W4
в*и**£1пЧпо,
- tudl
's
., *e'a'
an(l Sdmu  . •_
BOGATITI VSEBINO ■v NAMESTO
iKBESED..„„u«
d\r«WW? lV. Mu»e|- /
„o taeovne
Centov- to
-? ,e je *j ! * KS v ol
?aktive, to
*» *>'%е'0
4
S/ *	44*«
°t>S* Sr' S f'i
’ tir '+e Oq o -V/
Ф
Tov. Bračič je med drugim deja o> Pedagogi in tehniki so ob podp g nju obštudijskih dei*»’ sti sM -. ''eni, da ne r*> ^'t. -»istva «
‘4/4io	Vv'**-.	I
* o -* o1 -®
з o finan ZSMS elovanjt
moupravnega spo hrbet lastni orgai izuma, ki ga po pr
POHORJE SEMINAR 10,11,12. NOVEMBER 78
UNIVERZITETNE KONFERENCEZSMS MARIBOR
S '»'‘ati.
*° Porekli
PROSTORSKA PROBLEMATIKA
folklorna skupina telovadnico OS An
Leta 1972 je bila sprožena široka akcija mariborskih študentov za rešitev nemogočih prostorskih razmer v katerih so se nahajale vse specializirane dejavnosti in predsedstvo UK ZSMS Maribor. Rezultat akcije je bila izgradnja depandanse študentskih domov, ki pa je le delno in za kratek čas rešila situacijo nekaterih organizacij. Depandansa je bila zgrajena 1974. leta in predana v upravljanje študentskim domovom. Bila je večnamenska, v njej pa so dobili prostore:
KUD „Študent" — eno pisarno, fun-dus in možnost vadbe v dvorani.
Katedra — dve pisarni in majhen arhiv, Študentski servis — dve pisarni.
Poleg tega je bil v depandansi namenjen po en prostor za fotolabolatorij, seje predsedstva ŠD, risalnico in garderobo ob dvorani. Inštalirana je bila tudi majhna kuhinja za potrebe stanovalcev ŠD. Prostorske težave predšedstva se takrat zaradi pomanjkanja prostorov v depandansi niso reševale.
Že po preteku šestih mesecev so študentski domovi pričeli z rekonstrukcijo zgradbe oz. razširitvijo kuhinjskih zmogljivosti od tedanjih ca. 600 na 4000 obrokov dnevno. Zaradi tega je nastala iz dvorane jedilnica, iz namensko opremljenih prostorov, ki sem jih prej naštel pa skladiščni prostori za živila in garderobe za delavce ŠD.
Glede na dejstvo, da spremni prostori kuhinje še vedno ne ustrezajo zakonskim zahtevam, ki veljajo za take in podobne objekte je občuten še nadaljnji trend spreminjanja namembnosti prostorov.
Trenutno stanje v katerem se nahaja predsedstvo in obštudijske dejavnosti UK ZSMS Maribor je sledeče:
1. Predsedstvo UK ZSMS Maribor
Predsedstvo ima za svojo dejavnost v najemu pri študentskih domovih tri prostore v izmeri 7,5 kv. m, 9 kv. m, in 13,5 kv. m torej skupno 30 kv. m.
Omenjeni prostori so namenjeni za redno delo administratorke, predsednika in tajnika ter za seje predsedstva in sekretariata UK ZSMS, uporabljajo jih pa tudi nekatere druge dejavnosti, ki nimajo lastnih ustreznih prostorov.
Prostori se nahajajo v kleti prvega študent skega stolpiča in so opremljeni z le po enim kletnim oknom, tako da o dnevni svetlobi ne moremo govoriti. Ob vhodu v prostor je smetnjak, ki je odprtega tipa. Vhod tudi nima ustrezne razsvetljave.
2. Študentski list Katedra
Katedra je najemnik dveh prostorov v kleti depandanse ŠD. Prvi prostor v izmeri 14 kv. m je namenjen administrativnemu delu, delu odgovornega urednika in uredniškega odbora, drugi v velikosti 18 kv. m pa za delo glavnega urednika ter urednikov rubrik. V slednjem zaradi prostorske stiske gostuje v dopoldanskem času tudi Študentski servis. Poleg omenjenih dveh prostorov ima Katedra v uporabi še arhiv velikosti 6 kv. m.
3. KUD „Študent"
KUD ima eno pisarno v kleti depandanse ŠD namenjeno za delo administratorke, predsednika, tajnika, predsednike sekcij in sestanke upravnega odbora, ki je velikosti 18 kv. m. Najemnik je tudi prostora za shranjevanje narodnih noš, oblek za pevce ipd., velikosti 20 kv. m.
Za redno delo sekci| kudovci trenutno uporabljajo naslednje prostore:
ton Aškerc
pevski zbor učilnico centra za glasbeno
),
skupina za moderni ples telovadnico
vzgojo
Zaradi te odvisnosti posameznih sekcij od dobre volje drugih je prisotna neprestana nevarnost izgube prostorov (posebej še zaradi nerednega finansiranja te kulturne dejavnosti mariborskih študentov) ter s tem seveda ogrožen obstoj posamezne sekcije. Iz tega vzroka je v preteklosti že prenehalo delovati nekaj sekcij (dramska skupina, harmonikarski orkester, recitatorji in likovna sekcija),veli kokrat pa je za daljši ali krajši čas prenehala delati tudi ena izmed obstoječih sekcij.
4.	Študentski servis
Servis ima v najemu skupno 65 kv. m prostorov, ki pa še zdaleč ne ustrezajo razvejani dejavnosti in potrebam servisa. Dejstvo, daje v rednem delovnem razmerju kar 12 delavcev servisa opozarja na nujno in učinkovito rešitev perečega prostorskega problema.
Sedanji prostori se uporabljajo za:
— pisarno vodje AŠ v velikosti 13 kv. m posredovanje del študentom in dijakom, izplačila zaslužkov študentov ter vplačila za AŠ ter pisarno direktorja servisa velikosti 24 kv. m
učilnico AŠ velikosti 26 kv. m
— skladišče porabnega materiala — 5 kv. m
— arhiv velikosti 10 kv. m
— računovodstvo in knjigovodstvo uporablja enega izmed obeh prostorov Katedre.
