik Zadruge kot blagajnik poroča o društvenem denarnem prometu v poslovnem letu 1923 in navaja točko za točko tako dohodkov kakor izdatkov ter ugotovi končno, da so znašali 1. 1922 dohodki K 21.534-17, izdatki K 12,534-80, tako da izkazuje blagajna koncem leta 1923. prebitka K 8.999 37, kateri se prenese kot Saldo na račun poslovnega leta 1924. Od tega zneska je naloženih K 818'84 pri Okrajni hranilnici v Slov. Bistrici na vložno knjižico številko 5260/11356/Xi. Blagajnikovo poročilo se vzame na znanje.
Volitev dveh preglednikov računov in poročilo o pregledu. Predsednik predlaga, da naj se izvolita pregledovalcema računov dva člana izmed navzočih. Po kratkem razgovoru predlaga podpredsednik Avguštin pregledovalcem Ivana Katza in Frana Dolničarja. Ker ni nobenega protipredloga, da predsednik predlog podpredsednika na glasovanje. Predlagana se izvolita z večino glasov.
Za časa pregledovanja računov in blagajne prekine predsednik zborovanje. Med odmorom prebere podpredsednik Avguštin obširno poročilo o II. občnem zboru Zadružne Zveze celjske, kateremu navzoči člani pazljivo sledijo. Po pregledu računov otvori predsednik zopet zborovanje in prosi pregledovalca, da poročata o reviziji blagajne. Ivan Katz poroča, da sta z g. Dolničarjem blagajnične knjige in račune pregledala, vpisane postavke s prilogami primerjala in v redu našla. Predlaga končno, naj se računi odobre in blagajničarju d& absolutorij. Soglasno sprejeto.
Volitev novega zadružnega odbora. Predsednik naznani, da je poslovna triletna doba zadružnega načelstva potekla in da je vsled tega treba v zmislu § 21. društvenih pravil voliti novo načelstvo. V svrho razgovora in določitve kandidatov prekine zborovanje za pet minut. Po preteku odmora otvori predsednik zopet zborovanje in poda besedo članu Ivanu Katzu, Ta izjavi, da so vsi navzoči čiani ne glede na določila § 22. društvenih pravil za to, da ostani stari odbor načelstva za prihodnjo triletno dobo ter predlaga, da naj se o tem glasuje. Predsednik da ta predlog na glasovanje. Sprejme se soglasno.
Določitev članarine za poslovno leto 1924. Določi se soglasno dosedanja članarina letnih 25 dinarjev.
Slučajnosti. Izvolijo se kot delegati Zadruge pri celjski Zvezi: Ivan Kos, Anton Avguštin in Ivan Wailand, vsi iz Slov. Bistrice. Sklene se nadalje poslati revizorja v Poljčane v svrho kontrole trgovin in konzumnega društva radi neopravičenega točenja vina. Določijo se enotne oddajne cene, obvezne za vse člane Zadruge in sicer: za črno kavo po Din 2'50, za belo kavo po Dm 4'—, zn čaj po Din 5'—. Pri prijavi o dohodnini naj se enotno računi čisti dobiček od litra vina po Din 1’—, od litra piva po Din 0'25 in od litra sadjevca po Din 0T5. S tern je dnevni red izčrpan in predsednik poda besedo načelniku Zveze gostilničarskih zadrug v Celju g. Božiču.
