PRIMORSKI DNEVNIK . Cena 70 lir Leto XXV. Št. 163 (7357) TRST, sreda, 16. julija 1969 V CAPE KENNEDYJU SE KONČUJEJO ŠE ZADNJE PRIPRAVE ZA VELIKI DOGODEK Trije ameriški vesoljci bodo danes odleteli proti Luni kamor bodo prispeli v ponedeljek, 21. t. m. zjutraj Vesoljska ladja bo odletela danes ob 15.32 po italijanskem času - Tiskovna konferenca treh vesoljcev Nevarnost, da Lunin prah eksplodira ali se vname - Na podlagi geoloških vzorcev, ki jih bodo vesoljci prinesli z Lune, bodo skušali znanstveniki ugotoviti njen izvor - Odletu rakete bo prisostvovalo okoli milijon ljudi fr CAPE KENNEDY, 15. — Jutri ob nosti okuženja in so ostali v svo-9.32 (ob 15.32 po italijanskem ča- jih prostorih, medtem ko so časni- —.. \ L. lrorii Kili tt nne 1 ii i nrlrialianom "'•»Milim ■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinniiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODHODU VESOLJSKE LADJE «AP0LL0» PROTI LUNI Titova poslanica, ki jo bodo vesoljci ponesli z drugimi poslanicami na Luno Poročilo Mirka Tepavca o zunanjepolitičnem delovanju Jugoslavije in o njenih prizadevanjih za vsestransko delovanje v korist miru in sodelovanja BE0pOti Bašega dopisnika) Publikp 15, _ Predsednik re-osebnr, Je ,na Prošnjo NASA poslal ki Poslanico, ki jo bo posad-v°diteij °* skupno s poslanicami Luno: J iK!!$no, a ne tudi na za- o potrebi pogostejših medsebojnih posvetovanj in stalne prakse dvostranskih in večstranskih odnosov. Prav tako so se sporazumeli o potrebi sklicanja nove konference na vrhu po predhodni temeljiti pripravi. Dosedanji razvoj mednarodnega položaja je_ utrdil spoznanje neuvrščenih držav, da je za zagotovitev miru, njihove neodvisnosti in hitrejšega gospodarskega razvoja neobhodno potrebno njihovo bolj organizirano stalno mednarodno delovanje. Na posvetovalnem sestanku sta bili zastopani samo dve evropski državi, kar je odraz posebnega stanja v Evropi, čeprav so vedno bolj izrazita stremljenja številnih evropskih držav, tako v notranjih kakor tudi zunaj rujih po samostojnem delovanju v mednarodnem življenju. Vedno bolj odločni so na.pori, da se v medevrop-skih odnosih dosledneje spoštuje neodvisnost, suverenost, pravica do samostojnega razvoja in enakopravnega sodelovanja, kar so najvažnejša načela politike neuvrščenosti. V nadaljevanju svojega poročila je Tepavac podprl napore evropskih držav, da se premagajo težave, ki stoje na poti širšega medevropskega sodelovanja. Tepavac je omenil rarane pobude za napredek medevropskega sodelovanja (aDel držav varšavskega pakta, apel Finske, Romunije, predlog Nennija o medevropski konferenci, predlog skandinavskih držav in druge), kar vse dokazuje, kako je evropska jaivnost zainteresirana za ureditev razmer v Evropi, za zagotovitev varnosti in napredek sodelovanja med evropskimi državami. Jugoslavija bo Sestanek v Zurichu med Ebanom in Jarringom ZuRICH, 15. — Izraelski zunanji minister Aba Eban se je včeraj v Zurichu sestal z Gurmanom Jarrin-gom, odposlancem OZN za Srednji vzhod. Na sestanku, ki je trajal poldrugo uro, je Eban obvestil diplomate o izraelskem stališču o položaju na Srednjem vzhodu. Do sestanka je prišlo na prošnjo izraelskega ministra, ki je skušal prepričati Jarringa, da bi znova začel svojo misijo in vzpostavil stike z Izrae’om, ZAR in Jordanijo glede na sedanji zastoj posvetovanj med štirimi velesilami. Sam Eban je pozneje na tiskovni konferenci izjavil, da je skupaj z Jarringom «proučil možnost, da bi ta ponovno začel svojo misijo. Ne mislim pa, je dodal, da bo do tega prišlo v doglednem času.» Eban je tudi trdil, da so posvetovanja med štirimi velesilami o Srednjem vzhodu po vesteh, s katerimi razpolaga, »popolnoma na mrtvi točki«. 5ser proti zrcalu. Na podlagi časa, ki ga bo svetloba uporabila, da preleti razdaljo od Zemlje na Luno in nazaj, bodo lahko ugotovili razdaljo NOGOMETNA V0JNA» SE JE SPREMENILA V PRAVO , »u čin "o, a J jNi novStva' da se moraj° P° •rie ho?e*0van;6 °snove mednarodnega ? SS'ftuVal “ - v .ti v skladu z gospodarskim mednarodne skupno- temelje na e-“«00 „ suverenosti in ki £>’»f jO rk,,1Nvnj Nih P°svetovalni sestanek i hvvNa „ , av je po mišljenju f> gazili, da so dozorele ' V "la in a v.ečj° dejavnost neve-i s« Ndnan miroljubnih držav L* P0W,nih odnosih. Ponovno !!1, v»?° Polita) °’ da neuvrščenost ni fcaSrH skupine držav, tem- Salvadorske enote vdrle v Honduras Bombardirano letališče v Tequcigalpi Položaj je izredno nejasen ■ Govori se o stotinah mrtvih Poskus posredovanja Organizacije ameriških držav ■ Vzroki spora EL SALVADOR, 15. — »Nogometna vojna* te je spremenila v pravo. Napetost med Salvadorjem in Hondurasom, ki traja že več časa, je dosegla svoj višek včeraj popoldne okrog 18. ure, ko so salvadorske enote vdrle na honduraško ozemlje, salvadorska letala pa so bombardirala kakih deset večjih mest in letališč Hondurasa, med temi tudi letališče glavnega mesta Tequcigalpe. V trenutku, ko poročamo, je položaj izredno nejasen. Uradna poročila in neuradne vesti, ki prihajajo iz obeh držav, so si popolnoma nasprotujoča. Govori se tudi o mrtvih, celo o stotinah mrtvih, predvsem med civilnim prebivalstvom Hondurasa, vendar ni bilo doslej mogoče te vesti preveriti. V saltvadciski prestolnici so u-da so na ukaz radmo sporočili predsednika republike salvadorske enote stopile včeraj popoldne na hoadiuraško ozsmlje in začele napredovati proti prestolnici Tequci-gailpi. Salvadorska letala — pravi še uradno poročilo — so bombardirala Tequci‘galpo, mesto Santa Rosa de Topan in številna druga središča. Ob sporočilu zasedbe Hon-d.urasa je salvadorsko prebivalstvo šlo na ceste ter manifestiralo svoje veselje. Veleposlanik Hondurasa v Wa-shinigtoniu Midence Šoto je primerjal salvadorski napad proti njegovi državi japonskemu napadu n-a Peaml Harbour. Dejal je, da so salvadorske enote zasedle hondu raško ozeimUje ter brez razločkov bombadiirale devet obljudenih središč, med njimi Tequcigalpo. Šoto j-s še pojasnil, da se je .salvadorski napad začel ob 18 25 (po krajevnem času) z letalskim vdorom proti mestu Santa Rosa de Copan. Istočasno — je nadaljeval Šoto — je več kot devet tisoč rečeno v izjavi — da bi se branili in da bi rešili 250 tisoč salvador sikih državljanov, ki živijo v Hondurasu, rodomora in izgnanstva, Salvador ne more pozabiti zločinov, ki jih je zakrivil Honduras Branimo se — se zaključuje izjava — z napadanjem. V Hondurasu so uradno sporočili, da je honduraško letalstvo izvedlo danes reprezald-jo proti šte viilnim salvadorskim vojaškim objektom, še prej pa je odbilo salvadorski letalski napad proti letališču v Teaucigalpi. Hondu raška letala — pravi poročilo — so poškodovala številne objekte in povzročila zaprtje mednarodnega letališča Ilapamgo v bližini salvadorske prestolnice. Poročilo trdi dalje, da je honduraško letalstvo sestrelilo eno od salvadorskih letal, ki so napadla letališče pri TequicigaJpi. Vest o napadu proti letališču Ilopango so potrdili tudi v Salvadorju, kjer trdijo, da so bila pri tem štiri honduraška letala sestreljena. Nasprotno pa tu zanikajo vest, da je bilo sestreljeno salvadorsko letalo. Po poročilih iz San Salvadorja se kopni spopadi ob meji med o-bema državama nadaljujejo. Govori se tudi o mrtvih in ranjenih. Sporočilo o salvadorski invaziji Hondurasa je prišlo v trenutku, ko je bil v teku sestanek Organizacije ameriških držav, na katerem so razpravljali o krizi med Salvadorjem in Hondurasom. Na sestanku so izvolili sedemčlansko komisijo, ki naj skuša posredovati med sprtima država. V komisiji so zunanji ministri, ali njihovi namestniki Argentine, Kostarike, Gvatemale, Equadarja, Nikairaigue, Dominikanske republike in ZDA. Na sestanku OAD so soglasno sprejeli resolucijo, ki poziva Honduras in Salvador, naj prekineta vsakršno dejavnost, ki bi utegnila privesti do zaostritve spora. Tudi ZDA so poslale Hondurasu in Salvadorju poziv za prekinitev sovražnosti. Spor med Hondurasom ln Salvadorjem, o katerem je bila širša javnost obveščena po hudih incidentih, do katerih je prišlo na nogometnih tekmah med obema državama za kvalifikacijo na svetovnem prvenstvu, traja že dolgo. Vzroki spora izhajajo v bistvu ja tega, da ima Salvador manjše o-semlje od Hondurasa, ima pa trikrat več prebivalstva. Zaradi tega so se številni Salvadorci preselili v Honduras, nekateri tudi ilegalno. Do pred nedavnim je živelo v Hondurasu več kot tristo tisoč Saivadorcev, ko so pa tu izvedli agrarno reformo, so začeli priseljence izjanjati. Iz tega je seveda nastala velika napetost, ki je prišla do izraza na nogometnih tekmah in ki je 26. junija privedla do prekinitve diplomatskih odnosov med obema državama. salvadorskih vojakov v dveh krajih v bližino Lune je predviden v so-. prekoračilo mejo: glavni napad je boto, 19. julija ob 19.26 po itah- pjij naperjen proti mestu El Arne- (Nadaljevanje na 2. strani) ......................................... Rumor bo danes začel posvetovanja za sestavo nove levosredinske vlade Najprej bo sprejel demokristjansko delegacijo, zatem pa republikansko - V torek izredna seja poslanske zbornice 82 *f]teresov in teženj A — ln 8nt Nvr't,za',' in rlržav v razvoju. A *%i ^alnem sestanku, je u- 1 i f taktno Petfin)LUclonari'a vlada Južne- 1 «0 Niifte^nei Posvetovalnega se-nadalje sporazumeli RIM, 15. — Rumor bo začel jutri v palači Chigi posvetovanja za sestavo nove vlade. Zjutraj se bo sestal z delegacijo demokrfctjanske stranke, Id jo bo vodil politični tajnik Piccoli, popoldne pa se bo sestal z republikansko delegacijo, ki jo bo vodil La Malfa. Danes sta se sestali vodstvi de-mokristjaniskih skupin v poslanski zbornici ln senaitu, ki sta izrekli Rumorju solidarnost in željo, naj bi mu uspelo sestaviti novo vlado leve sredine. Glasilo republikanske stranke «La Voce Repubblicana« objavlja danes članek, v katerem ponavlja, da so republikanci pripravljeni podpreti v parlamentu vlado, ki bi Jo sestavljali demokristjani, socialisti in socialdemokrati, niso pa pripravljeni vključiti se v vlado. Agencija »Autonomia Socialista* objavlja izjavo, v kateri pravi v zvezi s sestavo nove vlade, da »grožnja krščanske demokracije, da sestavi vlado dveh s PSI, ne plaši nikogar*. Agencija dodaja, da bi se taka vlada »znašla pred vrsto ostrih strelcev med prvim tajnim glasovanjem in se ne bi mogla vzdržati dinga če nego s podporo komunistov*. Dalje trdi agencija, da bi »bila reakcija 99 odstotkov demokristjanskih volivcev povsem negativna*. Nato dodaja: »Res je, da je ta možnost všeč Donatu Cat-tinu in Galloniju, toda videti je treba, ali predstavlja frakcijo, čeprav najmanjšo, demokristjanskih volivcev, ah pa predstavlja samo nekaj tisoč članov navzočih na zborovanjih. Sicer pa md ne verjamemo v progresivnost teh gospodov. Ko gre za razporoko, so bolj vneti kakor demokristjanska desnica pri nasprotovanju; ko smo pred osnovnimi problemi laične in modeme kulture, niso več progre-sistd, in niso drugačni od obisko valcev najbolj zatohlih zakristij. Vse njihovo levičarstvo je v izja-' vah ljubezni do komunistov in v splošnih izjavah o volji po reformah*. Danes se je sestalo tudi vodstvo PSIUP, da pripravi zasedanje centralnega komiteja, ki bo jutri in pojutrišnjem. Kljub \dadnd krizi, se bo poslanska zbornica ponovno sestala v torek, 22. t. m. Razpravljali bodo o podaljšanju roka parlamentarni preiskovalni komisiji o dogodkih junija-julija 1964 in o nekaterih drugih zakonskih odlokih. O tem so se danes sporazumeli načelniki parlamentarnih skupin na skupni seji. Dodatni bilten Italijanske banke je objavil danes podatke, iz katerih izhaja, da se je valutna plačilna bilanca zaključila maja s pasivnim saldom 172 milijonov dolar-lev (107,5 milijarde lir) proti aktivnem saldu 49,6 milijona dolarjev (21 milijard Ur) v lanskem maju. jamskem času. Tedaj se bo vesoljska kabina, povezana z LEM, postavila na tir okoli Lune z apo-gejem 315 kilometrov in perigejem 111 kilometrov. Pozneje bodo tir popravili, tako da bo največja oddaljenost od Lune znašala 122,3 kilometra, najmanjša 99,7 kilometra. V nedeljo, 20. julija ob 19.47 po italijanskem času se bo LEM ločU od ladje «Apollo». Na krovu Lunine ladjice bosta Armstrong in Aldrin, oba oblečena v težak vesoljski kombinezon, ki ju bo varoval pred kozmičnimi žarki. Pajek LEM se bo spustil proti Luni ob 21.11 po italijanskem času, še prej pa bo oddajal barvne televizijske slike na Zemljo. Pristanek je predviden ob 22.19 po italijanskem času v «Morju miru«. Kmalu zatem bosta Armstrong in Aldrin použi-la prvi obrok hrane na Luni, toda še vedno bosta v notranjosti pajka. Preden bosta zapustila svojo kabino, bosta morala čakati še kakih deset ur, da se odpočijeta. Ob 2.21, oziroma ob 8.21 po ita-Ujanskem času v ponedeljek zjutraj bo Armstrong stopil na Luno. N jegov Izstop in njegove prve korake na Luni bo lilmala televizijska kamera, ki bo pritrjena na zunanji strani vozila, tako da bo na Zemlji moč slediti tem zgodovinskim dogodkom. Aldrin bo zatem sledil Armstrongu. Se prej pa bo Armstrong pobral nekaj snovi z Luninih tal in jo spravil v poseben žep svojega kombinezona. Armstrong ln Aldrin bosta ostala na Lunini površini približno dve uri in pol. V tem času bosta morala preizkusiti pogoje stabilnosti človeka na Luni, zbrati približno 22 kilogramov in pol Lunine snovi ter položiti na Limo vrsto predmetov: ameriško zastavo, spomin- (Nadaljevanje m 2. strani) tillo, cilj drugega napada pa je balo središče Ocotepeque. Hondu-raški diplomat je še dejal, da so salvadorska lovska letala ((mustang« ter civilna in transportna letala napadla še mednarodno letališče v predmestju Tequcigalpe ln vsa druga glavna središča drža ve. Veleposlanik je končno zanikal vest, po kateri naj bi salvadorske enote prodrle 65 kilometrov globoko na honduraško ozemlje. Fo vesteh iz Tequcagaipe je hon duraška vojska ustavila salvador ske enote pet" kilometrov od me je. V prestolnici trdijo dalje, da so bombe proti mestnemu letališču padle kalilih 250 metrov od stez ter niso povzročile škode. Vsekakor je bilo letališče v Tequdgaipi zapr to za promet. Zaradi varnosti je bilo po drugi strani zaprto tud: letališče San Salvadorja. Salvadorski radio je včeraj zvečer objavil sporočilo, v katerem pravi, da je namen salvadorskih akcij prekiniti «honduraške grožnje proti suverenosti Salvadorja«. Vo jaško poveljstvo salvadorskih oboroženih sil pa je sporočilo, da so honduraški vojaki, preoblečeni v civiliste, včeraj ob zori prekoračil; salvadorsko mejo blizu Catata. De vet od njih je bilo ubitih. Vojaško poročilo govori tudi o topniškem dvoboju, ki naj bi trajal tri ure. Po nepotrjenih vesteh naj bi bilo 110 honduraških vojakov ubitih med spopadi, do katerih naj bi prišlo v nedeljo na istem področju. Salvadorski zunanji mindster je izjavil, da «to ne bo šestdnevna vojna, pač pa šestuma«. Minister je izročil časnikarjem izjavo, v Kateri pravi, da je vlada po obveščevalni službi izvedela, da name rava Honduras napasti Salvador in da je v ta namen že pripravil zračni most ter zbral vojaške enote ob 1 meji. Napadli smo Honduras — je iHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii,minili,,|U ZARADI ZAVRNITVE THIEUJEVIII PREDLOGOV Cao Ky grozi z bojkotom pariških pogajanj za Vietnam Sajgonski podpredsednik je tudi ostro polemiziral z Anie. rieani . Po mnenju Hanoja so volitve v Južnem Vietna. mu nemogoče, dokler se ameriški vojaki ne umaknejo PARIZ, 15. — Glasnik sevemo-vietnamske delegacije na pariških pogajanjih za Vietnam Nguyen Than Le je v izjavi tisku utemeljil razloge zavrnitve Thieujevega predloga za sklicanje splošnih volitev. »Ker je več kot pol milijona vojakov ZDA in satelitskih držav še v Južnem Vietnamu — je dejal — je nemogoče govoriti o svobodnih volitvah za južnovietnamsko ljudstvo*. Than Le je dejal, da »vietnamsko ljudstvo odločno obsoja in zavrača «šest temeljnih načel* o »svobodnih volitvah*, ki jih je predlagal Nguyen Van Tbieu na ukaz ameriških agresorjev». Hanojski glasnik je trdil, da je uprava Thieu-Ky - Huong, ld so jo ustvarili Američani, ilegalna in da nima pravice organizirati volitev. «Južno-vietnamsko ljudstvo zahteva — je izjavil Than Le — da se vse ameriške in satelitske enote brezpogojno umaknejo iz Južnega Vietnama, ter zahteva ustanovitev začasne koalicijske vlade, ki bo imela nalogo uresničiti demokratične svoboščine ter sklicati svobodne in demokratične volitve v vsem Juž- nem Vietnamu, ki naj omogočijo ustanovitev ustavodajne skupščine za pripravo nove ustave in za sestavo koalicijske vlade v Južnem Vietnamu*. Po dolgem času pa se .je danes v Sajgonu zopet oglasil podpredsednik Cao Ky z zelo ostrim nastopom, med katerim je grozil z bojkotiranjem pariških pogajanj, polemiziral z Američani, da sajgonski režim ne bo dajal drugih koncesij nasprotnikom. Ky, ki je govoril študentom saj-gonske vojaške akademije, se je na začetku pohvalil, češ da je njegova uprava dala vrsto predlogov za rešitev krize, ki so pa bili vsi odbiti. Kol a bora cionisM čn i predstavnik je nato trdil, da pomeni Thieu-jeva ponudba splošnih volitev »pomembno koncesijo v sklopu naše protikomunistične politike*. «Zato smatram — je nadaljeval — da je nesmiselno nadaljevati pariška pogajanja v nedogled. Ne preostaja nam drugega, kot da nadaljujemo boj. Moramo se še naprej bojevati (Nadaljevanje na 2. strani) Nadaljevanja s 1. strani Apollo 11 (Nadaljevanje s 1. strani) sko ploščo, televizijsiko kamero, aparat, kd bo meril sončno žarče-nje, reflektor laser ter seizmograf skl aparat. Limo bosta zapustila ob 19.55 po italijanskem času v ponedeljek in se bosta s svojo ladjico zopet združila s kabino «Apollo». ki jo bo na tiru okoli Lune vodil Collins. Luno bo zapustil samo zgornji del pajka, ki ima lasten motor; spodnji del z dolgimi «nogamd» bo ostal na Luni. Ko se bosta vesoljca vrnila v ladjo «Apollo», se bo ta usmerila proti Zemlji to bo v sredo, 23. julija ob 19.15 pristala na Tihem oceanu blizu Havajskih otokov. Po povratku bodo morali trije vesoljci ostati 21 dni popolnoma izolirani, zato da se «očistijo» morebitnih nevarnih klic, ki bi .jih prinesli z Lune. Ameriški znanstveniki bodo skušali rešiti skrivnost izvora Lune. Proučevanje geoloških vzorcev, ki jih bodo vesoljci prinesli z Lune, bo omogočilo dokončno ugotoviti, ali je Luna bila sestavni del Zemlje pred milijardami lat, preden se je ločila od nje in začela krožiti okoli nje, ali pa gre za nebesno telo, ki prihaja z drugih področij sončnega sistema in ga je pritegnila zemeljska težnost. Če je izvor Lune zemeljski, bo proučevanje njenih geoloških vzorcev omogočalo razkriti skrivnost izvora našega planeta. Lunina površina je namreč brez atmosfere in drugih atmosferskih agentov taka, kakršna je bila pred milijardami let. Geologom je uspelo slediti razvojnemu procesu Zemlje samo do treh milijard let nazaj. Toda naš planet ima štiri milijarde in pol let. Če bodo delci kamenja, ki jih bodo vesoljci prinesli z Lune, pokazali, da izvor Lune ni zemeljski, bodo imeli znanstveniki na razpolago geološko snov, ki prihaja milijone kilometrov daleč od Zemlje. V tem primeru bodo morda še dalje prodrli v skrivnost sončnega sistema. Vesoljci, ki bodo raziskovali Lunino površino, bodo pustili blizu kraja pristanka dva aparata, ki