Vsi prostori so locirani v kleteh študentskih domov.
z garderobo, možnostjo tuširanja in WC — 175 kv. m
— skupna sejna soba za potrebe vseh treh dejavnosti — 30 kv. m (predsedstvo UK, KUD in Katedra)
4.	Študentski servis
— dve učilnici za potrebe avto šole - 2x 55 kv. m
— pisarna za vodjo AŠ — 14kv.m
— pisarna za blagajno AS — 14 kv. m
— pisarna za računovodstvo in knjigovodstvo — 20 kv. m
pisarna vodje računovodstva 14 kv. m
— pisarna tajništva in direktorja — 14 kv. m
— skupni prostor predeljen s predelno steno na dva manjša, velikosti 20 kv. m za pisarno posredovanja del in 30 kv. m za čakalnico študentov. Čakalnica bi se v popoldanskem času uporabljala kot kadilnica za kandidate avtošole.
— sejna soba — 25 kv. m
— pralnica in delavnica za vozila AŠ s predvideno kapaciteto enega oz. dveh vozil — 130 kv. m
— sanitarije in garderobe — 20 kv. m
— skladišče gum in ostalega materiala — 20 kv. m
— arhiv — 18 kv. m
Skupaj znaša kvadratura prostorov za potrebe vseh obštudijskih dejavnosti 844 kv. m funkcionalnih prostorov. Kalkulativna cena znaša ca 10.000,00din/kv. m.
Za dosego zastavljenega cilja bo potrebna širša akcija vseh študentov oz. mariborske univerze v celoti, saj posamezne dejavnosti ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi za gradnjo ali nakup potrebnih prostorov.
Predvidena je lastna udeležba v višini 3.600.000,00 din, ostala sredstva pa bi morale prispevati predvsem ustrezne interesne skupnosti, tako izobraževalna, kot tudi kulturna.
S. Cimerman.
V. Vindiš
PREDVIDENE POTREBE PO PROSTORIH GLEDE NA RAZV-OJ POSAMEZNIH DEJAVNOSTI
1.	Predsedstvo UK ZSMS Maribor
— pisarna administratorke in sprejem strank — 14 kv. m
— pisarna predsednika in sekretarja z možnostjo sestankov v manjšem obsegu — 20 kv. m
— arhiv 8 kv. m
2.	Katedra
— prostor za delo administratorke in čla nov uredniškega odbora — 20 kv. m
— prostor za delo glavnega in odgovorne ga urednika — 20 kv. m
— arhiv — 14 kv. m
3.	KUD „Študent"
“ pisarna za predsednika in tajnika ter administrativna dela 20 kv. m
klubski prostor za člane in vaje manjših skupin (dramska sekcija) — 30 kv. m — fundus — 40 kv. m
dvorana za vaje sekcij in manjše nastope (APZ, AFS, skupina za moderni ples ipd.)
Izgledi za pridobitev novih prostorov VŠOD v Kranju so. ta! že pet let!
programov in metod dela, tako na univerzah kot na srednjih in osnovnih šolah.
— zakonodajni vidiki so tudi aktualni, ker bo kmalu v javni razpravi vrsta novih zakonov: zakon o osnovni šoli, zakon o otroškem varstvu, zakon o usmerjenem izobraževanju, zakon o samoupravnem družbenem planiranju, zakon o svobodni menjavi dela, ki je pravkar v javni razpravi.
Pri predšolski vzgoji je povdarek na nadaljnjem podružbljanju vzgoje. Predvideno je, da bi se mala šola premaknila za eno leto nazaj, na pet let in da bi se začetek osnovnega šolanja pričel s šestim letom starosti. Mala šola se mora programsko bolje povezati z osnovno šolo. Osnovna šola ostaja še naprej osemletna, vendar bi se v zadnjih dveh letnikih doživela spremembo programa v smislu dopolnjevanja programa za proizvodno tehni čno vzgojo, politehnično vzgojo ter za družbeno ekonomsko vzgojo. Usmerjeno izobraževanje se pri nas začne takoj po osnovni šoli, v nasprotju z ostalimi republikami, kjer se usmerjeno izobraževanje začne šele po dvoletnem skupnem programu. V naši republiki smo sprejeli specifično rešitev zaradi več razlogov. Vsi so vsebinske narave.
Prvi je ta, da je nesmiselno prekiniti s procesom usmerjanja, ki se začne že v predšolski vzgoji, kjer se pokažejo nagnjenja posameznikov do posebnih stvari. Drugi razlog je v tem, da bi skupni dvoletni program bil natrpan samo s splošnimi predmeti tako, da združeno delo ne bi imelo vpliva nanj, zato bomo pri nas uvedli skupno programsko osnovo v osnovni šoli tako, da bomo lahko v nadaljnjem šolanju uvedli strokovne izbirne predmete, ki bodo omogočali, da se lahko posvetimo manj zmožnim in tudi takšne predmete, ki bodo zaposlili nadpovprečno zmožne učence. Tudi dolžina trajanja šolanja bo odvisna od zahtev nosti poklica. Spremembe v novem zakonu o služenju vojaškega roka, bodo vplivale na to, da se bo večina mladih, posebej fantov, vklju čevala v nadaljnjo izobraževanje iz dela.
Naloge ZSMS pri preobrazbi univerze bi bile:
aktivnost pri preobrazbi programov, njihovem skrajševanju, potrebni pa so tudi programi za dopolnilno izobrazbo.
vključevanje in usposabljanje za delegatski sistem, to pomeni, da je potrebno poznati našo politično ureditev in tudi naloge, ki jih imamo kot delegati, prav tako pa moramo tudi poskrbeti za povezovanje dele gatov z njihovo delegatsko bazo.
V. UROSEVIČ
M. KRAJŠEK
Glavne ugotovitve razprave lahko strnemo v naslednje teze:
Temeljna izobraževalna skupnost naj bi bila sestavljena iz dveh zborov: zbora izvajalcev in zbora uporabnikov. Poudarjeno je, da morajo v zboru izvajalcev enakopravno sodelovati tako učitelji kot študentje.
— Financiranje šol naj bi bilo po programu in po številu diplomantov (in ne kot do sedaj le po številu študentov). Obstaja nevarnost hiperprodukcije diplomantov, kar se mora omejiti z odločilnim vplivom OZD, ki bodo finančno ovrednotile le kvaliteto kadrov.
