številka stane 12 v. Maribor, dne 16, avgusta 1918. Naročnina lista : — Celo !eto . . K 12-— Poi tela . . . „ (y— Četrt leta . . , 3 — Mesečno. . . , 120 Ztmaf Avstrije :- Celo leto . . » 15-— Posameste številke — IS vinarjev. — Inserati ali oznanila se računajo po 18 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. — ,,Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Urcdnššfvo in upravnišfvo : Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon št. 113. Neodvisen polj^^mTST'za^lovensko ljudstvo. [ Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. *W5ii6 Hrvatski list o Hoehenburgerju* Zagrebški „Glas“ piše: ..Preplašeno so 'se te dni razbegle sence ob brejo vili K.oeita. Stopil, je med nje drug, od katerega še òo smrti deliti zlokobnost, Iz takšnih rok, še Haran ne vzame rad običnoga obola, prevoznine. Te dni umrli vitez Hoch en burger zavzema odlično mesto v galeriji mož, ki so porabili svoje najbolje moči, da so vezali in dušili svobodo besede in duba. omejevali stečevine takozvane liberalne dobe, mrzko gnetli pravice naroda in državljanov ter vršili ono imperijalistično nemško nacionalno politike, ki je toliko pomagali odpreti našemu narodu oči in mu pokazati, kaj nas čaka pod tujini jarmom. Dvakrat je bil Hochenburger iustični minister: Izšel je iz advokature, v državnem zboru je zastopal okraj graških predmestij. Izticaval se je povsod Kot najstrupenejši sovražnik Slovanov, zlasti pa Slovencev, ki jih je smatral za škodljivo zalego, na potu materi Germanij! na njenem zmagoslavnem pohodu , na Jadran, Vse njegovo delovanje je bilo temu pri -memo. „Era Hochenburger“ bo ostala zlasti slovenskim pravnikom še dolgo v spominu. Toliko zapostavljanja, toliko imenovanj nemških šefov, toliko kršenja jezikovnega prava, toliko navedb za notranjo u-pravo ni bilo pod nobenim drugim ministrom, kakor pod njim in vse je bilo namenjeno le nam. Njegovo odkrito mržnjo smo mu zato pošteno vračali. Mož si ni bil na nejasnem, kakor je tudi vedel, da ga mrze široki krogi soc ij al demokratičnega, delavstva, ,n, pr* na samem Dunaju. Toda njemu ni bilo do tega.. S hladnim veseljem je vihtel svoj bič, z uporno energijo je vršil svoj vsenemški germanizatorni posel. V atmosferi fired vojno in med njo se sploh, ni mogeL najti mož, ki bi bil vstal proti dušeči premoči njegovi in — njegovih. Z gaierije parlamenta je nekoč — Njegoš oddal nanj dva strela. Krogla je zgrešila . . . Kmalu pozneje je pričela svetovna vojna, Kabinet Stürgkh je deloval takrat kot civilni izvršilni organ vojaške diktature. Conrad pl. Hötzendorf, Po-tiorek in mnogi, Id jih danes še ne smemo imenovati, so pričeli izvrševati svoj koncept velike države, v kateri lepita sila in kri posamezne 'dele. Hochenburger je v civilnem organu te vlade, v kabinetu, bil duša in motor. Njegove so prve naredbe o postopanju z aretiranci, njegova navodila višjim deželnim sodiščem, on je odgovoren za toliko kazenskih preganjam! in obsodb, kojih akti so se mu morali neposze'dA no predlagati. Vojna sreča je opoteča. Ko je pričel naraščati odpor v srcih, ko je pričela rasti beda, je strel Fritza Adlerja deloval kakor raketa v temni noči, zar gledale so se za hip kakor pošasti konture pravega položaja. Z odhodom „negibnega sistema“, sistema odkritega tlačenja, šel ie tudi Hochenburger. Cesarska milost ga je poklicala v velikaške zbornico. Temnim okom je motril od tam dogodke in morda ča -kal, da pride čas, ko mu bo mogoče še poseči v kolo ;n ga morda, obrniti zopet nazaj, ali pa vsaj zau -staviti. Toda višja usoda mu tega ni dala. Žal, ker bi si mi radi privoščili edino osveto, da vidimo, kako i.as naš bivši tlačitelj vidi, ožarjene v novi svobodi, v državi, ki jej služijo možje drugačne smeri, nego ie bil bivši tajni svetnik.“ Plitvost in neiskrenost nemških učenjakov. Dr. f. Hoffmann piše v „Grazer Volksblattu“ o bistvu narodnosti ter trdi, da se nahajajo narodi z bolj in manje razvitim jezikom; to je res, toda oh i-. stoveti višjo razvitost jezika-z višjo kulturo, kar pa ni res, kajti vsakemu je dobrer. znano, da intelektualna izobrazba še ne pomeni visoko moralično vrednost — saj nahajamo med izobraženci žalibog prav mnogo propalio — morala in značaj pa velja kot temeljni z-nak’ prave kulture. Kar velja za posameznike, velja tudi za narode vobče: višek kulture kakega naroda, ne smemo in ne moremo več soditi edino le po odstotkih analfabetov, ampak po dovzetnosti naroda za vi-šie človeške ideale, po njegovem Čutu za resnico _ in pravico in po njegovi meri’usmiljenja,!. V tem oziru pač mi Slovenci lahko tekmujemo z Nemci. Kar se tiče razvitosti jezika, je pa to precej relativna, .stran pojmovanja. Kdor je poučen o jezi -kih, ve, da slovenščina v marsičem in sicer ne samo • v pravopisu, ampak deloma celo v slovnici in sintaksi nadkriljuie nemščino, akoravno je pismena slo -venšČina precej mlajši jezik kot nemški, povrhu pa ima vsled svoje gibčnosti vse zmožnosti, da bo dosegla še nedogjiedno višjo stopnjo raiz vi tosti., Nemci smatrajo svoj jezik za najlepšega in najpopolnejšega na svetu. Je res smešno, kako so varse zaljubljeni! In iz tega domišljenega, dejstva izvajajo že pravico, da sinejo vsiljevati svoj-„najlepši“ jezik sosednim narodom, Pa oni se znajo opravičevati: napram -Slovencem, Cehom in Poljakom trde, da nam nudijo — boljši jezik za našo materinščino, nàpram elzašfco-lo-r e n skini Francozom, ki jim ga tudi vsiljujejo, pa zopet trde, da zahtevajo to državnoupravni iuteresi ! Seve kaki interesi morajo vedno biti, samo da to niso idealno kulturni, ampak zgolj skrajno nacionalno egoistični. Sicer pa sploh, ako bi veljalo načelo, da bi moral prevladati vedno le najpopolnejši jezik na svetu, potem bi imeli dandanes itak le eden kulturni jezik, kajti tudi v prejšnjih dobah je bil eden popolnejši od drugih jezikov in ta bi moral, n. pr. grščina' ali latinščina ostati za večne čase kot prevladujoči, razvitejši jezik in se drugi ne bi smeli po svoji lastni poti prosto razvijati. Takega naturnega zakona pa nikjer ne opažamo v človeški zgodovini in ga tudi ne bomo upoštevali dandanes: jeziki se porajajo, se razvijajo ter pretvarjajo ali pa zopet izginevajo. Vsak narod, ki ima kaj lastnega čuta in volje do lastnega, kulturnega življenja., mora imeti po današnjih pravnih nazorih pravico, da goji in spolnuje svoj jezik, t. j., da ga rabi v vseh svojih narodnih odnošajih in institucijah: v družini, šoli, cerkvi, uradih, trgovini, slovstvu, znanstvu, zborovanjih, zastopih itd. Samo hinavski sosed nam more drugače svetovati! Ravno tisti Nemci, ki nam svetujejo, da bi se naj nemščini v korist odpovedali lastnemu jeziku, so najbolj tulili v. svet, da se n. pr. gode Fincem in Indijcem narodne krivice, ker jih hočejo sosedi rusifi-pirati, oziroma anglizirati, akoravno je bilo početje isto, namreč nadomestiti nerazvit jezik z naprednejšim. Neiskrenost nemških politikov je tudi dejstvp , da govore Ie sosednim slovanskim plemenom o njihovem nepopolnem jeziku. Bolgarski jezik gotovo ni nič bolj razvit nego naš in vendar Nemci o tem molčijo! Dalje, turški pismeni jezik je še le v. povojih in albanski se še le kuje, in vendar se Nemci napram — Turkom in Albancem čisto drugače obnašajo, kakor — do nas. Komu bi se pri takem neiskrenem početju Nemcev ne odprle oči, da bi videl, kam pes taco moli! Da bi se Hoffmann izognil očitku pristranosti, se opira na državo, trdeč, da je v eni in isti le en sporazumni jezik mogoč. Pri nas seve nemški, na Ogrskem pa madžarski, ker to zahteva interes vladajo -čih narodov! Kako pa je v vzorni Svici, kjer žive 3 narodi v slogi skupaj, ne da bi zahteval kak del poseben državni jezik! Država ni vse, ampak njena v-sebina in to so narodi, brez katerih ni države in če se oškodujejo nekateri narodi, torej vsebina, se oškoduje tudi celota, t. j. država sama. To je jasna logika, do katere pa ne morejo p_rodreti nemški učen -jaki-sofisti. To so negativni ljudje, ki samo zanikujejo in resnico potvarjajo, in je za nas boljše in koristnejše, ako se od take družbe obrnemo proč, posvetujoč svoje skromne moči pozitivnemu delu v dobrobit našega slovenskega naroda. Ni li škoda, da smo se morali v mladosti mučiti z ukom nemščine, ko pa nahajamo v nemških tiskovnih proizvodih samo duševno revščino! Že celo muovo treznih Nemcev se zgraža nad zlobo in plitvostjo nemške žurnalistike in nad nizkotnim početjem svojih ljudi, kaj pa naj rečemo še le mi, ki moramo po nedolžnem trpeti zavoljo njih strasti in norij ! — Nam ne preostaja drugega nego da se temeljito ločimo od lažikulturnih Nemcev in njih madžarskih pri-iateljev potom ustanovitve svobodne Jugoslavije! J, K. Lcdron obrača, Bauernbund pa csbrae. Poročali smo zadnjič, kako je hotel celovški c, Kr deželni predsednik prestaviti slovenskega okrajnega komisarja g. M, Kaki v nemški Trg, da so pa tam na shodu koroškega nemškega Bauernbunda zahtevali. naj ostane dosedanji voditelj oddelka okraj -nega glavarstva, Nemec Egger, na svojem mestu! Zdaj poročajo celovške „Freien Stimmen“ štev. 182 , da se je podala dne 8. avgusta deputacija županov pod vodstvom nemških poslancev Kirsch ne r in Hofer LISTEK, Pisma cinikov. T. Ü, Rad jih prebiram. Vi njih žari duša našega človeka, ljubečega domačo grudo in vse, kar je na njej. Prepisat sem si iz njih nekaj stavkov, združil enako in podajam jih tu. Ponavljajo se na vseli kartah v tisoč mačkah. Slovo. % od doma mi bilo težko, ločitev strašna, Sel sem, ker me je Micala domovina, a srce je občutilo težo, kakor da se je cel svet zavalil nanj. Skoraj se vrnem, tako sem Vam govoril. 'Toda lagal sera, moje misli so bile drugačne, namreč da so mi že štete ure in da bo v, Galiciji moj grob. Domotožje. Ujet. Hudo mi je in žal mi bo do smrti, d;a se je tako zgodilo. Samo da si sam nisem kriv. Vest pa imam mirno. V duhu sem doma, M ga nima svet drugega za-me. Ljubo doma, kdor ga ima. — Vsak čas ste mi pred očmi. Kako rad bi okusil domače sadje. Kako mora biti veselo doma. O e greš na delo,, lahko si pobereš sad. Le sušite ga, kadar pridem, bom jedel suhe hruške, četudi drnule, vse bo dobro, še traeva gre za silo. Rad bi dočakal, da bi ga z Vami pil. 3Pr,elep je mesec junij, ko prepelica petpedi in kosec travico kosi. Kako rad-M poslušal mili glas zvona, ki ga tu ne «lišim. Mislim, da si žena že umrla, ker ne dobim nič odgovora. N a z n a n i 1 a d o maki. m. Abstinent sem, ker alkohola né dobim. Pa dolgo ne mislim biti, samo do mira. Zaslužim toliko, da-si kupim, kar mi je neobhodno potrebno. Tu, koder živim, so bolj suhi in slabi kraji. S pošto gre počasi, včasih je za nas ustavljena. J. Janezu ne morem pisati, ker je njegov naslov demoliran. Želje, naročila domačim, delira Vam zastopnosti. Sestra, pomagaj moji ženi, ubogaj starše, zahvali, da nisi preganjana po svetu kakor jaz, skrbi za zdravje! Bog Vam, staršem, stotero povrni ves trud, ki ste ga imeli in ga še imate dan za dnevom z mojo družino. Tolažite mojo ljubo, zapuščeno ženo, pomagajte ji, molita za mene! Ne ženite se preveč z delom, ker je naša življenje zelo kratko. Ne sovražite drug drugega! Ker ste omenili, da imate mnogo dela, želim, 'da obdelate samo boljše njive in travnike, kolikor je Vam in živini potrebno; vinograd pa pustite, samo obrežite zanaprej. imejte mero pri delu, pri vsem bodite previdni, da si ohranite zdravje. Denarja mi ne pošiljajte, ker ga je težko dobiti. T o 1 a ž b a domačim. 