bosta dajala znanstvenikom neprecenljive podatke. Gre za seizmograf in za reflektor laser. S prvim aparatom bodo znantveniki lahko registrirali vse potresne sunke na Luni in ugotovili zaporednost padanja meteoritov na Luno. Aparat je tako občutljiv, da bo registriral celo korake vesoljcev na Lunini površini. Reflektor laser _ pa bo z računanjem časa, ki ga žarki uporabijo, da pridejo z Žemlje na Luno in zopet na Zemljo, ugotovil razdaljo med dvema nebesnima telesoma z naj večjo natančnostjo; razlika bo lahko znašala samo kakih dvajset centimetrov. Med drugim bo reflektor laser potrdil ali zanikal teorijo, da se zemeljska privlačna sila postopoma manjša. Poleg tega bo omogočil znanstvenikom ugotoviti veljavnost teorije, na podlagi katere se celine oddaljujejo druga od druge. Dalje bodo znanstveniki izpostavili sončnim žarkom aluminijast list, ki bo ujel molekule raznih vrst plinov in ki ga bodo v praznem prostoru zopet prinesli na Zemljo. Na podlagi proučevanja teh plinov bodo znanstveniki dobili dragocene podatke o »sončnem vetru*, ki piha med planeti. Toda najbolj dragocen tovor, ki ga bodo vesoljci prinesli na Zemljo, bodo geološki vzorci Lune. Po določenem razdobju karantene v notranjosti majhnega laboratorija, bodo znanstveniki imeli na razpolago tri mesece, da proučijo te geološke vzorce. Kakor poročajo iz Ferrare, je tudi italijanski znanstvenik prof. Piero Leonardi, ki je ravnatelj zavoda za geologijo in mineralogijo na univerza v Ferrari, zaprosil, naj bi mu dali možnost proučiti geološke vzorce, ki jih bodo prinesli z Lune. To je zaprosil ze pred enim mesecem, toda na se dobil odgovora. Na vsem področju okrog Lape Keninedy)a je velik promet. Na tamkajšnje področje začenjajo prihajati prvi gledalci, da si zagotovi p boljša mesta za opazovanje. Po računih pristojnih oblasti bo navzo čih okoli milijon ljudi. Drugih 592 milijonov ljudi pa bo vzletu veso y ske ladje sledilo po televizij: v štiridesetih državah. Danes se je začela tudi protestna demonstracija, ki jo je organiziral pater Ralph Abemathy, ki vodi organizacijo za dtržavljamske pravi-ce, ki protestira zaradi ogromnih izdatkov za ta poizkus. Voditelji te organizacije poudarjajo, da bi z de narjem, ki ga bodo uporabili za pristanek na Luni, lahko pomagali 31 milijonom lačnih ljudi. Aber-naithy vodi skupino, ki jo sestavlja petindvajset revnih družin iz raznih držav Južne Amerike med katerimi je tudi družna, ki jo sestavlja 23 oseb, ki jo priš.a iz Alabame. , , ... Zvedelo se je, da bodo trije ve golici ob povratku z Lune imeli pri sebi vsak polovico dolarja, druge tri polovice pa bodo ostale v wash-ingtonu na sedežu ameriškega zoru ženja za aeronavtiko, zato da s tem dokažejo, da so se z Lune vrn i isti trije vesoljci, ki so odpotovali z Zemlje. . , , . . Ob povratku z Luno bodo nekaj popolnoma zdravih miši zaprli za tri tedne skupaj z vzorci Luninih tal kii jih bodo prinesli na Zemljo M;ši bodo pod nadzorstvom v vesoljskem centru v Houstonu, da bodo znanstveniki lahko prouch tudi najmanjše spremembe v nji hov em naravnem stanju. Titova poslanica (Nadaljevanje s 1. strani)_ tudi v bodoče kot doslej podprla vse pobude, ki gredo za tem, da se odmrejo pota vsestranskemu sodelovanju na osnovah spoštova-nja suverenosti, enakopravnosti m ne vmešavanja v notranje zadeve drugih. Jugoslavija, je poudari Tepavac, stremi po vzpostav Ivi čim trdnejših gospodarskih odnosov z vsemi evropskimi državami. V zvezi S tem je omeni! zastoj, do katerega je prišlo v razgovorih s skutinim evropskim tržiščem, tn dejal, da je jii£oslovanska vlada pred dnevi poslala svetu mm--Ktrov skupnega evropskega tržišča spomenico, v kateri prikazuje osnovne poglede !n probleme Is gospodarskih odnosov s skup- nim evropskim tržiščem. Jugoslavija upravičeno pričakuje, da bo svet ministrov tem vprašanjem posvetil ustrezno pozornost in da bedo nekatere članice skupnega evropskega tržišča umaknile svoje dosedanje pridržke. Glede sodelovanja s svetom za medsebojno gospodarsko pomoč vzhodnoevropskim državam je Tepavac izrazil upanje, da se bo dosedanje sodelovanje nadaljevalo v interesu obeh strani in v skladu z obstoječimi sporazumi. Ko je poudaril skrb Jugoslavije za razvoj sodelovanja z drugimi, posebno evropskimi državami na področju prosvete, kultuire, znanosti in turizma, je državni tajnik za zunanje zadeve na koncu svojega poročila ugotovil, da je Jugoslavija, kot to dokazuje njena široka mednarodna dejavnost, pripravljena uresničevati konstruktivno sodelovanje z vsemi evropskimi in drugimi državami ne glede na njihov družbeno - politični sistem, ne glede na to, ali pripadajo vojaškim blokom im gospodarskim zvezam, v vseh vprašanjih, ki se tičejo utrditve miru, vzpostavitve zaupanja im razvoja boljših odnosov v Evropi in na svetu. V razpravi, ki je sledila, Je bilo med drugim poudarjeno, da je nedavni posvetovalni sestanek neuvrščenih držav začetek širše aktivnosti neuvrščenih držav na mednarodnem področju in da privrženost politiki neuvrščenosti ne zmanjšuje zanimanja Jugoslavije za dogajanja v Evropi. Nekateri govorniki so se dotaknili budi vprašanja konkretnih odnosov Jugoslavije z drugimi državami «med njimi z Zahodno Nemčijo, Bolgarijo, Sovjetsko zvezo). Poslanec Štefan Cigoj pa je omenil odnose s sosedno Italijo im dejal da so ti odnosi pomemben dejavnik miru na tem do nedavno nevralgičnem področju. Pripomnil je, da so v gospodarskem sodelovanju z Italijo nekatere težave in na nekaterih področjih niso izkoriščene vse možnosti za uspešnejše sodelovanje. Veljko Milčueovič je med drugim omenil, da odnosi z nekaterimi vzhodnoevropskimi državami zadnje čase niso najboljši in da je v -interesu Jugoslavije, da se ti odnosi izboljšajo. Mičunovič je poudaril pomen nedavne izjave zunanjega ministra Sovjetske zveze Gromifca, da Sovjetska zveza daje velik pomen razvoju odnosov z Jugoslavijo in dejal, da tudi Jugoslovani dajejo velik pomen razvoju odnosov s Sovjetsko zvezo. Po mišljenju Mičunoviča je obema stranema dobro znano, kaj o-vira medsebojne odnose, in kaj je treba storiti, da bi bili boljši, ter da je v interesu obeh strani, v interesu evropskega sodelovanja. v interesu splošnih razmer, da se izboljšajo odnosi Jugoslavije s Sovjetsko zvezo in z drugimi vzhodno-evropsklmi državami. Zbora sta po razpravi sprejela sklepe, v katerih se med drugim ugotavlja, da je nedavni posvetovalni sestanek neuvrščenih držav ustvaril še ugodnejše pogoje za sodelovanje, kar opozarja na potrebo konkretnih naporov in u-krepov za nadaljnji napredek vseh odnosov, posebno na področju gospodarskega sodelovanja, da delovanje Jugoslavije na načelih neuvrščenosti prispeva k konstruktivnemu sodelovanju vseh evropskih držav. Zbora sta naložila zveznemu ia-vršnemu svetu, državnemu tajništvu za zunanje zadeve in drugim zveznim organom, da se zavzamejo za uresničenje vseh predlogov in pobud drugih evropskih držav, ki streme po napredku splošnega evropskega sodelovanja, varnosti in miru v Evropi in na svetu. Zbor narodov in diružibeno-po-litični zbor zvezne skupščine sta nadalje podprla apel stockholmske konference o Vietnamu in izvolila poseben odbor za proslavo 25-letnice OZN, v katerem so med drugim Edvard Kardelj, Aleš Bebler, Mirko Tepavac, Beno Zupančič, Ivo Andrič in Marija Vilfan. B. B. HUM PROMETNE NESREČE V AZIJI, EVROPI IN AFRIKI Ubitih več kot sto romarjev pri trčenju vlakov v Indiji Do nesreče je prišlo zaradi neodgovornega ravnanja z alarmno napravo - Holandski avtobus v Meuse: vsaj 22 mrtvih CUTTACK (Indija), 15. - Vsaj 100 ljudi je izgubilo življenje pri strašni železniški nesreči, ki se je pripetila kakih 50 km severno od mesta Cuttacka. Število ranjenih pa je še višje ter presega gotovo 150 oseb. Med 80 žrtvami, ki so jih potegnili iz treh popolnoma zmlimčenih vagonov potniškega vlaka, v katerega je trčil od zadaj tovorni vlak, je bilo vsaj 20 žensk in otrok. Večina žrtev so romarji, ki so potovali v neko bližnje svetišče. Kako je prišlo do nesreče, ni še popolnoma pojasnjeno. Zdi pa se, da je treba pripisati vzrok v veliki meri navadi številnih indijskih potnikov v vlakih, ki ne kupujejo listkov in nepremišljeno ustavljajo vlak z alarmnim signalom, da bi lahko izstopili brez nadzorstva. Prav to se je menda pripetilo v tem primeru. Nekdo je hotel izstopiti iz vlaka ter je nepremišljeno sprožil alarmno napravo, ki je zavrla vlak. Ta je ostal sredi tira in vanj je trčil tovorni vlak, ki mu je bil za petami. Iz Cuttocka so takoj poslali na pomoč poseben vlak z zdravniki in zdravili. Cuttoek se nahaja v državi Orisa, kakih 320 km jugozahodno od Kalkute. Iz Bruslja pa sporočajo, da je 22 holandskih turistov izgubilo življenje v Belgiji, ko je njihov avtobus padel v reko Meuse. Potnike, ki so izgubili življenje, so že vse potegnili iz avtobusa, ki je obstal nekaj desetin metrov od brega in ki je popolnoma potopljen. Bojijo pa se, da je morda človeških žrtev še večt ker pogrešajo še kakih 15 potnikov. Točno število potnikov v avtobusu ni znano, štiri osebe so se rešile. Do nesreče je prišlo verjetno, ker so na avtobusi* popustile zavore. Težko vozilo, kd se je peljalo po cesti nad bregom, je z veliko naglico zavozilo v reko. Iz Akre (Gana) pa je prišla vest, da je vsaj 28 oseb izgubilo življenje pri neki nesreči na reki Volta. Do nesreče je prišlo, ko je prišlo do trčenja med motornim čolnom in ladjo, ki je prevažala potnike. Na ladji je bilo 36 oseb, od katerih se jih je 8 rešilo. Strela ubila 28 oseb NIAMEY NIGER, 15. — V neki vasi, ki je oddaljena okoli 80 km od Nia*neya v državi Niger, je strela ubila 38 oseb. Gre za ženske in otroke. Otroci so bili vsi stari manj kot 12 let. Neki krajevni časopis poroča, da so se žrtve zatekle v neko lopo zaradi hudega naliva. Strela je udarila v lopo ter jih je ubila. obračal težki kmetijski stroj, ki je zadel deklico z levim sprednjim kolesom ter jo vrgel na tla in Kung po imenu. Po enem mesecu sta opici povzročili pravcat preplah v vasici Bargo na Korziki, ki je oddaljena kakih šest kilometrov jo potem povozil, od hiše njunega gospodarja. V nekaj urah sta opici razdejali številne sadovnjake, izkopali korenje in krompir v vrtovih, prestrašili starejšo žensko, ukradli tobak nekemu mežnarju, razbili žarnice, metali kamenje na tri osle, ki so po napadu prestrašeni zbežali. Poleg tega sta opici oskubili živega piščanca ter zapodili iz kokošnjaka vse kokoši. Lastnik Orlanda in King Kong, Jean Mariani iz Bastije, je izjavil, da bo poravnaval vso škodo. Poleg tega je še obljubili nagrado, tistemu ki mu bo pripeljal opici na dom. Traktor j« povozil mladoletno deklico MILAN, 15. — Annaldsa Calvi iz Bergonzole, stara 15 let, je danes izgubila življenje, ker jo je podrl na tla traktor, M ga je upravljal 18-letno Teremzdo Galicami. Nesreča se je pripetila, ko je Gaileami V porastu v Franciji žrtve prometnih nesreč PARIZ, 15. — V Franciji so ob zadnjih državnih praznikih zabeležili izredno visoko število mrtvih zaradi prometnih nesreč. Vseh žrtev je bito 155, ranjenih pa 1287. Ta obračun je še neuraden. Lani je bito le nekaj čez sto mrtvih. Spopad med zlikovcem in policisti v Glasgowu LONDON, 15. — Iz Glasgowa je prišla vest, da je neki 34-letni moški streljal na policijske agente, ki so ga hoteli aretirati ter zaslišati v zvezi z nekim prekrškom Streljanje je trajalo 45 miunt. Poročajo, da je bito ranjenih 13 o seb. Od teh je Ml samo eden policist. Solidarnost duhovnikov s škofom Defreggerjem BONN, 15. — Skupina duhovnikov miuenchenske in freisinske škofije je izrazila svojo solidarnost do pomožnega škofa mgsr. Matthdasa Defreggerja v zvezi z obtožbami in polemikami glede -ustrelitve prebivalcev v vasi Fi-letto v Abruciih. Kot je bilo že sporočeno, je škof Defregger prosil prebivalce omenjene vasi za odpuščanje. Tudi muenchenski škof kardinal Doapfner je skušal braniti svojega podrejenega dostojanstvenika. Doepfner je celo izjavil, da škof Defregger, bivši kapetan nemške vojake, nd zagrešil nikakršnega zločina. Polemika v zvezi z Defregger-jevim primerom je v Nemčiji sedaj zelo žolčna. Proti pomožnemu škofu so nastopili tudi katoličani, čeprav so nekateri sedaj izjavili, da je bil njihov nastop zasebnega značaja in da niso hoteli odreči obtoženemu škofu svojega zaupanja. V teh dneh prihaja do ostrih napadov katoliških listov na tednik «Der Spiegel«, ki je odkril Defreggerjevo preteklost. Katoliški časopisi napadajo omenjeni list predvsem zato, ker je «Der Spiegel« po njihovem mnenju hotel napasti cerkev in ne nekega posameznika. MOLAN, 15. — Ob bližnjem obisku papeža Pavla VI. v Ugandi (Afrika), ki bo kanec julija, ■bo država Uganda izdala vrsto spominskih zlatih in srebrnih kovancev. Izdelavo vzorcev teh kovancev so poverili italijanskim strokovnjakom. ŠE VEDNO NAPETO STANJE V SEVERNI IRSKI Bombni atentati in ena žrtev v Londonderryju in okolici Državne oblasti skušajo zmanjšati pomen zadnjih manifestacij ter valijo krivdo na mladoletne malopridneže Cao Ky (Nadaljevanje s 1. strani) Opici povzročili pravcato opustošenje PARIZ, 15. — Pred enim mesecem sta izginili brez sledu d“ve opici vrste šimpanze, Orlando in King z vsemi svojimi silami ter prenesti vsako žrtev*. Cao Ky je nato dejal, da ne bo Južni Vietnam več dajal koncesij na pariških pogajanjih, dal pa je razumeti, da se bodo uprli tudi Američanom, če bi skušali pritiskati v tem smislu; «Mi smo vedno upoštevala ameriško pomoč — je dejal — v njeni pravi vrednosti, vendar ne moremo sprejeti stališč nekaterih politikov, ki misijo, da jim ta pomoč daje pravico, da nam ukazujejo in vsiljujejo svoje politične odločitve*. Podpredsednik sajgonskega režima je nato polemiziral z ameriškimi strategi, čeprav je na začetku priznal, da je »samo ameriška intervencija leta 1965 preprečila, da hi Južni Vietnam padel v roke komunistom*. Po Kyjevem mnenju so zagrešili Američani dve hud: napaki: prekinitev bombardiranja o-zemlja Severnega Vietnama in odlašanje ■/. modernizacijo južnoviet nemške vojske. V pogovoru s časnikarji pa je Ky pozneje še posebno poudaril, da bi morala saj-gonska vlada po njegovem bojkotirati pariška pogajanja. V Parizu pa so v krogih južno vietnamske delegacije izključili mož nost, da bi Sajgon umaknil svoje predstavnike na pogajanjih. Prišli smo sem — je dejal neki član de legaeije — da bi sedli za konferenčno mizo, in tu bomo ostali. Dodal je, da je Ky s svojimi izjavami v bistvu samo ponovil stališče predsednika Thieuja, ki je pred kratkim dejal, da »tudi potrpljenje ima svoje meje*. Sajgon ski delegat je še trdil, da njegova delegacij« ne smatra dosedanjih reakcij Hanoja in ZRV kot uradni odgovor na Thieujeve predloge. Tiskovna agencija začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama je danes uradno demantirala vest, o kateri se je govorijo pred nekaj dnevi in po kateri naj bi ZDA in ZRV dosegli sporazum za mirno ureditev spora. «Ta vest — je poročala agencija — spada v običajno psihološko kampanjo In ji prav nihče ne more verjeti. Gre za golo izmiš jotino, sad zarote Nixonove uprave, ki še pospešuje svojo kampanjo lažnih ves'!, da bi pomirila ogorčenost ljudstev vsega sveta in in ameriških naprednih krogov, ki obsojajo Nixomovo trdovratnost v zaostrovanju agresivne vojne v Juž nem Vietnamu in v oviranju pa riških pogajanj*. Spored TV Ljubljana ob podvigu «Apollo 11» V ljubljanskem TV studiu so povedali, da bo slovenska televizija prenašala iz vesolja vse, kar bo prenašala evrovi-zija oziroma mondovizija. Od srede, 16. julija dalje, ko bodo izstrelili »Apollo 11», bomo lahko z direktnimi prenosi ali pa obširnimi pregledi spremljali vse zanimive faze poleta, pristanka na Luno in vrnitve na Zemljo. Sodelavci ljubljanske televizije so pripravili obširen program, da bi se tudi po svoje čim bolje vključili v prenose in da bi bili slovenski gledalci kar moč dobro obveščeni, kaj se pravzaprav okrog Lune in na njej dogaja. Po sedanjih napovedih naj bi bil vesoljski TV spored na-slednji (čas je srednjeevropski ter ga je zato treba po makniti za 1 uro naprej v skladu z italijanskim legalnim časom): Sreda, 16. julija: 14.00—14.51) izstrelitev »Apnila 11». Četrtek, 17. julija: 17.45—16.00 pregled. Petek, 18. julija: 17.45—18.00 pregled. Sobota, 19. julija: 17.45—18.00 pregled. Sobota, 19. julija: 20.50—21.17 polet okoli Lune. Nedelja, 20. julija: 18.40—19.22 let komandnega in Luninega modula po oddvojitvi od ve soljske ladje. Nedelja, 20, julija: 21,10—21.25 spuščanje na Luno. Ponedeljek, 21. julija: 6.30 — 9.52 človek prvič stopi na Lunino površino. Ponedeljek, 21. julija: 15.00 repriza direktnega prenosa. Ponedeljek, 21. julija: 17.45 — 18.00 pregled. Ponedeljek. 21. julija; 18.30 — 18.52 vzlet modula z Lune. Torek, 22. julija: 1745 - 18.00 pregled. Sreda, 23. julija: 17.45—18.