IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII, oktober 2014, str. 20 HORUS Za nagrado se potegu-je 19 prijavljenih str. 4 str. 5 Intervju Zakaj bi morali razmi -šljati ustvarjalno? Pogovor z mag. Nastjo Mulej str. 8 IZIskovalnice Srecanja za otroke str. 12 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VII MOZAIK IRDO Oktober 2014 Nives Cvikl, idejna in organizacij-ska vodja o programu za otroke Intervju Dialekticna teorija sistemov Pogovor z avtorjem teorije, prof. ddr. Matjažem Mulejem Nagrajenci bodo znani v mesecu decembru MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Sabina Kojc Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Sodelavci: Primož Ademovic, Darija Lorbek Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Vsebine IRDO 4 HORUS 2014 5 INTERVJU: Prof. ddr. Matjaž Mulej: 40 let po izumu pojma Dialekticna teorija sistemov 8 INTERVJU: Mag. Nastja Mulej: Zakaj bi morali razmišljati ustvarjalno? 12 INTERVJU : Nives Cvikl: IZISkovalnice za predšolske otroke 14 DO v Sloveniji 15 DO v EU in PO SVETU 16 DOGODKI, KONFERENCE 17 RAZPISI 19 V razmislek ... Za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost se poteguje 19 prija-vljenih. HORUS 2014 str. 4 Pa smo že pošteno zakorakali v jesen, pra-vijo da cas, ko leto nadene najlepši nas-meh. Soncni in še topli dnevi, ko izstopajo žive barve suhega in šumecega listja, se izmenjujejo z meglenimi in hladnimi dnevi, ki zahtevajo zimska oblacila. Kmalu bo tudi Martinovo, ki je eden tistih poganskih praz-nikov, ki se mu ljudstvo ni hotelo odreci, zato ga je kršcanstvo posvojilo in mu dalo svoje mesto v koledarju. Kako se pocutimo v tem letnem casu, kaj ga zaznamuje? Medtem, ko se velik del Slovenije pripravlja na obilne padavine, je vlada sprejela rebalans proracuna za leto 2014. Do konca leta ne bo vec spodbud za zaposlovanje, skoraj 54 milijonov evrov bo manj za brezposelne. Zaskrbljujoci so tudi rezi v zdravstvu. Kljub slabim novicam, na katere pocasi postajamo že skoraj odporni, si na Inštitutu IRDO nenehno prizadevamo iskati nacine, da gledamo gor, k toplemu soncu. Uspešno smo zakljucili projekt Model M 2014 in 38 mladim iz MO Mari-bor in MO Ptuj podali znanja in vešcine, s katerimi bodo lažje stopili na trg dela, bodisi kot samostojni podjetniki, nevladniki ali iskalci zaposlitve. Morajo pri tem biti ustvarjali? Nedvomno! Ustvarjalni pa moramo pravzaprav danes biti vsi. Mag. Nastja Mulej nam je tokrat povedala, kako pomembna je ustvarjalnost za vse zaposle-ne v podjetju, za ucence in ucitelje; o spod-bujanju ustvarjalnosti predšolskih otrok pa smo vprašali Nives Cvikl, idejno in pro-gramsko vodjo tematskih srecanj za otroke – IZISkovalnic. Z veseljem se bomo udeležili slovesne promocije ob 40-letnici dialektic-ne teorije sistemov, katere avtor je prof. ddr. Matjaž Mulej, ki nas uci, da na slabe novice ne smemo nikoli postati odporni, ampak jih moramo spremljati in nanje gle-dati kriticno, v smislu izboljšanja družbene-ga stanja. Dragi bralci, prispevek o strategijah za manipulacijo s prebivalci s pomocjo množi-cnih medijev naj bo v razmislek tudi vam: ste žrtev manipulacije ali se znajdete tudi v vlogi manipulatorja. Kaj lahko storite, da to spremenite? Vabljeni k branju! Uredništvo IRDO Mozaika Spoštovane clanice in clani! Intervju: Prof. ddr. Matjaž Mulej str. 5 Ob 40-letnici dialekticne teorije sistemov smo se pogovarjali z avtor-jem teorije, prof. ddr. Matjažem Mulejem. Intervju: Mag. Nastja Mulej str. 8 Zakaj je danes potrebno razmišljati ustvarjalno? Intervju z magistrico komunikologije, univerzitetno diplomirano ekonomistko in univerzi-tetno diplomirano sociologinjo. IZIskovalnice za otroke str. 12 O IZISkovalnicah smo se pogovarjali z Nives Cvikl, idejno in organiza-cijsko vodjo programa. Na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgo-vornost HORUS 2014, ki sta ga v zacetku julija 2014 objavila IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odno-se z javnostmi, v sodelovanju s številnimi podpor-nimi partnerji projekta, je do 15. oktobra 2014 pri-spelo 20 prijav, od tega je bilo v ocenjevanje razvr-šcenih 19 prijav. Za kategorijo podjetja je tako prispelo 12 prijav (štiri majhna podjetja, štiri srednje velika podjetja, dve veliki podjetji in dve socialni podjetji) in za kategorijo zavodi tri prijave. Za posebna priznanja – Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu, je prispela ena prijava, za splošna posebna priznanja sta prispeli dve prijavi, za posebna priznanja novinarjem pa prav tako dve prijavi. Nagrajenci in prejemniki posebnih priznanj bodo znani predvidoma v prvi polovici decembra 2014. Nagrada HORUS bo letos podeljena že šestic, z razpisom pa želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope pravnih oseb in posa-meznikov k družbeni odgovornosti. Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS je junija v Sloveniji in nato oktobra še v Neaplju (Italija) prejela nacionalno priznanje za odlicnost v spod-bujanju podjetništva, v kategoriji Odgovorno in odprto podjetništvo. Za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2014 se potegujejo naslednja podjetja: v kategoriji majhna podjetja RASR, Razvojna agenci-ja Savinjske regije, d.o.o., IDENTIKS karticni sistemi d.o.o., Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. in GALILEO 3000 d.o.o.. V kategoriji srednje velika podjetja se za nagrado Horus potegujejo GRAWE Zavarovalnica, d.d., DOSOR, dom starejših obcanov d.o.o., Hewlett-Packard d.o.o. in IBM Slo-venija d.o.o. V kategoriji velikih podjetij pa se zan-jo potegujeta Snaga Javno podjetje d.o.o. in Lidl d.o.o. kd.. V kategoriji socialna podjetja, ki je letos razpisana prvic, se za nagrado HORUS 2014 potegujeta: Razvojna agencija Etri, ekologija, ergo-nomija in ekonomija, z.o.o., so.p., in Znanstveno- raziskovalno združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA. V kategoriji zavodi se za nagrado HORUS 2014 potegujeta EIC Univerzum Minerva Maribor in Bol-nišnica Sežana, en zavod pa je od prijave odstopil. Za splošno posebno priznanje posamezniku, ki deluje v kontekstu družbene odgovornosti sta prispeli prijavi za dr. Darjo Piciga in Aneja Sama, za posebno priznanje novinarju pa prijavi za Edito Cetinski Malnar (RTV Slovenija) in Jano Vidic, Nata-šo Zanuttini, Jernejo Jevševar (Ekipa Vala 202). Za posebno priznanje Horus 2014 podjetniku s sloven-skimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po sve-tu, je prispela prijava za Gáborja Roposa iz Madžar-ske. Prispele prijave bo ocenjevalo vec kot 20 uveljavljenih strokovnjakov v dveh krogih, vse do zacetka decembra. Nagrado Horus podeljujeta Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacijami in podpornimi partnerji kot so Ameriška gospodarska zbornica, CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo za marketing Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, Londonska šola za odnose z javnostmi, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Slovenski forum socialnega podjetništva, Slovensko združenje za kakovost in odlicnost, SPIRIT Slovenija, Štajerska gospodarska zbornica, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavod PIP, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje Manager. Medijski partnerji nagrade HORUS 2014 so: Vecer, casopisno založniško podjetje, d.d., TSmedia d.o.o., Med.Over.Net, Moja Slovenija, osrednja revija za Slovence po svetu in zamejstvu, Maribor24.si. Partner klipinga je Press Clipping d.o.o. Castni pokrovitelj nagrade je Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. HORUS 2014 Za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2014 se poteguje 19 prijavljenih na razpis Letos poteka 40. letnica dialekticne teorije sistemov in ob tej priložnosti bo dne 6. 11. 