'Zena, trpi voljno! Tudi ti moraš mnogo žrtvovati za domovino. Ne smeš misliti, da bi jaz kdaj na te pozabil; to se ne bo zgodilo nikdar. — Oče, imejte potrpljenje z otroci in vsemi! Pomislite, da tisoče Tudi živi, trpi in molči. Ako Bog da, da pridem domov. Vam olajšam stare dni, Z lepim življenjem in s svojimi rokami hočem nadomestiti, kar se je doslej zamudilo. Usmiljenje z domačini. Ko bi ti, žena, vedela, kako mi ie težko, ke> ti ne morem nič pomagati pri delu, nič pripraviti za 7mo. Kdo ti 1» nasekal 'drva? Kako gospodariš sama? Kdo ti pomaga delati? Težfko kosiš, nikogar nimaš, da bi ti sklepal, koso. Boš videla, da še bo konce vojske. Vem, oče, da Vam je življenje težko, kakor prej Še nikoli. Skrb za otroke. Kako pa kaj otroci? Ali so pridni? Vem, žena, da ti je težko skrbeti sama za nje. Čuvaj mi iih! Si srečna, da imaš otroke pred očmi; ko bi jih mogel jaz gledati le deset minut, rajši bi bil kakor da posedujem celi svet. Glej na otroke,da ne bodo rastli , kar tako kakor les v bosti ! Boljše je, da imaš grunt neobdelan, samo na otroke ne pozabi. Ne muči se preveč z delom, le na otročiče lepo pazi. Lepo jih komandiraj! — Sestra, pomagaj vzgajati moje-otroke , uči jih moliti, vodi jih v cerkev, da bodo nekoč v čast staršem in zvesti stebri domovine. Čuvaj otroke, da se ne prehladijo. — Skrbite, starši, za moje otroke, da si ohranijo zdravje. Rad bi znal, če so otroci zdravi, če I’. že hodi v šolo. — Sinu: Ubogaj in poslušaj mamo, da ne bodo, kadar pridem, rekli, da ni- k deželnemu predsedniku in mu razložila želje ljudstva, deželni predsednik pa da je „in einsichtsvoller .Würdigung der vorgebrachten Gründe“ obljubil, da se bo oziral na želje ljudstva, to je, pustil Eggerja v »Trgu. V tem oziru se moramo strinjati z Bauernbun-dom. Nemec le uradu! med Nemci, a ravno tako zahtevamo, da nam Slovencem vendar enkrat dajt) slovenskih uradnikov! Vsekako pa je zopet zanimiva i-flila iz koroškega vilajeta, da mora celo Bauernbund spravljati grola Lodrona na pravo pot nazaj, ko se le le preveč zaletel tja v stran, v Seidler-Hussarekov nem&ki kurz. Avstrija in Ogrska. Graška „.Tagespost“ priobčuje članek, v kate -rem toži, kako Ogrska bogati na račun Avstrije. O-grska bogati, Avstrija obuboža. Tako toži „(Tages post“ in človek bi mislil, da bo iz tega tudi izvajala primeren zaključek, da bo prišla do spoznanja, da je vsemu temu kriv nesrečni dualizem. Toda tako spoznanje bi zastonj pričakovali pri nemškem in še pri nemško-liberalnem listu. „Tagespošta“ išče temveč v-zroka v narodih. Na Ogrskem raste ljudsko blago-stanje,ker so ogrske vlade znale držati s silo na tleh narodnosti, dočim avstrijske vlade tega, niso storile! Sedaj pa se to maščuje. V resnici pa bi bile' tudi avstrijske vlade prav rade sledile Ogrski, ko hi bile i-raele moč za to. Toda imele so pač voljo, a ne moči. Oislajtanija je vendar nekoliko bližje Evropi nego je Translajtanija in se ne dajo tako lahko uporabljati azijske metode vladanja. Sicer smo pa videli že pred vojno, kam vodi madžarski vladni sistem. Razni madžarski grofje, veleposestniki in latifundisti so sicer bogateli, a ljudstvo je vedno bolj obubožalo. Najlepši dokatz za to so bili stotisoči, ki so leto za letom zapuščali to nesrečno deželo, o kateri je veljal rek: „Extra Himgariam non est vita et si est, non e t i. t. d.“ (Izven ogrske ni življenje in če je tudi, ni tako) ter iskati boljšega koščeka kruha preko morja. Vojna je temu izseljevanju storila zaenkrat konec, a le zato, ker so meje zaprte. Po končani vojni se bo stara igra le ponavljala v Še večji meri. Vzlic vsem neugodnostim, ki so v prvi vrsti posledica brezmejne nemške gospodstvaželjnosti, so bile vendar življenjske prilike v Avstriji ugodnejše nego na Ogrskem, s Čemur pa še nikakor ne rečemo, da smo tu živeli dobro. Toda vladne metode, ki so se porabljale tu, so bile vendar že nekoliko bolj evropejske, vlade so morale vendar priznati, da ima tudi ljudstvo nekaj pravice pri odločanju državnih poslov, dočim se je na Ogrskem omejila ta pravica na ožjo kliko, ti je smatrala sebe za narod, a Široke ljudske mase za svoje sužnje. To pa se bo prej ali slej maščevalo. Kaj pomada, četudi je danes nekaj tisoč ogrskih magnatov zaslužilo milijarde, ako pa, ljudstvo od tega nima — nič? Socijalno nesoglasje se s tem le še poveča, prepad med različnimi stanovi razširi in to mora kone-čno dovesti do katastrofe. k Slovenci, Slovenke, darujte za rFI«kovni dom! Položaj y Busiji zelo zamotan. Jasne slike iz nemških poročil ne moremo dobiti, kako je sedaj v Rusiji. Gotovo pa je, da se vrši velika borba med zavezniki Nemčije bolj ševiki in zavezniki entente Čehoslovaki. Zmaguje jo poslednji. Na pomoč jim prihajajo Amerikanci. Angleži, Japonci ali vjeti Italijani in Rumuni. Tu di kozaki in vse, vse, kar želi, da se napravi v Rusiji red in se znebi Nemcev, se pridružuje Če hoslovakom. Češkoslovaška armada je postala resna nevarnost za nemške načrte. Nemški listi že celo pišejo, da pride zopet do izbruha nove velike vojske na vzhodu. To vprašanje bo glavni predmet sedanjih posvetovanj v velikem nemškem glavnem stanu. Če bo morala Nemčija postaviti novo armado proti čehoslovakom in njih zaveznikom, bo morala oslabšati fronto na zahodu. To bi pa bilo zanjo usodno. Mm bojiščih. Na bojiščih položaj nespremenjen. DenimcfaelJevObrek)8valcjj Jugoslovanov so za-čtji zopet vstajati4, Profesor Peere, bivši član štu -oento^skegd vsemeffl&keiga društva ARemain: a (v, Mariboru, v katerem društvu: so je, kakor je sodnijsko streljalo na sliko našega, cesarja in čas-* ‘ je bil plačan od flnan- blG čnega ministrstva* da^pra j o Slovenskem Sta„er-ju za zadnje vojnp posojilo. Kako slabo je to opravljal» kako je Slovencem govmil v nerazumljivem tujem jeziku, kako je kritiziral našo politiko, je čitafce-I rm dobro znan» r er je š. svojim nastopom marš» kega odvrnil od vojnega posejTa, je bil njegov uspeh majhen. Prav bi bilo, da bi sam sebe na višjih mestih zatožil, a storil je nasprotno. ^Poročal je na višja mesta, da huJsKalo zoper, voj- no posojilo, da je med nami razpoloženje nasproti državi in dinastiji^ da so vs»%a tèga krivi poslanci s Škotom Jegličem Ba čelu itd^otpvo je, da bo našel profesor Peere, kojega vzprho delovanje med nežno ndsioo je tudi V Ljubljani dobro znano, na višjih mestih tudi brez doka^oy pdprta ušesa. Ako bi bil grof Clary pravil^ in,*, ob^ktiven j Čldvekj bi moral v Japonci v Sibiriji. Iz Londona se dne 13. avgusta poroča: Japonski vojni minister je predlaga! japonskemu cesarju, da imenuje generala Otami za vrhovnega poveljnika japonskih čet, ki so namenjene za prodiranje v Sibirijo, Japonski cesar je sprejel predlog. General Otami je član najvišjega japonskega' vojaškega sveta in je svoj čas poveljeval japonskim če -tam, ki so zavzele nemško naselbino Tsingtau. Za načelnika generalnega štaba je pa imenovan general Mitsu-Jjuki, ki je