(8) pregled. Četrtek, 24, julija: 9.10 — 9.20 pregled. Četrtek, 24 jiiHh: 17 30—18.30: spu”ča»je na /fini (o. LONDONDERRY, 15. - Stanje v tem severnoirskem mestu je še vedno zelo napeto. Napetost se je povečala spričo vesti, da je zaradi ran, ki jih je dobil včeraj zjutraj pri spopadih s policijo, umrl 70-letni Francis McCloskey. Nekatere osebe, ki so prisostvovale spopadom med demonstranti in policijo trdijo, da je McCloskey aktivno sodeloval pri spopadih. Baje je pokojnik katoliške veroizpovedi. Splošno stanje v skoraj vseh važnejših središčih v Severni Irski (Ulster), ki spada pod Veliko Britanijo, pa je še vedno zelo napeto, čeprav niso zabeležili večjih nemirov. Ponoči so policijski organi dvakrat intervenirali, da bi razgnali demonstrante. Do prve intervencije je prišlo, ko je policija preprečila sežig nekega tovornjaka, ki so ga demonstranti skušali zažgati pred mestnimi zapori. Ker so jim agenti preprečili namero, so demonstranti baje zažgali neko prazno poslopje v bližini. Škoda je malenkostna, ker se je gasilcem posrečilo zadušiti požar preden je ta zavzel večji obseg. Sporočajo, da je prišlo do požarov tudi v Belfastu. Poškodovane hiše pripadajo menda katoličanom. Stanje v Severni Irski pa je še vedno zelo napeto. Davi je prišlo do ponovnih atentatov v mestu Londonderry. V jutranjih uredi so neznani teroristi odvrgli štiri eksplozivne naboje na cestah, kjer je prišlo včeraj do silovitih demonstracij. Državne oblasti skušajo zmanjšati pomen teh demonstracij ter zvračajo krivdo na mladoletne malopridneže. Pri tem skušajo minimizirati vzrpke spopadov med .protestantsko večino in katoliško manjšino. Novinar Grey bo izpuščen na svobodo LONDON, 15. — Kitajska vlada je sklenila, da bo prihodnji mesec spustila na svobodo dopisnika angleške agencije «Reuter» v Pekingu Anthonyja Gre/a, ki je že dve leti priprt v svojem stanovanju v Pekingu. Vest so sporočili prizadetemu pooblaščenci angleškega veleposlaništva v Pekingu. Grey je bil aretiran potem ko so v Hong Kongu airetirali skupino kitajskih novinarjev, ki so bili baje zapleteni v razne nerede v angleški koloniji. V prihodnjem oktobru bodo o-manjene kitejske novinarje izpustili na svobodo. In praiv to se 'bo zgodilo tudi z Greyem. Domnevajo, da so znižali kazen kitajskim časnikarjem, da bi dosegli Greyevo oprostitev. PRITISK NA SLOVENCE V TCRSKI DOLINI Plačilo za lojalnost: služnosti in zapostavljanje Ljudem v zgornji terski dolini je treba omogočiti da svobodno govorijo v svojem slovenskem narečju Po vrsti so imele občinske orga-, lijanstvu. Prav zapostavljanje do-nizadje krščanske demokracije tudi mačega slovenskega narečja ljudi v Terski dolini ni v duhu pravega italijanstva, prave državljanske e-nakopravnosti in tako zapostavljanje po vseh občinah Beneške Slovenije svoje sestanke in občne zbore pred deželnim zborovanjem krščanske demokracije. Razpravljali so o običajnih stvareh, ki naj bi predvsem zanimale hribovske ljudi: govor je bil o emigraciji, o tem, kako izboljšati gospodarsko stanje v hribih in kako najti zaposlitev doma za emigrante, ki delajo v tujini. Skratka, te sekcije krščanske demokracije v slovenskih krajih so obravnavale predvsem in izključno gospodarske in socialne probleme gorskih krajev. Izjema pa je bil sestanek krščanskih demokratov v Brdu, kje* so se oglasili s preživelimi frazami o italijanstvu. Zavzeli so držo braniteljev demokratičnih ustanov in pogumnih branilcev italijanstva med terskim prebivalstvom. Vsi domači pristaši krščanske demokracije v občini Brdo so slovenskega porekla in jim je materini jezik slovensko narečje Terske doline. Sicer pa so vsi prebivalci terskega porečja italijanski državljani, in to dobri in zvesti, kljub temu. da doma ne morejo najti kruha in morajo delati v tujini Tudi kadar nastopajo proti vojaškim služnostim, ki so tod posebno hude, se držijo zakonitih poti. Za prvi maj so nastopili v okviru italijanske socialistične stranke slovenski pevci in godci iz Nadiških dolin s slovenskim m italijanskim programom. Morda je koga zaradi strankarske zagnanosti to jezilo, toda prav pa bi le bilo, da bi tudi krščanska demokracija v Terski dolini nudila ljudem predstave v njihovem materinem slovenskem narečju, kot to predvideva italijanska ustava. Za kaj naj bi bila občina Brdo izjema in zakaj naj bi se sleherno javno nastopanje v materinem slovenskem narečju v javnosti, na občini ali kjerkoli Imelo za nasprotovanje ita- Strupenjca kobra v angleškem mestu I/DNDON, 15. — V mestecu Saffron Walden vlada pravcat preplah, ker je sinoči ušla iz neke hiše zelo strupena kača kobra. Kača je živela do sedaj v hiši Roberta Bailtrooka, ki je vnet kač-Jelovec. Vest o pobegu strupene kače Je vznemirita vse področje tega mesteca v Esexiu v bližini Londona. Mobilizirane so vse policijske sile. Policijski agenti se prevažajo po mestu ter pozivajo vse prebivalstvo, naj ne gre z doma in naj ne dopusti, da bi se otroci igrali po Javnih vrtih. Iz Londona so poslali v mesto večje količine seruma proti kačjemu piku. Policijski agenti pa preiskujejo mesto In okolico. Oboroženi so z vilami in posebnimi palicami, s katerimi upajo, da bodo ulovili nevarno strupenjačo. škoduje italijanskemu državljanskemu čustvovanju ljudi. O Teru se mnogo sliši in piše po vseh italijanskih listih, vladnih in opozicijskih, zaradi težkih vojaških služnosti, ki jih morajo ljudje prenašati. Po vsej Italiji in tudi v tujini ljudje berejo, kako je Terska gornja dolina pravo artilerijsko vež-bališče, kjer ni prostora za uboge kmete, ki imajo tod svoje senožeti in pašnike. Iz primera štirih kmetov Culetto in kmeta Roseano so ljudje po svetu zvedeli, kako trda prede tukajšnjim ljudem, ki jim je prepovedan dostop do ubogih pašnikov, kjer celo leto grmijo razne vojaške eksplozije, če se prikažejo kmečki lastniki, jih gonijo na sodnijo zaradi prekrškov. Sodnik jih oprosti, ker se pač morajo pokazati na svoji zemlji. Tri četrtine prebivalstva je že odšlo v emigracijo, doma so še ostali le stari ljudje. Ali je to zločin ali poskus spodrivanja italijanstva, če jim je všeč, da slišijo svoj jezik na prireditvah in na občini, saj tudi vsi občinski svetovalci, vsi občin ski odborniki in župan sam govorijo doma v tem slovenskem terskem narečju. Ali se je čuditi, da je v obširni občini Brdo samo še okoli 400 glav živine, da ljudje ne gonijo več živine v planine, da okoli Muzcev sploh ni mogoče več pasti ali pa nakositi trave za živino? To je napad na življenje v tej dolini, da izumirajo domače živali in njihovi gospodarji kmetje. Vse to je znano vsej Italiji. Pustite vsaj tem ljudem svoj mate rini jezik in da ga vsi spoštujejo, ker to ti ljudje zaslužijo, ker vztra ja jo v teh kamnitih hribih A. R. Bela >nC RFRIKR * J ANGOLA Okamenina iz kolonialističnega veh Akcija se je razvila v treh obdobjih. Najprej so se v naseljih prikazali Holdenovi odposlanci in napovedali, da bo čez nekaj dni prišla Marija. Nič drugega. Te odposlance so sprejemali poglavarji, zato ljudstvo ni dvomilo v njihovo verodostojnost, zlasti ker je bilo že tako izmozgano, da se je rado obesilo na vsak up, da se bo njihovo življenje izboljšalo. Marija je v tistih krajih precej običajno ime, njena učinkovitost pa sloni na evangelijskem misticizmu. Čez nekaj časa so spet prišli odpo slanci in oznanili, da jim bo Marija dala belčeve hiše, avtomobile, stroje, in ljudska domišljija je dodala v seznam še vse, kar je videla lepega na belčevih domovih. Ko se je prejšnja misel krepko zakoreninila v zave-' domačinov, so prišli odF slanci z dokončnimi navotP ,Mari j a vam bo dala vse, boste ubili vse belce 15. ffl* ca’. Tistega dne je bilo tih nad 1000 belcev. Možen* ki so izvršili pokol, so čarov* niki dali prej čarobno pij®® ki bi jih v naj hujšem pri®! ru po treh dneh obudila » smrti. Izkazalo se je, da f bilo to navadno mamilo, ® je zatemnilo še tisti del F meti, katerega ni okužil j! natizem. Tudi to je seve*11 preskrbel Holden. ,J Holdenovo gibanje je pb“,( bilo zaželeni ugled in _ M prebivalstvo je bilo podžge^ na boj proti Afričanom. To, je zgodilo pred osmimi1*!' ukana je izgubila svoj prij*”' razdor med domačini P® f ostal. dejavnosti raznih osvobodilnih gibanj. Puščice kažejo, od K** ^ prihaja pomoč. MOZAMBIK Cabora Bassa - Delenda Est Sylvie Vartan Portugalce so privabile v Mozambik govorice o zlatih rudnikih, kot nas privabljajo v trgovine bleščeči neonski napisi. Slišali so bajna pripovedovanja o kraljestvu Mano-matape in o njegovi prestolnici Zimbabwe. Prepričani so bili, da so našli nov Eldorado in poslali so tja, kot predstražo nekaj jezuitov. Ti so bili zelo prijazno sprejeti in uspelo jim je spreobrniti samega cesarja, toda ljudstvo je nekaj zasumilo, prepričalo se je, da hočejo jezuiti s krščansko vero zavzeti deželo. Ubili so jezuite in Portugalci, ki so nestrpno čakali na primemo priložnost, so takoj pripravili kazenski pohod. Usmerili so se naravnost proti zlatim rudnikom, o katerih so slišali toliko bajnega pripovedovanja. Zavzeli so jih in ko so pogledali vanje so bili globoko razočarani. Pričakovali so, da bo zlato ležalo na kupe, v rovih pa so videli, da so domačini kopali rudo z nečloveškimi napori. Ugotovili so, da se izkoriščanje rude ne izplača. Krščanstvo je v portugalskih rokah razdrlo manoma-tapsko cesarstvo, potolažilo je premagane in vzgojilo Portugalcem zveste hlapce. James Baldwin pravi, da ko je prišel belec v Afriko, je imel biblijo, In Afričani so imeli zemljo, zdaj pa se mora be-iec, nerad in krvavo ločevat; od zemlje, medtem ko si Afričan še vedno prizadeva, da bi biblijo prebavil ali izbruhal. Belčevo nebo je črncev pekel. Protestantski misijonar Hen-ry Junod, ki je veljal tudi za objektivnega antropologa, je o mozambiških črncih napisal sledeče; «Samo krščanstvo lahko napravi iz črncev služabnike, zadovoljne s tem, kar imajo. Kadar mislimo o neskončnih ravninah delagoaške obale in o dolinah Limpopa in Zambezija, se moramo vprašati, kako bi se lahko izkoristile te pokrajine, če bi črnci odpovedali svoje delo. V teh tropskih krajih beli ljudje u-mirajo zaradi mrzlice kot muhe, posebno če obdelujejo zemljo sami. Krščanstvo pa ni bilo dovolj, da bi iz črncev napravilo zveste služabnike. Crnoi so dobro vedeli, kaj jim koristi in kaj jim škodi. Njihovo nezadovoljstvo ln sovraštvo do belcev se je nabiralo kot strup ln Portugalci so si morali pravočasno preskrbeti protistrup. Protistrup se dela iz struna; belci so ga poiskali med črnci. Dovolili so jim, da postanejo enakovredni belcem, 'e pristopijo na nlihovo stran, če pomagajo Portugalcem v izkoriščanju ostalih. Če h vzamejo nase vse sovrfl® ki velja izdajalcem. Najbolj sposobni ig so lahko, uradno, postali F ci, morali so le dokazati^ so dopolnili 18 let, da ■lorc^t govorijo portugalščino, čujejo dovolj davkov 10 so se dotlej izkazali vi evropske kulture. Portbri, so take imenovali «assi®^ dose». korUjj i* «ass Asimiladosi so bili -ker niso bili več nevarni. v sti pa ker so prevzemal* j se breme ljudskega sovr®®^ Morali so izvajati najbolj j hvaležne posle, predvsehj* ste, kjer so prišli v neRj> den stik z ljudstvom. k®* sKf. 'zna*/; grešni kozli, ščit za so se skrivali belci. Asimilacija je v bistvu i na oblika nasilja in znal nične oblasti nad ljudn*"* ste oblasti, ki lahko r®?ji človeške možgane in j®/ stavlja v nove oblike, v p prepričanja. j Tudi v Mozambiku je y.t lo suženjstvo, prisilno o® j izvažanje delavcev v JU"7,w> riko, zato je tudi izbf^ upor. 24. septembra 1962 je "j f Dar es Salamu. prestoli*1 sedne Tanzanije, ustanov*1^ Mozambiška osvobodilna ‘J ta (FRELIMO) pod vod®\ Eduarda Mondlaneja, ki 1 J ubit 3.11.1969 Do bila osvobojena oribližn® l tina ozemlja. Partizan0,*! približno 8 000 oortug®1 vojakov pa 60.000 , J Ko so se začeli up°Lj» afriških ozemljih, je S® j korenito menjal portus®^ kolonialno politiko. Portugalska ni upala, pi bo uspelo zajeziti črnsK'^ pad meščanstva, pripri.; i ga, da samo brani svoj* terese. , 4 Asimiladosi niso bili v,, i trebni, ker je prišlo dov^Lji vih belcev, da so nadonjj j črnce, ki so se dokopa j l boljših položajev Ti č1® bili sedaj na poti. jd Lizbonska vlada je na®!V začela vzpodbujati n&s®.^ nje belcev v afriške K0y in pospeševala tudi tuj® (> sticije. Prepovedala je * i pitalov, da bi učinkoviteJV klenila belce na usodo j«: krajev, in po letu 1961 J® cilj v dobri meri doseg1®^! Kapitali se kopičijo ® no naglico, da sta Ang°j» Mozambiko leta 1966 P*V svoji zgodovini dosegi® tivno plačilno bilanco, vojnim stroškom. J Kolonije so 21-krftt tllJ* od matične države, ska sama bi ne mog*® nesti vojnega bremena, tujim Investicijam. j)| (Nadaljevanje * gg g g g g g iz e-g-g g-g g g g? S g s g s? sr/s s. g g g g£~g g s-trg-zrtr s g g sn-t? g & g g. g-Ts- srsrg-g- gs g e-s trs. s- Te-sg s s g s sra AMERIŠKA KOZMONAVTA BOSTA IMELA NA LUNI VELIKO DELA Armstrong in Aldrin bosta najprej fotografa, nato rudarja in monterja Vse je predvideno do največje potankosti in čas je obilno odmerjen Včeraj smo ob zaključku prikaza Prt)grama treh ameriških astronav-v na Luni rekli, da bosta Armstrong in Aldrin najprej fotografa, Tr° pa rudarja. Morda smo glede njunega rudarskega poklica neko-° pretiravali, kajti rudarja si . ,Jamo globoko v rudniku, med- Ur. ko bosta Armstrong in Aldrin Pobirala rude in kamenje le s tal , • In vendar je ta njuna vloga, °ga zbiranja rudnin in kamenja PovKine Lune, ena najpomemb-jsih nalog, kajti geologi bodo mo-U, Prav iz teh rudnin, kamnov in * ®nu, ki jih bodo ameriški koz-monavti prinesli z Lune, proučiti v ji?'. ?zvor in zgodovino Lune j r?™ štirih milijard let nazaj, v ni ha*3 ^ero menijo, da Luna še ‘bila mrtvo nebesno telo, za ka-110 jo smatramo danes. Aia°tem bosta Armstrong in ” .n fotografsko posnela najbliž-wln bokoliko širšo okolico pristan-• bosta začela zbirati v posebno rf™ kamne in prah z Luninih S- instrukcijah, ki sta jih do a’ bosta prve kamne vtaknila dostavno v žep in šele nato bosta v J? zL^lrko kamnov in prahu dala žePbsod*?- Zakaj najprej v - Prav so vse priprave bile eni acunane na največjo možno “tovost, vodstvo NASA, kljub vselil racuna tudi z možnostjo, da bi Arm*?6 Prav in da bi morala rjntoong in Aldrin v vsej naglici pustiti Luno. In v tem primeru ... Prvi vzorci rudnin in kamnov vendarle rešeni, J^oliko pozneje bosta torej Arm-in Aldrin zbrala večjo koli-v, kamnov, rudnin in prahu in spravila v ločene oddelke J^bej pripravljene kovinske po ki se avtomatično in herme-zapre. Tako bosta zbrala g^riska kozmonavta 18 «zemelj-Oov J^gramov rudnin in kam-Zernl '• s^už''i geologom na Dior 23 Podrobnejše proučeva-J bune in njene preteklosti. Ko-rekl 2ab°j se bo, kot smo že '• avtomatično in hermetično kun za*®. da bi se ohranil »vato^*’ ki vlada na Luni, da bi se u. J.°branilo stanje brezzračnosti, ~alU'Sno vlada na I.nni To ie no- I^»0 zaradi tega, ker bi znale in kamenje ob dotiku z 2ban t na Zemlji, izgubiti svojo wifVerK) veljavo, svojo vrednost, ri^onavtom je glede zbiranja Ij/inm in kamenja prepuščena svo-vendar jima je bilo zabiča-be av°'ie: s površine Lune naj po-kar se da različne rudnine h,.;?1® kamne, hkrati pa velja da je bolje pobrati več ki oKiV kamnov (različne barve je ^ake) kot enega velikega, kar Popolnoma logično. j -pleno je za kozmonavta — ru-a' še tretja faza zbiranja videih ali če hočemo geologa, pred- H4V4.'°y in rudnin. Ker je za astro-(jgj* kljub številnim nalogam ven-*ta * ^ obilno odmerjen, si bo-pjj/jJTbstrong jn Aldrin mogla na-tegg ' tudi lastni zbirki in glede oljlbtia ni ukazano, kako naj se ščerJata> PaČ pa jima je prepu-bere. na voljo, da si na Luni iz-boij bsto, kar se jima zdi naj-k Pnmerno ali zanimivo, bo t Sm° navedb dve vlogi, ki bška u ^Poljala pogumna ame-8trbnBk°Zmonavta ^drin in Arm-ta ^5' Toda ameriška kozmonav-^>cep ■ ae veliko drugega dela. *ag bilo obljubljeno, rekli bi vljono, da se bo »osvajanje 6o v Posredovalo preko televizije da kff*? svetu. Doslej so sporočili, štva sta obilni dve tretjini človeček *Prernljali ta največji dogo-veljazasega stoletja. Pri tem pa to, j Poudariti, da je zelo verjetno o. Prebivalstvo Zemlje vi- Aldfj^otmon C*®, ko t onavta Armstronga in ‘.linj "A bosta že kar trdno na ! k ]0 t‘va najbolj kritična faza, ( dtj Menjujejo izvedenci, pa naj i ki (v, . “o vidna. Kozmonavtoma, i ti 5, bi pristala na Luni 102 uri **dy, *hinut po odletu z Rta Ken-S!fi£ nar°čeno, da najprej fo-1 i*l kar^ okolico in na bereta ne-) j® oat(j1,)a odroma rudnin in še-I tosn. . Postavita antero, s čimer ( bo ; zboljšala in ~“”‘Jsala povezavo z Ženitveno,. Omogočila tudi televizijski .AnjA v'ti se more z lahkoto posta-5tl0fi bstronavt jo bo postavil v > v b*<-'ščeče krogle v daljavi ** tlarier' Zemlje. Nato bo potegnil št — iz modula kabel in Ptstavji®2®! z anteno. Ko bo tako v*el v funkcionalno anteno, bo ‘tlcvi. ■'levhii f°ke tri kilograme težko bo , . kamero ui šele tedaj štjatija °°l televizijski prenos do-sh‘iiiA °a Luni. Ali bo to nepopito J*1 Pristanku na Luni, ali Ste .pzueje, točno še nihče ne t Pro„ 1’ kajti nekateri trdijo, da .kari t,;rain nekoliko spremenjen, Jtsou, j?^ram- ki je bil že pred h bo«t -javljen, pa predvideva, Armstrong in Aldrin po a pti rnu ,m po preverjanju sposob-A pdtoj bula LEM za delovanje, if P* bci«I>e*la-j ur počivala in šele i n, ,a zapustila kabino in sto J*« st»Lunina tla- peta tarem že na splošno spre-pSo fpkraniu bo prvi stopil na Kpatrong. Ure za njim bo h1 LUnina tla Aldrin Potem r pge ^kozmonavta opravila vse I t^bosta , sm° jih navedli doslej, f A?vtiih °bla še nadaljnjih zelo /■ davkov, jf « ' sva?«? za njegovo postavitev, u -v ri i"va f*0 ostala na Luni /C .vaia dolgo. Nadalje bo-‘ostrong in Aldrin postavila Čeprav smo o hidroe.ektrarni v Železnih vratih ali Džerdapu na Donavi že pisali, se k njej vračamo, da bi nanizali nekaj podatkov, ki bodo verjetno zanimali marsikoga, saj gre za največje tovrstno gradbišče v Evropi in med največja gradbišča na svetu. Hidroelektrarno »Džerdap-Portile de Fier» gradita skupijo Jugoslavija in Romunija. Gradnja je v ožini Džerdap ali pri Železnih vratih (romunsko Por-tile de Fier). Gre resnično za velikansko gradnjo, saj bo celotni objekt konkretno jez, ki bo sekal vode Donave, dolg 1278 metrov, pretočni jez bo dolg 441 meter, ob tem jezu bosta dva prehodna plovna kanala, glavna objekta pa bosta dve velikanski hidrocentrali. Za postavitev vsega tega so morali na jugoslovanski strani izkopati 7 milijonov 150.000 ku bdčnih metrov materiala, od česar kar 3 milijone in pol kubičnih metrov skale. Za gradnjo ie-zu in ostalih objektov so na jugoslovanski strani porabili skoraj 1 milijon in pol kubičnih metrov betona, v katerega so vgradili 62.000 ton železa, opreme pa pride v jugoslovanski del centrale kar 45.000 ton. Približno enake številke bi seveda veljale za romunski del. Hidroelektrarna »Džerdap - Por-ti-le de Fier* bo i končana prihodnje leto in bo po svoji velikosti in po proizvodnji peta na svetu. Pred njo so po velikosti, zmogljivosti in proizvodnji le štiri hidro-centrale. Vse štiri so v Sovjetski zvezi. Največja hidrocentra- la na svetu je centrala «Krasno-jarsk* z zmogljivostjo 5.080 megavatov in z letno proizvodnjo le malo manj kot 21 milijard kWh elektrike na ietn. Takoj za njo pride hidrocentrala «Bratskaja», ki ima zmogljivost 4.500 megavatov, njena proizvodnja pa znaša 22.5 milijard kWh na leto, tretja po velikosti je centrala »Vo žskaja* z zmogljivostjo 2.300 megavatov in proizvodn 10 milijard 900 milijonov kWh na leto. Povsem enake dimenzije in proizvodnjo ima tudi hidrocentrala »Kujbišev*. Velikan na Donavi bo imel zmogljivost 2.100 megavatov, njegova letina proizvodnja pa bo 10 milijard 300 milijonov kWh. Prav enake dimenzije bo imela velikanska centrala, ki jo grade na Nilu v Egiptu, znana Asuanska hidrocentrala, ki pa bo dajala okoli milijardo kWh električne energije manj na leto. Še nekaj podatkov, ki nam prikazujejo obseg hidrocentrale na Donavi, predvsem bomo poudarili. da gradita centralo Jugoslavija in Romunija v dogovoru, da se dela razvijajo vzporedno, tako da bo centrala hkrati dogra jena; nadalje tako, da nosita stroške v enaki meri in da si bosta Jugoslavija in Romunija delili tudi proizvodnjo centrale, to se pravi, da bo vsaka dobila 5 milijard kWh elektrike na leto. Teb 5 milijard električne energije, ki jih bo dobila Jugoslavija, bo predstavljalo četrtino njene proizvodnje. Skupni gradbeni stroški bodo znašali 440 milijonov dolarjev, škega inštituta v Beogradu in avtor idejnega prednaorta te podolžne (longitudinalne) magistrale, ki bi tekla čez osrednje predele Jugoslavije, torej prav tam, kjer so kraji najslabše povezani s cestami ter železniškimi progami oziroma so pravzaprav domala izločeni iz prometa. O tem prednačrtu so, kolikor je znano, dosiej razpravljali na več odločilnih mestih, med drugimi tudi v zveznem sekretariatu za gospodarstvo ter komiteju za promet, zatem v odboru za promet prejšnjega zveznega sveta zvezne skupščine, v ustanovi fonda federacije za razvoj nerazvitih kraljev, potem v skupščini Bosne in Hercegovine, v izvršnih svetih Črne gore, Makedonije in Kosova itd. Gradivo v zvezi z »južno magistralo* je bilo dostavljeno Zveznemu zavodu za gospodarsko načrtovanje, kjer proučujejo možnost vključitve te smeri v dolgoročni načrt razvoja cestne mreže Jugoslavije, obstaja pa tudi možnost, da se ta smer v naslednji etapi vključi med prioritetne načrte, ki bi se zanje zaprosilo posojilo pri mednarodnih banč- nih ustanovah. Tudi državni sekretariat za narodno obrambo meni, da je opravičena izgradnja te ceste. A med drugim je občina Kočevje zaprosila skupščino Slovenije, da tej cesti posveti vso potrebno