2014 v prostorih Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, Razlagova 20, potekala slovesna promocija znanstve-ne monografije: Matjaž Mulej in 40 let njegove dia-lekticne teorije sistemov, enostranskost in celovitost (znanstvena monografija), katere urednica je Teodora Ivanuša z dvajset Mulejevimi doktorji znanosti (1986-2013). Prav zato smo se s prof. ddr. Mulejem tokrat pogovarjali o dialekticni teoriji sistemov (Dialekticna teorija sistemov in ljudski reki, 'Naše gospodarstvo', 1974), za katero pa si upam trditi, da je prav zaradi krize, danes celo bolj aktualna kot kadarkoli prej. Dajmo najprej razcleniti besedno zvezo “dialekticna teorija sistemov”. Besedo sistem poznamo, lahko se nanaša na družbeni sistem, ekonomski sistem, poli-ticni sistem, ali sistem vladanja, sistem poslovanja, jezikovni sistem, sistemi v glasbi, ekonomiji, logisti-ki, in še bi lahko naštevali. Kaj pa pomeni dialektika oz. dialekticni sistem, kot ste ga definirali v knjigi z naslovom Dialekticna teorija sistemov in ustvarjalno delo, ki ste jo napisali leta 1979, pred tem pa v vec clankih v revijah in zbornikih konferenc od leta 1974 dalje doma in v tujini? Pojem sistem ima v vsakdanji praksi res vse te in še nekatere nadaljnje vsebine. O znanosti o teoriji siste-mov njen avtor Ludwig von Bertalanffy (1968: VII) pove, da je to teorijo ustvaril zoper pretirano speciali-zacijo. Torej se teorija sistemov razlikuje od tradicio-nalnih ved po težnji omogociti cim vecjo celovitost obravnavanja, namesto omejitve pretiranih specialis-tov, ki se zaprejo v svoj izbrani vidik in s tem dosežejo le navidezno celovitost. Le-ta povzroci, da o nekem delu stvarnosti spoznajo dragocene podrobnosti, hkrati pa pustijo ob strani in spregledajo dejstvo, da so zajeli samo delcek stvarnosti, kot da obstaja samo- stojno, druge stvarnosti pa ni, ali pa vsaj obravnavani in ne-obravnavani deli stvarnosti ne vplivajo drug na drugega. Teorija sistemov, ki jo je ustvaril clovek treh strok (filozofije, umetnostne zgodovine in teoreticne bio-logije) in kibernetika, ki je matematiku Norbertu Wienerju nastala iz raziskovalno-razvojnega sodelo-vanja z inženirji in biologi, sta torej nastali kot most med medsebojno razlicnimi specialisti. Toda Bertalanffy pojma celovitost ni opredelil niti poti do nje. Tako so mnogi avtorji omenjeno njegovo opre-delitev smisla teorije sistemov spregledali, ali celo namenoma pustili ob strani; ostali so znotraj neke edine izbrane specializacije in uporabljajo pojem sis-tem podobno, kot ste vi nakazali v tem vprašanju: za opis svojega predmeta obravnavanja ne glede na opredelitev, kaj je celovitost. To me je motilo tedaj in me moti zdaj, saj ne zadošca, da bi razrešili sodob-ne probleme, je preozko, cetudi nujno, ce ni samoza-dostno. Po drugi strani je popolna celovitost edina resnicna celovitost. Zajema cisto vse vidike, cisto vse poveza-ve med njimi, torej cisto vse lastnosti brez vsakega omejevanja na kateri koli izbrani vidik in z njim pove-zano specializacijo. Torej je popolna celovitost neiz-vedljiva, na en sam vidik omejena pa navidezna. Dialektika, o kateri so nas tedaj ucili, je poznala tri zakone: enotnost in boj nasprotij; prehajanje iz kvan-titete v novo kvaliteto; negacija negacije. Kje pa je podlaga za njih? Kaj beseda dialektika pomeni v izvir-ni rabi v stari gršcini? Soodvisnost. Ce njo vzamemo za podlago, vidimo, kar se da ponazoriti z vsakdanjim primerom iz narave: npr. cebela in cvet sta soodvisna, drug drugega potrebujeta, da preživita; enako moški in ženska itd. Oba imata delno skupne in delno razlic-ne lastnosti, s slednjimi se dopolnjujeta, torej uresni-cujeta svojo soodvisnost; med tem vplivata drug na drugega tako, da se njune lastnosti postopno (t.j. kvantitativno, brez spremembe bistva) spreminjajo v novo bistveno lastnost, v oprašeno rastlino in v cebe-lo nosilko meda; v drugem primeru pa v oceta in mater, družino. Nova kvaliteta nadomešca (t.j.: s tuj-ko v filozofskem jeziku: negira) staro ob koncu proce-sa, tako da se zacne nov proces, npr. družinsko življe-nje. Dodatno moje vprašanje, ko sem se o tem ucil, je bilo: kako nastane soodvisnost v praksi. Odgovor je, da nastane, ko se pojavijo in drug na drugega vplivajo medsebojno bistveni deli stvarnosti. Tako mi je nastal pojem dialekticni sistem, definiran kot srednja pot med navidezno in neizvedljivo celovi-tostjo, omejeno na bistvene vidike in bistvene odnose med njimi ter bistvene sinergije, ki iz njih nastajajo (npr.: jedilna sol nastane iz sinergije dveh strupov, katerih del lastnosti postane bistven za sol; voda nas-tane iz dveh plinov po enaki logiki; moški in ženska postaneta par in starša enako; itd.). Kaj vas je vodilo k oblikovanju dialekticne teorije sistemov? Spoznanje, da je podlaga vsake krize enostranskost z navidezno celovitostjo pretiranih specialistov. Specia-listi smo nujno vsi, a do izraza pridemo, ko sodeluje-mo in povezujemo spoznanja posamicnih specialis-tov. Podlag za sodelovanje, seveda med-strokovno, nas niso ucili. Pokazalo se je, da to zahteva metode in osebne lastnosti, za katere nas niso usposabljali. Kot ste pojasnili pri prvem vprašanju, dialekticni sis-tem vkljucuje vse bistvene vidike nekega obravnava-nega pojma ali problema ter lastnosti vidikov ter vse povezave med vidiki in sinergije, ki iz njih nastanejo. Pa vendar, ko obravnavamo dolocen pojem, ko sprejemamo neko odlocitev, ne moremo zajeti prav vseh vidikov. Ne zmoremo, zato moramo odlociti, katere vidike, povezave in sinergije štejemo za bistvene, in za odlo-citev sprejeti odgovornost avtorjev, ki izberejo, kaj upoštevajo in cesa ne. Neupoštevano ne neha obsta-jati in vplivati, zato je ta odlocitev zelo bistvena. Ne smemo torej odlociti 'to so želeni cilji' niti se ukvarja-ti samo z 'uresnicevanjem ciljev', ampak sodelovati, da pridobimo 'cim bolj celovito opredeljene cilje' in da nismo zgolj izvedbeno (cloveško) orodje tistih, ki dolocajo cilje po svoje in v svojo korist, ne našo. Ce pri tem ne poslušamo tistih, ki se z nami ne strinjajo, izpustimo iz pozornosti, da razlicni vidiki dajo vpo-gled v razlicne dele lastnosti iste zadeve (npr. vidik zdravnika, sestre, voznika rešilnega vozila, financira-nja medicine, vzdrževanja opreme, njene nabave, dokumentacije itd.): vsak ima najbrž prav, a le znot-raj svojega izbranega vidika, nihce povsem in nihce edini niti za vedno. Kakšna pa je povezava med DTS in ustvarjalnostjo oziroma inovativnostjo? Ali dialekticno sistemsko programiranje delovnih procesov privede do pospe-ševanja inovacij v podjetjih? Medsebojni vpliv ustvarja nova spoznanja, torej kre-pi ustvarjalnost. Del dosežkov ustvarjalnosti daje novo korist uporabnikov, t.j. inovacijo. Okvirno ure-jen postopek to podpira. Leta 1981 ste izdali gradivo, neke vrste prirocnik o uporabi DTS v poslovne namene pod oznako USO-MID (t.j. ustvarjalno sodelovanje mnogih za inovati-vnost dela), katere verzija je še danes v rabi v pos-lovne namene. Komu je prirocnik namenjen in kaj si lahko od njega obeta? Prirocnik o USOMID podpira postopke ustvarjalnega sodelovanja kjer koli, zato tudi ustvarjanje inovacij, ne samo zamisli. Namenjen je torej vsem, ki niso pretirano zadovoljni s svojo dano prakso, ampak so voljni in sposobni postaviti vprašanje »Zakaj delamo tako, kot smo delali doslej. Poglejmo, kakšne so pre-vec utecene prakse, o katerih nismo dvomili, in poiš-cimo alternative, ki bodo dale prihranek ali drugo novo korist!