bil dosedaj poveljnik cesarjevih vojaških gard. Istočasno se je japonski ministrski svet posvetoval o položaju v Sibiriji, o pomanjkanju živil in drugih potrebščin ter sklenil, da bo Japonska storila vse potrebno, da se trpljenje sibirskega prebivalstva po možnosti olajša. si priden. Uči se v šoli, da boš, kadar odraseš, lož-je živel. Ubogaj tudi starega očeta in staro mater , ysak dan moli za me, da se srečno vrnem. Ti si najstarejši otrok; vem, da moraš že pomagati materi. Ee priden bodi, da mi bodo mama to pisali. Hodi le rad v šolo in v cerkev! Cesa želijo z doma. PoSlji mi kaj za zimo, pa ne denarja, ampak: sladkor, tobak, cigaret par kil, naj še toliko stane , vrhno obleko, kako slovensko knjigo, močne hlače in odejo. — Kakor otrok se veselim tvojih kart. Pošlji mi fotografijo, svojo in od otrok. Drugi prejemajo že pisma, slike, jaz nič; Vi ste me pozabili, ali pja premalo pišete. Prosi mamo, da mi večkrat pišejo. Pišite, kakšna je pri Vas letina. Krpljenje. Meni se ne godi tako, kakor je predpisano. Se marsičesa mi manjka, >— Božič, tako vesel praznik , ob' njem najbolj občutim svojo nesrečo, — Jaz se že staram:: tri leta v vjetništvu. — Velikonočni praznik e prežalosten. Meni ni tako, da bi lahko rekel, da živim; ne, živ sem samo, V Rusiji ne delam nič, ker ne morem, Le dolgčas, le dolgčas. Živež je silna slan in skoro ga ni dobiti. Up in o b u p. Upam na božjo usmiljenje, da se še vidimo in tako težko čakam na vrnitev, kot duša na odrešenje. Bolan sem; a Bog mi ni dal umreti v bojni Črti, mt bo»tudi tukaj prizanesel, Upam na Vsemogočnega* na bane k Peerčevim ^zborovanjem. Sedaj imajo sloven ski Župani za jto pošteno plačilo in nihče jih ne bo Mit- ämM; «3^% v svoji pvaäm tudi slučaj, da je slovenska kmetica svoji sosedi grozila z Ubojem, ako poidpiše vojno posojilo. 'Seveda te kmeti©© nikjer ni, kakor Marki »lovih „slovenskih ženic • ni nikier, a na viših mestih se vse slepo \erjanie. —, NeM Sosteriß ie poslal na lastno roko ne višje mesto poročilo o shodu na Vranskem, koje »»uročilo še ne strinja z dejstvi, — Neki Roga je ovadil slovenskega moža Holja zaradi zborovanja pa Vrhniki in v St, Vidu pid Ljubljani. - Nemško pol tično društvo za Maribor in okolico je pred meseci ovadilo g. dr, Korošca na vojaška mesta zaradi dogodkov, ki so se zgodili popolnoma brez iregove vednosti, — Uradnih poročil, n. pr« ljubljanskega Skublja in Attempa, ki grelo celo preko glave notranjega ministrstva, niti ne omenjamo. Tako tudi drugih uradnih pOrečil, kakor poročilo grofa Lodrona p koroški duhovščini niti ne omenjamo. ___ mači kraj. ki mi je vedno preu očmi, čeravno ««Kam in prosim, kakor Elija starega veka, ko ni bilo dežja tri leta in šest mesecev na zemljo. Upam, da Van) po prejemu te karte ne bo treba več pisati. Prosim Vas, na mojo obleko pazite, trdno upam, da jo še bom nosil. Ce se Še vidimo, to bo veselje, kakor ga še nisem doživel. — Lepo cvete doma, ali jaz pač ne vem, če bom okusil sad. Ce se več ne vidimo, vedite, da sem doživel vse, slabega dosti, dobrega malo. Vernost. Kako težko mi je, ko vem, da je nedelja, pa ne morem k maši. Kar sem šel iz C„ nisem bil pri sv, daritvi- Moli ti namesto mene in za mene. Kako veselo mora biti doma, kjer lahko greste v cerkev Uči otroke vero, vodi jih v cerkev, ker. si tako srečna , ua lahko hodiš v hišo božjo. Poglej moje stanje! Ka ko rad bi šel v cerkev, a je nisem videl, odkar sem zabran. — Vernih duš dan. V duhu pojdem na do -mače pokopališče, kjer vidim mnogo novih grobov . Mogoče je tam moj sosed, moj sorodnik ali najboljš moj prijatelj. Molim zanj. Pa grem dalje še na ono veliko evropsko pokopališče, kjer je grob pri grobu, kjer počivajo milijoni raznih stanov in narodnosti ! Tudi za nje molim in se jim priporočam, če so njihove duše pri Bogu, naj prosijo, da se nas usmili, in nam vrne ljubo prostost. — Vem, da bi radi vedeli, kako se nam godi. Najbolje bote spoznali naše življe-nie, Če mislite na verne duše v vicah, Jezus m Marija nam pomagajta! Ne pozabim na Jezusa, tudi on je veliko prestal; v molitvi ga sledim vsak dan,, on nas ne bo zapustil. — Vaš pozdrav od Sv, Križa sem j jo očital Ljubliančanom, da so prišli objiskat laški j izdajalci svoje „brate.“ Radovedni smo, kaj poreče ta ; zlobnež zdaj k temu, da. so prišli Italijani na Dunaj, j Ali so Dunajčani tudi njih bratje? — Pričakujemo pa S seveda tudi od dunajskega župana Wei Bki rohnenj a, ( ter od. nižjeavstrijskega deželnega odbora za gotovo, I da prisili vse nižjeavstrijske občine k izjavi, da one t nimajo nobenega stika z italijanskimi letalci ter da j se ne strinjajo z vsebino - letakov. Občinski zastopi, I ti se ne uklonijo tej zahtevi, naj se razpustijo, župane pa se naj potakne po ječah. Tako si predstavlja io kranjski dr, Lampe, torej mora biti že tako! Reforma ustave? Listi poročajo, da se ministrski predsednik Hussarek resno bavi z reformo lista ve. Država bi se naj pruredila v konfederacijo narodnih drž&v in sicer nemške, češke, poljske, jugoslovanske in ogrske države. Ustanovilo se bo baje ministrstvo, ki bo izvedlo te načrte. Domneva se, da bi bil za vodjo tega ministrstva imenovan prof. Lammasch. Mogoče je dvoje: da se stranke sporazumijo z vlado in napravijo kompromisni načrt, ali pa izvede vlada nameravano spremembo potom okroaja. — Tako listi. Cehi pravijo, da se v tem oziru z vlado, Nemci in Madžari sploh ne marajo pogajati. Stališče Jugoslovanov je tudi jasno. Deklaracija z dne 30. maja 1§17 pavé, kar hočemo. Od teh ciljev pa ne odnehamo ne za pičico. Italijanski letaki na dunajski borzi. »Arbeiter-Zeit»« javlja, da so italijanski letalci metali mnogo znanih letakov ravno v bližini borze. Kmalu je bila borza polna teh letakov. Pričeli so trgovati z njimi kakor z držav®imi papirji. Notiranje je naraslo na 40 K komad. Izjava ogrskih Slovencev. Praški listi priobčujejo, naslednjo izjavo ogrskih Slovencev: >Tadi mi ogrski Slovenci, ločeni od ostalih Slovencev mnogokrat neznani celo svojim najbližnjim sosedom, se pridružujemo skupni jugoslovanski deklaraciji, da pokažemo svetu, da še nismo poginili v ogrski poplavi in da čutimo v sebi moč in voljo, se otresti madžarskega jarma,.ki nas tlači že stoletja. Vsi smo pri tem edini, katerekoli vere smo, katerekoli stranke ali politične skupine; vsi imamo eno misel: Jugoslovanska majniška deklaracija se mora uresničiti.