nozomost. Po omenjenem idejnem načrtu bi «južna magistrala* imela začeti v Ljubljani, nato bi se nadaljevala v smeri Kočevje — Vrbovško — Slunj — Bihač oziroma, druga varianta, preko Novega mesta in Karlovca namesto preko Kočevja. Od Bihača bi tekia proti Ključu, Jajcu in Travniku do Sarajeva, a od tu mimo Trnovega, Dobrega polja m Plje-velj do Ribarevine pri Mojkovcu, kjer bi se združila z jadransko magistralo in nato nadaljevala po trasi nejnega kontinentalnega dela preko Kosovske Mitroviče do Skopja. Po enem delu jadranske magistrale bi tekel tudi krak «južne magistrale*, ki bi se pri Brodu na Drini (blizu Foče) odcepil proti Nikšiču, Titogradu in Skadru v Albaniji. Splošno mnenje je, da bi omenjena smer bila velikega pomena za gospodarska, demografski in turistični razvoj, pa tudi za nekatert druge specifične potrebe. Industrijski bazeni Siovenije in severozahodne Hrvatske bi se v tej smeri povezovali s srednjebosenskim industrijskim področjem in naprej preko Sandžaka s Črno goro, s Kosovom in z Makedonijo. V turističnem pogledu bi nova cesta omogočila »odkritje* novih izredno privlačnih, a doslej še ne dovolj pristopnih krajev, znanih po svojih lepotah ter ostalih znamenitostih kontinentalnega dela dežele. V prometnem pogledu bi se »južna magistrala* vključila v o-mreije poti, ki ga zdaj v podolžni (longitudinalni) smer. seve-rozahod-jugovzhod sestavljajo samo jadranska magistrala in pa sodobna avto cesta «Bratstva in enotnosti*. Nedvoumno pa je, da bi nova cesta v dobršni meri razbremenila obe omenjeni tudi v pogledu tranzitnega prometa, kot bi nadalje prispevala k hitrejšemu razvoju nekaterih najbolj nerazvitih in zaostalih krajev, kolikor so ta področja zdaj, kot že omenjeno, povsem izolirana im docela izven glavnih prometnih žil. Najzanimivejše je pri vsem to, da projektant zatrjuje, kako je IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Radenka Birsova v pasaži Rossoni V živahno prometni pasaži, ki tvori Rossonijevo galerijo in kjer je razstavilo v teku let že nekaj sto slikarjev, vidimo to pot prvič tudi razstavo neke naše slikarke, ki se nam je kot takšna odkrila šele pred kratkim. Menimo namreč mlado Radenko Birsovo. Po kratkem presledku nastopa tako že drugič z večjo zbirko olj, sedemindvajset pokrajin in slik cvetite. Zato so seveda tu tudi še dela z njene prve razstave v galeriji Barisi, torej dela, o katerih smo že poročali. Opažamo pa nekaj novih podob, kot n.pr. košata drevesa vria gostilne pri Urbanu, kjer je Birsova pred nekaj tedni slikala na ex tempore slikarskem tekmovanju za nagrado «Montebello». V njih vidno izstopa znaten napredek v gotovosti risbe in igre krepkejših potez. Iz vseh platen vsekakor pronica močna volja, uspeti v umetniškem ustvarjanju, volja, ki ponekod prehaja v drznost podajanja. Čeravno se občuti pomanjkanje določene šole in sloga, pa vseeno nekaterim podobam ne manjka prijetnega barvnega čara. Bi pa slikarka bolje uspela, če bi si za vzor vzela, vsaj za prehodno dobo, slikarstvo francoskih fauvi-stov, katerim dojemanju se zdi dokaj sorodna po notranji občutljivosti. Slediti dobrim mojstrom, ko začenjamo prve korake k slikarski popolnosti, ni nikaka manj izrednost. MILKO BAMBIČ uiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiHUiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimttiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neka vaša jutranja odločitev bo nekoliko prenagljena. Manjši nesporazum z drago osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Sestavili oziroma pripravili boste odličen načrt. Poiščite si zdravo in enostavno razvedrilo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Trenutek zahteva treznost in odločnost. Spor, ki se bo še zapletel. RAK (od 22.6. do 22.7.) Tehtajte svoje besede in ogibajte se sporov. Popolno družinsko razumevanje. LEV (od 23.7. do 23.8.) Dogodek, ki bo spremenil marsikaj. Zagotovljeno duhovno ravnovesje in čustveno zadoščenje. DEVICA (od 24.8. dc 22.9.) Uspešen napredek v delu, izpolnite še nekatere obveznosti. Skušajte razumeti ljubljeno osebo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Odlične zamisli pri umetnikih in pisateljih. Vadite in naučite se naglo ukrepati. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Neke okoliščine bodo spodbudile vašo ambicijo. Naj vas ne motijo neutemeljena sumničenja. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Ugodna priložnost za vse, ki imajo bujno domišljijo in so dovolj gibčni. Živahna izmenjava idej. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Preden se lotite nekega dela, skrbno izberite sodelavce. Ljubljena oseba do vas ni povsem iskrena. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Iz vrstna usklajenost nekega skupinskega dela. Razveselil vas bo obisk starega prijatelja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ukrepajte naglo, toda premišljeno in s taktom. V neki čustveni zadevi sledite glasu svojega srca. že izgrajenih oziroma dokončanih 55,1 odst. od skupne trase te «centralne poti* skozi osrednje predele Jugoslavije, da je v teku modernizacija in rekonstrukcija poti in delov poti na še 34,6 odst. njene trase, tako da bo v najkrajšem času (do 1. 1971) pravzaprav dokončanih 89,6 odst. poti Ljubljana — Sarajevo — Skopje. Z drugimi besedami, dokončanih je 433 km, v teku je rekonstrukcija in modernizacija 272 kilometrov, torej skupno 705 km, a nedokončanih bi ostalo, potemtakem, samo še 82 km, od česar bi na 48 km bilo treba samo ■modernizirati in rekonstruirati že obstoječo makadamsko pot, vtem ko bi povsem na novo imeli ■izgraditi samo 34 km poti, in to od Broda na Drini do Pljevelj. N a kraku Brod na Drini — Nikšič — Titograd, dogem 122 km, je dokončanih 25 km, zdaj potekajo dela na relaciji do 35. kilometra, medtem ko bi na o-s ta l ih 62 kilometrih bilo treba sedanjo pot modernizirati in a-sfačtirati. Na kontinentalnem delu jadranske magistrale je od skupnih 271 kilometrov doslej bilo izgrajenih 195 km, a dela potekajo na ostalih 76 kilometrih, tako da bi tudi na tem delu podaljšek »južne magistrale* ne bil več stvar daljše bodočnosti. m i Lawf TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Trg Navona v Rimu; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassdma; 17.20 Program za rrdadino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Ljudske pesmi; 18.55 D’Amaro in njegov ansambel; 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Prijetne melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.20 Nove knjige; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 »El Caicio*; 13.45 Glasbeni spored. KOPER 7.30, 3.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.00 in 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Pisana glasba; 10.45 Znani pevci; 11.15 Nove plošče; 11.45 Pesem za pes mijo; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Kulturne aktualnosti; 14.10 Prisluhnimo jim skupaj; 14.35 Danes pojo...; 15.00 Iz priljubljenih oper; 16.30 Primorski zbori; 17.40 Glasbeno srečanje; 18.00 Otroški kotiček; 18.15 Orkester; 18.30 Iz Bizetovih oper; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Najsodobnejša glasba; 23.10 Jazz; 23.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 14.00. 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.10 Puccini, Turandot (H. dejanje); 10.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Zvočni trak; 12.05 Kontrapunkt; Začele so se dubrovniške poletne igre Pred kratkim so se začele XX. jubilejne dubrovniške poletne igre, in sicer s spektakularnim ceremonialom, ki mu je prisostvovalo več tisočev meščanov in turistov, kakor tudi gledalcev televizije. Ko sta «.zelencu» na mestnem zvoniku odbila točno 21. uro, so fanfare naznanile začetek ceremoniala. Nato se je — potem ko je predsednik dubrovniške občinske skupščine, Ante Vetna, pozdravil odposlanca predsednika Tita, goste in izvajalce — povorka dostojanstvenikov v oblačiih dubrovniške republike zbrala okrog znanega Orlandovega stebra. V istem času je pred prav tako znano palačo Sponza prispela kočija z igralci v kostumih likov iz del, ki se bodo izvajala na letošnjih igrah. Ceremonial se je zaključil z recitacijami igralcev, z nastopom reprezentativnega orkestra Doma JLA iz Beograda, z dviganjem festivalske zastave na Orlandov steber, s strlejanjem iz &trombonov» ter z zvonjenjem zvonov. Po končanem ceremonialu je predsednik občinske skupščine priredil v Umetniški galeriji sprejem, ki so, se ga ude ežili mnogi vidni družbeno-politični in javni delavci ter izvajalci. Jubilejne XX. dubrovniške poletne igre bodo trajale do 25. avgusta. V tem času bo predvajanih 170 del, sodelovalo pa bo pri tem nad 1700 hrvatskih kulturnih delavcev in izvajalcev. Od dramskih premier bodo uprizorjeni «Ljubimch neznanega hrvatskega avtorja iz 17. stoletja, Shakespearov tJulij Cezar» v izvedbi Hrvatskega narodnega gledališča iz Zagreba. Supekov «Heretik» v izvedbi Zagrebškega dramskega gledališča, Aishilova tOrestija* v izvedbi* Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. V dramskem SREDA, 16. JULIJA 1969 13.00 Po dnevnih vesteh: Tour de France; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Folklora v salonu; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Szypulski: «L’agente di Vaduz*; 21.45 Simf. koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Roman; 10.45 Telefonski pogovori; 13.00 Pisan spored; 14.00 Juke box; 15.00 Izbrani motivi; 15.18 Koncert; 16.35 Glasbene počitnice; 17.10 Črni Orfej; 17.35 Popoldanski spored; med 17.35 in 18.45 Tour de France; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.11 Radio cabaret; 21.00 Lahka glasba; 22.10 Jazz; 22.40 Ameriške nove plošče. III. PROGRAM 10.00 Schumann in Ravel; 10.45 Pizzettijeve skladbe; 11.15 Komorna glasba; 12.20 Vivaldi in Mali-piero; 14.30 Iz Donizettijeve opere «La favorita*; 15.30 Portret avtorja: C. Franck; 16.30 Sodobna ital. glasba; 17.20 Brahmsov Trio opus 8; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Vera in sodobni svet. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Koncert za pihala; 10.20 Ital. sodobna glasba; 10.55 Lalo in Bizet; 12.00 Richard Strauss in A. Berg: 13.25 Simf. koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7 50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform. od- programu bo nastopil tudi Mestni teater iz Basla z dvema premierama. Iz starega repertoarja bodo ponovili Vržičevega «Dundo Marojet in *Skup», Vojnovičevo «Trilogijo» in Shakespearovega «Hamleta». Glasbeni program je zelo pester in bogat. Opera «Teatrp Mas-simo» iz Palerma bo odprla jubilejno sezono z Verdijevo opero aSimone Boccanegro». Italijanski umetniki bodo predvajali še Donizettijevo opero «Don Pasquale» in Rossinijevega «Seviljskega briv-ca». Nastopila bosta tudi simfonični ter komorni orkester RTV Zagreb, Češka filharmonija, Zagrebška filhamonija, Mestni orkester iz Dubrovnika, orkester »La Suisse Romaine», zatem Zagrebški solisti. Zagrebški kvartet in kvintet, «Musicisti» iz Rima, kvartet «Amadeus» iz Londona, ameriški baletni ansambel Glena Te-tleya, pevski zbori in folklorni ansambli, kot tudi števi'nr vokalni in instrumentalni solisti. Organiziranih bo nadalje več nočnih serenad in večerov poezije. Nad starim mestnim pristaniščem je bil zvečer na dan otvoritve tudi velik ognjemet, ki si ga je ogledalo nad 20.000 meščanov in tujih turistov. Zaklad iz Reinhardtove skrinje Nekoč zelo znana avstrijska gledališka umetnica, članica dunajskega Burgtheatra Helene Thimig je nepričakovano prišla do velikega bogastva. Dunajska umetnica je vdova velikega gledališkega režiserja Maxa Reinhardta, ki ga smatrajo tudi za nekakšnega revolucionarja ali vsaj reformatorja odrske umetnosti. Dunajska umetnica se je dolgo jezila nad neko staro skrinjo, ki jo je imela na podstrešju in ki ji je dejansko jemala prostor. Velikokrat je bila že na tem, da bi poklicala nekoga, naj skrinjo odnese in jo vrže med smeti z vsem, kar je v njej. Vede a je namreč, da je skrinja polna papirja, starih časopisov in prahu. Ni pa se danes že 80-letna umetnica, ki preživlja svojo pozno jesen v dunajski vili, spomnila, da je na dnu te velike skrinje več slik in črtežev najbolj znanih umetnikov prvih dveh desetletij našega stoletja. Kakor poročajo dunajski in tudi drugi listi, predstavljajo te slike danes velikansko vrednost. Tako so jih vsaj ocenili angleški strokovnjaki, ki jim je bilo dano ogledati si ta zaklad. Čeprav ni še na voljo seznam teh umetnin, bi mogli verjeti napovedim, kajti slike je nabral pokojni gledališki umetnik Reinhardt, točneje Max Goldmann, ki je bil velik strokovnjak in je vedel, kaj velja hraniti in kaj zavreči. Kakor smo že rekli, je Reinhardt veliko gledališko ime in predstavlja nekakšen mejnik v gledališki umetnosti. Po rodu je bil Jud in je kot tak doživljal strahote plemenske diskriminacije. Po prvi svetovni vojni je Reinhardt skupno s Hugom von Hafmann-stahlom in Richardom Straussom organiziral znane «Svečane igre v Salzburgu*. Vse svoje sposobnosti je posvetil teatru in vnesel vanj toliko novosti, da je pritegnil pozornost vseh velikih umetnikov svoje dobe, med katerimi so že omenjeni Strauss, pa tudi Toscanini, Edvard Munch. Emil Nolde in mnogi drugi. Med številnimi likovnimi umetniki, ki so z njim (Nadaljevanje na 6. strani) n!7 daja; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Majhni ansambli; 10.45 Počitniški pozdravi; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Simoniti; iz opere »Partizanka Ana*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Koncert za oddih; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.40 K. Odak: Suita za godala; 17.00 in 18.30 Vsak dan za vas; 17.30 Mednarodni koncert: Portorož — VValdliesbcrn; 19.15 Solistična glasba; 19.45 Kulturni globus; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Operne melodije; 22.00 Zabavne melodije; 23.15 Moskovski festival jazza; 24.05 M. Dizdar: Pesmi; 24.15 Veliki orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 17.30 Tour de France; 18.45 Program za mladino; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Bodočnost v vesolju; 22.00 športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: »Do-mani e troppo tardi*; 22.55 Kulturne aktualnosti. JUG. TELEVIZIJA 21.00 Dnevnik; 18.45 Dvajset slavnih — oddaja za otroke; 19.30 Velika pustolovščina — film; 20.00 Pisani trak; 20.15 Jazz portret: Hank Modley; 21.30 Vijavaja; 21.35 G. vtordi: Traviata — opera; 23.25 Filmski festival v Berlinu; 23.55 Poročila; 24.00 Water-polo Mladost-Jadran. _ Ob 15.00 po srednjeevropskem času bodo začeli prenašati izstrelitev treh ameriških kozmonavtov proti Luni. 16. julija 1969 p Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26.4, najnižja 19.4, ob 19. uri 24.9 stop., zračni tlak 1023,8 stanoviten, veter 10 km/h zahodnik, severoza-hodnik, vlaga 60 odst., nebo jasno, morje lahko razgibano, temperatura morja 23 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 16. julija D. M. KARM. Sonce vzide ob 5.31 in zatone 20 51 — Dolžina dneva 15.20 — na vzide ob 6.58 in zatone ob 22.U Jutri, ČETRTEK, 17. julija ALEŠ SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Podjetje openskega tramvaja prešlo v upravo Acegata Sklep o tem je orisal odbornik za prevoze Vascotto, zanj pa so glasovali vsi, razen indipendentistov - Tudi župan posredoval glede ukrepov proti brazilskim ladjam Včerajšnja seja tržaškega občinskega sveta, ki je bila posvečena predvsem upravnim vprašanjem v zvezd z reorganizacijo mestnih prevozov, se je pričela s krajšo slavnostjo. Zupan je namreč izročil «najstarejšima» občinskima svetovalcema zlata pečata s posvetilom. Gre za slovenskega svetovalca Franca Gombača (KPI) in misov-ca Morellija, ki sta sledila delu občinskega sveta od prvega dne, ko se je sestal pred dvajsetimi leti. Gombač je bil prisoten že na prvi seji, medtem ko je Morelli bil na prvi seji odsoten in je nastopil šele na drugi, nekaj tednov pozneje. Obema je župan čestital, medtem ko so jima ploskali stoječi svetovalci. župan je takoj nato sporočil občinskemu svetu, da je v zvezi z diskriminacijskimi ukrepi proti brazilskim ladjam, ki dovažajo kavo, poslal ministru za zunanjo trgovino posl. Vittorinu Colombu brzojavko, v kateri izraža zaskrbljenost tržaških poslovnih krogov in vsega mestnega prebivalstva zaradi «hudih posledic, ki jih bo moralo prenašati tržaško pristaniščem in ki so povezane z mednarodno trgovino s kavo. V nevarnost se spravlja, trdi v svoji brzojavki župan Spaccini «sam obstoj stalnega Skladišča brazilske kave v Trstu«. Zupan je zato prosil ministra naj «upošteva posebni položaj, v katerem je tržaško pristanišče)). V tem smislu izraža županova brzojavka želijo maj bi omenjeni ukrepi ne prekinili tradicionalnega vira pristaniške in trgovske dejavnosti v Trstu«. Takoj zatem se je občinski svet lotil vrste upravnih ukrepov, med katerimi .je brez dvoma najvažnejši sklep občinskega odbora o prehodu podjetja openskega tramvaja neposredno režijo občinskega d katerih je bil prej spregovoril, i ministra za delo Brodolinija. Pri-Sklep je nato bil sprejet soglas- družil se mu je podžupan Lonza, no z izjemo dveh indipendentistič- j ki se je nato spomnil včeraj umr- nih svetovalcev, ki sta se vzdržala. Odbornik Vascotto je nato orisal proračune podjetja ACEGAT od leta 1963 do leta 1966. Po krajšem posegu svetovalcev Crevatina (KPI), ki je kritiziral zamudo glede na upravne dobe, Morellija (MSI) in Abateja (DC), jih je občinski svet odobril z glasovi svetovalcev levosredinske večine. Svetovalci so glasovali proti, medtem ko so se misovci in liberalci vzdržali. Občinski svet je nato soglasno odobril ustanovitev komisij, ki bodo nadaljevale svojo dejavnost kljub poletnim počitnicam, posebno posojilo INA za finansiranje nekaterih del ACEGAT in sklepe računskih revizorjev za leta od 1963 do 1967. V začetku seje se je svetovalec Pittoni spomnil nedavno umrlega lega Candida Grassija, imenovanega «Verdi», ki je 'poveljeval brigadi «OsQppo». Žalnima govoroma sta se pridružila Calabria (KPI) in župan Spaccini. Spor pri ENEL V zvezi z vprašanjem, ki so ga 11. trn. vlažili v deželnem svetu deželni svetovalci Calabria, Bettoi:, Ooghetto, Pascolat, Rizza in Zor-zenon glede odnosov med okrožnim in conskim ravnateljstvom ENEL v Trstu ter zastopniki delavcev, je okrožni organ za koordinacijo FIDAE za deželo Furlanijo -Jul. krajino zaprosil za sestanek z deželnim odbornikom za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo, da bi mu razložil resen položaj, ki je nastal zaradi dogodkov, ki so se pripetili pred omenjenim vprašanjem v deželnem svetu in po njem. Maturitetni izidi na znanstvenem liceju Na slovenskih višjih srednjih šolah se zaključujejo zrelostni izpiti. Včeraj so objavili rezultate na znanstvenem liceju, kjer .je maturo opravljalo 23 kandidatov. Od teh so bili trije odklonjeni, 20 pa jah je izdelalo. Končna ocena je bila izražena v šestdesetinkah. Izdelali so: Ambrosi Silvano, Bandelli Nevia, Budin Miloš, Bu-fon Alenka (48/60), Campanialli Livia, Carli Annamaria, Cipovič Vlado, Daneu Neva, Grilanc Peter, Klun VValter, Kravos Marjan, Lu-keš Neva (50/60), Pahor