« A lahko današnje stanje družbe (gospodarska kriza, kriza vrednot in kriza morale) obrazložimo z DTS in neupoštevanjem vseh vidikov, potrebnih za preži-vetje cloveka? Tukaj govorite tudi o zakonu entropi-je. Entropija je izraz vecne naravne težnje k spremembi obstojecega stanja v novo, torej k propadu. Le-ta se zgodi z nevarnimi posledicami, kadar enostranskost prevlada nad zadostno in potrebno celovitostjo. Kri-ze so skupen pojem za posledice enostranskosti. Tudi sedanje. Enostranskost je pac naravna lastnost ljudi kot specialistov od nekdaj. Sedaj je še boj vpliv-na kot kadar koli, saj je gospodarsko življenje hkrati globalno in lokalno, zato tudi druge vsebine življenja. Sodelovanje preprecuje in razrešuje krize, ce je med-strokovno in temelji na etiki soodvisnosti, ne samoza-dostnosti (ker ga ni bilo, je npr. samostojna Slovenija zgodba o domišljavosti namesto domiselnosti, o eno-stranskosti namesto primerne celovitosti in družbene odgovornosti). Zadnjih nekaj let ste veliki zagovornik in ucitelj o družbeni odgovornosti. Kako ste preko ukvarjanja z DTS prišli na ukvarjanje z razvojem družbene odgo-vornosti? Družbena odgovornost ima tri osrednje lastnosti, ki izražajo dialekticno sistemsko ravnanje: Vsakdo mora prevzeti odgovornost za svoje vplive na družbo, torej premagati enostranskost. Podlaga družbene odgovor-nosti je soodvisnost, torej dialekticno ravnanje in sodelovanje. Družbena odgovornost se uresnicuje z doseganjem cim vecje celovitosti. Družbena odgovor-nost je torej neformalna oblika dialekticno sistemske-ga ravnanja. Do ukvarjanja z njo pa me je pripeljalo vabilo Anite Hrast, prijateljice moje hcerke Nastje in ustanoviteljice Inštituta za razvoj družbene odgovor-nosti IRDO. Menite, da bodo današnji politiki imeli vec posluha za družbeno odgovorno vodenje države? Namrec, z dialekticno teorijo sistemov ste analizirali model samoupravljanja jugoslovanske ustave iz leta 1974, kar ste zajeli v knjigo z naslovom O novem modelu jugoslovanske družbene integracije, ki pa med vla-dajocimi ni bila dobro sprejeta. Knjiga, ki jo omenjate, je pac pokazala, da sta se model samoupravljanja, ki je bil zelo sistemski, in pra-ksa njegovega uveljavljanja prevec razlikovali, da bi bil uresnicljiv; analiza je pokazala, da državna in pos-lovna birokracija v obliki nepotrebno zapletenih pos-topkov, ki so zožili samoupravljanje na zapleteno navidezno odlocanje in zato zapravljanje casa, zavira izgubo svoje oblasti (cetudi so bile tedaj njene koristi dosti manjše od sedanjih 'tajkunskih' in podobnih). Slovenska izdaja knjige je prevod knjig, ki so izšle prej v Mehiki, Kitajski in ZDA, podlaga zanjo pa je medna-rodna poletna šola, ki sem jo vodil s študenti EPF UM in smo jo izvedli dvajsetkrat. Upam da bodo današnji politiki imeli vec posluha za družbeno odgovorno vodenje države. Cerarjeva stranka ima v svojih izhodišcih družbeno odgovor-nost, zato jo ima, upam, tudi vlada. Toda obcinske volitve so pokazale, da tega ljudje niso zaznali. Upam, da bo vseeno prevladala. Sedanje preganjanje korup-cije, monopolnih dogovorov dobaviteljev, nepoštene-ga obravnava odjemalcev, sodelavcev, dobaviteljev, nezanesljivosti v poslovnih in osebnih odnosih, nep-reglednosti podatkov, privilegijev, slabega spoštovan-ja pravnega reda (ne-monopolnega, seveda), medna- rodnih norm (tudi ne-monopolnih, seveda), vseh deležnikov (ne le lastnikov in menedžerjev) in cloveš-kih pravic – po svetu in v Sloveniji daje upanje, da bodo uveljavili družbeno odgovornost kot pot iz sedanje globalne krize. Le-ta je predvsem kriza vred-not starega, enostranskega tipa. Družbena odgovor-nost je torej revolucija etike. OZN, EU, ISO in druge mednarodne organizacije podpirajo družbeno odgo-vornost, ker v njeni etiki vidijo pot iz sedanje krize, ki ogroža tudi obstoj cloveštva, ne le trenutni stan-dard bogatejših 15% (kar so vsi z vec kot 120 evrov mesecno), da ne govorimo o res bogatih. Prof. ddr. Matjaž Mulej: 40 let po izumu pojma dialekticna teorija sistemov Prof. ddr. Matjaž Mulej, trikratni mednarodni akademik z okoli 1.700 znanstveni-mi objavami v skoraj 50 državah, je doktor ekonomskih znanosti, s podrocja teo-rije sistemov in doktor menedžmentskih znanosti, s podrocja inovacijskega menedžmenta o dialekticni teoriji sistemov. Pripravila: Darija Lorbek http://www.pozitivnaenergija.si/sites/www.pozitivnaenergija.si/files/styles/colorbox/public/osebno_majtajmulej00_foto-sasobizjak-vecer.jpg?itok=MJFVjqWM Zaslužni profesor ddr. Matjaž Mulej, Vir Matjaž Mulej o družbeni odgovornosti na dogodku TEDx Maribor, vir: pozitivnaenergija.si http://www.pozitivnaenergija.si/sites/www.pozitivnaenergija.si/files/styles/colorbox/public/osebno_majtajmulej2.jpg?itok=mQn_QMKI VABILO Ob 40. letnici dialekticne teorije sistemov bo dne 6. 11. 2014 v prostorih Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, Razla-gova 20, potekala slovesna promocija znanstve-ne monografije MATJAŽ MULEJ IN 40 LET NJEGOVE DIALEKTIC-NE TEORIJE SISTEMOV ENOSTRANSKOST IN CELOVITOST ZNANSTVENA MONOGRAFIJA Teodora Ivanuša (ur.) z dvajset Mulejevimi doktorji znanosti 1986-2013 Ljubljana, 2014 Na dogodek ste prisrcno vabljeni! Zaradi lažje organizacije vas organizatorji naprošajo, da svojo udeležbo cim prej sporocite organizator-jem promocije na elektronske naslove mulej@uni-mb.si, rebernik@uni-mb.si, bojan.rosi@fl.uni-mb.si in teodo-ra.ivanusa@fl.uni-mb.si Mag. Nastja Mulej, mati dveh otrok (2007 in 2008), se je leta 2009 podala na samostojno podjetniško pot kot edina trenerka de Bonovih orodij razmišljanja v Sloveniji. Magistra komuni-kologije, univerzitetna diplomirana ekonomist-ka in univerzitetna diplomirana sociologinja je licenco leta 2006 pridobila pri zdravniku in psi-hologu dr. Edwardu de Bonu, ki predstavlja sve-tovno avtoriteto na podrocju ustvarjalnega raz-mišljanja in neposrednega ucenja. Tokrat nam je v intervjuju povedala, zakaj je danes pomem-bno razmišljati ustvarjalno, tako za slehernega posameznika, ucitelja, predvsem pa za mened-žerja in navsezadnje za vse zaposlene v podjet-ju. Ste edina licencirana trenerka de Bonovih orodij razmišljanja v Sloveniji. Ali nam lahko opišete, zakaj oziroma kako ste se odlocili za to podroc-je? Navsezadnje je razmišljanje nekaj samoume-vnega, cloveku danega. Ustvarjalnost je podrocje, ki me je od vedno zani-malo. Zato vse te moje fakultete, zato službe v medijih in oglaševanju. Ustvarjalnosti v 1990. letih niso nikjer poucevali – no, saj tudi danes bi z lucjo pri belem dnevu iskali fakulteto, ki ponuja predmet, posvecen edinemu cloveškemu neo-mejenemu viru na svetu: lastni ustvarjalnosti. Leta 2000 me je po priporocilu Mete Dobnikar »odkril« g. Dragan Sakan, neformalni guru ustvarjalnosti v oglaševanju Vzhodne Evrope, sicer lastnik mreže desetih oglaševalskih agencij v jugovzhodni Evropi. Ponudil mi je, da bi se ukvarjala s spodbujanjem ustvarjalnosti pri nje-govih zaposlenih, narocnikih in za trg. Ker mi je bilo obljubljeno, da bo to nepotrošniško narav-nano, sem z najvecjim veseljem sprejela. Na moji vizitki je pisalo Idea Thinker. A vendar sva se s Sakanom ustvarjalnosti loteva-la na ljudem precej tipicen: zmeden, intuitiven nacin. Dokler nisem avgusta 2003 prvic posluša-la predavanja dr. Edwarda de Bona, ki mi je obr-nilo življenje. Ugotovila sem, da je pot do ustvar-jalnosti veliko plodnejša, ce se je lotiš z orodji za razmišljanje, na sistematicen in strukturiran nacin. Leta 2005 sem prevedla njegovo prvo knjigo, leta 2006 sem postala njegova trenerka in od takrat dalje zasledujem poslanstvo, da bi spravila razmišljanje v vsako organizacijo. V cem se razlikuje klasicno razmišljanje od ustvarjalnega oz. lateralnega razmišljanja? Kak-šne so prednosti ustvarjalnega razmišljanja in kakšne ucinkovitega, konstruktivnega razmiš-ljanja po metodi Šestih klobukov. V katerih pri-merih uporabimo katero metodo? Ko smo na kavi, si lahko mirno pomagamo z raz-pravljanjem, da hitreje mine cas. Ko pa želimo ustvariti nekaj, cesar še ni bilo, potrebujemo paralelno in lateralno razmišljanje. Resno, z raz-pravljanjem se bo naše razmišljanje vrtelo v kro-gu. Zmedeni bomo, ker bo vsak govornik mlel v svojo smer. Na vsako trditev bo vsak govorec reagiral z analiziranjem, kritiziranjem in argu-mentiranjem. Prepricani, da so argumenti objek- tivne resnice, se bomo zapletali vse bolj in bolj v nesporazum. V resnici so argumenti logicni samo nam, ker se popolnoma ujemajo z našimi privz-gojenimi vrednotami, preteklimi izkušnjami, pri-dobljenimi