- Nedodelani so plani kadrovanja v OZD, ki bi morali biti osnova usmerjenemu izobraževanju.
Posebej pomembno je regijsko planiranje kadrov. V posamezni regiji naj se razvija le tisto srednješolstvo, po katerem povprašuje gospodarstvo tega območja. Policentrizem je opravičen tudi v dislociranju visokošolskih organizacij.
Poudarjena je nujnost nadgrajevanja vseh stopenj šolstva, tako da subjekt učnovzgojnega procesa po vsakem šolskem letu pridobi sposobnost nadaljevanja šolanja ali sposobnost opravljanja nalog in opravil v OZD. V takšnem kontekstu sedanja gimnazija izgubi svoj pomen, zato bo število gimnazijcev omejeno na minimum (le za na daljni študij na raznih akademijah).
Komponenti vzgoje je potrebno posvetiti večjo pozornost posebej na srednjih, in visokih šolah.
POVZETEK
GOVORA
TOVARIŠA
ROJCA
Rad bi opozoril samo na znana dejstva zakaj se pri nas lotevamo reforme. Človeštvo preživlja neke vrste kulturno revolucijo, ki je vse klasične tradicionalne pojme o šolskih sistemih in izobraževanju postavilo pod vprašaj. Izobrazba, usposobljenost za delo dobiva v vse pomembnejšo vlogo v produktivnosti dela, zato je potrebno izobraževanje nadgraditi in povezati z vsemi sferami družbenega dela in to izobraževanje postaviti kot doživljenjski proces. Prejšnje povojne reforme so bile usmerjene bolj s formalno organizacijskega vidika. S to reformo pa posegamo v same družbeno ekonomske temelje vzgoje in izobraževanja, torej v proces, ko država zapušča svojo vlogo glavnega nosilca izobraževalne politike in prepušča to vlogo združenemu delu. Prav ta vidik je tisti najzahtevnejši, zaradi katerega reforma ne teče tako, kot bi želeli. Reforma temelji na stalnem planiranju izobraževanja kadrovskih potreb, povezovanja razvojnih planov s plani potreb po kadrih. Ta plan mora predvideti, kako bomo prišli do kadrov, koliko jih izobražujemo v rednih šolah in koliko se jih izobražuje iz dela.
Reforma ima dva cilja. Po eni strani želimo šolski sistem razstaviti tako, da bi se ljudje v njem doživljenjsko usposabljali in razvijali svojo osebnost ter znanja, po drugi strani bi radi z reformo dosegli večjo skladnost z izobraževalnimi potrebami družbenega razvoja.
Pri procesu reforme vzgoje in izobraževanja nastopajo različni vidiki:
idejno-teoretični vidiki koncepta in izpeljave tega koncepta so pomembni za pravil no pojmovanje in razumevanje reforme, ter za pravilno soočenje z nasprotovanji temu procesu.
družbeno ekonomski vidiki so najaktualnejši, ker je možno reformo speljati samo preko novih družbeno ekonomskih odnosov, ki se začnejo pri samoupravnem planiranju, dolgoročnem planiranju izobraževalno kadrovskih potreb v TOZD in družbenopolitičnih skupnostih. Tukaj gre tudi za svobodno menjavo dela.
kadrovski vidiki imajo dve razsežnosti:
a) Za doseganje večje skladnosti v izobraževalni strukturi npr. med rednim študijem in študijem ob delu.
b) Reforma ne more biti izvedena samo s tradicionalnimi pedagoškimi kadri, ampak morejo sodelovati tudi laični kadri, delavci iz združenega dela, ki se bodo za opravljanje inštrukcij izobraževali permanentno s tečaji in seminarji.
družbeno politični vidiki reforme so tudi izraz stanja naših subjektivnih sil, stanja zavesti, usposobljenosti in akcijske naravnanosti naših subjektivnih sil z ZK na čelu. Te organizacije morajo delovati kot motor znotraj vseh samoupravnih mehanizmov.
pri samoupravnih vidikih mora ZSMS predstavljati temeljno pot mobiliziranja najširših krogov mladih, ki jih povezuje v njihovem samoupravnem organiziranju.
pri programsko vsebinskih vidikih moramo razumeti celovitost reforme vseh
REFORMA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Razprave na to temo so se rodile po govoru Emila Rojca v skupinah. Iz diskusije je razvidno, da so splošni problemi okoli reforme šolstva dorečeni in bo potrebno preiti v prak tično izvajanje te reforme.
OPRAVIČIMO SVOJO DRUŽBENO
FUNKCIJO
Predsednik RK ZSMS Boris Bavdek je v svojem govoru podal kratek prerez problematike, ki se postavlja pred republiško konferenco v začetku novega mandata, ki bo obravnavana na seji RK dne 9. dec. Na tej seji bomo naredili povzetek stališč, s katerimi bomo nastopili na kongresu ZSMJ. Ta kongres ne bi smel biti le stvar republiških forumov, o kongresnem gradivu naj bi razpravljali tudi v občini in na Univerzi. Pogovorili se bomo tudi o akcijskem programu za polletno obdobje, ki naj bi bil konkretizacija kongresne resolucije. Seveda bo to moral biti realen program, da ga bomo mogli v celoti uresničiti. V preteklih mandatih smo bili v skupščinah premalo prisotni s svojimi predlogi.
Trenutno so v delu skupščin razprave o sprejemu posameznih zakonov, nekateri pa so še v pripravi. Ob tem mladinska organizacija ne sme stati ob strani. Ni nujno, da celotno problematiko obravnavajo v vseh sredinah. Tako naj bi razpravljale o vsebini zakonov o kmetijstvu osnovne organizacije iz področja kmetijstva, zlasti osnovne organizacije na agronomskih šolah. V pripravi so še nekateri pomembnejši zakoni:	Zakon	o
pripravništvu, Zakon o upravnih organih ter Zakon o družbenih svetih. Sedaj je čas, da sodelujemo pri oblikovanju teh zakonov. Če hočemo biti zastopani v družbenih svetih mo ramo sami izraziti takšen interes.