Breda, Pegan - Žvokelj Marija. Pulič Olgica, Rudes Andrej, Sancin Igor, Sandalj Vinko, Seražin Marina, Stefani Robert. V naslednjih dneh bodo znani še izidi s trgovske akademije, kjer se bo matura zaključila proti kancu tedna. Vsem maturantom, ki so uspešno položili zrelostni izpit naše če stitke. S Danes, 16. julija ob 21. uri bo na trgu v Mačkovljah javen shod komunistične partije. Govoril bo Stojan Spetič, član federalnega komiteja o sedanji vladni krizi, razkolu v socialistični stranki in vprašanju Slovencev. Jutri, 17. julija ob 12. uri bo shod o vladni krizi tudi v Ul. del-la Rampa za delavce tržaškega arzenala. NA SEJI DEŽELNEGA SVETA Deželni svet bo do petka zaključil poletno zasedanje Razstave V galeriji Rossoni, Corso Itaha 12, razstavlja od 11. do 20. t.m. Ra' denka Birsa. Razstava je odprta o* 8. do 20. ure, ob nedeljah od do 13, ure. Včeraj se je začela razprava o osnutku zakona za spremembo deželnih zakonskih določil glede upravne funkcije javnih del, urbanistike, ljudske gradnje itd. liiiiniiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimMiiniiiiiiiiimiimiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiliiiii SESTANEK UPRAVNEGA SVETA PRISTANIŠKE USTANOVE Nakazani prvi dve milijardi lir za opremo pomola VII v pristanišču Diskriminacijski ukrep, ki ogroža dovažanje kave za skladišče brazilskega inštituta za kavo, je obsodilo tudi Združenje tržaških špediterjev prevoznega podjetja ACEGAT. Sklep je orisal občinski odbornik za prevoze dr. Egidio Vascotto. Okvirno je odbornik najprej orisal položaj podjetja, ki zadnjih devet let upravlja naprave openskega tramvaja, odkar je po zapadlosti polstoletne koncesije prešel v občinske roke. Vascotto je omenil predvsem padec števila potnikov in torej sorazmerno večje režijske stroške. Prav zato, je dejal Vascotto. bo moralo podjetje, ko bo prešlo v neposredno upravo ACEGAT, pregledati svojo finančno in upravno politiko ter spremeniti dosedanji režim cen. Ker je začetna meglena izjava vzbudila precej negodovanja, je Vascotto natančneje obrazložil načrte občinske uprave glede možnosti spremembe tarifnega sistema pri openskem tramvaju. Novost bo vsekakor v zvezi z odpravo sprevodnikov in uvedbo avtomatov, ki delujejo zgolj na kovance za 50 in 100 lir. Tako bodo cene prevozov na openskem tramvaju prilagojene zahtevam avtomatov. V grobem bo obveljalo načelo, da bo za prevoz, ki so doslej stali 90 oz. 110 lir, potreben stotak, za prevoze, ki so stali 50, 60, 70 iir pa petdesetak. Vpeljana pa bo posebna izkaznica za delavce in študente, ki bo stala 800 lir za deset prevozov. Na ta način, je dejal odbornik Vascotto, bo občina prihranila približno 47 milijonv lir, ki bodo olajšali razliko med stroški in izkupički prevoznega podjetja. Posebna paritetična komisija ACEGAT in občinske uprave pa je glede prehoda podjetja, ki je doslej upravljalo openski tramvaj, morala preučiti tudi položaj uslužbencev, ki bodo prešli v orgamik občinske ustanove. Ti bodo ohranila dosedanje prejemke, prišlo pa bo do nekaterih sprememb v boljše glede upravnega osebja. Tudi drugam uslužbencem bi se morali prejemki nekoliko spremeniti, ne ve pa se za koliko, ker ni bil še dokončno preučen in odobren sporazum o odpravi «conskih« razlik. Za Vascottom je nastopil komunistični svetovalec Calabria, ki je izrekel nekaj pomislekov predvsem sindikalnega značaja. Pri tem se je Calabria skliceval predvsem na vprašanje, ki ga je skupno s svetovalcem VVilhelmom naslovil na župana in v katerem omenja nekatere stvarne probleme podjetja za openski tramvaj. Pomisleki Ca-labrie so se nanašali predvsem na dejstvo, da je občinska uprava določila — po njegovem — čudno prednostno lestvico in sklenila najprej prehod podjetja v upravo ACEGAT in šele nato reševanje posameznih stvarnih vprašanj v notranjosti podjetja samega. Calabna je glede tega izrekel mnenje, da bi morala občinska uprava poskrbeti za prehod openskega tramvaja v občinsko podjetje ACEGAT v okviru splošne preureditve mestnih prevozov. Vsekakor pa je Calabria povedal, da bo njegova skupina glasovala za predlog občinskega odbora. Po posegu misovca Morellija, ki je prav tako kritiziral splošnost ukrepa, je posegel v razpravo de-mokristjanski svetovalec Lonzar, ki je pred časom napisal vprašanje v zvezi z nekimi nevšečnostmi, zaradi česar je prišlo do kritik na račun uslužbencev openskega tramvaja. Lonzar je obvestil svetovalce, da je o dogodku izročil posebno izjavo, kjer ga omejuje glede na okoliščine, v katerih je do spora prišlo. Pri tem je zelo ostro grajal bivšega upravnika openskega tramvaja, inž. Molinarija, kateremu je pripisal predvsem nemaren odnos do važnih upravnih zadev in omalovaževanje nadzornikov in poročil, ki jih je prejemal. Indipendentist Taddeo je sporočil sklep svoje skupine, da se bo vzdržala glasovanja, na kar je Calabria še enkrat posegel in opozoril občinski svet, da ni glede prehoda openskega tramvaja k neposredni upravi ACEGAT točnih zakonskih norm in da bi se torej stvar lahko nekoliko zavlekla, obenem pa proučila pereča vprašanja, Drugič v letošnjem letu se je sestal upravni svet Avtonomne ustanove tržaškega pristanišča pod predsedstvom dr. Maria Franzila. Na sestanku, ki ga je začel dr. Franzil ki je najprej pozdravil novega poveljnika pristanišča generala d'A-gostina, ki se je prvič udeležil seje sveta v svojstvu podpredsednika, so načeli razna vprašanja, ki se nanašajo na upravno življenje in na osebje. Tako je predsednik seznanil svetnike s takojšnjimi koraki, ki jih je storil pri ministrstvu za trgovinsko mornarico in predsedniku komisije ministrstva za zunanje zadeve za tržaško pristanišče proti diskriminacijskim ukrepom, ki jih je u-vedlo ministrstvo za zunanjo trgovino proti brazilskim ladjam, ki pristajajo v italijanskih pristaniščih in ki so od včeraj opolnoči dalje podvržene posebnemu obveznemu dovoljenju, da lahko izvajajo izkrceval-ne in vkrcevalne operacije. Ti ukrepi utegnejo imeti negativne posledice za promet kave Brazilskega inštituta za kavo skozi naše pristanišče, na račun katerega prihaja v naše pristanišče okrog 900.000 vreč kave na leto, delno namenjenih na državni trga delno pa v tranzitu za inozemstvo. Dr. Franzil je nato sporočil, da je pred meseci cestna policija kaznovala z globami na področju prostega pristanišča nekatere nameščence ustanove, ki so vozili traktorje za vleko vagonov, ki niso bili opremljeni s tablicami in prometnimi knjižicami kot jih predvideva člen 58 cestnega zakona. Celo predsednik sam je bil kaznovan z globo, ker je dovolil kroženje traktorjev v teh pogojih. Ustanova se je takoj uprla tem globam, da bi zaščitila interese delavcev ter preprečila paralizira-nje življenja v pristanišču. O prizivu so razpravljali v prizivni stopnji 10. t.m. in kazensko sodišče je spoznalo vzroke pritožbe ustanove za upravičene ter priznalo, da morajo biti prosta pristanišča sma-trana kot zagrajena podjetja, to je področja, ki niso odprta za javnost in zato izven aplikacije norm, ki jih predvideva cestni zakon ter da so poleg tega priznana kot železniška pristanišča, zaradi česar so traktorji uporabljeni izključno za vleko vagonov. Svetnikom so tudi sporočili, da je z ukrepom, ki je v teku, bilo nakazano tržaškemu pristanišču v okviru' globalnega finansiranja 6 milijard Ur za triletje 1968-70, kakor je bilo določeno z odlokom CIPE 11. oktobra 1968 za opremo pomola VII, prvo nakazilo dveh milijard Ur. Dr. Franzil je nato obvestil svetnike, da je ministrstvo za javna dela odbilo svoj čas postavljeno zahtevo, da bi se ustanovi zaupala možnost načrtovanja razpisovanja natečajev ter ocenjevanje in vodenje del, nanašajoče se na dobavljanje elektromehanskih sredstev in to spričo dejstva, da so zelo zapletene procedure povzročile, da je že več kot dve leti neoperativ-nih 2.500 milijonov Ur, ki so biU nakazani tržaškemu pristanišču v okviru «modrega načrta* za nakup nove opreme za modernizacijo pristaniških naprav. Upravni svet je bil nato seznanjen, da se je v pretekUh dneh začela gradnja velikega suhega bazena v Arzenalu - Sv. Marku s postavljanjem prefabriciranih drogov iz železobetona za podaljšanje obstoječega mostišča: bazen bo dolg 350 m, širok 56 in globok 12 metrov. Kar zadeva končno bodočo postajo za razpUnjevanje petrolejskih ladij, ki pristajajo v našem pristanišču, je dr. Franzil sporočil, da je bilo potrebno zaradi negativnega mnenja, ki ga je izrekla milj-ska občina, spremeniti prvotno določeno lokacijo za to napravo ter je premestiti z vzhodnega v zahodni del bivše ladjedelnice Sv. Roka. V zvezi z nastopi proti restriktivnim ukrepom proti brazilskim ladjam, ki dovažajo kavo v naše pristanišče, moramo omeniti tudi pismo, ki ga združenje tržaških špediterjev poslalo ministrstvu za zunanjo trgovino, za finance, za zunanje zadeve, za industrijo, in za trgovinsko mornarico, kakor tudi državnemu inštitutu za zunanjo trgovino, združenju svobodnih ladjarjev, Confindustru ter itaUjan-skemu združenju trgovinskih zbornic. V tem pismu prikazujejo tržaški špediterji vse hude posledice, ki jih utegnejo imeti ti restriktivni ukrepi za promet s kavo v tržaškem pristanišču in posredno za celotno dejavnost pristanišča. Omenjajo celo grožnjo, da bo Brazilski inštitut za kavo preusmeril svoja ladje v koprsko pristanišče ali v MarseiUe in končno pozivajo pristojna ministrstva naj ponovno proučijo vso zadevo in sprejmejo^ u-krepe, ki ne bodo v škodo tržaškemu pristanišču. Destriero na križišču z Drevoredom Ippodromo. Z drugim odlokom je sprejel u-krepe, ki naj bi olajšali promet vozil na ulicah S. Daniele in Giu-stinelM: uvedbo enosmernega prometa na Ul. S. Daniele v smeri od Ul. Tigor proti Ul. GiustineUi ter uvedbo prepovedi postajanja vozil na Ul. GiustineUi na strani ti-hih številk na odseku od Ul. S. Daniele do Ul. Cdamician. Z naslednjim odlokom je župan preklical svoje prejšnje odredbe glede prometa na Ul. Molimo a Vento ter uvedel stalno prepoved postajanja vozil v omenjeni ulici na strani sodih številk od začetka do vključno številke 20. Ta ukrep je bil potreben zaradi povečanega prometa vozil na tej ulici, kar je posledica tudi preusmeritve zasebnih avtobusov prog «C» in «R» navzdol po tej uUci. Končno je občina sporočila, da je Ul. dello Scoglio na odseku med ulicama Pendice ScogUetto in Mer-caintini zaprta za promet zaradi ob- Dežetad svet je na svoji včerajš nji seji začel razpravljati o osnutku deželnega zakona glede sprememb deželnega zakona štev. 22 iz leta 1967 in dopolnilnih predpisov (upravne funkcije glede javnih del, urbanistika in ljudske gradnje, u-stamovitev deželnih uradov in tehničnih organov). Diskusija se bo zaključila danes in po odobritvi zakonskega osnutka bodo prešli na druge zadeve. Deželni svet zaseda vsak dan in dela s polno paro. Vse kaže, da predsedstvo deželnega sveta namerava izčrpati dnevni red poletnega zasedanja do peto. tako da se bodo počitnice deželnih svetovalcev začele v soboto. Po odtobritvi omenjenega deželne, ga zakona štev. 22 so bili ustanovljeni deželni tehnični urad, deželni posvetovalni odbor za bonifike, deželni urbanistični odbor, pokrajinski tehnični odibor ter pokrajinska ravnateljstva odbomištva za javna deila. Dežela je dobila največje pristojnosti glede kmetijstva in je prevzela vse periferične urade ministrstva za kmetijstvo (kmetijska nadzorniištva, inštituti itd.). Precejšnje pristojnosti je dobila dežela tudi glede javnih dei in urbanistike, niso ji pa dodelili vseh pe-rdferičnih uradov in ustanov zadevnih ministrstev. Po uveljavitvi deželnega zakona štev. 22 so se pospešili postopki in odpravite nekatere birokratske ovire pri izdelovanju urbanističnih in regulacijskih načrtov, uresničenju javnih del itd. Precej so k temu doprinesti prispevki dežele pokrajinam in občinam za razna javna dela, priprav načrtov itd, toda ostalo je še dosti birokratskih ovir, zastarelih predpisov o kontroli osrednjih organov in o pristojnosti raznih uradov, zaradi česar se zavlačujejo gradnje raznih objektov, odobritev regulacijskih načrtov itd. Zaradi te-ga, kakor poudarja v obrazložitvi zakona poročevalec večine svetovalec Rigutto, je deželna uprava pripravila novi zakonski osnutek. Namen tega zakonskega osnutka je določiti, v okviru deželnega ustroja javnih del, primerno porazdelitev nalog in odgovornosti, poenostaviti in pospešiti upravne postopke, izpolniti in dopolniti predpise itd. Zadeva je zelo važna, sai gre za javna dela, urbanistiko, iz-boljševalna deila, ki imajo odločilen pomen za razvoj vse dežele. To so poudarili vsi svetaval-oi, ki so se včeraj udeležili diskusije Svetovalec Bosari (KPI) je dejal, da je zakonski osnutek predložen kot pobuda za uveljavitev avtonomije v odnosih med deželo in krajevnimi ustanovami in olajšanje upravnih predpisov za izkoriščanje deželnih sredstev, toda s tem niso rešeni problemi krajevnih ustanov. Krajevne ustanove bodo še vedno odvisne glede javnih del od ustanove, dežele ali države, ki daje sredstva za javna dela, dokler bodo pač potrebovale njihovo podporo. Glede večjih pooblasti! funkcionarjem, ki jih predvideva novi zakon, da bi se olajšal birokratski postopek, pa je Bosari dejal, da je to nezadosten ukrep, ki dokazuje pomanjkanje politične volje za temeljito reformo zakonskih predpisov v državnem računovodstvu. Svetovalec G. Wondrich je dejal, da večja pooblastila In nakazami® odgovornosti terjajo tudi bolj učinkovite in izpopolnjene organizacijske strukture. Svetovalec Di Caipariacco je pohvalil pobudo deželne uprave in kritiziral funkcionarje računskega dvora,, ki ne podpirajo delovanja dežele. Svetovalec De Cecco je pripomnili, da je zakonski osnutek zapleten in da ga ne zadovoljuje. Svetovalec Cuffaro je izrekel priznanje deželni upravi, ki se je lotila tega problema in upoštevala nekatere pripombe članov deželne komisije. Pripomnil pa je, da ne bodo zakonski ukrepi učinkovita, dokler ne bo dežela imela zadostnega šte vila sposobnih izvedencev in pri- i _ memiih uradov. Vprašal je tudi, | kon štev. 22. katere državne urade je do sedaj prevzela dežela, in pripomnil, da bi morala dežela imeti večje pristojnosti glede javnih del, urbanistike itd Poudaril je, da po 25 letih od osvoboditve imamo še vedno državne urade in ustanove, ki nimajo več nobene .povezave z današnjo stvarnostjo in nobenega dela. To staro šaro iz fašistične dobe je treba odstraniti in izvesti temeljito reformo, da se odpravi birokratizem in utrdi avtonomija dežel in krajevnih ustanov. Glede deželnega urbanističnega odbora pa je predlagal, naj bi bili v njem zastopniki arhitektov, gradbenikov itd. le s posvetovalnim glasom, ker gre zlasti pri regulacijskih in urbanističnih načrtih za politično izbiro. Svetovalec Bosch; je poudaril važnost odprave birokratskih predpisov, ki resno ovirajo izvedbo raznih pobud Svetovalec Trauner je pripomnil, da bi bilo treba sploh spremeniti, oziroma temeljito popraviti in izpopolniti, okvirni za- V galeriji pokrajinskega mnwi* v Kopru bo od torka, 15. t.m. ® 27. tm. razstavljala slikarka Gre« Pečnik. Odprtje razstave bo dano ob 11. uri. Razstava bo odpr» vsak dan od 9. do 13. ure ter od 16. do 19. ure. Ob nedeljah zaprt®' FESTIVAL ZNANSTVENO - FANTASTIČNEGA FILMA. Kino Exc« sior (brezplačen vstop z vabilo®* od 17,30 «In seveda ti« (ZDA) ’’, dolgometražni film »Maska rdet* smrti« Rogerja Cormana (ZDM Na gradu sv. Justa ob 21.30 «*y tovanje ladij Sojuz 4 in Sojuzjj. (ZSSR) in dolgometražna hi® »Predor pod svetom« (Italija) 111 j «Tni čudne zgodbe« (Belgija). PARK MIRAMARSKEGA GRAD^ •Luči in zvoki«. Ob 21.30 «Der Kr sertraum von Miramare« v | ščini; ob 22.45 «Massimiliano ' Carlotta« v italijanščini. Avtfflg «M» vozi (z Barkovelj, postajal®" tramvaja «6» in od Miramara Pre# in po predstavi. miiiiiiiiiiiiiiiiiiniiliiiiiiiiiiiiliniiiiiiiimiiiuiimiiHiiiiiHoHiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiillmiu FESTIVAL ZNANSTVENO-FANTASTIČNEGA FILMA NA GRADU Francoski «Le dernier Homme» potrjuje nadpoprečno kvaliteto Fantastičen je v filmu samo okvir, njegova teža pa je v konfliktu med tremi različnimi značaji navijanja uličnega asfalta. nun ....... ODGOVORI NA SEJAH DEŽELNEGA SVETA Prometni ukrepi Župan je izdal več odlokov prometnega značaja. Tako je uvedel obvezno zaustavljanje z znakom STOP za vsa vozila na Ul. del ........... GANGSTERSTVO PRI BELEM DNEVU Upokojenka žrtev ropa v predoru Sandrinelli 16 do 17-letni mladenič ji je sunkovito iztrgal torbico, pobral denarnico, ključe in drobiž ter zbežal, napaden-ka pa je pri tem padla in se ranila - Napadalca iščejo Včeraj ob 17.50 se je v ambulanti za prvo pomoč splošne bolnišnice ogorčena zglasila 74-letna Elisabetita Albomo Kresciak iz Istrske ulice št. 34. Priletna ženska je imela hud udarec z vidno odrgnino na desnem komolcu ter verjetno kostne poškodbe v desnem kolku. Ko jo je dežurni zdravnik skrbno pregledal ter ji dal prvo pomoč, so primer, ki je žensko pri- vedel v bolnišnico^ vzeb v roke varnostni organi tržaške kvesture. Upokojenka je namreč izjavila, da je omenjene poškodbe zadobila v predoru Sandrinelli, lu vodi iz Goldonijevega trga proti Sv. Jakobu. Ko je hodila po desnem pločniku in prišla do mesta, kjer se predor odcepi proti Ul. Pandares, se ji je približal mladenič približne starosti 16-17 let, opravljen v temne hlače ter roza srajco, ter ji nepričakovano, z vso silo iztrgal h rok torbico, vzel iz ruje denarnico, kjer so bili osebni dokumenti, ključi stanovanja in 1.200 Mr v drobižu, ter zbežal proti Ul. Pondares. Sunek, s katerim ji je iztrgal torbico ,je bil tako solen, da je upokojenko kar vrglo na tla in od tu njene poškodbe. Žensko so sicer po prvi pomoči poslali domov, kjer se bo morala zdraviti dva tedna, mladega napadalca pa poMcijski agenti še iščejo. Dežela se zanima za vprašanja vojaških služnosti in manevrov Navezali so stike z vojaškimi oblastmi Pripravlja se revizija vojaških služnosti Kakor smo že poročali, so na zadnjih sejah deželnega sveta odborniki odgovarjali na razna vprašanja nekaterih deželnih svetovalcev. Tako sta dobila odgovor tudi svetovalca Baracetti in Coghetto na vprašanja glede vojaških služnosti in vojaških manevrov na raznih področjih naše dežele. Na njuni vprašanji deželna uprava odgovarja, da je njena naloga prikazati odgovornim oblastem škodo, ki jo ima prebivalstvo naše dežele zaradi vojaške služnosti, ne pa o-porekati na tehnični ravni zahteve vojaških oblasti. Deželna uprava z velikim zanimanjem in zavzemanjem sledi temu vprašanju. Tako so predstavniki dežele po raz- Jkdhta uAedniitMi O odloženem procesu Oclv. dr. Berdon Bogdan nam je poslal naslednji popravek: 1. Naslov članka mi pripisuje neresnična dejanja, češ, da «gre za tožbi članov "Odbora za pomoč razlaščencev”... dr. Berdona... proti prof. Marzu...«. Iz sodnih spisov je razvidno, da je to izmišljotina. 2. Izmišljotina je trditev, da «gre za tožbi članov "Odbora za pomoč razlaščencev v Dolini”., dr. Berdona..«. Iz istih aktov je razvidno, da sem osebno vložil pritožbo zaradi obrekovanja moje časti in ugleda po znani brošuri. Neresnične so stalne trditve članka, naj bi jaz bil «član» navedene sindikalne organizaoije; to sem že povdaril v Vašem listu dne 19.4. in 13.5.69. Kot odvetnik, in samo kot odvetnik, pa zastopam razne stranke, med katerimi tudi omenjeno združenje v raznih zadevah. 