informacijami in trenutnim pocutjem. Zanemarjamo pa, da ima naš sogovornik drugac-ne vrednote, izkušnje, informacije… S paralelnim razmišljanjem bomo svoje misli namerno usmerjali (in ne bomo pustili, da te usmerjajo nas). Skupaj s sogovornikom oz. sogo-vorniki bomo razmišljali v isto smer, korak za korakom. Ko bomo generirali ideje, bomo samo generirali ideje. Ko bomo ocenjevali, bomo samo ocenjevali itd. Torej bomo razmišljanje razdelili na dva dela. Pred odlocanjem (in posledicnim zagovarjanjem in prepricevanjem) bomo uvedli še cas za raziskavo zadeve in za iskanje možnih alternativ. Pri slednjem, naštevanju alternativnih možnosti, pa nam pride prav lateralno razmišljanje, pri katerem se trudimo generirati cim vecje število cim bolj svežih idej, da se umaknemo naravno rutinskemu razmišljanju in v šoli nenehno treni-ranem logicnem razmišljanju. Kot trenerka de Bonovih orodij razmišljanja izvajate razlicne delavnice, na katerih se lahko posamezniki in skupine naucijo vešcin ustvarjal-nega razmišljanja. Ali nam lahko na kratko predstavite, kakšne delavnice ponujate in kak-šne koristi imajo navedene skupine od udeležbe na teh delavnicah? Prve so torej že omenjene delavnice Šest klobu-kov razmišljanja, ki niso toliko namenjene ucenju ustvarjalnosti, kot predpogoju ustvarjalnosti: sodelovalnemu, nekonfliktnemu, toleralnemu odnosu. Jaz pravim, da so Klobuki osnovna šola, osebna rast. Potem imamo t.i. srednjo šolo: prvi del delavnic Lateralnega razmišljanja (za tiste, ki že vedo, da jih ustvarjalnost zanima) in fakulteto: drugi del delavnic Lateralnega razmišljanja s Pro-vociranjem in Premikanjem ter Žetvijo idej (za tiste, ki že verjamejo v namerno »sprevrženo« razmišljanje in ne ocenjevanje). Na koncu pride še magisterij, ce se smem pohecati: delavnice Enostavnosti, pri katerih lateralna orodja uporab-ljamo za boj proti zapletenosti. Otroke in ucitelje pa ucim CoRT – orodja za poucevanje razmišljan-ja, ki so cudoviti sklop orodij za usmerjanje pozornosti. Leta 2012 je bil na Ministrstvo za šolstvo podan ucni nacrt za poucevanje predmeta razmišljan-je. Ustvarjalno razmišljanje sedaj nastopa kot izbirni predmet v osnovnih šolah, kjer otroci spoznavajo razlicna orodja razmišljanja na Kro-žku za razmišljanje. Kakšne so vaše izkušnje pri delu z otroki? Se vam ti zdijo bolj dovzetni za razvijanje vešcin ustvarjalnega razmišljanja v primerjavi z odraslimi? Predlog ucnega nacrta sva z mag. Bojano Tan-cer, ki sem jo cisto na zacetku pritegnila v pro-jekt, oddali celo že aprila 2011, a šele maja 2014 smo po mnogih sestankih ugotovili, da izbirni predmet v takšni obliki, kot sva midve želeli, ni mogoc. K sreci nic zato, saj sva že leta 2012/13 usposobili prvo generacijo uciteljev, ki vodijo Krožke za razmišljanje. V prvih dveh letih je šest-mesecno usposabljanje obiskalo 85 uciteljev iz 58 ustanov, letos nadaljujeva v Ljubljani in Mari-boru, Celju in Divaci. Ne morem in nocem reci oz. ocenjevati, kdo je bolj ali manj dovzeten, vendar pac imajo otroci sreco – tisti, ki imajo Krožek za razmišljanje eno uro na teden celo šolsko leto – da orodja spoz-navajo in vadijo pocasi, korak za korakom, teden za tednom. Pri odraslih je na žalost tako, da želi-jo vse znanje prejeti v enem dnevu, vaditi pa tudi nimajo casa, pa se jih potem ne prime. Ce naredim vzporednico z ucenjem tujega jezika ali tenisa: ce se ucite eno uro na teden 24 tednov zapored, imate vec možnosti, da se tudi naucite, kot ce poskušate vse absorbirati v enem dnevu ali manj. Kot receno, o ustvarjalnem razmišljanju poucu-jete ucitelje. A gre pri tem tudi za oblikovanje drugacnega odnosa do ucencev, njihovih idej in napak, do podajanja snovi? Kakšen je po vašem mnenju dober ucitelj? Ucitelje ucim de Bonova orodja za poucevanje razmišljanja in spotoma delim njegove zdravora-zumske nasvete. Na primer, da se na izjave otrok odzivajo ne samo s »pravilno« in »nepravilno«, ampak tudi z »zanimivo«. Da jih ucijo operativno-sti, pri kateri otroci vidijo smisel, napredek in cilj, ne samo golih informacij, ki niso povezane z nji-hovim življenjem. Da ni dovolj, da jih ucijo kritic-nega razmišljanja, saj nam kriticno razmišljanje v kriticnih trenutkih ne pomaga. V kriticnih trenut-kih moramo znati snovati rešitve in razmišljati konstruktivno. Da morajo ucenje informacij (crno-belo »prav« ali »narobe«) dopolniti še s trenin-gom razmišljanja o razlicnih možnostih. V življen-ju odrasli redko naletimo na crno-belo sliko, sko-raj vedno pa imamo pred seboj razlicne možnos-ti. Delate tudi s študenti. V enem od intervjujev (revija Nika, 22. avgust 2012, naslov prispevka Otroci naj razmišljajo s svojo glavo) ste napisali, da slovenskim diplomirancem primanjkuje samozavesti in znanja za samostojno pot, da še razmišljajo, kaj bi v življenju poceli. Zakaj misli-te, da je temu tako? Kaj bi svetovali mladim, ki »se še išcejo«. Na hitrih delavnicah za študente rada dajem v premislek in oceno naslednji tezi: »Po srednji šoli je obvezno odpotovati za leto dni v vsaj šest držav.« Ali: »Na študij se ne moreš vpisati, ce nimaš vsaj pet let delovne dobe (za magisterij 15, za doktorat 30).« V obe tezi verjamem in mislim, da bi potovanje in delo precej osmislila življenje sicer zmedenih, zbeganih, tavajocih študentov, ki ne najdejo smisla, in posledicno samozavesti. Sama imam tri fakultete (in prepotovanih 62 držav) in vem, da se na nobeni nisem naucila nicesar, kar bi lahko neposredno in takoj upora-bila v službi. Konec koncev bi po zakljuceni eko- nomski fakulteti diplomant moral znati ustanovi-ti in voditi podjetje, ne? Zato bi sama marsikaj obrnila. Zdi se mi, da bi šola morala pripravljati na življenje, ne pa biti na drugem bregu. In ce je na drugem bregu, ne razumem, zakaj se mladina igra to igro s pridobivanjem papirja, namesto znanja, izkušenj, vešcin, prijateljstev… Pa ne govorim o tem, da mora vsak biti podjetnik, govorim pa o tem, da morajo odrasli koncno zaceti prevzemati odgovornost za svoje življenje. Ce se še navežem na prejšnje vprašanje; današ-nja mladina je bila vzgojena v duhu, da je za uspeh dovolj, ce smo pridni, ce dosegamo dob-re ocene. Marsikdo je po študiju doživel kruto streznitev, da to ne drži najbolj. Mladi sedaj približno že vedo, da se morajo izpostaviti, da morajo razviti trdo kožo, biti samozavestni in podjetni. Ampak kako naj posameznik pri sebi doseže to prevzgojo? Marsikdaj sem slišala komentar, da enostavno niso takšni po naravi, da je zanje prepozno. Tu in tam imam delavnico z veliko ucitelji naen-krat in med njimi niso vsi prostovoljno na mojem usposabljanju. In takrat vidim to, kar vidim pri študentih: usedejo se cim dlje od mene (z upanjem, da jih bom pustila pri miru); ne odgovarjajo in ne dvigujejo rok, razen ce res zelo drezam vanje (zato sem razvila druge strategije poucevanja in pogovora); usedejo se zraven znancev in upajo, da bodo tako ugnezdeni do zakljucka usposabljanja; na usposabljanje se ne pripravijo, tudi ce pošljem gradivo vnaprej; in ne naredijo domace naloge. Kako bodo takšni uci-telji naredili proaktivno, samoiniciativno mladi-no? Razen izjem, težko. Zato pac moramo starši doma marsikaj nadoknaditi in otrokom omogo-citi cim vecji stik z realnostjo. Vedno vec se govori, kako pomembna je inova-cijska kultura, ki nastopi kot eden kljucnih gonil motiviranih zaposlenih. Kako ustvarjalno raz-mišljanje zaposlenih pripomore k delovnim odnosom in uspehu podjetja? Kako ucite ustvarjalnosti v podjetjih? Vsak clovek je samo toliko motiviran, kolikor vidi smisla v svojem pocetju, je pri tem samostojen (ker mu zaupajo, ne nadzirajo) in ima možnost, da se še dodatno samoizpopolnjuje. Ce so izpol-njeni ti trije pogoji, se bodo zaposleni pocutili vkljucene in šele takrat se bo vklopila samomoti-vacija, ki edina deluje na dolgi rok. Samo motivi-rani zaposleni pa bodo kakovostno opravljali svo-je delo z nasmehom na obrazu ter doprinašali po