Na decemberski seji bo obravnavana tudi problematika mladinskih delovnih akcij ter mladinskega dela nasploh. Tako se bomo morali vprašati, koliko nas MDA stanejo. Ne zato, da bi zavirali to dejavnost, temveč da bi iz takih podatkov potegnili vsebinske zaključke. V drugih republikah in pokrajinah so osnovne organizacije, ki so organizirale posamezne akcije, iz tega kovale zase lepe dobičke. Sistem akcij tudi ni najbolj prikladen za študentsko mladino. Postati bi moral bolj fleksibilen, da bi posameznik lahko sodeloval na akciji le 10 dni na primer. To bi seveda zahtevalo več organizacijskega dela.
Morali bomo spregovoriti tudi o materialnem poslovanju organizacije. To je zelo pomembno za vsebino dela posameznih delov organizacije. Zato bo potrebno ugotoviti s kolikšnim denarjem mladinska organizacija v celoti razpolaga.
Reševanje problematike družbenih organizacij in društev bo tudi ena od temeljnih nalog novega mandata. V družbenih organi zacijah in društvih še vse preveč prevladuje familiarnost. Trenutno je moda, da so vodstva DO D v rokah raznih političnih funkcionarjev oz. priznanih vodstvenih delavcev iz gospodarstva, kateri s svojim imenom v naprej jamčijo za dobro politično situacijo v posamezni družbeni organizaciji ali društvu. Verjetno je to tudi eden od razlogov prepočasnega vsebinskega vključevanja kolektivnih članov v delo mladinske organizacije.
Zelo pomembno vprašanje so stanovanjski problemi študentske in dijaške mladine. Problematika podstanovalcev je že prišla na dnevni red skupščin, s sprejemanjem posebnih odlokov. V teh razpravah moramo mi kot politična organizacija zavzeti svoja stališča. Ce so takšni odloki dovolj sprejemljivi jih moramo podpreti.
Glede organizacijskih vprašanj moramo biti v bodoče bolj fleksibilni. Statuta ne smemo razumeti dobesedno. Delo študentskih pokrajinskih klubov in npr. ni v celoti definirano. Ti klubi se vključujejo v delo OK po-
samezne regije, hkrati pa bi se na nek način lahko vključili tudi v delo univerzitetnih konferenc.
Pomembno vprašanje je tudi družbenopolitično usposabljanje članstva, ob tem pa ne smemo pozabiti ostalega dela mladine. Vsa slovenska mladina se mora čutiti poklicano, da sodeluje v družbenih gibanjih. Posebej pomembno je, da se verniki ne bi čutiji zapostavljeni pri akcijah mladinske organizacije. Vanje je potrebno vključiti tudi mlade teologe. O politični oceni stanja v Sloveniji lahko rečem, da je splošna ocena dobra, seveda pa bo ostala še v naprej aktualna teza, da se moramo za socialistično usmerjenost mladih stalno boriti.
Zelo pomembna naloga na obeh Univerzah je vključevanje študentov v SLO in DS. Ta ne sme ostati zgolj pri deklarativnem zapisu v akcijskih programih osnovnih organizacij. Glede študentske kulture bosta morali
obe univerzitetni konferenci poenotiti stališča, da bosta preko svojih predstavnikov združno razpravljali na kulturni skupnosti Slovenije. Isto velja tudi z mladinski tisk.
Zelo pomembno je nadaljevanje akcije v podružabljanju naše zunanje politike, v katero se mora v svojih okvirih mladinska organizacija še aktivneje vključiti kot doslej. Intenzivneje moramo sodelovati z zamejci in še posebej z ostalimi družbenopolitičnimi faktorji v zamejstvu. Manjšine ne smemo prepustiti sami sebi.
Ob zaključku svojega govora je predsednik RK izrazil željo, da bi novemu vodstvu na vseh nivojih mladinske organizacije uspelo v naslednjem obdobju oblikovati več stališč do vseh pomembnih družbenih vprašanj, zlasti še do vitalnih interesov mladih, da bi mladinska organizacija uspešnejše opravičila svojo družbeno funkcijo.
POVZETEK GOVORA TOVARIŠA BAVDEKA
NALOGA ZSM ZA VKLJUČITEV ŠTUDENTOV V SAMOUPRAVNI IN ODLOČITVENI PROCES
Razprava o omenjeni temi je potekala v treh delovnih skupinah, ki so vsaka po svoje prispevale k oblikovanju stališča na skupnem sestanku. Diskutanti so bili enotni v ugotovi tvi, da mora vsebina, torej konkretne razmere na posameznih VTOZD oziroma VDO opredeljevati način organiziranja študentov tako v njihovi samoupravljalski kot politični funkciji. Ideja o organiziranju v samoupravne skupine ima torej svoj smisel le kot temeljna usmeritev, ki pa mora biti nujno prilagojena specifičnim razmeram posamezne šole (veli kost šole, številčnost smeri študija, številčnost študentov na posameznih smereh sti dija, način organiziranja poslovodne strukture, itd.). Tako se bo samoupravna skt pma, kot temeljna oblika organiziranega delovanja študentov, lahko pokazala kot primeren način reševanja organiziranosti (npr. na VEKŠ in na Pedagoški akademiji, kjer imajo številne študijske smeri, manjši meri pa
na VTS, kjer je trenutno svet letnika uspešna oblika dela). Manj možnosti za takšno organiziranje je tudi na Višji pravni šoli, na VAŠ in na VSOD v Kranju, kjer zaradi manjšega števila študentov v tem trenutku ne vidijo nikakršne možnosti po „drobljenju" sveta le trnka, ki bo še naprej uspešno uresničeval samoupravne in politično funkcijo študentov.
Razprava je pustila odprto dilemo, kako organizirati aktiv ZSM v samoupravni skupini in problem povezave temeljne samoupravne celice ter aktiva ZSM kot oblike dela družbenopolitične organizacije. Ob tem vprašanju se je pokazala velika nesposobnost razumevanja ločenosti in hkratne povezanosti mladinske organizacije s samoupravno strukturo študentske samouprave, Verjetno je tolikšno nerazumevanje v veliki meri posledica stare ga pojmovanja študentske organizacije, ki ni mogla omogočiti študentu mesta (pravo) v šolskem sistemu.