« Mohamedanci in narodno edinstvo. Poročalo se je že, da se je dr. Spaho, občinski svetnik v Sarajevu in eden izmed najbolj sposobnih mohamedancev , voditelj mohamedanske samostalne stranke, izjavil za narodno edinstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tudi se je že poročalo, da se je voditelj1 mohamedanske inteligence, sarajevski odvetnik dr. Halil beg Hraš -nica. odločno izjavil, da stoji na stališču narodnega euinstva S. H. S. Ako Še omenimo, da je voditelj mohamedanske demokratske stranke Smailaga Cemaio-vič, Ki je bil dolgo časa interniran, prepričan pristaš narodnega edinstva, ravno tako tudi Sahib ef Korku t, vodjiteli mjlajše mohamedanske duhovščine , putem smemo trditi, da so tri četrtine mohamedanske neodvisne inteligence in ves naraščaj pristaši narodnega edinstva. Cehi za ^klicanje parlamenta. Po poročilih iz i Prage je odposial načelnik Češkega S vaza, poslanec : S te nek, pismo ministrskemu predsedniku Hussiareku, . v 1 a tereni zauteva, da se čimpreje skličeta drž. zbor I in delegacije „ ozirom na to, ker je vtlada izdala v dobi, ko ni bilo sej državne zbornice, razne naredbe, j ki vznemirjajo.1 avnost, kot naredbo glede zvišanja cen za kruh, SSL £no zahteva v pismu, da se uve-de;' razgovori g le.le mirovnih' pogajanj. Vladne spremembe na Hrvatskom. Dr. Palaček je imenovan za načelnika oddelka za notranje stvari dr. Poljak pa za načelnika narodnogospodarskega oddelka. Zelo zanimive stvari v tem pogledu po- prejel. Res, s križem je bil svet odrešen. Daj Bog že * nas skoro rešiti nadlog! Vse dobro Vam Vaš prijatelj želi, to Jezusu po Mariji izroči,i naj on Vas prav vodi vse žive dni in enkrat v nebesa preseli. — Pre-srečnega dne miru, ki nam ga previdnost božje tako odlaša. Daj ga Bog in Marija pomočnica! Veselje in tolažba. Nepopisno veselje, ko sem dobil prvo karto od doma v tuji svet, po dolgem, dolgem Času. Imel sem solze veselja, bral sem jo večkrat pol ure. Zdaj ložje trpim. Pismo mi je edina tolažba, edino veseue, ako dobim kako karto. Ko sem se pripeljal iz Sibirije v Evropo, me je navdajala veselost, ker sem čutil, da sem bliže domovini, — Veseli me, da je Vaše zdravje boljše, da že zopet greste v cerkev. Oblika pisem. in kart je včasih zelo kratka, n. pr.: Mrzlo ;e tukaj, da ne morem pisati. Ali: Pisal bi Vam, kako Je tu -kaj, a se ne sme. — Kaže se upliv ruščine. Ujetniki pišeio z ruskimi črkami, s cirilico. Rabijo ruske besede“: očen (jako), vodi otroke do cerkve (v cerkev), opet (zopet), vtplenjeni (ujeti), boljše (vleč), sviđanje (svidenje). Ena karta je pisana z rdečim in modrim svinčnikom na belem papirju (ruske barve). Na eni je precej prečrpanega in naša cenzura je napisala ? In Russland remediert (t. j.: v Rusiji črtano). Skl e p, Hvaležni sin. Zvesti mož, zvest do groba, Slavenski pòzdrajv! Do sviđanja! . - 8trar V 10. avgusta, 1918. STR Ä 2 A'. ročajo iz Zagreba graški „Tag e s pošti“, ki piše: „Kakor se čuje iz zagrebških političnih krogov, se je že pred, nekaterimi tedni nameravalo deželnega povelj -nika v Bosni, generalnega polkovnika barona Sar -kotiča, imenovati za — vladnega komisarja na Hr -vatskem, Čemur pa se je odločno , uprl ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle, tako da se je ta načrt začasno opustil. Nasprotno pa je hotel dr. Wekerle, da bi se današnji ban Mihalovich zamenil s kakšno drugo osebo. Tu pa je naletel na odločen odpor koa-lioije, ki smatra za nezdružljivo s svojo pozicijo, da bi se izvršila osebna izprememba brez tehtnega vzroka. Dr, Wekerle je zato opustil svoj namen in je privolil v izpremembe, ki jih je Želela koalicija pri deželni vladi. Zato bosta že te dni imenovana poslanec dr. Tvan Paleček za načelnika oddelka za notranje stvari in poslanec dr. Pran Poljak za načelnika narodnogospodarskega oddelka. Ob enem se izvrše i nekatere izpremembe na mestih velikih županov, ker bo varaždinski veliki župan grof Pran Kulmer ime -novan za sremskega velikega župana, ogulinski veliki župan Križ pa za velikega župana v Varaždinu. Delitev praške bolnice. Kakor poroča »Večer«, se izvede narodnostna delitev praške bolnice in sicer v češki in nemški cddelek(!). Vrhovno nad asorstvo je poverjeno namestništvu. — Sedaj bodo menda tudi v Gradcu razdelili deželno bolnico v slovenski in nemški oddelek. Grof Clary bo gotovo delov«! nat ' Bojeviti h c niški železničarji. V nedeljo je zbo-•r* rala. na Dunaju državna zveza nemških železničarjev Gospodje sb zaradi lepšega malo potožili o slabi h časih, v ostalem pa nesramno Ščuvali proti Slovanom in socijalnim demokratom. Pogrevali so staro laž. da zamenjujejo češki kmetje živila le še za orožje, da poživljajo nemško prebivalstvo, naj orožja ne oddaja, ker ga bode rabil še nemški narod sam zase. Zveza poživlja naposled vse pristaše, naj se z vsemi sredstvi, če treba tudi z orožjem v roki, upro even -š. tuamemu štrajku, Stotnik obtožen nmora, a oproščen. Pred graš kim vojaškim divizijskem sodiščem je stal v sredo stotnik Wolfgang od 87. pešpolka. Obtožen je bil umora. Dne 27. julija 1917 je dal na Colbriconu brez sodbe in opravičenega vzroka ustreliti desetnika Tušaka, moža, ki je bil večkrat odlikovan in ki je bil oče več malih otrok. Stotnik je bil oproščen, Prihodnjič prinesemo obširno poročilo o tej zanimivi obravnavi. Morilec generala pl. Eichhorna obešen. Dne 10. i. m. je bil v Kijevu obešen morilec maršala pl. Eichhorna blizu jetnišnice Lukianovske. Obsodil ga je nemški vojni sod Na dan usmrtitve so bile zaprte v mestu vse gostilne in trgovine. Nemško vojaštvo je patruljiralo po mestu z nabitimi puškami in ročnimi granatami. Bati se je bdo ponovnih ra-buk proti Nemcem O jako važnih, usodo monarhije zadevajočih zu-nanjuti vprašamih se je razpravljalo v avdijehci o -grškega minio! rsKOga predsednika dr. W'ekerleja pri •cesarji; dne IT t m. Tako poroča list „Az Est“ iz Dunaja. Važna posvet,ovanja v nemškem glavnem stanu Dne 13. t. m. zjutraj je odpotoval naš cesar v, s-premstvu vrhovnega dvornega mojstrai gro’a Huny-auy, zunanjega ministra grofa Buriana in načelnika nagega generalnega Štaba generalnega polkovnika , pl. Arz, v nemški glavni stan, kjer se bodo vršila važna posvetovanja, ki so določena na dva dni. Posvetovanja, se bodo baie vršila o zadnjih vojaških do -gorlkih na zapadni fronti, Razprave se bodo vršile še tudi o raznih drugih političnih vprašanjih, kakor o poljskem vprašanju ter • o dogodkih v Rusiji. Amerikanci se zanimajo za Jugoslovane. Velik in ugleden ameriški list The New, Europe“ piše med drugim: Amerikanska javnost je bila diosedaj indiferentna napram Avstjro-Ogrski. CO' avstrijskih Slovanih ni bilo v Ameriki čuti mnogokaj. Odkar pa sé je oživelo če ško-s«, vaško in jugoslovansko gibanje, in ko Nemci in Madžari vedno silneje pritiskalo na Slo-». tuie, pa je vsa ameriška javnost na strani Cehov , Slovakov in Jugoslovanov. V, ameriškem ljudstvu je dozorelo prepričanje, fra se avstrijski Slovani morajo osvoboditi ■' nškega in madžarskega jarma in da se niti en slo uski kraj ne sme izgubiti za slovan -st\ o. Amerikanci postajajo najkrepkejši prvoboritelji za slovanske z dače. — Tako ameriški list. Znamenje. da čuti z nami ves svet. Tedenske novice. Cesarjev rojstni dan. Jutri, soboto, dne 17. avg. slavi cesar Karel svoj rojstni dan. V Maribora bo ob 9. uri v stolnici slovesna sv. maša »Te-denm«. — Danes zvečer bo po mestu bakljada z godbo na čela. V nedeljo obhajamo Slovenci v Na rodnem domu op samsko slavnost Odkritje Krekove spominske plošče v St. Janžu na Dolenjskem, V nedeljo, dne 18, t. m., proslavi slovenski in slovanski svet spomin prerano umrlega velikega prvobojevnika za svobodo Jugoslovanov dr. Jan. Ev, Kreka. Svoj prihod so napovedali češki, polfskd in srbo-hrvatski gostje. ,Ta teden se slovesno odkrije v St Janžu na Dolenjskem dr. Krekova spominska plošča, dele našega domačega umetnika Lojzeta Dolinarja. Plošča bo vzidana nad sobo, kjer je veliki pokojnik izročil Bogu svojo dušo. Predstavlja nam v relijefu dr. Krekovo glavo. Pod ploščo je napis: „V tej hiši je umrl 8. oktobra 1817 dr. Janez E. Krek.“ V St. Janžu in okolici ter ob vsej dolenjski železniški progi do St. Janža se vrše za sprejem slovanskih gostov, ki pridejo sem, da dokumentirajo s~ kupno voljo za ujedinjenje in svobodo Jugoslovanov, I slovesno priprave. Kakor poročajo, bodo kraji ob že- ! lezniški progii ta dan odeli svoje hiše v slovenske tro- ; bojnice. Na dolenjskih postajah bo goste občinstvo ) prisrčno pozdravljalo. Iz Ljubljane, še odpeljejo jslo>- • vanski gostje m udeleženci slovesnosti z jutranjim ; dolenjskim vlakom, ki odhaja ob 7. uri 50 minut iz ; Ljubljane. Posebnega vlaka ne bo. Üb 11. uri bo v > St. Janžu, slovesna sv. maša. Cerkveni govor ima pi- j saketjl-župnik. Pr. S, Finžgar. Po sv. maši bo takoj j odkritje spominske plošče. Po slovesnosti banket na j satelj-župnik Pr. S. Finžgar. Po sv. maši bo takoj f v St. Janž na Dolenjskem! Slovanski gostje pri slavnostih v Ljubljani in 1 St Janžu, izmed slovanskih gostov so dosedaj na- j povedali svojo udeležbo sledeči: za Poljake: državni j poslanec dr. Aleksander grof Skarbek, državni pos- j lanee dr, Stanislav Glombinski, dr. Czernecki, taj - > nik zveze poljskih društev; za Cehe: državni posl.: j predsednik Češkega Svaza Frantisela Stanek, pod- j predsednik Češkega Svaza dr,. Vlastimil Tušar, dr. Soukup, Antonin Kalina, Jan Slaviöek, Ludoy. Aust, Jan Seldlak, Bohumir Bradač, urednik Sveda in drugi, Iz Zagreba: dr. S. Budisavljevič, dr. Kokej in drugi. Novi nadškof solnograški. Dne 12. avgusta se je vršila y Solnogradu volitev novega solnograškega knezonadškofa kot naslednika rajnega knezonadško-la dr., Kaltnerja. Solnograški stolni kapitel je izvolil za novega solnograškega knezonadškofa pomožnega škofa dr. Ignacija Rieder, Novoizvoljeni knezonad-škof je bil rojen leta 1858. Njegov oče je bil mizarski mojster. Cesarska slavnost v Mariboru, ki jo prir eni ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 18. avgusta ob !44. ur. popoldne Dramatično društvo v Narodnem domu v Mariboru, ho po splošnem zanimanju prava ljuds- j Ka slavnost. Za. razvedrilo je poskrbljenu v polni meri: Godba, petje, slavnostni govor, srečelov, šaljiva pošta, harmonike v kleti za mladino in prosta zatava, Vstopnina 2 K.. Poročil se je dne 12. t. m. na Čatežu ob Sayi, kakor poročajo *,Slovencu“, starešina „Danice“ And. Veble, bivši icon cipi j ent pri dr, Benkoviču, sedaj v vojni službi V prid Dijaške kuhinje v Maribora priredi Čitalnica v Slov. Bistrici dne 25 t, m., ob 4, uri popoldne v hotelu »Avstrija« gledališko predstavo in koncert »Celjskega pevskega društva.« Za prireditev vlada v celem okraja tako izredno zanimanje, da bomo imeli prihodnjo nedeljo v Slov. Bistrici gotovo v£©j tako časten obisk, kakor na zadnji - sikvTVydi. Družba sv. Cirila in Metoda je imela v nedeljo. dne 11. t. m., svojo 29. redno skupščino. Iz poročila posnemamo, cfa ima družba v oskrbi 15 otroških | vrtcev, 46 razredov ljudske šole v Trstu in dvoraz-rednico na Muti. Družbine šole je obiskovalo 3307 o-trok. Leta 1917 je imela družba 183.160 K 74 v dohodkov,, stroškov pa 188.188 K 94 v. Na skupščini je bil izvoljen naslednji odbor; Andrej Senekovič, dr. Josip Abram, Fran Crnagoj, dr. Alojzij Franko, A-leksander Hudovernik, Ivan Kejžar, dr. Janko Kle -peq, Matija Prošekar, dr. Ivan Tavčar, Franja dr. Tavčarjeva, Fran Voglar, Ivan Vrhovnik. V nadzor-ništvo so bili izvoljeni: dr. Anton Božič. Mate Kante, Ivan Mahkota, dr, Vladimir Ravnihar in Mat ja Rode. V razsodništvo so bili izvoljeni: Matija Marinko, Fran Pahernik,, dr. Fran Rosina, dr. Fran Tekavčič in dr, Karel Triller. Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje da-i vali: Praporščak Ludovik Žepič na Dunaju, nabral med slovenskim in češkim častništvom 8. pešp. na bojišču 112 K ; dr, Vekoslav gumenjak v Gradcu 10 K; upravništvo „Slovenskega Naroda“ 55 K; ne-menoivana nabrala v Lehnu, in sicer so darovali E. Pogačnik 100 K, Jošipina_Medved 20 K, Mar. Medved 20 K, Marij«, Urbano 20 K, Pavla Majcen 10 K, Srečko Majcen 10 K, Prima dr. Horvatova 10 K, A. Grubelnik 10 K, Marija Medved 4 K, Albina Medved 4 K, Romana Miklavc 1 K, Julka Urbanc 10 K, skupaj 219 K ; kaplan Matko Krevh v Remšniku nabral v veseli družbi 150 K; Slavica Lukačič v Ljutomeru 10 K; Franc Košir, učitelj v Studenicah, kot izkupiček dražbe za „nageljček rdeč“ v gostoljubni hiši La-znikovi v Stopniku med veselimi izletniki „za Creto“ 3 K; dekan Josip Cižek v. Jarenini 950 K (vnovčeno vojno posojilo 1000 K); vojni kurat Trstenjak 180 K (vnovčeno vojno posojilo 200 K); na poroki R. Gra-hernik—Ivanka Supanič v Jarenini nabranih 200 E ; Bralno društvo v Jarenini, del čistega dobička zad -nje slavnosti 300 K; v Košianjčevi kleti na Humu pri Ormožu zbrala vesela družba 72 K; pevska družba pri g. lanu Spritzei namesto venca umrli mladenki Mimiki Peklar 100 K; kaplan Mešiček y Kapeli nabral pri g, Coblnu na nekem godovanju 40 K; Mici-ka Toplišek v Olimju, darovala otroška 'družbica na Ciril-Metodov kresni večer z geslom „Mi mali iz Sopot, za male v Mariboru 10 K: kaplan Frane Hoh-n j ec v Rečici nabral v. družbi Makslnov 75 K; Franja Vošnjak, učiteljica v Ponikvi, darovala vesela, družba pri Berglezu na Tičevem 32 K; Ognjesläv SkamJeo, župnik, Leskovec pri Ptuju, 200 K; Miha Ferk, bogoslovec pri Veliki Nedelji, nabral na primici ji g. Lojzeta Skuhala 150 K ter na priiniciji g, Iv. Gašparič pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji 100 Kj. kaplan Ivan Kotnik pri Sv. Antonu v Slov. gor., na-i brano v župniji Sv, ‘Anton v Slov. gor. 1000 K; ob- činski urad Zakot pri Brežicah 200 K; moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v St. Juriju ob južni žel., prebitek veselice o priliki obč , zbora dne 28, julija 70 K; Ferdo Primec iz Hotinja -vasi, zbirka jugoslovanskih in čeških vojakov nadomestne bolnice št. 5 v, Vidmu 205 K: Milan Vošnjak, tehnični uradnik v Gradcu, 10 K; župnik Vid Janžekovič po gospej dr. Leskovarjevi 50 K; Em. Mravljak, trgovec v Vuzenici, darovala vesela družba iz Mute in Vuzenice pri Verhnjaku na Muti 100 K. — Frispevke je pošiljati na naslov: Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru (blagajnik: Franc Pišek, Narodni dom). — Šolski odsek. Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. n. :i Neimenovani po g. dr. Antonu Medvedu v Mariboru 100 K; Repolusk 'Friderik, župnik, Sv. Vid nad Val-.-c-oro, 17 K; Obitelj Velker, Maribor, po .isc&rni sv. Girila, mesto venca gospej dr. Kac 10 K i .mika Samlova Ujaševci, nabrano ob sedmini Anne Kosi 60 h ; Neimenovani, po g dr. Verstovšeku 20 E; Po-» .-li linč in Hranilnica, Sv. Jurij ob Scavili.-;, 50 K; Franc Ostrž, Križevci, nabrano pri sprejemni večerji č* g novomašnika Alojzija Sunčič na, ort • A, Jureta 66.10 K; Dr. Uiban Lemež, odvetnik. Slov. Bistrica, kazenska nora\ nava Stumpf komr** Sfunvd 10 K; .ilojzij Arzenšek stolni kanonik,' Mord - 10 K- Neža in Frano Simonič, posestnisa, vogrlčevci nabr*' o ob njuni porok 100 K; Lojze Skurila, pr'-inicijant, Velika Nedelji nabrano na njegovi primici ji dne 28. julija t. L, 71 K; Ivan Gašparič prinu-; ua;n. Sv. Lenart pri \elild Nedelji, nabra o na nie- » j.pi i nmiciji dne 21. julija t. L, 150 K; H Škorc kaplar; v Dramljah, nabrano ob godovanju g, Alfo,r zu ^kct trgovca v, Dramljah 55 K. Vsem gu Jaro -valcem prisrčna hvala! — Profesor M. Pirc, Maribor. Wildenrainergasse štev. 16, t. č. blagajnik. Spominjajte se Dijaške kuhinje v Mariboru. — Stroški našega društva se večajo leto za letom. Prosimo zato vrle Slovence, da nas podpirajo kar naj-izdatneje; le v tem slučaju bo društvo moglo izvrševati svojo vzvišeno nalogo. Ob marsikateri priliki se Vam dobro , godi, zlasti zdaj ob času žetve, ob času branja ali ob drugih veselih prilikah. Spomnite se tedaj revnih dijakov, ki se morajo celo leto ukvarjati s šolo ob praznem želodcu. Denarja, je zdaj med ljudstvom dosti; nekateri ne vedo, kam z njim. Dajte vsaj malo našemu društvu in koristili boste s tem celemu slovenskemu narodu, ker boste s tem pomagali vzgojiti mu prepotrebne inteligence.. Prav lepo pro -simo! Za odbor: Prof. M. Pirc, Maribor, Wildenrainergasse 16, t. 5. blagajnik. Proslava Narodnega blagdana ,v Sloveniji dne 20. septembra t. 1. Radi raznih potežkoč tehniške na-lavi ni bilo mogoče sedaj organizirati v slovenskih ki ajih proslavo Narodnega blagdana za 'dan 5p julija, pa je zato Odbor S H S žena za siročad v Ljubljani. v sporazumu z zagrebškim odborom, kateri je centrala za to akcijo, odredil, da se proslava in zbiranje za siročad SHS odgodi za Slovence za dan 20 septembra (spomendan septembarskih žrtev 1908). Ta slovenska akcija ni, naravno, oddeljena od one akcije, ki se je pri nas uvedla dne 5. julija, nego je samo del iste1, tako da se vsi doprinosi, ki se jih 20. septembra zbere med Slovenci, pridejo v skupno blagajno, iz koje se nabavlja obleka in pokrivajo ostali stroški za o skrb dece, pred vsem skupno za vso si -ročad S, H, S. Odbor v Ljubljani, kot glavni odbor za slovenske zemlje, je odgodil proslavo samo za to, da more bolje in pravočajsno organ izovlati proslavo do vsake slovenske koče in do vsakega sela. Proslava Narodnega blagdana je postala občenarodna in Narodni blagdan hoče ostati tudi v bodoče dan, ob katerem se bodo Slovenci, Hrvati in Srbi našli na sJtupnem delu za svojo deco. — Skupni iznos od dosedanjega Narodnega blagdana znaša že več kakor dobro pol milijona kron. Volilo Dijaški kuhinji v Mariboru, Umrli gospod Matevž Tertinek, župnik na Ptujski gori, je volil Dijaški kuhinji v Mariboru znesek 50 K. — Bog plati! Trstenjakov sklad. Evg. Bregant K 5, Savnik Fr., mag. pharm, v Kranju, 10 K; Anton Kocbek, župnik v Gornji Radgoni, 5 K; Ernest Trstenjak, c., kr. vojni profesor v Inomostu, 200 K;. Ognj. Škam-lec, župnik v Leskovcu, 100 K. Zadnji izkaz: 6085 K 20 v, sedaj 320 K, skupaj K 6407.20, — Prosimo vse rojake, da se ob raznih prilikah spominjajo tudi „Zgodovinskega društva“, ki bo v bodočnosti imelo važno kulturno nalogo. Sovražni tujci ne bodo podpirali poučevanja naše zgodovine in ljudopisjav pomagajmo si sami!. Novo pregledovanje vojaštva glede službene sposobnosti. Prihodnji mesec se bo vršilo novo pregledovanje vojaštva, ne pa novi splošni nabori. Oni, ; i bodo klasificirani z A, pojdejo po ogromni verni na fronto, z B klasificirani se porabijo v glavnem na etapnem ozemlja in s C klasificirani se prižele službi v zaledju. Vojaštva s klasifikacijo B je še vedno precej v zaledju, nadomestiti se more s slabejše klasificiranim in v etapi se morejo potem nadomestiti z B klasificirani za fronto sposobni. K pregledovanju pridno fedì oproščene». Vojaška prebiranja v drugi obliki. Nèkateri listi so priobčili vest, da se bodo vršila nova prebiranja črnovojnikov. Toda temu ni tako. Pač pa se bodo vršila nekaka prebiranja v drugi obliki. Tisti, za vojaško službo sposobni, ki so dobili pri vojaškozdra-vuiški preiskavi A, pridejo na fronto, tisti, kateri so dobili B, bodo zaposljeni v etapni službi in tisti;, ki so klasificirani s C, pa pridejo v vojaško službo M. zaledju. Na ta način bo omogočeno, da bodo nekateri starejši letniki odpuščeni iz vojaške služhe* .< Iz celovške škofije. Za administratorja deka -nije Rožek je imenovan vlč. g. Karel Hüttner, žu- -nik v, Rožeku. — Za župnika v Trebnju je imepovan é. g. Josip Zeciisohnig, mestni kaplan v Celovcu. — Za začasnega oskrbnika v Trebnju je imenovan tamošnji kaplan è. g. Anton Knaus. — Premeščen je £ api an Ö. g. Pavel Rudolf iz Blatograda v Trebnje. Na primiciji Č. g. Jurija Mikolič v, Žetalah, 7. julija t. 1., se je darovalo v narodne namene skupno 510,42 K in sicer: za dijaško kuhinjo v Celju 200 K, za slovensko šolo v Mariboru 180 K in za Tiskovni dom v Mariboru 130.42. Hvala! Izpred okrož. sodišča v Mariboru. V torek se ie .vršila glavna razprava proti Jožefu Saolcl in Jur. Engelhart, družabnikom tvrdke J. Sackel & Komp. v Mariboru, zaradi hudodelstva sleparske kride. Meseca julija 1917 sta otvorila v Mariboru veletrgovino z mastjo, mesom in klobasami ter zelenjavo, kar sta dobavljala pred vsem raznim' velikim vojaškim tvrdkam. Zaslužila sta velike svote, hotela pa sta imeti še več. Koncem meseca novembra 1917 sta skrila v železni kaseti v neki drvarnici v Lebringu 635.000 K; nato je Sackel napovedal konkurz, Engelhart pa se je odpelji v Zagreb^ kjer je denar razmetaval v beznicah jn sijnuliral blaznost. Kmalu pa sta bila že oba aretini a, • denar je našel in Engelharta je minila blazgost.» Sackel je razven tega tvrdkine upnike še sitem c^kodpyal, da je kupil svoji Ženi mnogo nepotrlH|ga nakita, avtomobile, dve hiši in je pod tujimi^pm ifelagal. in posojal denar. V torek , dne 13. t. m'., ?ra*bila oba obsojena, vsak na. 2 leti ječe. Taka je usoda vojnih dobičkarjev, ki hočejo v enem letu postati milijonarji. Najbolj značjlno pa je uri vsem tem to: Komaj je bil Sackel letos po Veliki a oči izpuščen iz preiskovalnega zapora, je 'dobil, katar se govori, v Gradcu lepo službo — zaposlen je ba e pri c. kr. štajerski namestniji in sicer pri prehranjevalnem uradu! !>! Zanimivo bi bilo še izvedeti, ali se ima za to službo zahvaliti kaki visoki protek-0,1, ali samo svoji spretnosti, skrivati in zapravljati „uj denar. Pritožb© železničarjev. 'Železničar iz maribor-okc okolice nam e- e: Kako skrbijo nemški kolovodje za železničarje im progi, je razvidno iz deisiva, oa železničarji, t n naznajija, da se bo vršila dražba, sadja ob državni cesti on Dravi in sicer dne 22. avgusta t. I. ob 12. uri opoldne pri mostu v Vuzenici za progo od ob >42. uri popoldne v. gostilni Lukasa v jHtesbérgu za progo od km 38 đo 47; ob *44. uri poJPjCn^ v gostilni. Brezno n.a Breznem za prego od km 13 £o 38. Natančnejše pogoje dražbe je izvedeti n^rian ciražbc, na licu mesta. — Naknadno se nam še*.por»r\, da \ c. dražba sadja ob drž. cesti od Maribora Tri sestre« dr. Krek. Prosta zabava s srečolovom, šaljivo pošto i t d, Med odmori in pri prosti zabavi svira slavna šentpetrska godba. Začetek ob 1/2 4 Ker je del čistega dobička namenien za invalide 87 pešpolka in za stradajočo deco ste vsi zavedni in dobrosrčni Slovenci najprisrčaejše vabljeni, da se v obilnem številu udeležite te človekoljubne slavnosti. Iz podjunske doline. Velikovški okr. glavar nalaga kmetom dohodninski davek na izkupiček za rekvirirano živino. C. kr. finančni minister je vendar na interpelacijo Jugoslovanskega kluba jasno odgovoril, da ta izkupiček ni podvržen ne dohodnini in ne davku na vojne dobičke, ker je ta živina pripadala k inventarju posestnika in je kmet 3kos oddamo živine trpel ie škodo, ni pa imel niti najmanjšega dobička. Vrh tega pa so plačilni nalogi samo nemški, kar ne razumemo. Zato pa: kar ne sastopim, ne sprejmem! Ne vemo ali je okrajn. glavararju omenjena določba, c, kr. fin. ministra znana, ker on v svoji nemškonacionalni strasti in sovraštva do slovenskih kmetov nima časa brigati se za stvari, ki so kmetom v korist, vsekakor pa opozarjamo Jugoslovanski klub na to nedostatnost in prosimo, d* energično poseže v to zadevo ter po ministrstva pokaže giavarj$, kaj on sme in kaj ne sme. volnena obleka, zelene barve, skoraj čisto nova in enajopca z lodna je za lično žensko srednje velikosti na prodaj v Krčevini nad Tremi ribniki Maribor. 173 Zifidl potovanja se vse vrste pohištva proda po nizki ceni od prihodnje sobote dné 17. avg. do srede 21. avg. Kaserng. 2, Maribor. 189 Spreten kovač (za podkovanje in kovanje vozov) išče mesta kot domači kovač. Vzame tudi v najem dobro kovačijo, Naslov pod „J. P. kovač“, poste restante Št. Ilj v Slov. gor. se že rabljen harmonij v ©-količi Maribora; ponudbe pod „Harmonij 1882‘ na opravo Straže. m Cement portland v vrečah po 50 kg se proda vsaka množina.^ V-praša se naj pri npravništv« Straže. 188 Dva viničarja vsak po s 5 del. močmi za Počehovo in Wadiberg sprejme za jesen ritmojster pl. Fabrici, Počehova, Marib.no Častnik išče meblovano sobo v bližini kolodvora. Ponudbe na upravo lista. 173 Izdajatelj in založnik: Ivonsorcij „Straža.4 Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan« PgnK tlsKarne sv» Orila si Madft»