svojih najboljših moceh. Takšne stvari ucim v podjetjih, a moji nasveti padejo na plodna tla le, ce se usposabljanja udeleži vodja, ki si za to vza-me vec kot eno samo srecanje. Na kakšen nacin lahko vodje oz. managerji pri sebi in zaposlenih spodbujajo kreativno iskanje rešitev. Kakšen je po vašem mnenju dober vod-ja? Dober vodja posluša in upošteva svoje zaposle-ne. Zaveda se, da ni vodja zato, ker je najbolj pameten, ampak zato, ker zna najbolje delati z ljudmi (sicer je šef!). Torej zna sodelovati z njimi in jim pomagati, da vsak po svoje doprinašajo v svoji raznolikosti k skupni enotnosti. Vodja ne goji tekmovanja, ampak sodelovanje, in podira 'silose' med razlicnimi oddelki v podjetju. Tole-ranca je osnova za ustvarjalnost. Saj veste, kaj je odkril Florida: kjer je Toleranca, tja gredo Talenti in temu sledi Tehnologija… Pa so vodje in managerji v slovenskih podjetjih toleranti, oziroma si zaposleni v Sloveniji upajo predlagati nove rešitve in ideje, ali nas je preti-rano strah napak? Razen redkih izjem v uspešnih podjetjih z znanim in aktivnim lastnikom, ki svojega smisla ne vidi le v kopicenju dobicka, je zaposlene strah napak in neuspeha. Tudi to se vlece še iz šolskih dni: prep-ricanje, da bo cel hudic, ce bo narobe! Zato mi je tako všec zakljucni stavek delavnice Umetnost inoviranja po Dimisu Michaelidesu (tudi za to sem licencirana trenerka): »Nagradi uspeh. Praz-nuj neuspeh. Kaznuj neaktivnost!« De Bono je pred nekaj leti rekel, da išce novo besedo za besedo ,napaka', ki bi pomenila: »Popolnoma upravicen podjem, ki pa zaradi razlogov, ki jih ne moremo nadzorovati, ni uspel.« V sredini oktobra ste s poslovnim svetovalcem Alešem Štempiharejem izvedli delavnico de Bonova orodja za kreativne projekte z dodano vrednostjo za zaposlene. Za kaj tocno gre? Danes skoraj vecino dela opravimo na projekten nacin, a se tega lotevamo, kot da gre za rutinsko delo, tekoci trak. Projekt zahteva dobro razdela- no predanaliticno fazo, nacrtovanje in usklajeva-nje vseh deležnikov, ce želimo, da bo uspešen glede na zastavljen obseg, rok in proracun, ne da se pokvarijo dobri odnosi. V vsaj polovici pri-merov temu ni tako. In v resnici nam ravno zelo preprosta de Bonova orodja usmerjanja pozor-nosti in ustvarjalnega razmišljanja pripomorejo k boljši pripravi na izvedbo projektov. Kdaj boste podobno delavnico ponovili? Vsaj enkrat na leto za posameznike ter kadarkoli za podjetja, ki si bodo želela izboljšati rezultate svojega projektnega dela. Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Nastjo Mulej v mesecu novembru vabi na tri zanimiva srecanja, ki jih bo oblikoval Dimis Mic-haelides (prispevek o Umetnosti inovacij, Art of Innovation, TedXGramercy) Delavnice so del izo-braževalnega cikla Kreativnost in vodenje. Teme srecanj so naslednje: Srecni na delovnem mestu – vkljucenost ljudi kot kljuc do uspešnosti: inte-raktivno predavanje o zadovoljstvu in sreci, 13. 11. od 13h do 17h, podrobnosti in prijave. Umet-nost inoviranja – Kako vplesti ustvarjalnost v vsako organizacijo: seminar z interaktivnimi vajami in … malce carovnije, 14. 11. od 9h do 14, podrobnosti in prijave. Vodenje inovativih pro-cesov 24/7 – dvodnevna vikend delavnica, 15. in 16. 11. od 10h do 17.30, za podrobnosti sprem-ljajte spletno stran GZS. Nastja Mulej deluje v okviru avtoriziranega dis-tributerja Council for New Thinking, ki ima eks-kluzivno dovoljenje za širjenje de Bonovih metod v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Her-cegovini, v Srbiji, v Crni gori, v Makedoniji, v Albaniji in v Bolgariji. Licenco je podelilo podjet-je de Bono Thinking Systems. Njeno poslanstvo je spraviti kreativno razmišljanje v šole in organi-zacije, s cimer želi sprožiti pozitivno revolucijo. Na temo lateralnega in konstruktivnega razmiš-ljanja je prevedla 3 de Bonove knjige: Lateralno razmišljanje, Naucite svojega otroka razmišljati (pomagajte otroku preživeti in se razcveteti) ter najverjetneje najbolj znano knjigo Šest klobukov razmišljanja. Vec informacij o orodjih ustvarjalnega razmišlja-nja najdete na spletni strani deBono.si. Mag. Nastja Mulej: »Zakaj je danes potrebno razmišljati ustvarjalno«? Pripravila: Darija Lorbek Knjiga: Šest klobukov razmišljanja, Edward de Bono, prevod: Nastja Mulej Knjiga: Naucite svojega otroka razmišljati, Edward de Bono, prevod: Nastja Mulej Kaj so IZISkovalnice? IZISkovalnice so tematska srecanja, namenjena predšolskim otrokom, ki ne obiskujejo vrtca in ucencem prve in druge triade, ki se šolajo od doma. Ta srecanja so namenjena druženju otrok z vrstniki v kreativnem, spodbudnem, inovativ-nem, pa hkrati igrivem, zabavnem in sprošcenem okolju. IZISkovalnice so srecanja, so pa tudi delavnice, raziskovalnice, ustvarjalnice. Izvajamo jih dvakrat tedensko, ob sredah in cetrtkih dopoldne, v pros-torih Medobcinskega društva slepih in slabovid-nih Maribor. Tam imamo na razpolago kar nekaj cudovitih prostorov, od velike ustvarjalnice in manjše igralnice, opremljene po meri otrok, do telovadnice in ograjenega vrta z igrali. Srecanja so tematska, kar pomeni, da vsak dan v celoti posvetimo izbrani temi, ki jo spoznavamo z vseh mogocih, tudi nevsakdanjih ali neobicajnih vidi-kov. Na doloceno temo se pogovarjamo, ustvar-jamo, eksperimentiramo, se igramo igre vlog. Gre za interakcijo vseh prisotnih, vsako srecanje pa je seveda prilagojeno starostni strukturi ude-leženih otrok. Do konca leta bomo tako na pri-mer izvedli kemijsko delavnico z materiali, ki jih najdemo v vsaki povprecni domaci shrambi, spo- znavali bomo tuje kulture, navade in obicaje brez vrednostnih sodb (nobena kultura ni vredna vec ali manj od druge, razlicna so le njena izrazna sredstva), izdelovali bomo lutke, za njih pripravili kulise in odigrali lutkovno igro – s tem bomo urili rocne spretnosti in na plano spustili svoj kreativ-ni jaz. Skozi srecanja bodo otroke vodile izvrstne izkušene pedagoginje, katerim je skupna ljube-zen do dela z otroki. Za IZISkovalnice sprejema-mo vprašanja in prijave na nives@izis.si, naše aktivnosti pa sproti objavljamo na IZIS Facebook profilu. Zakaj ste se odlocili za tovrsten program? Število otrok, ki niso vkljuceni v obstojece vars-tvene ali izobraževalne sisteme, strmo narašca. Podatki, ki se nanašajo na otroke, ki se šolajo od doma, kažejo, da bo bili pred desetimi letih v tovrsten nacin šolanja vkljuceni vsega štiri otro-ci, v preteklem šolskem letu jih je bilo že 124. Število otrok, vkljucenih v šolanje od doma nara-šca skokovito, v šolskem letu 2013/14 se jih je na ta nacin šolalo kar 35 vec kot leto poprej. Neza-dovoljstvo z obstojecim šolskim sistemom med starši je precejšnje, razlogov za šolanje na domu pa pravzaprav toliko, kot je družin. Vedno pa je eden kljucnih pomislekov in vecjih skrbi teh star-šev socializacija otrok. Ljudje smo socialna bitja in socializacija je gotovo izjemno pomembna, zato Zavod IZIS s svojimi IZISkovalnicami tukaj prihaja naproti tako otrokom kot odraslim: prvim omogocamo redne stike z vrstniki, staršem pa, da si vzamejo nekaj casa samo zase. Saj vemo, da je tudi ta cas zelo pomemben. Kaj pravzaprav je IZIS, kdo ga je ustanovil in s kakšnim namenom? IZIS je zasebni izobraževalni zavod, naše polno ime se glasi: Zavod IZIS, svoboda v soncu, zaupa-nje v zemljo. Zavod smo ustanovile skupina druž-beno odgovornih intelektualk razlicnih profilov, ki nas iskreno skrbi prihodnost našega naroda. Ce vemo, da nas na to, kako bomo ravnali v živ-ljenju, oblikuje ravnanje do 14. leta, potem je jasno, da je še kako pomembno, v kakšno šolo hodimo. Šola namrec v veliki meri kreira otrokov jaz in njegovo percepcijo samega sebe. K odlocit-vi, da ustanovimo drugacno šolo, je prispevalo vec dejstev: slovenske šole znajo poiskati nadar-jene otroke, ne vedo pa, kaj z njimi poceti, šolski ucni nacrt je prenatrpan z vso mogoco navlako, posameznikovih potencialov se ne spodbujajo, nadarjeni mladi bežijo