3. Obtožnica procesa, kjer sem oškodovana stranka, ne temelji na «zlonamemem natolcevanji,« ampak na zločinu obrekovanja po tisku. 4. Ni res, da bi bil «od!ožen proces o dolinski aferi«. Res pa je, da je bil odložen proces zaradi obrekovanja moje osebe v znani brošuri «Pomoč razlaščencem v Dolini«, ker hočem da pride vsa resnioa na dan in da se razgali vsa obrekovataa in klevetniška gonja proti meni. govoru z ministrom Gudem navezali stalne stike z vojaškimi oblastmi, katerim so obrazložiM celotno problematiko, kakor tudi posamezne primere in težave, ki ovirajo zlasti razvoj gospodarstva in turizma. Med drugim so dobili zagotovilo, da bodo vojaške oblasti brez zavlačevanj izplačevale odškodnino, ki jo predvideva zakon štev. 180 od 8. marca 1968. Glede revizije vojaških služnosti, ki mora biti po omenjenem zakonu izvedena do marca 1971, so vojaške oblasti izjavile, da so v teku vse priprave, tako da bo omenjena revizija izvedena v določenem roku. Glede posebnih dovoljenj za grad- nje itd. na področju vojaške služnosti, nastajajo težave ko gre za J«JO najetje posojil, ker banke ne dajejo posojil za gradnje na takih področjih. Zaradi tega so potrebni novi zakonski predpisi. Predstavnika deželne uprave so tudi opozoriti na težave in ovire, ki negativno vplivajo na razvoj turizma, tako zaradi vojaških služnosti, kakor tudi zaradi vojaških vaj. Vprašanje je še odprto, deželna uprava pa zagotavlja, da se bo stalno zavzemala za rešitev tega problema. Prof. Livio PaJadin pripravlja ju-ridičfid elaborat, ki ga bodo uporabili za sestavo predlogov glede spremembe državnega zakona m za nadaljnje ukrepe in posege deželne uprave. Francoski film «Le dernier Hom-me», ki smo ga videli sinoči na Gradu sv. Justa, je potrdil nadpoprečno kvaliteto letošnjega je-stivala. Tudi to delo, kakor prejšnja, sloni na dostojni zgradbi, ki se izogiba vsakemu pretiravanju a-li baročnosti in se poslužuje odličnih, čeprav neznanih igralcev, ki so učinkovito in prisrčno podali posamezne like. Zgodba ni zapletena: trije jamarji se ob povratku na površje znajdejo sredi razdejanja, ki ga je povzročila neznana katastrofa. Daleč naokoli nižive duše, na truplih mrtvih tovarišev pa opazijo skrivnostne pege. Medtem ko ranjena Catherine ostane v taborišču, se njen■ mož Jean Claude in prijateljica Eva podata do najbližje vasi, kjer pa dobita le nov dokaz razdejanj: ne preostane jima drugega, kot da nabereta čim obilnejšo zalogo in čakata v upanju, da je katastrofa prizadela le del sveta. Med povratkom v taborišče pa se jima avto pokvari: nadaljujeta peš in sredi poti prevzame Jean Clauda ljubezen do sopotnice. Catherine, ki pričakuje njun povratek je vedno bolj nestrpna, in ko zasliši neznano šumenje jo prevzame strah in s puško rani ravno moža. Hud pritisk, kateremu so podvrženi vsi trije ima uničujoč učinek na njihovo skupno življenje: Jean Claude in Ja-therine se spreta, on ji pove o Ljubezni do Eve in žena zapusti tu-borišče ter se zateče v bližnjo hišo. Eva zaman prepričuje njeno vrnitev, dokler Catherine ne zve, da je mož hudo bolan. Spravi va ju predvsem dejstvo, da čakata o. troka. Jean Claudova sreča je zelo kratka: po obrazu se prikažejo prve pege in kmalu nato tudi on umre. Catherine in Eva si sami pomagata, dokler tudi Eva ne spozna, da je njena usoda zapečatena. Kot Jean Claude se je tudi ona dotikala mrtvecev, medtem ko je Catherine ležala ranjena. Da bi vsaj njo rešila, Eva pobegne in pričakuje smrt daleč od taborišča, kjer se Catherini končno rodi otrok, zadnji človek, morda pa tudi začetnik novega sveta. Tudi v tem filmu je fantazije te malo: fantastični okvir razdejanja je le ovoj zgodbe, ki ima težišče predvsem na konfliktu treh različnih značajev, ki vsak po svoje reagirajo na nenavaden položaj, v lea-terem so se znašli. In prav v medsebojnih dialogih je največja odlika filma, ki je v svoji povrsti povsem pozitiven. Namesto dveh kratkometražmh filmov Boomsville (Kanada) in Overall 1. (Nemčija), ki nista dospela pravočasno, so pred francoskim filmom predvajali ameriški dokumentarec «Stranger than Science Fictionu, ki je na zanimiv in duhovit način prikazal antologijo starih znanstveno fantastičnih filmov in primerjal njihove napovedi z današnjimi tehničnimi dosežki. Popoldne sta bila v kinodvorani Eicelsior na sporedu dva filma: belgijski kratkometražni Le Voya-geur (Popotnik) in ameriški celovečerni The pit and the pendulum. povzet po znani noveli Edgarja Ala. na Poa. skega sedeža in bodo imeli pravico prevoza do kopališč pod pogojem, da bodo lahko pokazali vozovnico s prog «9» in «15». Na povratku bodo lahko vstopili v avtobuse proge «8» pri kopališkem zavoju in bodo imeli pravico prevoza do postaje na Čampo Marzio, vedno z vozovnico, ki so prejeti na prvi vožnji na omenjenih progah. Nazionale 16.00 «11 seme deila JJi lenza«. Glenn Ford, Sidney PJJj t.er. Prepovedano mladimi pod 1 letom. Grattacielo 16.00 «Divorzio all’a®f ricana«. D. Reynolds, J. Siri®* V. Johnson. Techndcolor. ,<§ Fenice 16.00 «La forza George Hamilton, Suzanne ”1 schette. Technicolor. Eden 15.30 «Ecce homo«. (I soprfl vrisati). Irene Papas, Philippe roy. Technicolor. Prepovedano 5 dini pod 18. letom. Excelsior — Zaprto do 20. t.m-Ritz 16.00 «La rivolta«. Jim BrO''1l, Gene Akman. Technicolor. FUodrammatico — Zaprto. Alabarda 16.30 «L'ultimo paradi*1’: Colorscope. Prepovedano mla® nde® Skupščina PSI za mesto-center Na sedežu PSI v Ul. Mazzini 32 je bila skupščina sekcije za mesto-center, kateri je predsedoval Giordano Bruno Mislei, številnim prisotnim članom pa je podal politično poročiio tajnik Dimo Saraval. Spregovorili so še Rocco, Gdancot-ti, Gambassimi, Invemioi, Mislei, Faschi, Busettd, Maliipiero, De Feo, Ničel in Milleri. Obravnavati so vprašanja splošnega in krajevnega značaja ter ponovno obsoditi razkol v socialističnih vrstah. Skupščina se je zaključila s potrditvijo spoštovanja demokratičnih pravil in zaupanja v avtonomne in izvirne sposobnosti so-ciatizma kot nujnega inštrumenta za obrambo delavskih interesov ter nenadomestljive ljudske sile pri gradnji bolj svobodne, bolj huma ne in pravičnejše človeške družbe pod 16 .letom. Aurora 16,30 «Agente 007 Thu® bali«. S. Connery. Technicolor. Cristallo 16.30 «Bersaglio Michael Rene. Eastmancolor. ‘ povedano mladini pod 14. let0 Capitol 16.30 «1 due deputati«. co Franchi, Ciccio Ingrassia. chmcolor |ei, lmpero 16.30 «S;ivestro e Gonzag sfida ali’ultirno pelo«. Technico1 ' Vittorio Veneto 17.00 «Comincio V gioco«. Anthony Quinn, Marta n* | Technicolor. Prepovedano n“a° pod 14. letom. . Astra 16.30 «La piti beli a copP>a mondo«. Technicolor. Ideale 16.30 «Operazione Coman^. Dirk Bogarde, Akim TaimirofL rard Oury. Technicolor.__________jjj Abbazia — Zaprto. Jutri: «CaP® airitaliana«. Šolske vesti Državna srednja šola s slovenskim učnim jezikom «Fran Levstik« na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu Javlja, da se je pričelo s 1. julijem vpisovanje v prvi razred te šole, ki bo trajalo vsak dan do vključno 25. Julija letos. Osnovna srednja šola s slovenskim učnim jezikom «Fran Erjavec« v Trstu (Rojan) Javlja, da se je pričelo s 1. julijem vpisovanje v vse razrede te šole. Vpisovanje v prv razred bo vključno do 25 t.m. Pri Jave sprejema tajništvo vsak dan od 9 do 12. ure Ravnateljstvo državne srednje šole (Ivan Cankar« sporoča, da se je pričelo s prvim julijem vpisovanje v I razred te šole, ki bo trajalo do vključno 25. t.m. Prijave sprejema tajnštvo šole vsak dan od 9.-12. ure. OBVESTILO Tajništvo sindikata slovenske šole v Trstu sporoča, da bo v juliju in avgustu sedež sindikata odprt vsak četrtek od 17. do 18, ure. Tajništvo sindikata Na vprašanje svetovalcev Di Ca-poriacca o skrbi deželne uprave za beneške in furlanske izseljence je odbornik Stopper odgovoril, da je po programskih izjavah predsednika deželnega odbora 27. februarja 1.1. zadevno odborništvo za/vzelo pobude za izvedbo ankete o zaposlitvi, brezposelnosti in emigraciji v naši deželi, za sklicanje konference o problemih emigracije, za ustanovitev konzulte pri odbor-ništivu za delo, la bo morala razpravljati o vseh problemih emigracije in emigrantov ter predlagati primerne ukrepe, za ustanovitev konzorcija_ med pokrajinskimi upravami naše dežele, ki bo skrbel za pomoč in zaščito emigrantov Op. ur.: Pisma ne komentiramo, ker menimo, da je zadeva našim čitate-ljem popolnoma jasna. ugran kar bo jxdprl posebni zakon, ki se sedaj pripravlja. Odpornik Stopper je tudi omenil razgovor, ki so ga imeti predstavniki dežele z izseljenci v Švici, katerim so prikazali sedanje možnosti zaposlitve ter podporo dežele za produktivne pobude. Sezonske zveze s kopališči! na Trajanovem nabrežju Avtofilotramvajska služba Acegat sporoča, da bodo od danes v dneh, ugodnih za kopanje, obnovljene poletne zveze s kopališči na Trajanovem nabrežju, ki jih bodo vzdrževala samo vozila na proti št. «8» po naslednjem voznem redu: Od Rojana proti Trajanovemu nabrežju: ob delavnikih od 8.04 do 20. ure, ob praznikih od 8. do 20. ure. Od Trajanovega nabrežja do Ro- j Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 15. julija 1969 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 11 oseb. UMRLI SO: 68-letna Pierina Poh-len vd. Ciacchi, 65-letna Jolanda Tuchtan, 55-ietna Alexandra Geor-gieva por. Kmezich, 78-letna Agata Terlicher, 69-letna Maria Seghini, 67-letni Simeone Marchi, 85-letna O-livia Montanari vd. Benedetti, 72-letna Amelia Suppani, 81 letna Elda Hirsch, 92-letni Rocco Poldrugo, 69-letni Salvatore Carteny. V četrtek, 17. julija 1969 ^ ob 20.15 v Ljudskem domu Trstu (Ul. Madonnina 19) Spominska svečanost ob 25-letnici smrti Jožeta Srebrniča junaškega borca proti fašizrti* za socialne in narodne P1-8^. ce, poslanca in enega izrt)«” ustanoviteljev KPI, ki je 1Z^“ bil življenje 11. julija 1944. Govorila bosta posl. Alb'11 Škerk in sen. Paolo Šema- Na sporedu pesmi in deti* macije. Vstop prost! I> ZADRUGA «NAŠ KRAS« vabi na razstavo: LJUDSKO SLIKARSTVO NA STEKLU v Kraški galeriji v Ve\i^ Repnu št. 31 Razstava je odprta ob ned^ ljah med 16. in 20. uro, ,u delavnikih je ključ pri sos®0 od 19.30 do 20.30. Izleti 23 Julija. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolmi, ul. Revoltella 41. Plzzul Cignola, Corso Italia 4. Prendini, Ul. T. Vecelllo 23. Serravallo, Trg Ca vana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.39) AlFEsculapIo, Ul Roma 15. 1NAM, Al Cammello, Vlale XX. Settembre 4 AUa Maddalena, Ul. deliTstrla 43. Dr. Codermatz, Ul Tor S Piero l Nenadoma nas je za ved®0 pustila naša predraga Ana Sulčič por. Žerf Žalujoči mož ter drugi sorod I.T.F., Ul. Zonta 3, tel. 38-006 ja na (podvoz): ob delavnikih od 8.22 do 20.15, ob praznikih od 8.15 do 20.15. Avtobusov za zvezo s kopališči' se bodo lahko posluževali tudi pot-1 nfld na progah «9» in «15», ld bodo lahko vstopiti na avtobuse proge «8» pri postajališču v Ul. Otta viamo Augusto na začetku tramvaj ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša dra69 mama in nona AMALIJA SUSTERCIC vd. MILIC 14. t. m. na domače1” Pokopali smo Jo v ponedeljek, pokopališču. Prisrčno se zahvaljujemo zdravniku dr. Milanu Star«" č.g. župniku, darovalcem’ cvetja, sorodnikom in vsem. ki so > spremili k zadnjemu počitku. ,# Družine ŠKABAR Pepi in Rudo',• PURIC, CARLI in KALC Vel. Repen Voglje, Trst, 16. julija 1969. ki fij ci. to kc ns kc zd de st: 62' lj( za nj st: bi bi: ša Gi Bf lil va itr na ur se: les da let iz toi tn du od tal i\ t« av be sti na itt zi je Ul kv Po ra: to ča Vs sk fej fo cu kc ho B: ie ko Pr v ko v He tii ti bil od 8a do ti Po SPDT priredi 27. julija tzle' jf Montaž z odhodom lz Trsta v.j) boto popoldne, 26. jul'ja ob Prenočevanje v koči na NeveJ^iii sedlu ali v novootvorjenem skem domu Glacomo Brazza. jutro vzpon na vrh po zava(° $ poti Vpisovanje v Ul. Geppa SPDT priredi 15. avgusta l* ( liki šmaren izlet v Kamni^jii)1' strico In nato z žičnico na * / plan no. Vpisovanje samo do gusta v Ul. Geppa 9-11. \i Pogreb bo danes, 16. t. h1” ; 17.30 v Sv. Križu. .„till jgjHMS POLICIJSKIH flCFNTCV NA ŠKOFIJSKEM BLOKU V sumljivem avtomobilu na meji odkrili še bolj sumljive reči Med drugim so našli dokumente, ki so bili ukradeni iz avtov v Repnu in v Mestrah, razne Ključe, prave in ponarejene čeke itd. - Voznik Andrej Gaber iz Zah. Nemčije prijavljen sodišču fjigv' “tene.i nem prehodu na ško- mobil z registracijo UD 131404. cikiri „?..?rete‘cle"a 9- julija poli- Na podlagi teh dokun.entov so Andreja Gaberja včeraj uradno prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine ter pospremili v zapor. Vsekakor pa je še v teku preiskava v zvezi z ostalimi sumljivimi predmeti ter z nemškim (ali avstrijskim?) avtomobilom. n-m*? v? v obe su1®1"*. ustavili znamke opel re-couPe. ker se jim je deinViV>Si!ono. sumljiv. Imel je evi-- *'n0 tablico samo na zadnji stremi • -1LX 627«™,.? .sicer z registracijo 52 Z l’ani Pa sta bili prilep- z« rt’wena drugo, dve oznaki njo i?8??' “P" (Nemčija) in pod striin .p a vidna še oznaka za Av-budijn „ ^Istvo je v agentih prebil po* pna suin. zato so avtomo-natančneje pregledali ter zašli- Gaberk0^8, letnega Andreja Bern™ Pjvajočega v zahodnem ““U v Liehenwalderstrasse št. 34. ]iiwL«s?nl-'i'vinii predmeti, ki so voznSr? Y avtomobilu, je bila Mssa knjižica avtomobila na na ri.,eaesa avstrijskega državlja-UrartiiTv Prepustnici, last 37-letnega sekat*4 pHPanna Reineja s Pro-lessaJ* 544 ter njegove žene A-dala*cre; Potni list, ki ga je iz-7efura iz Benetk na ime 62-ii čP, trgovoa Girolama Baldana tomnKM6r ter vozniški list za av-UD . PPel rekord z registracijo du -J1404- P° natačnejšem pregle-odig-m |° Pod sedeži avtomobila tabli? °e eno nemško evidenčno toerafJ, radi.jski oddajnik, dva fo-dva ki?. - aparata vrste «Kodaik», ter ffjjska čeka po 100 dolarjev avtor*??, bijuče za razne vrste nobiiov ter stanovan.rkih vrat. beria0rnobiI so zat° zaplenili, Ga-sture *?, Uvedli v prostore kve-na ’e m°ral odgovarjati jih “ij^zhcnejša vprašanja, ki so zi ttI™>stni organi zastavili v zvejo p s^flvimi predmeti, ki jih Ijive?0®1-^Prevažal v še bolj sum-kvest,,avtomobilu. Medtem so na Denarci1 nasli Pri moškem še en razno n za 100 dolarjev ter r°valn« dokumente kot zava-tas&je lstine ter pobotnico za za-Vse Uvoz avtomobila v Italijo, tkrivai Vedene Predmete je Gaber ** v rokavu srajce. iz:?, Prvem zaslišanju je moški roče,,1’ aa mu ie bil avtomobil iz-cu . v hekem avstrijskem meste-kcm,, Paročilom naj ga izroči ne- V ‘ta Da -o___3 A-_______: „ Kazniva dejanja v mesecu juniju V mesecu juniju so varnostni organi tržaške kvesture ter raznih komisariatov prijavili sodnim oblastem zaradi raznih prekrškov skupno 137 ljudi. Od teh jih je trenutno 118 na začasni svobodi, 11 jih čaka na sodno razpravo v zaporu, 8 pa jih je bilo prijavljenih v odsotnosti in jih varnostni organi še iščejo. Te podatke je včeraj javil tiskovni urad tržaške kvesture, ki je obenem navedel posamezne primere prekrškov, ki so bili zabeleženi v mesecu juniju. Največ je bik primerov povzročitve nenamernih telesnih poškodb. Pri tem gre predvsem za prometne nesreče. Pod omenjeno obtožbo je bilo prijav- ljenih sodišču kar 33 oseb. Precej je bilo tudi primerov taitvine. Pred sodniki se bo moralo zagovarjati 26 oseb, od katerih jih je 20 na začasni svobodi. Nadalje so zabeležili štiri primere žalitve ali upiranja javnemu funkcionarju, 8 primerov zamenjave osebe, 13 primerov nasilnih ali nenasilnih opolzkih dejanj, 6 primerov namerne povzročitve telesnih poškodb, 9 primerov poškodovanja zasebne lastnine, 3 primere goljufije ter še nekaj primerov drugih prekrškov. Med drugim so tudi sporočili, da je prometna policija v istem mesecu dodelila 1.416 glob raznim kršiteljem prometnega zakonika. Jt 15. t. m. so izžrebali listek občinske umetnostne galerije št. 13677. katerega lastnik prejme sliko slikarja G. Masetti.ia. 15 Vladni komisar prefekt dr. Cap-pellini je včeraj ob 12. uri vrnil obisk gen. Mariu D’Agostdnu, novemu poveljniku pristanišča. Ob 17.30 pa je sprejel na vljudnostni obisk dr. Costama Tomatisa, norega obmejnega veterinarja. iimmiiituiiiitiiiiiimiiiiiiHiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinrumiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiii VPRAŠANJE 0BČ. SVETOVALCEV WILHELMA IN CALABRIE O nevzdržnih pogojih pri openskem tramvaju Svetovalca predlagata ustanovitev posebne komisije, ki naj preveri trditve uslužbencev in predlaga potrebne ukrepe Občinska svetovalca Dolfi Wil- glavi ter po rokah in nogah. Spre- helm in Anturo Calabria (KPI) sta pred nekaj dnevi naslovila na župana vprašanje, v katerem ga sprašujeta, če so mu znani nevzdržni pogoji, v katerih mora delati tehnično in drugo osebje pri openskem tramvaju. Pri tem sta orne-! ra predvsem nekatere kritike, iz- jrilel, ^^sam^eja^abiskat! reCen® v tlisilcu’ glede vedenja in ieni?Ce' . kamor se je napotil z lto-P^njenim Baldanom ter za-Dhliiti Relna. ki pa so ob tej » niT„ Pozabili svoje dokumente ^govem avtomobilu. kojSe?! letečega oddelka so se ta-v njiL^^dmali koliko je resnice trditvah ter obiskali javil . Baldana. Reina je iziti rjj. ? ,ni nikoli poznal Gaberja hii, dokumentov ni nikjer poza-'/ttiesifč pa so mu jih neznanci ki 1 t. m. iz avtomobila, ki 4ob? p.aržiral nekje v Repnu. Pole m,,«e trdll Baldan. 8. t.m. mu Dotjui?riz avtomobila izginil ust ter vozniški list za avto- nova IZREDNA O 0) k. 0) co PL0SCA slovenski oktet Poje LJUDSKIH ,N UMETNIH SKLADB BREZ PRIMERE! btfigatota tli^ Ulica sv. Fran-ka 20 - Telefon 61-792 načana dela uslužbencev pri openskem tramvaju tor ugotavljata, da so uslužbenci odločno zavrnili te kritike, žalijo pa opozoriti na nevzdržne delovne pogoje, v katerih morajo opravljati svojo delovno dolžnost. Tako pišeta svetovalca v svojem vprašanju županu, da «je v delovnih prostorih (mehanične delavnice, skladišča, slačilnice, higienske naprave) viidino pomanjkanje vsakršnega vzdrževanja)). Kot primer navajata svetovalca trditve delavcev, da morajo delati v dblavnici z dežnikom v deževnih dneh, ker streha pušča in je tramovje gnilo in nevarno, kar bi lahko prišlo do nepričakovane nesreče. Prav tako predstavljajo stalno nevarnost stro. ji, pri katerih- nd najenostavnejših varnostnih naprav proti možnim nesrečam na delu. Skrajno negodovanje med prebivalstvom je izzvalo stanje edinega javnega stranišča na Opčinah v JI. Vena. Glavno vprašanje pa ostaja še vedno v zvezii s številom zaposlenin usfužbencev. Zadnja leta je bilo nam- jeli so ga na nevrokiruškem oddelku, kjer bo pod zdravniškim nadzorstvom približno osem dni. Obvestilo gradbenim delavcem Pokrajinska blagajna za pomoč gradbenim delavcem (Cassa edile di mutuailita ed assistenza) sporoča, da je te dni odposlala nakazila za zadržane vsote v skladu z določali kolektivne delovne pogodbe za gradbince od oktobra 1968 do marca 1969. Zaradi tehničnih in upravnih težav bo izplačilo nakazano v dveh ali več zaporednih obrokih, za .ratere bodo čeki odposlani v teku ■tedna. člamd blagajne, ki bi do 28. julija ne prejeli celotnega nakazila, naj se pozanifešjo v uradih v Ul. Rossini 4. NA POBUDO DEŽELNE USTANOVE ERSA Izdatna deželna podpora za obnovo vinogradov v goriških Brdih Deželne pomoči se lahko poslužijo vsi naši kmetje * Na Goriškem pridelamo letno 120 tisoč hektolitrov vina DVA TEDNA PO RAZKOLU Na Goriškem proizvajamo letno cev. ERSA bo takim pobudam po-okrog 120.000 hektolitrov vina. Pri- magala tudi s sredstvi iz Evrop-bližno petintrideset odstotkov tega, skega fonda za usmerjevanje kme- Divji prašiči v okolici Čedada V Beneški Sloveniji so v teh dneh opazili divje prašiče. Opazili so jih v šentlenarski občini, ■kjer so izkopali krompir ter na-reč upokojenih 24 uslužbencev, ka- E*Ui zbežali v bližnje gozdove, tenih mest ni nihče zasedel. Nasta Ine da bi jih kmetje lahko ujeli, le so vrzeli, ki jih je težko za čreda divjih prašičev pa je pri-polniiti. Taka morajo delati usluž-1 šla do Čedada samega. Opazili bemci * v reč izmenah, edini častilec so jih v kraju imenovanem «Bo-nastopa občasno v vlogi sprevod nika in podobno. Svetovalca zahtevata od župana naj se ustanovi posebna komisija katere natega naj bo preveriti trdi’ ve uslužbencev, obisk omenjenih naprav in delavnic in izdelava pred-logov za rešitev nastalih vprašanj Podrejeno vprašujeta svetovalca občinskega odbornika, ki je za k> pristojen, kakšne ukrepe namerava podvzeti, da se odpravijo vsaj naj vidnejše pomanjkljivosti in sorazmerno usposobi prevozno službo. kavlica« ob cesti čedad - Praprotno. Očividci menijo, da so 1-mele nekatere živali nad dva stota teže. Uničevali so na polju kmečke pridelke. Da bi preprečil trčenje Je nevarno padel z vespe Da bi preprečil trčenje z naspro ■ti prihajajočim avtomobilom, je 55-letni gosUimičai' Nicoio D’Ambros' iz tri. Mazzini 17 sunkovito zavil s svojo vespo (TS 341711 proti desnemu robu cestišča, pri tem pa se je vozilo preveč nagnilo in gostilničar se je prevrnil na cestišče. Nesreča se je pripetila včera) zjutraj okrog 10. ure, ko se je D’Ambrosi peljal po državni cesti št. 14 proti Sesljanu. Ponesrečencu, ki se je pri nesrečnem padcu precej pobil po glavi in udih, je priskočil na pomoč sam avtomobilist, ki je bil nehote povod nesreče teir o tem obvestil osebje Bdečega križa. Ob 10.20 je rešilni avto že privozil na hodnik sploš ne bolnišnice pred oddelek za prvo pomoč, kjer so ranjencu ugotovili številne udarce z odrgninami na Novi GOLF HOTEL BLED - Tel. 77504 Cestna nesreča na Majnici Včeraj pomoči ob 3.15 se je na Majnici pripetila cestna nesreča, v fetero so bili zapleteni trije gori-ški mladeniči. Avto, v katerem so bili vsa trije, se je vračal iz Gradeča, naenkrat pa je šofer izgubi! oblast nad vozilom in nesreča je bila tu. Vsi trije so v glavni go-rdškd bolnišnica, kjer so jih obdržali na opazovanju. Gre za 23-let-nega Luoicr.a Castefldja, bivajočega v Ulici Lantieri 25, za 15-letno Bet, ty Baum, s Korza Italija 230, in za 21-letnega Aida Tuliana iz Grada 14. Vsi trije imajo razne rane po telesu. Pridržali jih bodo 15 dni. pridelka gre v druge pokrajine države ali pa v tujino, na Goriškem pa ga popijemo 155.000 hektolitrov letno. Imamo torej v naši pokrajini deficit med vinsko proizvodnjo in vinsko porabo. Ta razlika je precej velika, saj je treba, na podlagi zgoraj navedenih podatkov «uvoziti» v našo pokrajino približno 75.000 hektolitrov letno, to se pravi skoro polovico tukajšnje porabe. Zaradi tega ni nič čudnega če prodajajo v gostilnah in v trgovinah toliko vstekleničenega vina, ki prihaja iz Conegliana, predelov ob Piavi ali pa celo iz južne Italije. Ugotovili so tudi, da se poraba vina na Goriškem polagoma viša, istočasno pa se veča tudi «izvoz» našega vina, zlasti briškega, ki ga številni kmetovalci ali kmetijska posestva ustelkieničuijejo ter prodac jajo po vzorno urejeni prodajni mreži v celi državi. Številne vinske razstave pri nas so dvignile prodajo dobrega briškega vina tudi v krajih in med ljudmi, ki ga niso doslej bili vajeni. Pustimo ob strani Gorico, ki ima svojo «vinsko» tradicijo. Poglejmo Tržič. Po nekaj uspelih poletnih vinskih razstava se danes v Tržiču prodaja veliko več briškega vina kot pred leti. Prav tako so prodaji naših vzornih vin pripomogle razstave v drugih krajih države in v inozemstvu ter nagrade, ki so jih na teh prireditvah dobili naši vinogradniki. Omenimo naj le mednarodni ljubljanski vinski sejem, razstave v Pramaggioreju, nedavno dražbo vin v gradu Colloredo di Montalbano. Povsod so briški vinogradniki dobili lepe nagrade in priznanja. Vse to služi izvrstno reklami in zaradi tega strokovnjaki predvidevajo, da se bo v prihodnjih letih povečala potrošnja dobrih briških vin. Nujno je torej, da naši vinogradniki razširijo svoje vinograde. Goriška Brda se na italijanskem ozemlju raztezajo na površini 6.700 hektarov. Med temi je le 750 hektarov vinogradov. Ostala površina je pokrita s sadnim drevjem, gozdiči, nizkimi rastlinami, travniki. Deželna ustanova za pospeševanje kmetijstva (ERSA), ki ima svoje urade v Gorici, na Korzu Italija, v palači pokrajinske uprave, namerava podpreti vse tiste kmetovalce, ki bi želeli razširiti svoje vinograde. ERSA hoče, v sodelovanju s kmetijskim inšpektoratom, pomagati pri dodeljevanju deželne podpore, ki je zelo izdatna, saj predvideva zakon o razvoju žlahtnih kultur, da lahko dežela prispeva do polovice vsote, ki je potrebna za modernizacijo vinograda, sadovnjaka, vrta Na deželni ustanovi za pospeševanje kmetijstva so strokovnjaki prepričani, da je gospodarska bodočnost Brd prav v širjenju površine pokrite z vinogradi V ta namen se je pred časom ustanovila, ob podpori ERSA, zadruga «Zadružna klet Brd in Posočja«. V tej zadrugi pripravljajo ustrezne načrte in menijo, da se bodo našli kmetje, ki bodo hoteli organsko preosnovati svoje posestvo. Prizadevali si bodo, da bi kmetje dobili posebno posojilo pod ugodnimi pogoji tudi za tisto polovico vsote, za katero deželni zakon ne predvideva podpore. Ta zadruga pa bo pri tem zahtevala, da se na gotovem področju izvrši temeljito delo s strani več kmetoval- tijstva (FEOGA) Ko bodo na ERSA dobili prošnje jih bodo pregledali in pričeli z organskim načrtom. V tem sklopu bodo finančno podrpli tako nove vinograde kot modernizacijo že dotrajanih, ureditev zemljišča, ureditev kmečkih poti, nakup sredstev proti toči. Skratka podprli bodo vse, kar spada v obnovo in razširitev vinogradov. Marsikateri briški kmet je z velikimi napori in stroški v zadnjih letih na novo uredil svoje vinograde. Danes lahko uživa sadove svojega truda, ker so cene za briško vino dobre. Na ERSA so prepričani, da je treba širjenje in ob- novo vinogradov nadaljevati. Zaradi tega apelirajo na kmete, zlasti na mlajši rod, naj se tega dela lotijo čimprej. Uradi te deželne ustanove so na razpolago za vsako pojasnilo o tem vprašanju, ki tako od blizu zanima naše rojake, slovenske kmete v Brdih. Oddaja del za ureditev Ulice sv. Mihaela Na županstvu je bila včeraj zjutraj diražba za oddajo del za a-sfaltiramje prvega odseka Ulice sv. Mihaela. Delo so oddali podjetju Tacchiino iz Gorice. Občina bo to delo finansirala z državno pomočjo. Začeta se je ostra polemika med socialisti in socialdemokrati PSU zahteva zase sedež in imovi-no - Poslanec Preti pride v Tržič Socialdemokrati zahtevajo zase sedež Socialistične stranke na Korzu Italia, kjer je bila pred. socialistično združitvijo nameščena pokrajinska federacija takratne socialdemokratske stranke. Prav tako zahtevajo opremo aili del o-pretne tega sedeža kot drugih sedežev, ki se nahajajo v naši pokrajini. V zadnjih dneh je celo prišlo do tozadevnih govorov med zastopniki PSI ln onimi novoustanovljene stranke. Izvršni odlbor federacije PSI pa zavrača vsako tako zahtevo In se pri tem opira na štaitut PSI pred razkolom, ki ugotavlja, da se premoženje stranke ne sme razdeliti v primeru, da bi kakšna skupina Izstopila iz stranke same. Na drugi strani pa ugotavljajo, da je večja skupina bivših socialdemokratov ostala sedaj v socialistični stranki in da so zaradi tega zahteve socialdemokratov neupravičene. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiinmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiuiimiiiiitiiiiiiHiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Obsežna modernizacija celotnega telefonskega omrežja na Goriškem Prvo podjetje, ki ga bo vodila skupina občanov Dijaki iz San Vendemiana na počitnicah v Poreču Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski promet v Novi Gorici izvaja obsežna dela za razširitev in modernizacijo telefonskega in telegrafskega omrežja na Goriškem, se pravi v občinah Nova Gorica, Tolmin, Idrija in Ajdovščina. Stroški bodo znašali nad 700 milijonov starih dinarjev in od te vsote bo podjetje samo prispevalo približno 200 milijonov dinarjev. Gre za številne in pomembne novosti, ki bodo omogočile povečanje telefonskih in telegrafskih povezav med Goriško in Ljubljano ter ostalo Jugoslavijo, in tudi za izboljšanje kvalitete pogovorov oziroma zvez. Tako povečujejo glavno telefonsko centralo v Novi Gorici, grade bo vrnila obisk skupina enajstih učencev raznih šol iz Nove Gorice. Na letovanje v Italijo bodo poslali odličnjake, ki pa žive v težjih gmotnih razmerah. m. d. Tržič bo dobil šolo za bolničarje Tržič bo dobil v okviru splošne pokrajinske bolnišnice, šolo za bolničarke in bolničarje. Sklep o tem je včeraj odobril deželni odbor pod predsedstvom dr. Berzantija na predlog deželnega odbornika za sistem UKW zvez preko Nanosa 1 higieno in zdravstvo Devetaga. ltllllllMliiiailllHllllliillliiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiii|||||||||||,|||||||l,|mi||||||U||||||||||||||,|,„||,|„„||||||||m„||||U VPRAŠANJE SVETOVALCEV BERG0MASA IN Z0RZEN0NA Pomisleki proti lokaciji nove bolnišnice v Tržiču Zgradili naj bi jo tam, kjer so sedaj nizki paviljoni stare bolnišnice Prvorazredni novi hotel Vam nudi vse hotelske usluge "“tego konfortnih spalnih sob, 20 apartmanov, tri resta pDci.ie. kavama, dvorane za družabne prireditve in ban *®te, plesna dvorana, dvorane z biljardi in namiznim te-‘osotn. lastni bazen za termalne kopeli temperatura 28° C. leQi in pijače za vse okuse. V Tržiču nameravajo zgraditi popolnoma novo bolnišnico na zelo obširnem prostoru, kjer so nameščeni sedanji nizki paviljoni zastarele bolnišnice. Novi načrt predvideva gradnjo ene same visoke stavbe, kjer bodo posamezni oddelki med seboj povezani. V stavbi bodo vsi najmodernejši zdravniški pripomočki. Del sredstev je že na razpolago, dala jih bosta tako deželna uprava kot rimska vlada. Baje pa niso urbanisti zadovoljni s to rešitvijo, ki ne bi zahtevala s strani uprave bolnišnice nakupa novega zemljišča. Govori se, da so v deželnem uradu za urbanistiko nasprotni prvotni lokaciji. Zaradi tega sta deželna svetovalca Bergomas in Zorzenon vložila pred nekaj dnevi deželnemu sprašujeta ali so te vesti resnične in kaj misli pri tem napraviti deželni odbor. Poskus samomora starejše ženske v Soči Starejša ženska Iz Gradiške je hotela včeraj ponoči napraviti samomor v Soči. Nekaj po četrti uri to neznanci iz Gradiške telefonirali karabinjerjem v Gorici, da v Soči, pri Zdraivščini, ženski glas kliče na pomoč. Karabinjerji so takoj pohiteli na naznačeni kraj, kjer so se medtem zbrali tudi nekateri domačini. Agenti javne varnosti in civilisti so z združenimi močmi uspeh priti do jokajoče ženske in jo potegniti na kopno. Bila Je vsa pre-mražena in tresla se je od strahu. Prepeljali so Jo v Gorico, v glavno bolnišnico, kjer so Ji zdravniki nudili prvo pomoč. Gre za 71-letno Emilio Marizza vd. N eri iz Gradiške. Bajč Je hotela napraviti samomor, v vodi pa se je tega svojega dejanja prestrašila. Včeraj zvečer je v goriški bolnišnici bila že čila in zdrava na nogah. Pes napadel deklico V štaramcanu je včeraj popoldne pes napadel štiriletno Sereno Fer-letičevo, ki stanuje v štarancanu, Ul. Sauro 32. Malo Sereno so obvezali v tržiški bolnišnici. Ima nekaj ran na obrazu. Ozdravela bo v nekaj dneh. ter koaksialni kabel na področju med Postojno in Ljubljano. Ko bodo ta dela prihodnji mesec zaključena, bo število telefonskih linij med Novo Gorico in Ljubljano oziroma ostalo državo naraslo od sedanjih 24 na 48. Zmogljivost telegrafske centrale pa so že povečali od prejšnjih 20 na 40 linij oziroma priključkov. Kar zadeva telefonsko centralo za področje Nove Gorice in Šempetra, so jo povečali za nadaljnjih tisoč priključkov. Sedaj je na tem področju nad tisoč telefonskih naročnikov, v vseh štirih goriških občinah pa 1.936. Letos bodo nadalje s sredstvi vseh poštnih podjetij v Sloveniji zgradili novo avtomatsko telefonsko centralo na Lokvah. To bo pravzaprav dar temu partizanskemu kraju. Zmogljivost telefonske centrale v Idriji bodo povečali od sedanjih 200 na 400 priključkov. Tam s pomočjo rudnika živega srebra grade tudi novo kabelsko omrežje. Povečali bodo še zmogljivost telefonske centrale v Tolminu, medtem ko bi v Šempetru pri Novi Gorici postopno zgradili novo poštno poslopje. *• * * Svet za gospodarstvo in delo občinske skupščine v Novi Gorici je dal privolitev za ustanovitev podjetja, ki ga bo vodila skupina občanov. Gre za prvo takšno organizacijo na Primorskem. Ukvarjalo se bo s tiskanjem in razširjanjem nekega ameriškega kataloga za ženska modna oblačila, koledarjev, tovarniških časnikov ter raznih prospektov. Denar, potreben za začetek poslovanja, so zbrali zainteresirani posamezniki v Novi Gorici. V začetku bo imelo podjetje zaposlene le štiri delavce,- ki naj bi že letos ustvarili nad 500.000 novih dinarjev dohodka. Člani omenjenega organa so privolili šele po daljši razpravi, med katero so izrekli razne pridržke in priporočila. Navajali so namreč, da se s tiskanjem in izdajanjem raznih publikacij ukvarjata v Novi Gorici že časopisno in založniško podjetje «Soča» in zavod «Prospekt-birox>, ki deluje v okviru Goriške turistične zveze. Poudarjali so nadalje, da bi se skupina občanov lahko pridružila o-menjenemu časopisnemu podjetju, ki se močno trudi za povečanje in razširitev svoje dejavnosti. To zlasti zaradi tega, ker so bili pobudniki omenjenega novega podjetja do nedavnega sami zaposleni v časopisnem in založniškem podjetju «Soča». Na seji je slednjič obveljalo mnenje, da ni moč ovirati raznih zasebnih pobud, čas in razmere pa bodo same pokazale, če je bila ustanovitev podjetja, ki ga bo usmerjala skupina občanov, potrebna in smotrna. * * * V Poreču ob istrski obali je na počitnicah skupina enajstih dijakov srednje šole iz San Vendemiana v pokrajini Treviso. V Jugoslavijo so prispeli v okviru sodelovanja med občino Novo Gorico in San Vendemianom. Ob morju bodo ostali tri tedne, letujejo pa pod vodstvom jugoslovanskih pedago- Vprašamje bolničark in bolničarjev je bilo zelo občuteno ne samo v Tržiču temveč v vsem Posočju, kjer take šole došlej ni bilo z izjemo šole-konvikta v Gorici, ki pa je samo za bolničarke. Tečaji v novi šoli bodo trajali okrog 10 mesecev, notranja preuavanja pa bodo imeli zdravniki bolnišnice. Doktoriral jc na bolniški postelji Veliko simpatij je v mestu vzbudila novica, da je 33-letni Enrico Tudor doktoriral v goriški bolnišnici, kjer se že dolgo časa zdravi in mu bolezen onemogoča, da bi zapustil bolnišnico. Pred prof. Ren-zcrnn Candussijeim, ravnateljem go-riškega kemično-agramega zavoda, je uspešno zagovarjal tezo o substancah in zunanjih dejavnikih na krmah v Furlaniji-). Novega doktorja je včeraj obiskal v bolnišnici deželni odbornik za higieno in zdravstvo Devetag in mu izrekel svoje čestitke. Tiskovni urad goriške federacije PSI je včeraj izdal poročilo, v katterem zelo ostro napada razkolnike. Izvršni odbor stranke, ki se je sestal v nedeljo, je z zadovoljstvom sprejel na znanje, da je večina članov, javnih upraviteljev, sekcij, ostala v PSI. V tiskovnem poročilu se z ostrimi toni napadajo tisti izvoljeni socialistični predstavniki, ki so izstopali iz stranke in ostali zasedaj na neodvisnih pozicijah. Poročilo ugotavlja, da PSI teh ljudi, ki so bili izvoljeni z glasovi socialističnih volivcev, ne bo podpirala pri izvrševanju njihovih dolžnosti v krajevnih upravah. Čeprav je problem socialističnega gibanja še vedno precej zapleten so se že pričeli razgovori med zastopniki strank leve sredine. da bi obravnavali posamezne primere v naši px>krajini, kajti, kot smo v našem listu že ugotovili, obstajajo na Goriškem razne kombinacije v krajevnih upravah. Na drugem bregu, v PSU, bodo po vsej verjetnosti nocoj izvolili ožje pokrajinsko vodstvo. V Tržiču so v Ulici Sant’Ambroglo že odprli sedež nove stranke; pravijo da imajo precej članov in da bodo imeli že v prihodnjih dneh obisk bivšega ministra Pretija, e-nega izmed prvakov nove stranke, ki bo šel tudi v Trst. Govor je tudi. da je eden Izmed prvakov bivše socialdemokratske stranke v Tržiču, dr. Eldere Bon (bil je nekaj časa tudi pokrajinski tajnik bivše PSDI), Izstopil Iz PSI. Ni še gotovo alj bo šel v PSU. Dr. Bon zastopa socialiste v centralnem kontrolnem odboru deželne uprave, ki tena nalogo pregledovati Sklepe pokrajinskih in med-pokrajiinskih krajevnih uprav. V goriških političnih krogih so z nekakim začudenjem ugotovili, da zastopata v centralnem komiteju PSU našo deželo samo poslanec Ceccherint Iz Vidma in prof. Lonza iz Trsta. Pričakovali so, da bi bil izvoljen v ta organ tudi bivši goriški poslanec Zucalli, ki je že bil pred združitvijo v centralnem komiteju PSDI. To pa se ni zgodilo. iiiuiimiimiiiiiimiMHiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiimitiumiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiii NEKATERI ZASELKI ŽE OD NEDELJE ZVEČER Števerjan brez vode Pri občinskem podjetju v Gorici o zadevi niso vedeli nič, ker jih nihče ni obvestil števerjanski vodovod ne deluje j Festival se bo zaključil z in ljudje so v nekaterih zaselkih | litvijo zvezdice 1500 m Arese (It. 3’39”9) - Tuetn-mler (Z. Nem. 3’40”7) 5.000 m Diessner (V. Nem. 13’36”8) - May (Z. Nem. 13’33”0) 10.000 m Haase (V. Nem. 28'08”2) - Roelants (Bel. 28'21"2) 110 m ovire Niokel (Z. Nem. 13"6) - Ottoz (It. 13”7) Rezerva Hemery (VB 13”6) 400 m ovire Hennige (Z. Nem. 49”9) - Schubert (Z. Nem. 50”0) 3000 m zapr. Villain (Fr. 8'30"8) - Shelev (Bol. 8-38’’6) Višina Lundmark (Sve. 2,18) Azzaro (It. 2,16) Palica Diooisi (It. 5,30) - Nor-dwig (V. Nem. 5.35) Daljina Davies (VB 8.14) - Pa-ni (Fr. 8,16) Rezerva Beer (V. Nem 8.04) Troskok Drehmel (V. Nem. 16,64) - Kalocsai (Mad.) Krogla Gies (V. Nem. 20,64) -Hoffmann (V. Nem. 20,60) Disk Danek (CSSR 66,48) - M11-de (V. Nem. 62,64) Kladivo Theimer (V. Nem.) - Szi-votsky (Mad. 71,64) Kopje Kinnunen (Fin. 92,70) -Nevala (Fin. 87,00) Štafeta 4x100 Fenouil (Fr. 10”2) -Corval (Fr), Wucherer (Z. Nem.) Eigenherr (Z. Nem.) Štafeta 4x400 m Badenski (Pol.) Lzemer (Pol.), Nallet (Fr.) Hu- 800 m Sila! (Rom. 2'03"2) - Nikolič (Jug. 2’03’’6) 1.500 m Pigni (It. 4T2”4), Gom-mers (Hol. 4’15"0) 100 m ovire Balzer (V. Nem 13"3) - Novakova (Pol. 13”4) Višina Gusenbauer (Av.) - Schmidt (V. Nem.) Daljina Rosendahl (Z. Nem.) -Shertvaod (VB) Krogla Guimimel (V. Nem. 18,88) - Lange (V. Nem.) Disk Westermann (Z. Nem. 62,70) - Manoliu (Ram.) Kopje Nemeth (Mad. 60,58), - Javorška (Pol. 59,52) Rezerva Antenen (švi.) štafeta 4x100 m Telliez (Fr.) -Van Den Berg (Hol.) - Szevvin-ska (Pol.) - Balogh (Mad.) -Sama (Pol.) štafeta 4x100 m Bisson (Fr.) - Du-riez (Fr.) - Simpson (VB) in Lundgren (Sve.) PLAVANJB V sinočnjem srečanju naraščaj niških reprezentanc Trsta in Slovenije v bazenu «B. Biancha« so nepričakovano zmagali predstavniki Slovenije, ki so prispeli v naše mesto z okrnjeno ekipo. Zmaga Slovencev je bila sicer tesna, vendar zaslužena, zlasti zaradi zelo dobrih rezultat v, ki so jih kazale naraščajnice. je prispel na sedlo, kmalu nato pa se je znašal popolnoma sam v vodstvu. Povečal je hitrost svoje vožnje in praznina med njim ter ostaiimi kolesarji je postajala vedno večja. Svoj naskok je večal tako med vzponom na 1.170 m visoki Aubisque, kot tudi nato v spustu proti dolini. Med 160. in 175. km si je privoščil krajši počitek, njegova prednost je nekoliko padla, nato pa jo je zapet povišal na skoraj osem minut in s tem naskokom je prispel tudi na cilj. Gimondi je prispel na cilj z veliko zamudo in mu je Poulidor odvzel c91 o tretje mesto na skupni letsvici. Etapna lestvica: 1. Eddy Merckx (Bel.) ki je prevozil 214,500 km dolgo pot v 7.04’38”. 