Gospod Božič razlaga v svojem obširnem, nad eno uro trajajočem predavanju pomen zadružnega delovanja, o skupnosti članov, o njih pravicah in dolžnostih, ki so v tesni zvezi z njih
poklicem. Preide na konkretne slučaje, jih opiše in obrazloži. Podaja temeljit pouk o zaščiti obrti. Razlaga novi zakon o taksah in pristojbinah, opiše neznosne težkoče in obremenitve gostilničarjev po tem zakonu, ker zapostavlja in prezira zadružne organizacije ter jih podreja direktno finančnemu monopolu. Navaja kričeče krivice, ki se dogajajo pri odmeri uvrstitve posameznih gostilničarskih obrti, osobito na deželi in pri iztirjevanju taks za podeljene gostilničarske koncesije v preteklem letu. Opozarja na to, da so zveze v ti zadevi sporazumno že pod-vzele potrebne korake pri ministrstvu in da je pričakovati v kratkem ugodne rešitve. Razlaga nadalje zahtevo po strokovni usposobljenosti in opozarja člane na posledice za slučaj, da nimajo prosilci za gostilniško koncesijo dokazov usposobljenosti. Končno poživlja zadružne člane, da naj se v vseh gostilničarskih zadevah obračajo osebno ali pa po svoji zadrugi na Zvezino načelstvo, katero bo vedno rade volje zastopalo njih interese pri vseh oblasteh. Navzoči člani vzamejo strokovno poročilo odobruje na znanje, na kar se predsednik zahvali predavatelju v imenu Zadruge kakor tudi v imenu zadružnih članov za podani pouk in nasvete in zaključi zborovanje, ker ni nadaljnih predlogov.
Dopisi.
Protestno zborovanje gostilničarjev mesta Siov. Bistrica v gostilniških prostorih g. Rathsteigerja dne 2. aprila ob 7. uri zvečer, katerega je sklical zadružni predsednik, je zelo dobro uspelo. Razpravljalo se je o občinskih dokladah na vino, katere so bile dovoljene z naredbo velikega župana v Mariboru po 350% od 1. jan. 1924 občini Slov. Bistrica, posebno z ozirom na kompetenco vplačila teh doklad nazaj po razglasitvi v »Uradnem listu«. Sklenilo se je na predlog predsednika, da se izvoli štiri prizadete člane gostilničarjev kot deputacijo k mestnemu županu Siov. Bistrice ter se soglasno določijo gg. predsednik Kos, Franc Razboršek, Jakob Žuraj in Ivan Vaiani, kateri so tudi intervenirali v tej zadevi pri mestnem županu ter se ze~ dmili v toliko, da plačamo začasno od 1. januarja do 31. marca 1924 prejšnjo občinsko doklado, t. j. 75%, od l.apr. pa kakor dovoljeno 350%> torej smo vsaj malenkostno nekaj dosegli v našo korist. (Plačati 75%. oziroma 350% za nazaj, je nezakonito in to glasom razsodbe bivšega Upravnega sodišča, ker niste mogli pri vinu teh doklad kalkulirati, ker je vino bilo prodano in porabljeno. Opomba uredništva.)
Naprosili smo skupne intervencije pri gospodu velikem županu, da se zopet otvori in vpelje meroizkusni urad v Slov. Bistrici ter je prošnjo podpiral tudi okrajni zastop, da ga takoj izposlujemo, ker je vsled naredbe pokrajinske uprave ta urad zelo potreben, v nasprotnem slučaju pa smo prosili, da ga vzdržujemo na lastne stroške, ker je za obrtnike in trgovce velike važnosti. Podpirali smo prošnjo iz dveh razlogov in sicer, ker imamo zapriseženega uradnika in aparate na razpolago tukaj (samo treba malenkostnega popravila), z drugega razloga pa, da obvarujemo obrtnike pred šikaniranjem in grozitvijo s kaznimi, akoravno ni to njih krivda. Sestavil se je tudi cenik piva ter se določile enotne cene. Ravno tako so se določile cene na vse druge pijače ter se sestavila kalkulacija, katera se vpošije Zvezi gostilničarjev v pregled in potrdilo. Obravnavale so se vse pritožbe in druge stanovske zadeve ter se je obširno debatiralo, na
samo 750 Din, pavšal za pisarno 1000 . dinarjev, za poslance na kongrese 1000 ! poda
kar se je zahvatit predsednik za tako mnogoštevilno udeležbo, pozival navzoče na skupno delo in prijateljstvo ter zaključil izredno lep sestanek.
Ustanovitev »Gostilničarske zadruge v Ljutomeru«. Dne 18. aprila 1924 se je ustanovila stanovska strokovna organizacija gostilničarjev za Ljutomerski okraj ter se izločila iz kolektivne zadruge obrtnikov. Po vstraj-r.em in marljivem delu pripravljalnega odbora pod predsedstvom g. J. Reicha e bilo sklicano ustanovno občno zborovanje 18. tm., katero je krasno uspelo ter je bil izvoljen g. Ignac Hauptmann kot načelnik Zadruge in Joško Reich kot njegov namestnik. Na zborovanju sc bili kot poročevalci poleg domačih članov načelnik Zveze g. Božič, načelnik Zadruge v Gor. Radgoni g. Janko Čerič. Debata je trajala čez eno uro, nakar se je načelnik novoustanovljene Zadruge zahvalil vsem za njihovo delovanje in požrtvovalnost, jih spodbujal k skupnemu delu ter zaključil zborovanje ob 2. uri popoldne.
Laško. Občinski odbor je v svoji sed dne 9. novembra 1923 sklenil proračun za leto 1924., v smislu katerega naj bi se uvedla 42odst. doklada k direktnim davkom ter 200odst. doklada k državni trošarini na vino. Vsi davkoplačevalci smo se oddahnili v nadi, da bomo v tem pogledu prihranili tisto, kar se nam obeta doplačevati na raznih dokladah k dohodnini. Toda, dasi je občinski odbor glede obč. trošarine na vino sklepal popolnoma v smislu navodil pokrajinske uprave, ki je priporočala uvedbo 250odst. trošarine'j na vino, si je pokr. uprava premislila ter vrnila proračun s pripombo, da dovoli le ISO odst. doklade k trošarini na vino.
V seji dne 16.jan.se je torej naš obč. odbor iznova pečal s proračunom. Upoštevajoč okolnost, da utegne biti prikrajšan pri pobiranju doklad na direktne davke, ako proračun ne bi dobil pravočasne odobritve od strani pokr* uprave, kar bi se bržčas zgodilo v slučaju odklonitve vladne zahteve, se je občinski odbor uklonil ter sklenil pobirati 150-odstotno doklado k državni trošarini na vino in lOOodst. doklado k direktnim davkom. Obenem pa se je sklenilo, odločno protestirati proti kršenju občinske samouprave od strani pokrajinske uprave. Davkoplačevalci pa sedaj vedo, kdo želi in zahteva, da se jih izmozgava do onemoglosti.
Zahvala. G. Milan Martinovic, ' hotelir »Uniona« v Celju, je izročil za \ gostilničarsko strokovno šolo od prireditve redute mask 1800 Din: vrh tega Je podaril šoli strokovne knjige dunajske strokovne šole za uporabo učiteljstva v vrednosti 1500 Din. Da bi našel oosnemovalcev! — Joško Božič, načelnik Žveze, Beno Serajnik, vodja šole.
gr 1	"	---------
Zvezna tiskarna I
V CELJU
Izvršujemo vsa v tiskarsko in knjigovez ško stroko spadajoea dela točno, solidno in po konkurenčnih cenah
Knjigoveznica.
Izdaja »Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mež.dolino.« Odgovorni urednik: Franc Poderžaj. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Nudim za takojšnjo dobavo po kakovosti najboljšo zidno in strešno opako.
Cene po dogovoru. Plačila na obroke.
Za obilna naročila se priporoča
Fpanc Kovačič
Arclisi	Vojnik
V najbližji okolici mesta Celja se popolnoma nova
hiša (vila)
z malim posestvom radi rodbinskih razmer takoj proda. Pojasnila v upravi.
Vsakovrstne slike, karte i. t. d. izdeluje v najmodernejši obliki
Cankarjeva 9, nasproti pošte.
Prevzame tudi vsakovrstna povečanja po zelo ugodnih cenah.
Klobuke
dlakaste, volnene kakor tudi Siam« nike v najfinejši kakovosti in po najnižji ceni kupite samo v veletrgovini
R. Stermecki, Celje.
Posebno dobro kupite tudi fine šivane sandale št. 5.
Trgovci engro-cene ! Cenik zastonj!
_____ .
flQEB3BuHKBaBB9B&HE9B89KSHB9HHBESE!BBHBn
Sleparstvo In vodovodne instalaciji
Franjo Dolžan
Celje
Kralja Petra cesta
se priporoča za vsa v zgoraj navedeno stroko spadajoča dela kakortudi popravila. Proračuni vedno na razpolago. Postrežba točna.	Cene solidne.
pžlttBHa pMoVarna £ašl(o
priporoča

svoje priznano najboljše izdelke:
Marčno, Dvojno marčno, Eksportni ležak in Porter.
! Gostilničar]! in havamarji, pozor!
| Svoji h spojim!
(9 "o)
Hus najboljše pristna namiznn in sortiranu »ina
iz vseli vinogvačlnih Ispajev dolbite 90 zelo nizkili cenah ppl
FRANJO CAJN KO
veletrgovina z vinom v Slovenjgradcu, lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru.
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst:
Zajamčena solidna in točna postrežba. Ceniki na razpolago.

Pristno črno dalmatin' sko vino za zdravila
Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam.
BI
cELisui posommca
Stanje hranilnih vlog Han Hftm fna nnlii y nrjtjjcjlll Stanje hranilnih vlog čez K 70,000 nnn-—	gcz K 70000 000._
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. avgusta 1923 naprej po 6% brez odpovedi, 6V|o do 8°/o z odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru.
Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje.
Veletrgovina z vinom
Franc Tramšek, Celje, «az^?,?Z,a« štev‘6
priporoča svojo bogato zalogo belega, rdečega, črnega, starega in novega vina po konkurenčnih cenah. Prazna posoda na razpolago*	Točna in solidna postrežba.
^HaBSKBe
Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je taka streha ^eeiss© močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
Kamenita.
Zahtevajte brezplačno popudbe in obiske !
Azbestno cementni šknilj
Najstarejša tovarna v Jngoslaviji!
Ustanovljeno 1910. Dolgoletna garancija.
1 m2 tehta 11 do 13 kg.
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
črno Herkules-pivo
v sodčkih in steklenicah
Slavne zaloge: Celje, Poljčane in Varaždin.
GOSTILNIČARJI!
POZOR
i
POZOR

IVAN NARAKS
najstarejše podjetje
IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC
LOŽNICA pri ŽALCU
se priporoča oenj. gg. gostilničarjem. Postrežba točna! Cene solidne!
i.
Mantel Karel
slaščičar
Ozka ulica - CELJE - Ozka ulica
priporoča ceni. gg. hotelirjem, kavar-narjem in gostilničarjem najfineiše torte, desert in različno čajno pecivo po zmernih cenah. Prevzamejo in efektir irajo se tudi poštna naročila.
Postrežba točna.
Cene zmerne.


Strešno in zidno \
opeko
po najnižjih cenah ima vedno v zalogi
Frane Sodin j
Bakovžiah CELJE Ljubečno !

IZBORNA DALMATINSKA
VINA
nudi v vsaki množini
/. P. MATKOVIČ
CELJE, GLAVNI TRG 7
Pivovarna Tomaž Gotz v Mariboru
priporoča svoje kot izborno priznano
marčno pivo ,"1" Bock-pivo
v sodčkih in steklenicah
«•
ANT. RUD. LEGAT	'
__________________
Zasebno učilišče

za stroj episj e
in stenografijo.
Maribor, SLOVENSKA ul. 7.
Začetek novih tečajev dne 4. februarja 1924.
«
s-
m
e
■
e
<r