V nobenem zboru skupščine izobraževalne skupnosti SRS ni nobenega dele gata iz vrst študentov (izjema sta zadnji dve seji, ko je delegat mariborskih študentov več ali manj slučajno prišel na sejo).
V komisiji za visoko šolstvo v izobraževalni skupnosti SRS ni nobenega štu de n ta.
V izvršilnem odboru izobraževalne skupnosti SRS ni nobenega študenta.
To se dogaja v samoupravni interesni skupnosti, ki je v svojem bistvu najvišja samoupravna skupnost na področju izobraževanja. Upravljajo jo torej učitelji m predstavniki OZD. Tistih, ki jim je izobraževalni sistem namenjen (učencij dijaki, študenti) pa ni!!!
Asistent I. stopnica v hierarhični lestvici
Se vedno govorimo zgolj o študentih, ki so člani UK ZSMS. Kje pa so ostali mladi delavci na Univerzi? Mladi asistenti. Stažisti. Strokovni sodelavci.
Ta skupina ljudi po mojem sodi v tako imenovani Univerzitetni proletariat, katerega značilnost je tudi v tem, da je izredno slabo prisoten v samoupravljanju na Univerzi.
Nekateri trdijo, da ti kadri še niso dovolj sposobni, da bi prevzeli odgovorne dolžnosti. Mogoče tudi zato ni noben asistent dekan ali prodekan. Te funkcije so v glavnem rezervirane za redne in izredne profesorje.
Tako ne mislijo povsod. Na Univerzi v Heidelbergu je na primer rektor iz vrst asistentov.
OCENA SEMINARJA
Izhajajoč iz ciljev, ki smo jih v pripravljanju seminarja postavili, mislim, da jih je v veliki meri dosegel.
Mislim, da smo uspeli zajeti veliko večino problemov mladih na Univerzi, ki jim je potrebno v bodoče posvetiti vso pozornost.
Prav tako je uspelo vzpodbuditi vsakega posameznega udeleženca, da je dal svoj prispevek pri oblikovanju stališč ali kritični razpravi v delu po skupinah. Tu smo ugotovili, da je čas celo zmanjkoval in je potrebno pri prihodnjem planiranju seminarja tej obliki dela posvetiti več časa.
Pripravljenost vodstva 00 ZSMS za angažiranje v prihodnjem letu se kaže tudi v tem, da so vsi zagotovili udeležbo na seminarju. Tako ni 00 ZSMS, ki v tem trenutku ni v toku dogajanja na Univerzi v Mariboru. Prav tako se je pokazala za pravilno odločitev, da moramo delovati na kratkoročnih ciljih, ker so nam dolgoročni znani.
KATEDRA je na seminarju od sebe dala tisto kar smo pričakovali.
Izšle so tri (3) številke mini KATEDRE, v katerih so združili delovno z zabavnim in rta ta način dali svoj prispevek k informiranju, k oblikovanju stališč in uveljavljanje KATEDRE kot nepozabnega informacijskega medija UK ZSMS.
Smatram, da se je s tem potrdila upravičnost sklepa udeležencev seminarja UK ZSMS spomladi, da morajo biti podobni seminarji organizirani vsako jesen in ne spomladi.	SEKRETARIAT
Zgoden začetek
Včasih so zahtevali, da se naj študent po končani fakulteti čimprej zaposli. Danes je zahteva, da se naj dijak zaposli po srednji šoli.
Upam, da ne bo kdo nekoč zahteval, naj se zaposli ciciban po končani mah
šoli.
Študij iz dela bo očitno ena od pridobitev nove reforme šolstva v SRS. Nikakor pa to ni novost.
VEKŠ je že v prejšnjem desetletju izvajal to, kar danes imenujemo študij iz
i.
Škoda, da tako hitro pozabimo, kar so nekateri včasih (uspešno) delali!
Seminar UK ZSMS Maribor se je preselil iz dotedaj tradicionalnega Poštarskega doma na Belfi, zaradi višinske razlike. Tako bi se mu naj dvigni! tudi nivo!
Podatki kažejo, da se je v zadnjih treh letih število diplomantov v SRS pove calo za 46 %. V istem času se je število vpisanih študentov povečalo za 17 %.
Očitno bodo večni nergači o neučinkovitosti šolstva počasi morali poiskati nove argumente!
Srečko Kolar, predsednik UK ZSMS Ljubljana:
,,Kako naj gremo v samoupravne skupine, če še starih oblik do sedaj nismo mogli izčrpati?"
Postavl/a se vprašanje, ali bodo sposobni te zastarele oblike sploh kdaj izčrpati?
POKONGRESNE NALOGE
Veliko je nalog, ki si jih je zastavila mladinska organizacija na Univerzi že v preteklih letih in so še vedno aktualne, opredeliti pa je bilo potrebno tudi nekatere nove. Zaradi širine problematike je bila razprava zelo živahna.
Gotovo je bila stanovanjska problematika tema, o kateri je vsakdo imel kaj povedati. Zanimanje je vzbudil prikaz akcije Ljubljanske univerzitetne organizacije. Ta bo po izvedbi posnetka stanovanjskih razmer študentov v Ljubljani, napravila posebno analizo, ki bo lahko dobra osnova za zakonsko reguliranje stanovanjske ponudbe privatnikov. Tudi v Mariboru deluje na nivoju Univerze poseben odbor za to problematiko. Razprava je pokazala, da bi bila smotrna povezava obeh univerzitetnih organizacij za razširitev akcije na področje Maribora. Dolgoročnejša rešitev pereče stanovanjske problematike pa je mogoča le z intenzivnejšo izgradnjo študentskih domov ter dijaških in stanovanj za mlade, delavce. Veliko dobrih idej in tudi konkretnih predlogov so dali razpravljalci na temo aprilsko majskih prireditev. Organizacijo, kot tudi sam koncept teh prireditev bo potrebno spremeniti. Dosedaj jih je organizirala ozka, strokovna skupina, ki je imela velike težave s sestavo programa. Tako so v zadnjem času na teh prireditvah gostovale kulturniške (glasbene) skupine, kar na nas je zelo drago stalo. Potrebno bo organizirati lastne amaterske skupine. Tam, kjer so se takšne skupine že uveljavile n. or. na Pedagoški akademiji, do sedaj niso znali predstaviti tega svojega dela širšemu krogu študentov. Na pedagoški akademiji so organizirane nekatere obštudijske dejavnosti v okviru šolskega procesa in imajo zanje
določene tudi mentorje. Omogočiti bi morali vključitev vseh zainteresiranih študentov tudi od drugod. „Aprilsko-majske prireditve" bodo morale postati celoletna aktivnost obštudijskih dejavnosti. Na to temo bo potrebno organizirati posebno javno razpravo na nivoju Univerze.