v tujino, kjer so praviloma izjemno uspešni itd, itd. Šola IZIS je drugacna v tem, da otroka spodbuja v njegovih potencialih in kreativnosti, uci sprejemati odlocitve in nositi posledice, goji pozitiven odnos do znanja in radovednosti. Velik poudarek je na moralnih, eticnih vrednotah in medsebojnih odnosih. Pomembno se nam zdi povezovanje tradicije s sodobnostjo, spodbujanje podjetnega podjetniš-tva.... Kakšne so vaše dosedanje izkušnje in vizije za v prihodnje? Naše dosedanje izkušnje so zelo dobre. V zad-njih letih smo bili izjemno uspešni pri delu z otroki, ki se šolajo od doma. Z lastnimi ucnimi metodami in pristopi smo otroke v enem letu pripeljali od tega, da so svoje luknje v znanju (vcasih je bila namesto znanja crna luknja!) ne le uspešno zapolnili, ampak bili ob koncu leta celo med najboljšimi ucenci na šoli (po rezultatih Nacionalnega preverjanja znanja). Seveda tega ne bi mogli doseci brez motiviranih otrok in koo-perativnih staršev. Morda še bolj od teh oprije-mljivih rezultatov pa nas veseli dejstvo, da smo v njih zbudili veselje do ucenja in znanja. Ceprav smo se in se še vedno ukvarjamo predv-sem z otroki, ki se šolajo od doma, pa so naši nacrti za prihodnost dosti bolj smeli. Na kratko – postati želimo najboljša šola, z zadovoljnimi otroki, ki se bodo razvili v kompetentne, srecne Nives Cvikl: IZISkovalnice za predšolske otroke Kljub svoji mladosti se Zavod IZIS, zasebni izobraževalni zavod s sedežem v Mariboru, lahko pohvali s kar nekaj nezanemarljivimi uspehi, v tem šolskem letu pa je zacel z izvajanjem programa, ki je edinstven v Sloveniji. V zacetku novem-bra bo namrec zacel izvajati t.i. IZISkovalnice, srecanja za otroke, ki so zaradi razlicnih razlogov izvzeti iz obstojecih vrtcevskih ali šolskih sistemov. O IZISko-valnicah smo se pogovarjali z Nives Cvikl, idejno in organizacijsko vodjo progra-ma. Pripravila: Anita Hrast Na ljubljanskem dogodku ob svetovnem dnevu brez glutena konec septembra letos je IZIS izvedel otroške delavnice, na katere se je prijavilo 300 otrok. Foto: IZIS. V nederjih te cudovite stare dame na Gospejni 11 v Mari-boru se bodo v sredo, 5.11. in v cetrtek, 6.11. odvijale IZIS-kovalnice, srecanja za otroke, ki se šolajo od doma in tiste, ki bi lahko bili v vrtcu, pa so raje doma. Vir: Facebook Izis Festival socialnih podjetij in idej: Lokalno –Podjetno –Sodelovalno V Mariboru in Sloveniji nasploh je v zadnjih letih prišlo do intenzivnega porasta socialnopodjetniš-kih dejavnosti in iniciativ, zadružništva in inovativ-nih oblik podjetništva, ki si ob tržnih dejavnostih ali skoznje prizadevajo pozitivno razreševati druž-bene izzive sodobnih skupnosti, pogosto v svojem neposrednem okolju. 24. oktobra 2014 je potekal Festival socialnih podjetij, na katerem socialno podjetniške iniciative iz Maribora in okolice pred-stavile pestrost poslovnih rešitev za družbene pro-bleme in inovativnih rab lokalnih virov. Dogodek je potekal na Tkalskem prehodu v centru Maribo-ra, vkljuceval je tržnico socialnih podjetij in idej, ogled Tkalke s kratkimi predstavitvami organizacij in otvoritev prostora za razvijanje idej – Kreator Laba, imenovanega »FAB LAB«. Prostor omogoca prost dostop do digitalne proizvodne opreme, kot so CNC, 3D tiskalniki in laserski rezalniki. Nadalje je Društvo Hiša v okviru »Iniciative Živo mesto« udeležence popeljala na ogled izbranih opušcenih stavb v centru Maribora, ki so prepoznane kot lokalni viri za razvoj socialnega podjetništva v obli-ki stanovanjske kooperative. Vir: CAAP. Odprta koda trajnostnih inovacij Zavod Viva je v sklopu razpisa Reinovator izziva 2014, ki ga objavlja v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija, podjetniško mrežo CEED, organi-zacijo Sklad05 in Ekonomsko fakulteto, organiziral dogodek Od navdiha do akcije, ki je namenjen vsem, ki jih zanima družbeno podjetništvo, novi nacini povezovanja in ki rabijo dodatno inspiracijo za prijavo na Reinovator izziv. Dogodek je potekal 15. oktobra v Ljubljani in je bil del vseslovenske akcije 'Podjetno do družbenih ucinkov', ki jo v mesecu oktobru in novembru organizira SPIRIT Slovenija v sodelovanju z Zavodom Viva in Zavo-dom uspešni podjetnik. Organizatorji so lanske Reinovator dogodke v partnerstvu z Mrežo za dru-žbeno odgovornost Slovenije in Mrežo ZN za traj-nostni razvoj Slovenija nadgradili in jih poimeno-vali v Odprta koda trajnostnih inovacij. Dogodek je potekal 23. oktobra 2014 na Poslovni šoli Bled. Vec o dogodkih najdete na spletni strani SPIRIT Slovenija in Zavod Viva. Dnevi socialne ekonomije Šent, slovensko združenje za duševno zdravje in SKUP – Skupnost zasebnih zavodov v partnerstvu s ENSIE – European Network of Social Integration Enterprices in Zavodom RS za zaposlovanje je od 22. – 24. oktobra v Ljubljani izvedlo mednarodno konferenco 5. Dnevi socialne ekonomije, Geslo letošnje konference je bilo »Socialno podjetniš-tvo – prvi korak do vsevkljucujoce družbe«. Osre-dnji fokus konference je bil na zaposlovanju v socialnih podjetjih, povezovanju dobrih praks, zadružništvu in podpornem okolju. Vec o konfe-renci si lahko preberete na spletni strani Šenta. Trajnostno porocanje Inštitut Ekvilib vabi na izobraževanje o trajnost-nem porocanju po mednarodnih smernicah GRI, s poudarkom na prenovljenih smernicah G4. Traj-nostno porocanje je pomemben kazalnik uspeš-nosti ter eticnosti organizacije, za vecje družbe pa postaja tudi predpogoj poslovanja. Izobraže-vanje bo potekalo 6. 11. 2014 na Ekvilib Inštitutu v Ljubljani. Število mest je omejeno na 12. Vec o izobraževanju na spletni strani Ekvilib. Zeleni listi 2014 Okoljski center Alpe Adria Green zbira predloge za najbolj ekološko usmerjeno podjetje v Sloveni-ji v letu 2014 - “ZELENI LIST 2014". Gre za listo, na kateri bodo navedena podjetja, ustanove, obcinski in državni organi, ki doprinesejo k poziti-vnemu odnosu do okolja. Komisija bo na podlagi predlogov zbrala zmagovalce po cetrtletjih, na koncu leta pa bo med zmagovalci cetrtletja z jav-nim glasovanjem izbran zmagovalec, ki bo prejel priznanje AAG ZELENI LIST 2014. Predloge lahko podate tukaj. Vir: Okoljski center Alpe Adria Gre-en Int.Org. DO v Sloveniji Raziskava »Združevanje dobicko-nosnosti in družbene vloge podjetij« -razkorak v stališcih med današnjo in bododco genera-cijo direktorjev Devet od desetih sedanjih direktorjev in bodocih poslovnih voditeljev verjamejo, da morajo podjet-ja imeti tudi družbeni vlogo oz. pomen. Medtem ko 86% trenutnih voditeljev meni, da podjetja to miselnost že uvajajo v prakso, pa se s tem strinja le petina mlajših generacij bodocih direktorjev oz. poslovnih voditeljev, kar kaže na velik razkorak v stališcih obeh skupin. Rezultati so del raziskave, ki jo je izvedlo podjetje Coca-Cola, ki je clanica nacio-nalnih partnerskih organizacij evropske mreže za družbeno odgovornost CSR Europa (The European Business Network for Corporate Social Responsibility), v partnerstvu s Doughty centrom za družbeno odgovornost (Doughty Centre for Corporate Responsibility) in Financial Times’ FT Remark. Raziskava Combinig Profit and Purpose temelji na stališcih 50 izvršnih direktorjev in skoraj 150 MBA študentov in diplomirancev iz celotne Evrope. Vec o raziskavi. Vir: CSR Europe. Brezplacni moduli usposabljanja o osnovah družbene odgovornosti podjetij Partnerji projekta DESIGN-MTS so za podjetja, ki uporabljajo obdelovalne stroje in za trgovska pod-jetja, razvili platformo na podrocju trajnosti in dru-žbene odgovornosti podjetij. Spletni moduli uspo-sabljanja, primerni pretežno za majhna in srednje velika podjetja, so na voljo brezplacno preko inter-neta (dostop do modulov usposabljanja) in infor-mirajo podjetja o temeljih družbene odgovornosti, mednarodnih standardih, ki so jim v pomoc pri kosanju z vse vecjimi tržnimi in družbenimi zahte-vami (zahteve, da podjetje sprejme kodekse ravna-nja in strategije za družbeno odgovornost ipd.). Podrocja, ki jih moduli vkljucujejo so okoljska traj-nost, varnost na delovnem mestu, pošteno poslo-vanje, zaposljivost in demografske spremembe. Majhna in srednje velika podjetja nimajo dovolj znanja in virov, da bi razumela in zadovoljila zah-teve kupcev, ki so zajeta tudi v standardu ISO 26000. Vir: DESIGN-MTS. Podjetništvo za ustvarjanje novih delovnih mest: Misli globalno, deluj lokalno za promocijo podjet-ništva Kot odziv na spodbujanje Evropske komisije po skupni promociji podjetniške kulture, ki bi zapolni-la vrzeli v znanju in vešcinah, bo evropska mreža nacionalnih partnerskih organizacij za družbeno odgovornost - CSR Europe gostila spletno razpra-vo o tem, kako najbolje oblikovati mednarodne okvire za prilagoditev podjetniških vzpodbud za organizacije na lokalni ravni. Vec. Vir: CSR Europe. Ocena tveganja in clovekove prav-ice Dne 10. novembra bo CSR Europe gostila spletni seminar na temo Ocena tveganja in clovekove pravice. Ob tej priložnosti želijo raziskati, kako so clovekove pravice upoštevane in vkljucene v ocene tveganja multinacionalk. Dogodek organ-izira v okviru projekta European Hub on Business and Human Rights. Vec. Mednarodna konferenca AidEx2014 AidEx je velika mednarodna konferenca in razsta-va, ki poteka vsako leto v Bruslju in je namenjena humanitarnim in razvojnim strokovnjakom, pred-stavnikom nevladnih organizacij na podrocju kmetijstva, predstavnikom privatnega in javnega sektorja, ter predstavnikom že obstojecih in start-up podjetij. Konferenca je odlicna priložnost za povezovanje številnih organizacij in dobaviteljev in sklepanje trajnih poslovnih odnosov. Na konfe-renci potekajo razprave o trenutnih družbenih izzivih, s katerimi se soocamo, poteka pa tudi natecaj za prestižno humanitarno nagrado Junak leta (»Hero of the Year«). Letošnja tema kon-ference je »Inovacije v pomoc in razvoj«. Vec. DO v EU in PO SVETU Uvodno usposabljanje za prosto-voljce/-ke, 6. 11. 2014, Maribor Mladinski kulturni center Maribor in Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovolj-stva vas vabita na Uvodno usposabljanje za pros-tovoljce/-ke, ki bo potekalo v cetrtek, 6. novem-bra 2014, med 9. In 16. uro v prostorih Kulturne-ga inkubatorja na Koroški cesti 18. Maribor. Uvo-dno usposabljanje se dotika splošnih tem, ki so pomembne za izvajanje prostovoljskega dela. Usposabljanje je zasnovano po metodah izkus-tvenega ucenja, vsi udeleženci so povabljeni k raziskovanju posameznih tem ter izmenjavi izku-šenj. Na usposabljanje se je potrebno prijaviti! Število mest je omejeno. Prijavnico in dodatne informacije dobite na spletni strani MKC. Izobraževanje Intelektualna last-nina v Obzorju 2020 Tiko Pro d.o.o. v sodelovanju z Uradom za intele-ktualno lastnino Slovenija vabi na prakticno usposabljanje, ki je namenjeno pregledu uprav-ljanja inovacij v casu priprave predloga za razpis v okviru Horizona 2020. Usposabljanje bo pote-kalo 25.11.2014, od 9.00 do 16.00 ure, na Gos-podarski zbornici Slovenije, Dimiceva 13, v Ljub-ljani. Predavatelja sta Gianni Derico, Tiko pro d.o.o. in Dr. Klemen Grošelj, Urad RS za intelek-tualno lastnino. Delavnica je namenjena organi-zacijam in posameznikom, ki so vkljuceni v ino-vativne projekte, vodilnim delavcem, vodjem projektov, projektnim in razvojnim managerjem. Vec. Vir: Tiko pro, d.o.o. IZ PRAKSE ZA BOLJŠO PRAKSO! -prva štajerska kadrovska konfe-renca Štajerska gospodarska zbornica skupaj z družbo Kadring, d.o.o., Društvom kadrovskih delavcev Maribora, Lenarta in Slovenske Bistrice ter Druš-tvom kadrovskih delavcev Ptuj vabijo na prvo štajersko kadrovsko konferenco »KAKO? – Iz prakse za boljšo prakso«, ki bo potekala 13.- 14.11.2014 v Termah Zrece. Na konferenci bodo podjetja predstavila prakticne rešitve na težave in probleme, ki jih prinaša delo z ljudmi ter izme-njava dobrih praks ureditve kadrovskega podroc-ja med udeleženci. Program in prijava na konfe-renco. Vir: ŠGZ Z družbeno odgovornim delovan-jem do sinergij V Tkalki bo v sodelovanju z Zvezo svobodnih sin-dikatov Slovenije, obmocna organizacija Podravje in Koroška pricel cikel brezplacnih ustvarjalnih poslovnih srecanj “Soustvarjamo v Tkalki”. Prvo srecanje bo v cetrtek, 6. 11. 2014 ,s pricetkom ob 10. uri, v Tkalki, Tkalski prehod 4/I, v Mariboru. Tema srecanja je družbeno koristno delovanje in kako ga lahko povežemo z gradnjo timov v podje-tjih. Predstavljeni bodo tudi zanimivimi in aktual-ni primeri dobrih praks iz podjetij. Vec informacij na po telefonu 02 333 13 31 ali 031 871 234 (Urška Pavlic Svetovalka za RCV II / HRD Adviser II). Vir: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Vabilo na novembrski rok izobra- ževanja za pridobitev naziva DGNB RP v Ljubljani DGNB Slovenija vabi, da se udeležite izobraževa-nja za usposobljene po programu DGNB RP – Registered Professional, mednarodno uveljavlje-nem sistemu certificiranja trajnostnih stavb. Izo-braževanji v Ljubljani in Mariboru bosta potekali v obliki strnjenega tridnevnega modula. V okviru tega boste spoznali vsa potrebna osnovna znanja za prvi stik s kompleksnostjo trajnostne gradnje ter dobili strnjen pregled nad znanji in merili le-te. Z opravljenim izpitom lahko pridobite tudi uradno potrdilo o pridobljenem nazivu »Registrirani profesionalec DGNB (DGNB RP)«. Izobraževanje bo potekalo od srede, 26.11-28.11.2014 v prostorih hotela Lev na Vošnjakovi ulici 1 v Ljubljani (13. nadstropje). Vec. Vir: GBC Slovenija. Dogodki, konference Razpisi Javni poziv k vpisu in podaljšanju vpisa v evidenco subjektov ino-vativnega okolja za leto 2014 Predmet Javnega poziva k vpisu in podaljšanju vpisa v evidenco subjektov inovativnega okolja v letu 2014 je vpis in podaljšanje vpisa v evidenco subjektov inovativnega okolja, ki jo vodi Javna agencija SPIRIT. Subjekti inovativnega okolja so univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji in tehnološki parki in so natancneje doloceni v 3. clenu Pravilnika. Vloge za vpis in podaljšanje vpi-sa subjektov v evidenco morajo biti oddane po pošti do 10. 11. 2014 (velja poštni žig do vkljuc-no 10. 11. 2014) za obravnavo na tretjem odpi-ranju. Za vse dodatne informacije lahko zaprosi-te 5 dni pred posameznim rokom za oddajo vlog na elektronski naslov: vlas-ta.selsek@spiritslovenia.si. Vec. Vir: Javna agen-cija SPIRIT Slovenija Javni razpis za dodelitev sred-stev za izvajanje programov Popestrimo šolo 2014/2015 Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije objavlja razpis za dodelitev sredstev za izvajanje programov Popestrimo šolo, to je aktivnosti, ki prispevajo k višjemu standardu vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli, niso del rednega izobraževalnega programa in niso financirane iz javnih sredstev. Skupna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis je 1.280.000,00 EUR. Na razpis se lahko prijavi zavod, ki izvaja javnoveljavni izobraževalni pro-gram osnovne šole oziroma javnoveljavni prila-gojeni program osnovne šole in je za ta program vpisan v razvid izvajalcev javnoveljavnih progra-mov vzgoje in izobraževanja, ima sedež v Repub-liki Sloveniji ter izpolnjujejo druge razpisne pogoje. Rok za prijavo je 10.11.2014. Sklad bo 4. 11.2014 izvedel informativno delavnico za vse zainteresirane prijavitelje. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Javni razpis za razpisno podrocje B v letu 2015: financna podpora Slovencem po svetu Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja razpis za spodbu-janje dejavnosti Slovencev, ki živijo v tujini, in nji-hovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Na javni razpis se lahko prijavijo tako pravne kot fizicne osebe iz tujine, kakor tudi posamezniki, ustano-ve, društva, organizacije in poslovni subjekti, ki v Republiki Sloveniji delujejo na podrocju povezo-vanja in sodelovanja s Slovenci po svetu ter izpol-njujejo razpisne pogoje. Okvirna višina sredstev za sofinanciranje programov in projektov Sloven-cev po svetu v letu 2015 znaša 800.000 EUR. Rok za prijavo je 01.12.2014. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS), Uradni list RS, št. 74, 17.10.2014. Razpis za štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« 2015 L'OREAL Slovenija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Slovenska znanstvena fundacija razpisujejo štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« 2015. Trem slovenskim mladim raziskovalkam bodo podelili štipendije za obdobje enega leta v višini 5.000 EUR. Rok za pri-javo je 3.11.2014. Vec. Vir: Erasmus+ kljucni ukrep (KU2): Sodelovanje za inovacije in izmen-javo dobrih praks Objavljen je razpis Strateška partnerstva za leto 2015, znotraj kljucnega ukrepa 2 programa ERAS-MUS+. Strateško partnerstvo predstavlja prilož-nost medsebojnega sodelovanja organizacij, dejavnih na podrocju izobraževanja in usposab-ljanja na razlicnih družbeno-gospodarskih podro-cjih z namenom vzpostavitve inovativnih praks, ki bi vodile v visoko kvalitetno izobraževanje, uspo-sabljanje in družbene inovacije. Upraviceni prija- vitelj je vsaka javna ali zasebna organizacija. Naj-višji znesek odobrenih sredstev za posamezen projekt znaša 150.000 EUR na leto, oziroma 12.500 EUR na mesec. Stopnja sofinanciranja projekta znaša do 100% upravicenih stroškov, ki se obracunavajo na enoto, njihove vrednosti pa so navzgor omejene. Rok za prijavo je 30.4.2015. Vec. Vir: MK projekt. Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sode-lovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za alternativne energije in atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2015–2017 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje med-narodnih znanstvenoraziskovalnih projektov na naslednjih podrocjih: nove tehnologije za energi-jo, jedrska energija, prilagajanje klimatskim spre-membam, temeljne raziskave v fiziki, znanosti o življenju, raziskave globalne varnosti. Predviden obseg sredstev v razpisni dobi 2015-2017 je 420.000 EUR. Na razpis se lahko prijavijo razisko-valne agencije in zasebni raziskovalci in izpolnju-jejo druge pogoje. Rok za prijavo je 15.1.2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Prvi javni razpis za start-up pod-jetja in podjetja s potencialom za rast Tiko Pro d.o.o. najavlja »Prvi javni razpis za start-up podjetja in podjetja s potencialom za rast«. Razpis bo v drugi polovici novembra objavila MRA v sodelovanju z RRA Koroška. Razpis bo namenjen podpori podjetjem pri izboljšanju pos-lovanja in realizaciji razvojnih potencialov z namenom zniževanja stopnje umrljivosti v zacet-nem obdobju poslovanja ter izboljšanju lastne konkurencnosti. Med upravicenimi stroški bodo predvideni stroški materialnih naložb in nemate-rialnih naložb ter obratni stroški podjetja. Maksi-malna višina prejetih sredstev bo do 50.000,00 € za obdobje 2 let. Za vec informacij se obrnite na podjetje Tiko Pro. Vir: Tiko Pro d.o.o. Javni razpis za izbor kulturnih projektov za razširjanje pro-gramskih vsebin, namenjenih senzorno oviranim v njim prila-gojenih tehnikah, ter za razvoj tehnicne infrastrukture, namen-jene senzorno oviranim Predmet razpisa je financiranje programskih vsebin in razvoja tehnicne infrastrukture invalid-skih organizacij senzorno oviranih, ki delujejo v javnem interesu na podrocju culture. Upraviceni prijavitelji so invalidske organizacije slepih in slabovidnih ter gluhih, naglušnih in gluhonemih, ki delujejo v javnem interesu na podrocju kultu-re ter izpolnjujejo druge razpisne pogoje. Rok za prijavo je 28.11.2014. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Evropska sredstva za spodbujan-je prvih delovnih izkušenj mladih Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politi-ko je potrdila program »Iz faksa takoj praksa«. Gre za spodbujanje prvih delovnih izkušenj mla-dih z izpopolnjevanjem za konkretno delovno mesto. Program razpolaga z zneskom 5 milijo-nov evrov. Ciljna skupina izvajanja programa so mlade brezposelne osebe s terciarno stopnjo izobrazbe, stare do vkljucno 29 let, ki so prijav-ljene v evidenci brezposelnih oseb in so hkrati iskalci prve zaposlitve, ki jih zaposlijo delodajalci iz zasebnega sektorja, izbrani na podlagi javnega povabila. Namen programa je dosežen s siste-maticnim izpopolnjevanjem in pridobivanjem prvih delovnih izkušenj.. Za omenjen program bo razpis objavljen v mesecu novembru. Vec Horizon 2020: Podrocje zaneslji-ve, ciste in ucinkovite energije (PPP EeB and SPIRE topics) V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen javni razpis za zbiranje predlogov, in sicer za podrocje zanesljive, ciste in ucinkovite energije. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). V razmislek . . . Noam Chomsky: Strategije za manipulacijo prebivalstva s pomocjo množicnih medijev PREUSMERJANJE POZORNOSTI Pozornosti javnosti preusmerjaj od pomembnih problemov k nepomembnim s pomocjo poplave nepomembnih informacij. Javnost je treba ohra-njati zaposleno, zaposleno, zaposleno, da ljudje ne bi razmišljali; da se ne bi zanimali za osnovna vedenja, razumevanje sveta. USTVARJANJE PROBLEMA Ta metoda se imenuje tudi "problem-odziv-rešitev". Ustvariti je treba problem, da bi se del javnosti nanj odzval. Na primer: sprožiti in pred-vajati nasilje z namenom, da bi javnost lažje sprejela omejitev svobode, ekonomsko krizo ali da bi se upravicilo rušenje socialne države. POSTOPNOST SPREMEMB Da bi javnost sprejela nek nesprejemljiv ukrep, ga je treba uveljavljati postopoma, po kapljicah, mesece in leta dolgo. Spremembe, ki bi lahko povzrocile upor, ce bi bi bile vpeljane v kratkem casu, bodo sprejete s pomocjo politike majhnih korakov. Svet se tako scasoma spremeni, ne da bi to zbujalo zavest o spremembi. ODLAGANJE Še en nacin za pripravljanje javnosti na neprilju-bljene spremembe je, da se jih napove dolgo vnaprej. Ljudje naj ne zacutijo takoj teže spre-memb, naj se zgolj zacnejo privajati na idejo o njih. Poleg tega pa skupni up v boljšo prihodnost olajša njihovo sprejemanje. UPORABA OTROŠKEGA JEZIKA Ko se odrasle naslavlja tako, kot da bi se govorilo z otroki, lahko dosežemo dva koristna ucinka: obcinstvo potlaci svojo kriticno zavest in sporoci-lo dobi vecjo moc vpliva na ljudi. Ta sugestivni mehanizem v veliki meri uporablja tudi oglaše-vanje. ZBUJANJE CUSTEV Zloraba custev je klasicna tehnika, ki pomaga pri sprožanju kratkega stika v razumni presoji. Kritic-no zavest nadomestijo custveni impulzi (jeza, strah,itd.) Uporaba custvenega registra omogoca dostop do nezavednega, kamor je potem mogoce vpeljevati ideje, želje, skrbi, bojazni ali prisile, ali pa vzpodbujati dolocena dejanja. NEVEDNOST Revnejšim slojem je treba prepreciti dostop do razumevanja mehanizmov za manipulacijo nad njihovo lastno privolitvijo. Kakovost izobraževan-ja nižjih družbenih slojev naj bo cim bolj povprec-na in slaba, da prepad med znanjem nižjih in viš-jih slojev ostane nepremostljiv. POVELICEVANJE NEUMNOSTI Javnost je treba spodbujati, naj cim bolj sprejema povprecnost. Ljudi je potrebno prepricati, da je modno biti neumen, vulgaren in neveden. Istoca-sno je treba zbujati odpor do kulture in znanosti. USTVARJANJE OBCUTKA KRIVDE Posameznika je treba prepricati, da je zgolj in samo on kriv za lastno nesreco zaradi pomanjklji-vega znanja, svojih omejenih sposobnosti ali last-nega nezadostnega truda. Posameznik se bo tako podcenjeval, sebe bo imel za krivega in se odre-kel boju proti pravim vzrokom njegovega stanja, namesto da bi se uprl ekonomskemu sistemu. ZLORABA ZNANJA Hiter razvoj znanosti je v zadnjih 50ih letih ustva-ril rastoc prepad med znanjem javnosti in tistim, ki ga posedujejo ter uporabljajo vladajoce elite. >>Sistem<< je po zaslugi biologije, nevrobiologije in prakticne psihologije deležen naprednega zna-nja o cloveku na fizicni in psihicni ravni. Vir: prejeto po elektronski pošti VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu