Zahvala in prošnja dmžbc sv. Moliorja. Naši slovenski listi so zlasti v zadnjih dveh mcsecih toliko govorili o družbi sv. Mohorja, popisujoč njeno stanje v primeri proii prebival.stvu v posameznili župnikovinab, presojajoč njene knjige in spise ali drugače jo omonjajoč v raznih dopisih, da jim mora odbor iz srea hvaležen biti za lo ter jiin tein potora izieka svojo najtoplejšo zahvalo za "njibove čawu in stvari priraerne objave. Menimo, da so s tein jako koristili družbi, ker so neprenehoraa na njo obračali pozornost svojib bralcev ravno o najvažnejšem času, ko se večinoma vrši nabira za tekoče družbino leto; lako so se Slovenci sproti spominjali in opominjali, da je priSel čas, ko naj spet pristopijo ali vabijo k pristopu v družbp sv. Mohorja. To nam daje upanje, da tudi letos ne zaostanpino za preteklim letoin, akoravno se Slovenci v obče niso imeli pobvaliti z dobro in obilno letino; nadomeščala jo bo gorečnost in izkušena požrlvovalnost naših eč. gg. poverjenikov, kalerp spet lepo prosimo, da ostanejo družbi naklonjeni, kakor dozdaj, da skupno kolikor moč častno izvršimo imenitno svojo nalogo. Pred svetom smo res, da lahko zadovoljni, ako se družbenikov število v prihodnje ohrani tudi le na sedanji svoji visočini, saj se mu čudijo povsod, ali če pomislimo, da je tu pa tam družba vendar še prepičlo zastopana, da se nahajajo deloma še eele pokrajine, kjer družbine knjige niso dosti znane ali še skoro nepoznane, vsiljuje se nam v rodoljubno srce goreča želja, naj bi se iz takih krajev, zlasli ob naših narodnih mejah, pridobilo in oglasilo kar največ novih udov, to tembolj, ker so lodi naši Ijudje v duševnem oziru dostikrat kaj malomarni in zanemarjeni in zatorej vspodbuje in pouka silno potrebni. Ako pa pogledamo na knjige, ki se pripravljajo bodočim našim družbenikom, privoščili bi najrajši kur vsaki biši vsaj po jeden komad vspb šestprih Moborjpvih bukev. Po »Domačem zdravniku« naj seže vsaka slovenska obitelj, da si iz njega prisvoji modre nauke slavnega zdravnika župnika Kneippa tor jih uvede v življenjo pri sobi in drugih, zlasti pri mladini, ki se še brez težavp poprime vsega, kar se ji priporoea in čemur se privaja; življenje, uravnano po teh naukih, nam je jedino poroštvo, da se ohrani naš narod čil in zdrav in ga ne potare grozeča potratnost in pogubna mebkužnost. Naj bi tudi vsakemu Slovencu prišla v roke lepa knjiga: »Jeruzalemski romar«, ki obeta bili prezanimiva in jako vabljiva po vsebini in obliki; nad 50 deloina izvirnih slik jo bode krasilo; vemo, da jo bode, ko izide, vsakdo hotel imeti. Kateri kristijan bi pač ne želel več kaj izvedeli o svetih krajih, kjer se je vršilo naše odreSenje in toliko drugih dogodeb svetega pisma! Sicer pa upaino ustreči tudi z vsemi drugiini knjigami, izmed katerih so »Šniarnice« že popolnoina dogotovljene, »Naših škodljivih rastlin« I. snopič doliskan, »Slov. Večernice« stavljene; ravnokar se pa stavita: »Domači zdravnik« in »Jeruzalemski romar«. Zaupljivo torej zopet polagamo prihodnjost naše družbe na srce in v roke našim rodoljubnim duhovnikom, vrliin gg. poverjenikom, vnetim narodnjakom in vsem milim slovenskim rojakom ter vse prosimo blage pripomoei. Končno opozarjamo še posebno vse naše čč. gg. poverjenike, da naj se nabira dvužnikov sklene z zadnjiin dnevom meseea fobruvarija in naj se vpisovalne pole z denarjem vred pošiljajo pod napiaom: »Družba sv. Moborja v Celovcu« franko vsaj do 5. inarcija t. 1. družbinoinu blagajniku. Na spremembo stanovališča druStvenikov med letom se družba pri tolikein številu ne inore ozirati; vsak ud dobi lorej knjige tain, kjpr so jo dal vpisati. Božja pomoč -in božji blagoslov z naini! Odbor družbe sv. Moliorja.