Doslej smo zelo malo naredili za študente, ki se šolajo v tujini, prav tako tudi za mlade delavce na začasnem delu v tujini. Razprava je pokazala, da je naše delovanje na tem področju precej nepovezano in brez pravih programov dela. Vložiti bo potrebno precej truda v idejno pripravo študentov, preden oddidejo v tujino. Dogaja se namreč, da prihajajo ti ljudje domov z zelo čudnimi idejami. Posebej je potrebno obdelati mednarodno izmenjavo praks. O tem poteka razprava, v katero se moramo vključiti tudi mi. Opredeliti bo potrebno naloge ZSM in odbora za izmenjavo praks. V Jugoslaviji se na tem področju pojavlja neskladje, ker še vedno obstajajo stare organizacije (AISEC), ki so ostanek stare organiziranosti.
Več dela je potrebno vložiti tudi v delo s tujimi študenti, ki se šolajo pri nas. Vendar ne samo v delo Mednarodnega kluba prijateljstva, ampak tudi v delo osnovnih organizacij ZSM na šolah, kjer se študentje še vedno izogibajo dodatnega dela s tujimi študenti. Jasno je, da je to delo zahtevnejše, zaradi težav pri sporazumevanju. Potrebno jih je pritegniti v naše delo tako v mladinski organizaciji, kot v delo samoupravnih organov. Pogosto mnenje, da so klubu študentov le pivsko-pevske družbe, je preveč posplošeno. Diskutanti so posebej povdarili, da so te organizacije posebnega pomena za delo študentov, ki imajo stalno bivališče
izven kraja študija. Klubi so oblika dela ZSM in se vključujejo v delo posameznih občinskih konferenc. Pametno bi bilo vključevanje klubov	v OK ZSM Maribor in tudi v
Univerzitetno konferenco. To je posebej pomembno zaradi specifičnih problemov bivanja in študija študentov iz drugih regij. V zvezi s tem je potrebno poudariti, da se mora precizirati področje dela CK in UK. Dogaja se namreč,da se programi podvojujejo, da si obe konferenci druga drugi podajata probleme in jih nihče ne rešuje ali pa se tem problemom izogibajo.
Veliki problemi se pojavljajo v zvezi z dislociranimi oddelki. Sodelovanje med matično šolo in oddelki je porazno na vseh področjih. Obstaja samo ena častna izjema (VEKŠ Koper). Manjka dogovor med oddelki in šolami, dogovori med oddelki in CK ZSMS v občinah, kjer so ti oddelki locirani.
V delo s temi oddelki je potrebno pritegniti matično šolo, UK ZSMS v Mariboru in posamezne občinske konference.
Glede kadrovske problematike je bilo posebej izpostavljen problem vključevanja prvih letnikov v vse oblike delovanja mladinske organizacije in v samoupravne organe.
Zaradi potrebe po bolj kontinuiranem delu v osnovnih organizacijah je bilo poudarjena zahteva, naj mandat za posamezne funkcije oziroma delegatska mesta traja dve leti.
Opozarjeno je bilo tudi na neustrezno samoupravno organiziranost študentskih do mov in na slabo politično organiziranost študentov teh domov. Potrebno je sodelovati pri oblikovanju statuta študentskih domov, ki je trenutno v razpravi.
programih. Treba bi bilo seveda širše povezovanje teh dejavnosti na naši šoli z dejavnostmi Univerze, kjer predvsem predstavlja oviro oddaljenost, želeli bi več izmenjav različnih kulturnih, športnih ipd. dejavnosti.
Prav gotovo je zato zelo pozitigno, kar smo se dogovorili na konferenci UK ZSMS — glede tega, da naj bi bile le te pogosteje.
Ocena seminarja:
seminar ocenjujemo pozitivno (kljub temu, da nismo pravočasno dobili gradivain se tako nismo mogli pripraviti)
predavanja so bila izčrpna, tako da smo slišali mnogo kvalitetnega, kar bomo lahko vnesli v delo naše 00 ZSMS tekočo problematiko smo uspešno reševali po skupinah, kjer smo lahko diskutirali o pereči problematiki univerz.
takojšnja povezava 00 z OK Koper — saj na tem področju do sedaj ni bilo še nič urejenega
glede na to, da smo organizirani v eni skupini, ne čutimo potrebe po ustanavljanju
samoupravnih skupin.
. S sistemom, ki smo ga imeli do sedaj, smo zadovoljni, ker smo aktivno delovali (povezanost z matično šolo).
dobra povezava z matično šolo sodelujemo z ostalimi višjimi šolami na obali (PA, Strojna, PF Ljubljana) — kultura, šport...
ta sistem samoupravnih skupin ter povezava z UK Maribor daje nam, dislociranim oddelkom nove možnosti za sodelovanje ter reševanje problemov, ki smo jih doslej reševali sami v naši 00 ZSMS ter z matično šolo.
00 ZSMS PA CELJE: BRANKA SODERŽNIK
Menim, da je bil seminar vsebinko zelo pester. Dosti je bilo tem pri katerih žal nismo prišli do konca, kar je opravičljivo, saj je bil urnik napolnjen, zato se mi zdi, da je bilo premalo časa za nekatere teme, o katerih bi lahko debatirali ves dan. V glavnem imam občutek, da smo lahko zadovoljni, saj so se pojavile nove misli in ideje, ki nam bodo pomagale pri delu v 00.
Da, zlasti nas je seminar naučil, oziroma, nam pokazal pot do pristopa k delu. Zdi se mi, da bomo v Celju lahko takoj začeli z ustanavljanjem (organiziranjem) samoupravnih skupin, čeprav ne v tako obsežnem številu (mislim 30 članov), ampak trenutno samo številčno iz članov. Mislim, da bo naša 00 ZSMS zdaj začela z delom, kajti dosti je bilo mnenj, da nismo bili dovolj zainteresirani, zlasti zato, ker nismo obiskovali sestankov v Mariboru. Tudi posamezne komisije, zlasti komisija za šport (čeprav imamo prostorske težave), se bo potrudila, da bomo začeli izvajati predlog, glede aprilskih športnih iger... Prav tako pa bomo z vsemi komisijami začeli bolj aktivno delovati.
Seveda, pomembno je, da začnemo bolj kooperacijsko delati, da ne bi pozabili, da obstajajo študentje v Kopru, Kranju in Celju. Ne obsojam nikogar, tako kritično, da se to ne bi dalo opravičiti. Menim, da je krivda z obeh strani, zlasti premajhna zainteresiranost. Predvsem bi morali delati bolj povezano v obštudijskih skupnostih. Dobro bi bilo, če bi priredili razna kulturna, športna in druga srečanja. Mogoče tako, da bi vsak oddelek pripravil določene točke, mislim ■ kulturne, da bi bila tudi razna športna tekmovanja med posameznimi oddelki...
Vsi dogovori se mi zdijo zelo pozitivni.
F
UDELEŽENCI O SEMINARJU
PREDSEDNIK 00 ZSMS VAŠ: SLAVKO PERTOCI
Najprej moram povedati, da sem osebno zelo vesel, da sem se lahko udeležil tega seminarja. Menim, da je bil tematsko dobro zasnovan, saj smo v glavnem razpravljali o perečih aktualnih problemih, ki se pojavljajo v vrstah mladih študentov naše univerze. Imam pa občutek, da smo v polemikah prevečkrat zašli v umetne ustvarjene probleme. Prav prijetno sem pa bil presenečen nad izvirnimi idejami posameznih udeležencev in posebno pa konstruktivnih pripomb gosta, profesorja, tov. Zoriča.
Povedano je bilo marsikaj zanimivega in veliki večini udeležencev seminarja neznane-
ga. Opazil pa sem slabo pripravljenost večine seminaristov na posamezne razprave. Tako je, po mojem mnenju, delo seminarja ostalo na ramenih veliko manjšega števila ljudi, v primerjavi s številom udeležencev.
Pričakovati je, da bodo smernicam, ki so bile podane na seminarju, sledile konkretne akcije v posameznih 00 ZSMS na šolah mariborske univerze. Za 00 ZSMS na VAS predvidevam formiranje samoupravnih skupin, ki bodo verjetno v obliki svetov oddelkov. Prav tako bodo potrebne posamezne akcije študentov za doslednost izvajanja študijskega plana. Upam pa tudi, da bomo študentje VAŠ končno tudi začeli z obravnavo financiranja. Nadalje se mi zdi potrebna akcija za korenite spremembe „mladinskih delovnih brigad." Koliko je možno doseči spremembe z delom v naši 00 ZSMS, pa bomo še videli.
Zdi se mi pa pomanjkljivost v pojmovanju in obravnavanju dejavnosti študentov na višjih šolah in na visokih šolah. Menim, da je delo na višjih šolah znatno težje zaradi neustrezne kadrovske politike, ki je trenutno v praksi. Pogrešam pa tudi obširnejšo dejavnost informiranja na relaciji UK (ZSMS) in 00 (ZSMS) ter obratno.
Prav tako je problem z delom v obštudijskih dejavnostih. Zaradi male številčnosti študentov na šoli, skušamo najti vsaj nekaj aktivnih članov za delo v 00, nikaltor si pa ne moremo privoščiti pošiljanja aktivnih članov v obštudijske dejavnosti na ravni UK. Najpogostejši in končni problem pa se pojavlja v 00 pri financiranju. Doslej si še nismo znali urediti dotacij iz
Upam, da bodo na seminarju ugotovljeni problemi rešeni po nakazanih sklepih in rešitvah, s tem ko bodo prenešeni na kompetentne organe in institucije.
Posebno pohvalo pa gre „Katedrašem", ki so nas tako hitro, kvalitetno in izvirno obveščali o delu in programu seminarja.
PREDSEDNICA 00 ZSMS VŠOD KRANJ: MARINA IVANČIČ
Vtisov in razmišljanj ob seminarju je veliko — morda bi lahko takšne oblike razširjali (ni nujno v obliki seminarjev), ker je področij za razpravo veliko.
Sicer je bil seminar bogato zastavljen, zajel je vse, kar je nujno potrebno, da se obravnava v mladinskih organizacijah.
Ker sem predsednica naše 00 ZSMS šele kratek čas, sem sedaj pridobila veliko izkušenj drugih študentov, to se pravi pri obravnavanju po skupinah in nato skupno usklajevali.
Na naši šoli je velika postavska razdrobljenost (omejenost) in je sistem informiranja zato še bolj pomemben — nujno pa bi bilo da se povežemo tudi z KATEDRO.
Glede samoupravnih skupin smo pri nas o tem razpravljali med študenti in smo se dogovorili, da bo to potekalo v okviru sedanjih ur samoupravljanja, ki bodo vsak prvi torek v mesecu (večkrat ni mogoče), pred vsako uro bo sestanek predšolskih skupin (pri nas so to predstavniki usmeritev) in predsedstvo mladine, kjer se bodo dogovorili za teme, ki jih bomo obravnavali in določili nosilci teme. Nato bodo potekale razprave po skupinah (usmeritvah), nakar se bodo vodje ponovno sestali in uskladili oz. oblikovali skupna stališča.
Obštudijske dejavnosti, ki delujejo v okviri 00 ZSMS, delajo po predhodno zastavljenih
ALI SMO SUBJEKTI?
Predsedstvo Konference Zveze Socialistične Mladine Jugoslavije in Mestna Konferenca ZSM Bosne in Hercegovine — Sarajevo sta koncem prejšnjega meseca organizirala okroglo mizo na temo: „Zveza socialistične mladine kot subjektivni faktor socialističnega samoupravnega preoblikovanja visokega šolstva". Pri tej okrogli mizi je sodelovalo 43 predstavnikov iz 17 univerzitetnih centrov iz vseh republik in pokrajin.
Predsednik komisije za izobraževanje pri Predsedništvu Konference SSOJ, Darko Mrvoš je v uvodnem delu podal osnovne teze za diskusijo in pri tem povdaril obširnost teme in njen značaj. Med drugim je spregovoril tudi o aktivnosti in delovanje študentske mladine od IX kongresa SSOJ do danes, pri čemer je posebno opozoril na važnost preoblikovanja visokega šolstva in statusu študentov; o trenutnem stanju našega šolstva pa je bilo več povedanega v diskusijah. Prve diskusije so bile v glavnem informativnega značaja. Podani so bili podatki in izkušnje pri organiziranju 00 ZSM po šolah. Dan je bil podatek da je od približno 400.000 študentov v SFRJ, približno 250.000 članov ZSMJ. Čeprav bi se nad to številko lahko zamislili, nikakor ne moremo reči, da ta številka ne predstavlja velikega potenciala in da so ti študenti sposobni na svojem hrbtu nositi breme razvoja šolstva in biti resničen subjekt v izobraževalnem procesu. Med drugim je bilo rečeno, da ima veliko vlogo pri samoupravnem preoblikovanju fakultet, med drugim, učinkovita organiziranost mladine, akcijska in idejna enotnost študentske, srednješolske in delavske mladine, itd.
Vse kar je bilo povedanega o organizaciji „baze" bi lahko zreducirali na ugotovitev da so osnovne organizacije ZSM prevelike in da nekje od 100 pa celo do 900 članov. Udeleženci okrogle mize pa se niso potrudili (vzrok temu je bila tudi časovna omejenost), da bi skušali	.	nakazati	rešitev	proble-
ma, temveč so se samo omejili na ugotovitev, da takšne 00 ZSM niso sposobne oblikovati svoje vloge v političnem in samoupravnem življenju sredine v kateri delujejo. Mnogo več pozornosti pa je bilo posvečeno koordinacijskim telesom. Dolge diskusije je izzvala tema o potrebi in vlogi Univerzitetnih konferenc (UK). Slišati je bilo več nasprotujočih si mišljenj kot: predstavniki iz BiH so se kategorično opredelili proti UK, češ, da študenti nimajo nobenih posebnih interesov, torej tudi ni potreb, po posebni organizaciji izven OK SSO. Takšno stališče je izzvalo precej ostrih debat, predstavnikov drugih univerzitetnih centrov. Vsi ostali so izrazili enotno mnenje, da naj se UK formirajo povsod kjer so potrebe in možnosti, ker je dosedanja praksa kljub vsemu pokazala upravičenost in koristnost koordinacije na nivoju univerze, kar pa seveda ne izključuje povezanosti v OK.
V vseh diskusijah je bilo povdarjeno, da naj to nikakor ne pomeni, formiranje nekakšne „posebne študentske mladine", ampak samo način organiziranja, ki je v svoji dosedanji praksi pokazal svoje dobre lastnosti. Izrečenih je bilo tudi precej besed na račun organiziranja in delovanja komisij za izobraževanje pri OK, katere vse doslej še niso pokazale zadovoljive učinkovitosti.
V večini univerzitetnih centrov predstavlja velik problem akcijska neenotnost in
nezadostna konkretnost. Veliko se je govorilo o vključevanju mladih delavcev v delo ZSM na višjih in visokih šolah kakor tudi izrednih študentov. Omenjena je bila tudi tendenca profesionalizacije nekaterih funkcij. V naslednjem obdobju bi bilo potrebno v delo ZSM vključiti več strokovnih delavcev (vendar ne profesionalno). S ciljem da bolj intenzivno obdelajo ideološko-politično in izobraževalno funkcijo šolstva. Težnja za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v šolstvu mora biti eden od osnovnih ciljev organizacij ZSM, pri tem pa se nikakor ne smemo omejiti samo na problematiko vključevanja študentov v samoupravljanje. Se več truda pa je treba posvetiti akcijskemu povezovanju srednješolske, študentske in delavske mladine v skladu s skupnim usmerjenim izobraževanjem.
Iz položaja ZSM kot družbeno politične organizacije mladih (ne za mlade) izvira njena naloga, da se aktivno vključuje v vse sfere družbenega dogajanja. Gledano s stališča posebnih interesov študentske mladine zahtevamo ustvarjalno vključevanje pri spremembah visokega šolstva in na splošno vseh problemov, ki ga spremljajo. Študij za delo mora postati sinonim našega šolskega sistema. Dejstvo je, da še vedno obstajajo tendence za „abstraktno svobodnim" študijem (torej študijem, ki bi bil osvobojen vseh obvez).
Precej besed je padlo tudi na račun problematike neplaniranega vpisa na višje in
visoke šole. Predstavniki Beograda so dali zaskrbljujoč podatek, da se samo na ožjem področju SR Srbije vsako leto vpiše preko 1000 bodočih študentov, bodočih ekonomistov in če se bo to nadaljevalo z istim tempom bo leta 2000 v Jugoslaviji toliko ekonomistov in pravnikov, kolikor je danes skupno zaposlenih v vseh poklicih. Postavili so vprašanje na katerega tudi sami ne vedo odgovora:	Kakšna je perspektiva
zaposlevanja teh kadrov?
Govora je bilo tudi o organiziranje vsemogočih...iad. Dejstvo je da se letno na raznih praviadah, ekonomiadah, elektriadah, ipd. porabi preko 20 milijonov dinarjev (razumljivo, novih). To pa je že vsota ob kateri lahko razmišljamo o vsebinah in namenu teh prireditev. Zaključek teh debat je bil, da srečanja mladih vsekakor morajo biti, vendar je bilo povdarjeno, da v nobenem primeru, ne smejo biti samo zabavno — športne manifestacije.
Udeleženci okrogle mize so se na koncu dogovorili, da bo naslednjo okroglo mizo organizirala UK ZSMS Maribor. Okvirno je bila dogovorjena tudi tema: Študent kot subjekt v pedagoškem in raziskovalnem delu. Te okrogle mize, ki bo verjetno aprila tega šolskega leta, se bodo zopet udeležili predstavniki vseh univerzitetnih centrov. Dan je bil tudi predlog, da naj se je udeleže tudi pedagoški delavci, učenci srednjih šol in delavska mladina.
„ Vsaka svoboda je... spoznana nujnost pa tudi svoboda izobraževanja. AH je res, da je vse kar se dogaja v sistemu izobraževanja nujnost?"
W -V-