2 Michele Dancelld (It.) 7.12’24” 3. M. Van Den Bossohe (Bel.) 7.12’25” 4. Andre Bayssiere (Fr.) 5. Roger Pingeon (Fr.) 6. Theilliere (Fr.) 7. Zimmerman (Fr.) 8. Poulidor (Fr.) 9. Jan Janssen (Hol.) 7.19T5” 10. Rinus Wagtmans (Hol.) 7.19T6” 11. Gutty (Fr.) 7.19T7” 12. Letort (Fr.) 13. Labourdette (Fr.) 14. Van Impe (Bel.) 15. Van Sohi! (Bel.) 16. Vidament (Fr.) 17. Gimondi (It.) 18. Izier (Fr.) 19. Durnont (Fr.) 20. Gandarias (Fr.) Skupna lestvica: 1. Eddy Merckx (Bel.) 84.37’53” 2. Roger Pingeon (Fr.) 16’18” 3. Raymomd Poulidor (Fr.) 20’43” 4. Felice Gimondii (It.) 24’18” 5. Andres Gandarias (šp.) 29’35” 6. Rinus Wagtmans (Hol.) 30’50” 7. Franco Vlanelli (It.) 35'22” 8. Desire Letort (Fr.) 45’47” 9. Joaquim Agostiniho (Port.) 46’59” 10. Lucien Van Impe (Bel.) 50'34" 11. J. Galera (šp.) 50’35” 12. Theilliere (Fr.) 56’50" 13. Janssen (Hol.) 58’43” It. Duauoat., m.) 59’58” 15. Panizza (It.) 1.00T9”. OB VELIKEM ZANIMANJU OBČINSTVA ZA VSE NASTOPE OPENSKIH ŠPORTNIKOV «Športni dan» Poleta zabeležil zelo lep uspeh V soboto in nedeljo je bilo na | ter Mivar iz Trsta, v moški pa igrišču prosvetnega doma na Op- Bor in Mivar. činah vse živo. športno društvo Polet je namreč ob zaključku sezone 1968-69 organiziralo turnirje v košarki in odbojki. Poleg tega so nastopili še domači kotalkarji, kar je prava novost za slovenski zamejski šport. Na odbojkarski turnir je vodstvo povabilo še bazoviško Zarjo ter nabrežinski Sokol. Nastopile so tako ženske kot moške ekipe. V ženski konkurenci so zmagale igrailke Sokola pred Zarjo in domačini. Izidi: Sokol — Zarja 2:0 (15:4, 15: 3) Zarja — Polet 2:0 (15:7, 15: 1) Sokol — Polet 2:0 (15:2, 15:11) Lestvica: Sokol 2 2 0 4 Zarja 2 112 Polet 2 0 2 0 V moški konkurenci pa so zmagali domačina. Najprej so odpravili Nabrežince nato pa še Bazo vce. Izidi: Polet — Zarja 2:0 (15:3, 15:8) Sokol — Zarja 2:0 (15:4, 15:5) Polet — Sokol 2:0 (15:9, 15:7 Lestvica: Palet 2 2 0 4 Sokol 2 112 Zarja 2 0 2 0 V nedeljo popoldne je bila na sporedu še prijateljska tekma med Krasom in POIetam. Prvi so bili ojačeni še z Grilancem, domačini pa še s Plesničarjem in Pučko. In ravno ti trije igralci so poskrbeli, da je bila tekma na visoki ravni in zmaga je šla Krasu šele po petih setih. Na košarkarskem turnirju sta sodelovala poleg Poleta v ženski konkurenci še Interclub iz Milj a*.. Drevi na TV dvoboj Golfarini-Piaskowy RIM, 15. — Boksarsko srečanje med Golfairindjem in Piaskowym v Vilbo Valemtii, ki bo veljalo za naslov evropskega prvaka supervelter kategorije, bodo prenašali tud: po televiziji. Prenašali ga bodo po prvem, televizijskem sporedu in sicer ob 22.10. Na ženskem turnirju so zmagale članice miljskega Mtreclu-ba, ki niso imele večjih preglavic, da spravijo na kolena na- sprotnice. Pripomniti moramo, da so igralke miljskega društva zmagale na letošnjem naraščajniškem prvenstvu. Rezultati: Interclufo — Mivar 51:61 (20:6) Mivar — Polet 19: 8 (13:4) Interclub — Polet 42:15 (25:5) Lestvica: Interclub 2 2 0 4 Mivar 2 112 Polet 2 0 2 0 V moški konkurenci so zmagali igralci Mivarja. Premagali so najprej z lahkoto borovce, medtem ko so se spotili preden so spravili na kolena Opence, saj so dosegli zmago šele po podaljških. Izidi: Mivar — Polet 47:43 (14:21, 39:39) Mivar — Bor 41: 8 (15:4) Polet — Bor 38:11 (22 : 6) Lestvica: Mivar 2 2 0 4 Polet 2 112 Bor 2 0 2 0 Poleg tega so v košarki nastopili še «minikošarkarji» Poleta in Mivarja. Zmagali so Tržačani, predvsem po zasluga Borisija. Poleg tega igralca sta se odlikovala tudi Švara in Potocco. Vsi ti trije igralci so nastopili v Bologni z reprezentanco Trsta in so dosegih drugo mesto samo zaradi slabšega količnika. Rezultat: Mivar — Polet 18:9 (8:4) * * * Za zaključek pa je bil na sporedu nastop domačih kotalkarjev. In prav o tem športu želimo spregovoriti nekaj besed. ŠD Polet- je prvo slovensko društvo, ki se je začelo ukvarjati s kotalkanjem in to šele pred kratkim. Odbor je namreč dal lanskemu italijanskemu podprvaku Mariju Vitti nalogo, naj poskrbi za to sekcijo. Fant se je z vso vnemo vrgel na delo in rezultate smo lahko videli v nedeljo. Tečaja se je udeležilo 47 kotalkarjev, a v nedeljo jih je nastopilo le 25, kajti ostali so v počitniških kolonijah. Vsi kotalkarji so dali na cementni plošči vse od sebe in so s svojim nastopom navdušili številno občinstvo (okrog 800). .............................................................................................................................................................iiiiiniin« NA TURNIRJU ACLI V RONKAH Prvi nastopi nogometašev ekipe«,Jezero» iz Doberdoba OBVESTILO športno društvo Breg sklicuje danes, 16. VII. 1969 ob 21. uri na društvenem sedežu prvo sejo novoizvoljenega odbora. Zaradi važnosti prosimo odbornike, da se seje točno in polnoštevilno udeleže. Z enim porazom in eno zmago je sedemčlanska nogometna ekipa prosvetnega društva »Jezero« iz Do. berdoba začela nastopata na nočnem turnirju ACLI v Romkah. S temi tekmami se je pravzaprav začelo delovanje novoustanovljenega športnega odseka v društvu «Jezero«, o katerem smo v našem listu že poročali. V sredo 2. julija zvečer so se Doberdobct prvič spoprijeli z ekipo ACLI iz Ronk. Kljub dobri igri P0' | kraških nogometašev, čeprav so v prvem polčasu izgubljali z 0:1 — jim nd bila sreča naklonjena. Ko Je v drugem polčasu že vse kaza lo, da bodo zmagali, je sodnik izključil z igrišča kapetana Bruna Maršema Rekli smo že, da se je prvi polčas zaključil z negativnim rezultatom za Kraševce. Ze v prvih minutah drugega polčasa je Frandolič s spretnim strelom dosegel izenačenje. Nekaj minut kasneje je Marson zabil drugi gol, ki pa ga je sodnik razveljavil zaradi nekakšnega prekrška nad vratarjem, kd pa ga ni nihče videl. Ko je Marson prosil sodnika za pojasnila, ga je ta kar izključil z igrišča. Nič nd pomagala nadaljnja požrtvovalna igra «plavih», saj so domačini spretno izkoristili svojo nepričakovano nadmoč in dosegi! še drugi gol. Naj omenimo še, da je sodnikova odločitev o Izključitvi Marsona tako razburila številne gledalce, da so se tako med tekmo, kot po njej, spustili v nešportne izbruhe, ki niso pozitivno vplivali na potek turnirja. V drugi tekmi, ki so jo odigrali v četrtek zvečer, so imeli jezerri več sreče in so tudd zmagali. Nas- stavljajo dobro moštvo, tekmo pa so zgubili ker so igrali z vso ekipo v napadu ter so pustili nezavarovan hrbet. To so Doberdobci izkoristili in sredi prvega polčasa so dosegli prvi gol z lepo kombinirano akcijo Frandolič . Ferfolja. Tudi v obrambi so bali Kraševci zelo dobri, saj jim je uspelo ubraniti svoja vrata pred hudim pritiskom nasprotnika. Dober je bil tudi vratar Kovic, ki je imel polne reke dela. Pet minut pred koncem tekme so Doberdobci s Peričem dosegli drugi gol. Postava «Jezera» je bila naslednja: Konic, Šuligoj, Devetak, Peric, Blason, Perfolja, Frandolič. Naslednja tekma bo v petek zvečer. Nasprotnik Jezercev bo tokrat Bar Annamairia iz št. Petra. Tekma se bo pričela ob 22.15. J. G. Najbolje se je izkazal mali Ivo Volpi, ki je kotalkal na glasbo ameriške skladbe «Pijani mornar«. S svojim nastopom je povzročil med občinstvom smeh, saj je tako lepo oponašal pijanca. (Seveda pa ni manjkalo niti solz naj-bližnjdh sorodnikov). Na melodijo iz filma «Dr. živa-go» sta Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak prikazala nekaj lepih in težkih figur, kljub njuni nežni starosti. Seveda se je poznalo, da sta še nekoliko negotova, toda pripomniti moramo, da je treba za vsak Uk ure in ure treninga. Skladbo »Poletni čas« sta zaplesala Silvija Semoli in Janko Be-ličič. Posebno priznanje gre zadnjemu, ki je nastopil prvič na kotalkah šele pred dobrim mesecem. Višek prireditve pa sta predstavljala Rosana škrlavaj in vsestranski športnik Andrej Križnič. Skladbo Čajkovskega «Komcert št. 1 za klavir in orkester« sta tako gotovo zaplesala, da sta navdušila občinstvo, kateremu sta morala »podeliti« še ponovitev. V zaključni točki so nastopili vsi gojenci in sicer na glasbo «Marš na Drino«. Na ta način so se od navdušenega občinstva poslovili Andrej Križnič, Rosana škrlavaj, Janko Beličič, Silvija Semolič, Giuliana Sosič, Suzana Sosič, Pavel Sedmak, Zdenka Hrovatin, Lučana Hrovatin, Lorela Vaclik, Loris Tavčar, Marico Lupine, Egon Malalan, Evgen Danev, Ivo Volpi, Moreno Malalan, Pulvija Berginc, Vera Volpi, Tatjana Sosič, Marino Faraglia, Andrej Sedmak, Kristina Kavudo, JadTamka Košuta, Barbara Škabar, Alda Sosič, Damjana Benčina in najmlajši Marij Garovello. * * * Ob zaključku je spregovoril predsednik ŠD Polet Egon Kraus, ki se je zahvalil občinstvu in vsem igralcem za aktivno sezono. Sledilo je nagrajevanje zmagovalcev odbojkarskega In košarkarskega turnirja, medtem ko je kotalkarjem obljubil gostovanje, o katerem pa ni hotel več povedati. —jan— iiiiiiiiiiiiiiiiiii:i::::!Miiniiiinili,1111,1111,1,11111111,m IZ UMETNOSTNIH GALERIJ (Nadaljevanje s 3. strani) sodelovali ali bili kakorkoli z njim v stiku, je bilo tudi več danes slavnih imen in mnogi izmed teh umetnikov so Reinhardtu pustili tudi po več svojih črteiev, skic, slik itd. Rekli smo, da je Reinhardt bil Jud. Zato je moral 1933. leta v vsej naglici pobegniti prea nacisti, 1934 pa je odpotoval tudi preko Atlantika, saj je bilo kazno, da bo Hitler raztegnil svojo oblast tudi nad sosedne države. Leta 1943 je Reinhardt umrl v ZDA. Tik pred smrtjo je svoji ženi rekel: «Ce prideš nekoč v finančne težave, prodaj kako stvar iz te skrinje. To bi ti znalo prinesti veliko denarja». Reinhardt tedaj ob smrtni uri ni vedel, da je skrinja na Dunaju,. kamor Heleni Thimig ni bilo mož- i no priti. Na srečo pa je bil hišnik njune dunajske vile tako pošten, da je Helena našla v skrinji vse bogastvo, ki ga je bila zapustila, preden je bila odpotovala. In sedaj, ko ji je bila skrinja na poti, se je končno spomnila, kaj ji je bil rekel mož. In tako se že pripravlja licitacija del nekaterih znanih likovnikov. Dražbo teh u-metnin je prevzela sama londonska galerija Sotheby’s, kar samo ob sebi jamči, da gre za umetnine z določeno vrednostjo. Sicer pa so med temi deli tudi črteži in rokopisi pa tudi beležke in režijske knjige samega Reinhardta. Naraščajniški košarkarji Poleta in Mivarja Mladi kotalkarji Poleta s svojim vaditeljem protndkd, Polisportiiva Begliano, se žem, je tako umirala pod bremenom svoje žalosti in ^ dušnosti. «Gorje, gorje si ga meni!« je vzkliknila spričo no^ o skorajšnjem Raymonovem obisku, ko se je vrnila v sr, GEORGE SAND Indiana 18. «Zlagali so se vam.« «Vaša teta mi je sama povedala! Sicer se pa nikar tako ne otepajte, meni se ne zdi napačen, in vaša teta je želela in podprla zbližanje med nami. Gospod de Ramičre si ga že dolgo želi. Neopazno in skoraj proti moji volji je napravil pomembne usluge mojemu podjetju; in ker nisem takšen neotesanec, kakor mi oponašate, in ne maram biti tujcu nič na dolgu, sem pomislil, da bi se z njim pobotal.« »Kako pa?« »Sklenil sem prijateljstvo z njim, ko sem bil davi s sir Ralphom v Cercyju. Tam sva se seznanila z odlično ženo in očarljivo materjo, z okusnim in bogatim, čeprav ne razkošnim domom, ki nikakor ne diši po ošabnosti starih rodbinskih imen. Tale Ramifere je pravzaprav dober otrok, povabil sem ga na kosilo k nam in na ogled tovarne. Dobil sem ugodne podatke o njegovem bratu in se prepričal, da mi ne more škodovati, če bi ravnal po istih postopkih kot jaz; sicer pa mi je ljubše, da jih izkoristi ta rodbina kot vsaka druga, saj tako nobena stvar ne ostane dolgo skrivnost, in moja bo kmalu dozorela za burko, če bo industrija tako naglo napredovala.« «Kar se mene tiče,« je rekel sir Ralph, «moj dragi gospod Delmare, dobro veste, da sem bil vedno proti skrivnosti : odkritje dobrega državljana je vedno toliko last dežele kot njegova, m če ...» »Presneto! Že spet ste pri svojem dejavnem človeko- ljubju, sir Ralph!... Dopovedali bi mi radi da vaše premoženje ni vaša last, in če si ga jutri poželi ljudstvo, ste radi pripravljeni zamenjati vaših petdeset tisoč frankov rente za malho in beraško palico! Korenjaku kot ste vi, ki ljubite udobnosti življenja kot kak sultan, se kar dobro poda, da pridigate zaničevanje bogastva!« «Kar govorim,« je povzel sir Ralph, «nima nič opraviti s človekol j ubijem; pravilno razumljeno samoljubje nas vodi, da izkazujemo ljudem dobrote zato, da jim branimo, da nam store kaj hudega. Znano je, da sem samoljuben. Navadil sem se, da zaradi tega ne zardevam več, in ko sem pretehtal vse čednosti, sem dognal, da imajo vse svoje korenine v osebni koristi. Ljubezen in pobožnost, ki sta na videz plemeniti nagnjenji, sta nemara med vsemi najbolj koristoljubni; nič manj domoljubje, le zanesite se. Ljudi ne maram posebno, toda za nič na svetu jim tega ne bi rad pokazal: kajti bojim se jih prav tako, kot jih malo cenim. Torej sva oba samoljubna, le da jaz to priznam, vi pa tajite.« Med njima se je vnelo prerekanje, poskušala sta z vsemi vzroki samoljubja drug drugemu dokazati samoljubje. Gospa Delmarejeva je izkoristila priložnost in se umaknila v sobo ter se predala premišljevanju, ki se ji je sprožilo ob nepričakovani novici. Prav je, da vas posvetim ne le v skrivnost njenih misli, ampak da vam tudi povem, v kakšnem položaju so se znašle razne osebe, ki jih Je bolj ali manj prizadela Nou-nlna smrt. Dve osebi sta jo lahko zanesljivo pripisali njeni lastni volji: gospod de Ramičre in lagnyjski vrtnar. Prvi je skril svojo bridkost pod videz bolezni, drugega sta prisilila groza In slaba vest, da je molčal. Človek, ki je iz lakomnosti vso zimo omogočal ljubimcema, da sta se sestajala, je edini lahko opazoval skrito bolečino mlade kreolke. Upravičeno se je bal graje svojih gospodarjev in očitkov svoje to- varišije, zato je sebi v prid molčal, in ko je gospa Delmarejeva po odkritju spletke nekaj posumila in vprašala, kako se je neki nadaljevalo v njeni odsotnosti, je predrzno zanikal, da bi kaj bilo. Nekateri domačini (vidite, da je kraj le malo obljuden) so pač srečavali Noun na poti v Cercy ob zelo poznih urah, toda od konca januarja ni bilo več nobene opazne zveze med njo in gospodom de Remičrom, umrla je pa 23. marca. Po teh podatkih je bilo treba pripisati dogodek naključju; ko je hodila ponoči po parku, je nemara zašla v gosti megli, ki je vladala že nekaj dni, in jo ubrala proti angleškemu mostu čez ozki, toda na bregovih strmi potok, ki je v deževju narasel. Sir Ralph je bil po značaju boljši opazovalec kot bi mu človek prisodil po njegovih pripombah, in je po kdove katerem osebnem občutku zasledil hude vzroke, da je zvalil sum na gospoda de Ramiera, vendar tega nikomur ni povedal, ker se mu je zdel brez haska in krut vsak očitek človeku, ki je bil že dovolj nesrečen, ker bo moral vse življenje prenašati takšen očitek vesti. Polkovniku, ki mu je izrazil podobne sumnje, je celo rekel, da je treba zaradi bolehnosti gospe Delmarejeve nujno prikrivati vzroke samomora njene družice iz otroških let. Tako je bilo s smrtjo nesrečnice kakor z njeno ljubeznijo. Brez besed sta se sporazumela, da o tem ne bosta govorila pred Indiano, in kmalu je sploh o tem vse utihnilo. Toda ta previdnost je bila odvečna, ker Je imela tudi gospa Delmarejeva svoje vzroke, da je vsaj deloma doumevala resnico: trdi očitki, s katerimi je tistega usodnega večera obsula nesrečno dekle, so se ji zdeli zadosten vzrok, ki je utegnil pojasniti njeno hipno odločitev. V strašnem trenutku, ko je prva opazila njeno na vodi plavajoče truplo, sta dobila njen že tako porušeni mir in žalostno srce poslednji udarec; počasna bolezen je napredovala hitreje, mlada in morda krepka žena, ki se ni marala zdraviti in je skrivala bolečine pred premalo obzirnim in privrženim mo- «Preklet bodi ta človek, ki je prišel v hišo samo zato, nam je prinesel obup in smrt! Moj bog, zakaj dopustiš, , stoji med menoj in teboj, da se po mili volji loteva hjj« usode, da stegne samo roko in reče: ,Moja je! Omotil ^ njeno pamet, zagrenil ji bom življenje; in če se mi € bom trosil žalost okoli nje, jo obdal z očitanji vesti, lovanji in grozami!’ Moj bog, ni pravično, da je uboga “ ska plen takšnega zalezovanja!« Grenko ca va^irvlrola IraifJ lrr» m 4«% 9 se je razjokala, kajti ko se je spomnite « Raymona, se ji je še bolj živo in še bolj pretresljivo vS spomin na Noun. j! »Uboga moja Noun! Uboga družica mojih mladih \ Moja rojakinja, edina moja prijateljica!« se ji je utrgalo. »Prav ta človek te je ubil. Nesrečni otrok! Zloh8 je bdi tebi kot meni! Ti, ki si me imela tako rada, j edina uganila moje bridkosti in si jih znala blažiti s preprosto veselostjo! Gorje si ga meni, ki sem te zgu6^ Ali je bilo potrebno, da sem te soravila tako daleč! S L ga meni, ki sem te je bilo potrebno, da sem te spravila tako daleč! terimi umetnijami je ta človek prelisičil tvojo dobro ^ in te pripravil do tega, da sa zagrešila takšno podlost?« nič ne dvomim, pošteno te je preslepil, da nisi razU^J svoje krivde, ko si me videla tako ogorčeno! Prestroga n bila, Noun, do krutosti sem bila stroga, pahnila sem t(L obup, ubila sem te! Nesrečnica! Zakaj nisi počakala h - ic; cvaiuua; zj čuvaj ur, da bi veter odnesel mojo jezo nate kakor slamico! nisi prišla, se razjokala na mojih prsih in mi rekla: ,Z1 me je, nisem si bila v svesti, kaj počenjam; a saj sV*. veste, da vas spoštujem in ljubim!’ Objela bd te bila, bi se jokali, ti pa ne bi bila umrla. Umrla! umrla tako tako lepa, tako živahna! Umrla tako strašne smrti, 5 komaj devetnajst let!« (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 b, II., TELEFON «3-808 Ui «4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, »5-823 - NAROČNINA, mesečno HOO vnaprej četrtletna 2 250 Ur. polletna 4.400 Ur, oeloletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 etarlh dinarjev) - Poštni tekoči račun: založništvo tržaškega % Trst 11-6374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Zo vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, Onančno-upravnl 250, osmrtnloe 150 Ur - MaU oglas) 48 beseda - Oglasi za tržaško ln gorlško pokrajino ne naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe prt »Socletš PubUcitš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst > L