58 Mož z lajno Oče mu je bil bogat, preniŠžen kmet z lepo, pro-storno, zidano hišo. obširnimi travmki in njivami. Naši očetje . .. revnejši kmetje so si izposojevali pri njem denar, ga pozdravljali. mu vozili ob košnji z voli obilno, mehko, lepo dišeče seno \z njegovih košenic skoro zastonj doraov in se rau klanjali .. . V mrzlih zimskih jutrih, ko je škripal pod nogami sneg, se delalo na drevju ivjc. pritiskal mraz, in se je počasi vzdigovalo daleč . .. dalee tam na ravni "poijani izza gostih, vlažnih mcgcl solnce ter jelo sipati otrpnele, bledormene žarke po veliki sncženi odeji, da so se svetila liki diamantom drobna sncžena zrna in koščki Jedu na drevju in grmovju, se je zacu\o nakrat za hrbtom hrskanje konj. in v megli ste st; videli neraz-ločno črni senci, ki sta sc nagloma bližali... ^Peter Lukcžič se peJje k mašv\ se je oglasil nekdu. Kmetje so stopiii na stran. da bi se umaknili, in zagaziii s premočenimi in vsied tega s trdimi škornjarai do kolena v sneg. V. istem hipu so pridrsale mimo lahke sani, naši očctje so prijeli za klobuke. pozdravili. v kožuh dobro zaviti Lukežič je prikimal z giavo in se ozrl na poleg sebe sedečega. istotako zavitega sinčka Ivana.-------- ; Zin .. . žin . . . žin . , . Vranca sta dirjala, izpod kopit so jima odletavali drobci sncga, grivi ste vihrali, okoli gobca so se nabiralc konjuma pene, in sani sa letele . .. letele po gladki sanini — — A ne dolgo za tera se je začelo nekaj gibati v zraku, kakor spomin na krasne čase davno minulc po-mladi ali kakor tiho, na pol pritajeno veselje nad po-slavljajočo se zimo. Zapihalc so gorke sapice. zibale v mrazu odrevtnele veje dreves, budile jih k novemu, bujnemu življenju, se poredno Amejale izginjajočemu snegu, in kiasno, božanstveno solnce je vslajalo z vsakim dnevom veličastnejše, zlateč vrhovc gor, izza katerih jc izhajalo .. . 59 Zaduhle, gorke sobe, v katerih smo se stiskali po zimi okoli peči, poslušajoc babicine pripovesti, smo za-pustili in pohiteli v oživljajočo se, zeleneco, s cvetjem se ogrinjajočo prirodo.'Včaslh smo nabirali ob potoku mačice, včasih delali v gozdu iz muževnih kostanjevih palic piščalke in piskali na ves glas------- Lukižecevemu Ivanu je pa prinesel hlapec s pod-strešja dvokolesen voziček. Ivan se je vsedel nanj, dva dečka, njegova vrstnika, sta se vpregla, in drdrali so po gladki, beli cesti skozi vas gori in doli. Toda decka sta se kmalu nasitila vedno le voziti in se ne nikdar peljati. Ker pa ni bil Jvan zadovoljen s tem, da bi se metijali pri vožnji, sta odšla. Di ugi ga tudi nismo hoteii voziti, ker nismo bili njegovi preveiiki prtjatelji zaradi stvarij, ki jih je imel in jih ni hotel deliti z nami. A voziii se je hotel na vsak način! Zato si jc zmislil, da bi vpregel pred voz domačega psa. Vaški črevljar Medic rau je napravil iz usnja potrebno konjsko opravo. Pes se je sprva ustavJjal, ko je videJ, da ga namerava na-praviti Ivan 2a vozno žival, dasi je opravijai poprej častnejšo službo, da je varoval hišo pred tatovi. Toda naposled se je uklonil Ivanovcmu biču. Zopet je šlo po vasi gori iti doli: MHi — hi ..." Pes je vlekel. kolikor je mogel, a ker ni bil nikak velik pes, ampak le navaden. nekuliko močnejši hišen čuvaj, se mu je godilo pri vožnji sJabo. Ko so ga videli Ijudje upchanega, kako se je, iz goboa jezik moleč, na-penjal. da bi pcljal Ivana. se jim je smilil in grajali so Ivana, zakaj tako muči žival, ki je tudi usmiljenja vredna. A on se ni brigal za svarjenje. gonil je psa in ga prctepal, tudi sc ni zmcnil, če sc je nagnil prfeveč nazaj, tako da je zadnji, nu ta način težji konec dvo-kolesnega vozička vzdignil prvi konec in na ujein vpre- ženega psa v zrak. da ga je skoro zadušil ... Kaj briga njegovo počenjanje Ijudi ? Njegov oče ima denar, in ako mu pogine ta pes, dobi lahko dru- zega, buljšega ... In poginil mu je — — Ob jednem sta izginila iz Lukežičcvega hleva iskra ll vranca, za njima pa je prešla njiva za njivo, travnik za travnikom. V malo letih je bil Lukežič siromak. Izpodkopalo ga je slabo gospodarstvo. Ivanu pa je pozneje, ko je dorasel in izpvevidcl, da se ne di živeti brez dela, zdrobila skala v kamno-lomu levo nogo. In sedaj pride leto za letom, kcdar začnii pinati pomladanski vetri, v vas kot mož z lajno. Pred vsako hišo ga sprejmejo psi in lajajo nadenj. Dan za dnevom potuje od vasi do vasi. od mesta do mesta, naj je toplo a!i mrzlo, naj pada dcž ali sije solnce. naj je blatnoali lepo, suho, lajna pred hišami in prosi miloščine. Vašim rnladim, mehkim srcem se smili. Stariše prosite za košček kruha ali kak krajcar, ki mu ga stisncte v vclo, košoeno roko — — F.M