Poštnlna plačana v gotovinL Izhaja v pondeljek in pecek. Stane mesečno Din 71—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poStno -čekovnem zavodu št. 10.666. JIoto S)obo Cena 1 Din. Redancija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujcjo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 59. Celje, petek 25. julija 1930. Leto XII. Združitev celjske mestne in okoliške občine (Konec.) i Izvedbi prve alternative, kolikor se tiče inkorporiranja celjske okoliške občine, je naklonjena okoliška ob- činska uprava. Za realiziranje druge alternative pa tega ni opažati. Na odpor bi zadela morda le odce- pitev Čreta in Zvodnega od teharske občine. Z inkorporiranjem Creta, ci- gar, pridobitev je važna tudi zaradi tamkaj ležočega mestnega pokopali- šča, in Zvodnega, ki tvori nekako or- ganično celoto z Zagradom, bi izgu- bila teharska občina (Če se upošteva ljudsko Stctje iz 1. 1921. in prišteje približno napredovanje števila pre- bivalcev) le približno 1.300 prebival- cev. Ostalo bi ji še približno 3.810 prebivalcev, naseljenih v gospodar- sko razmeroma dobrih krajih. Po- trebna davčna moč teharske občine bi torej ne bila ogrožena. Po odklo- pitvi Čreta in Zvodnega bi znašala celotna površina teharske občine 1333 ha 87 a, gozdna pa G49 ha 32 a. Morebiten odpor bi torej ne 'bil na mestu. Med slabe strani prve alternative (združitve mestne občine celjpke s celo okoli.ško občino ter Cretom in Zvodnim) spada pridobitev naselbin na periieriji, ki po svojcm značaju in kakovosti domov niso posebno prikladne, da bi prešle v sestavo mestne občine celjske. Ti kraji bodo tudi prej ali slej zahtevali vse dobri- ne in ugodnosti, ki jih uživajo pre- bivalci modernih mest. . Druga alternativa (združitev mest- ne občine celjske z deli okoliškc ob- čine tervs Cretom in Zvodnini) ni pri- poročljiva, ker bi z njeno izvedbo na- stala davčno prešibka občina oziro- ma bi bilo treba do skrajnosti izi-a- biti davčne možnosti. Tudi bi deloma nastale težkoče s preostanki onega dela okoliške obči- ne, ki se ne bi inkorporiral mestu. Dočim bi se Lopata zopet lahko zdru- žila z občino Veliko Pirešico in bi se Lokrovec in Zgornja Hudinja lah- ko priklopila občini Škofji vasi, bi nastale veJike ovire zaradi južno le- žečih krajev Košnice, Polul, Pristove in Pefcovnika. Za te kraje bi prišla v poštev le ustanovitev posebne občine v Tre- merju, ki bi se ji naj dodelili tudi nekateri kraji obeine Sv. Krištof. j Mestno načelstvo je to vprašanje na- celo ,in zaprosilo 25. aprila t. 1. sresko načelstvo v Laškem za zadevno iz- javo, a do danes še ni prejelo odgo- vora. Druga alternativa tudi ni pri- poročljiva s šolskega vidika. Prcdnost druge alternative pa bi bila v tem, da bi mestna občina ne pridobila na periferiji se nahajajo- čih in za inkorporiranje manj pri- kladnih krajev. Za združitev pride v poštev nasled- nja zakonita določba iz zakona o iz- premembali in dopolnitvah o obči- nah od 12. II. 1929, Ur. 1. od 28. II. 1029, St. 80/21: Cien 1. Od cine, ko stopi ta zakon v veljavo, se spajajo občine, ustvarja- jo nove občine z razgrupiranjem. iz- ločajo poedini kraji iz ene občine in dodajejo drugi, nadalje odrcjajo na- zivi in seeleži občinam z uredbo mi- nLstra. za notranje posle po pristan- ku predsednika ministrskega sveta. Resnica o „Celjskem domu" v Bakarcu (Odgovor na napad v »Slovencu« z dne 12. julija 1930 pod naslovom >Kaj pravite«.) Da je nelivaležnost plačilo sveta, je itak znano; da pa se osebe, ki žrt- vujejo ne samo svoje fizične in du- ševne moči, temveč tudi mnogo dra- gocenega časa, da ne rečem tudi de- narja, da se take osebe povrh še ob- metuje z blatom, z najgršimi obdol- žitvami nepoštenosti, je višek hudo- bijo in zlobe. Naj se podpiše »Slo- venCev« dopisnik, ki je pod naslo- vom »Kaj pravite« izrekel neresnične trditve na račun dobrodelnega dru- štva »Kola jugoslovenskih sester v C.elju«, naj se podpiše s polnim ime- nom, če si upar in ga ni sram! Kot predsednica »Kola« ga izzivam na odkrit boj, katerega se ne ustrašim nikoli in pred nikomur, ker imam dobro vest. Cudim se le, da je ured- ništvo »Slovenca« pobralo tak stru- pen članek. ne da bi se bilo prej vsaj malo informiralo o resničnosti vse- l)ine. Saj so v naših kolonijah otroci staršev vseh nekdanjih strank, ker naše društvo ni bilo nikdar stran- karsko. V časit listu vsekakor to ni! Sedaj pa k vsebini Clanka. Poslala sem »Slovencu« naslcdnji popravek: Ni res, da je imelo društvo letoš- njo pomlad vsak teden dvakrat cvet- lični dan, temveč je res, da je imelo v tem letu le dva. Ni res, da so se jezili vrtnarji, ker so morali dajati rože zastonj, temveč je res, da dru- Ltvo za svoje cvetlične dneve ni pro- silo vrtnarjev niti za end cvetko. Prvi cvct'licni dan je bil zvončkov, ki so jih kupile odbornice na trgu, drugi dan šmarnic, ki so bile deloma na- brane od šolskih otrok, deloma kup- ljene na trgu. Kar je bilo drugih I cvetlic, so bile iz vrtov odbornic. | Predvsem ni res, da so bili izkupički cvetličnih dni namenjeni za kolonije na morju, ker se te vzdržujejo same, temvec. je res, da ,se je izkupiček po- rabi! za nakup posteljnine in druge- ga inventarja za »Celjski dom« na morju. Ni res, da so se peljale do- brodelne gospe v lastnih avtomobi- lih, s celimi familijami in dimgo žlahto doli in se jim godi dobro, za majhen denar, temveč je res, da se niti kaka odbornica, niti članica, ni- ti katera druga dama ni peljala v lastnem avtomobilu doli in da je vsa- ka, ki je bila dozdaj doli, plačala to- liko. da je imelo društvo od nje do- biček, ki se ga je nabralo že dozdaj toliko, da se z njim vzdržuje pri dru- gi koloniji 21 revnih otrok, deloma popolnoma zastonj. deloma po zni- žani ceni. Neresnica je torej, da je vzelo društvo revnejše otroke po istih cenah kakor bogatejše, temveč je res, da je vzelo revne deloma po zni- žanih cenah, deloma zastonj. Ni res, da bodo imele dobrodelne gospe vsled svojega bivanja v koloniji dobiček v lastnem gospodinjstvu na račun re- vožev, ki bi si morali od ust odtrgati prispevek svojemu otroku na mor- ju, temveč je res, da je imelo dru- štvo od prve kolonije mater z deco dobiček, ki se je uporabil ves za rev- ne otroke in da sta v drugi koloniji od odbora samo blagajničarka kot nadzorniea in predsednica, ki sicei- tudi pomaga pri preskrbi kolonije, a ne stanuje v »Domu«. Ni res, da bo pri kolonijah deficit, temveč je res, da še nikoli ni bil an tudi letos ne bo. Ni res, da da*občinsko načelstvo pod- poro dobrodelnim gospem, temveč je res, da jo je dalo za nakup »Doma«. Popravek je prejelo uredništvo »Slovenca« dne 17. VII., a ga do da- nes še ni objavilo. Razun tega popravka bi pa še bilo treba povedati marsikaj. Dopisnik trdi, da smo »pobrale sicer nekaj rev- ne jših otrok. a za tisto ceno, kakor bogataške«. Kakor rečeno v poprav- ku, so revni deloma brezplačno, delo- ma po znižanih cenah. Po njegovem bi nienda morale diferencirati pri- spevke tudi pri plačila zmožnih z ozirom na njih dohodke. Če bi šle tako tialeč, bi morale zmeriti tudi vsakemu posebej želodec, predno rau nastavimo znesek za preskrbo. Po- temtakem bi se tudi povsod v živ- ljenju inoj'ale diferencirati vse cene. Na primer bi v tretjem razredu že- leznicc morali plačati boljše situira- ni več kot drugi; razni obrtniki in trgovci bi morali računati z ozirom na gmotno stanje posameznika. Da- 1 je lahko s številkami dokažemo, ka- ko neosnovana je dopisnikova trdi- tev, da bi razne dame izhajale doma komaj en teden z denarjem, ki jim je zadostoval v koloniji celi mesec. Rafiutajmo: odra»la oseba plača v koloniji na dan 30 Din, v 30 dneh 900 dinarjev. Vzemimo povprečno druži- no 5 oseb. Reditelj take družine bi po njegovem računu moral imeti meseč- ne place, ki bi zadostovala samo za hrano in stanovanje, brez obleke, pe- rila itd., 900 X 5 X 4 = 18.000 Din. Kdo pa ima take dohodke? Vsake- mu, ki je boljše situiran in je v sta- nu poleg obligatne penzije še kaj plačati, je na razpolago v »Domu« društvena spominska knjiga za pro- stovoljen prispevek. Faktično se je prispevkov tudi že nekaj nabralo. Razun tega se društvo ob raznih zbirkah najprej oglasi pri bolje situ- iranih. Ce ima nekdo abonirano hrano v srednji gostilni, bo plačal na dan kvečjemu 24 Din. Pri tem mora pla- fati gostilničar davek, uslužbence in seveda mora imeti tudi gt»tov dobi- ček. Naše društvo nima obrtnega davka, razen kuharice in sobarice nobenih plačanih uslužbencev, ker vsa nadzorna in druga oskrbna dela izvj'sujejo nadzornice zastonj. Vsaka praktična gospodinja ve, da pride razmeroma za posameznika hrana tem cenejša, za čim večje število oseb se kuha. Vsled tega da dnevni prispevek po 25 Din za hrano (5 Din je za stanovanje) društvu nek ,sred- nji dobiček. Ce bi društvo zahtevalo več, bi bili zopet izključeni revnejši uradni sloji. Ce bi pa društvo sploh izkljucilo take, ki ta prispevek lah- Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. 88 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. »In kaj naj recem Pepici«, je vpra- šal sedaj mojster, ko se je naglo spomnil, »ako res pride in po tebi povpraša?« »Kar hočeš, stari, da sem šla k ši- vilji ali pa k modistki — da sem pri Katinki, magari, in da zopet pridem nazaj, da se še danes vidimo. Dragi moj, ta se bo Cudila, kje me zagleda!« Pristopila je k soprogu, iskrcno ga poljubila in čez nekaj Casa je hitela doli po stopnicah, kolikor je ravno mogla hiteti. Katinka s košem za njo. Mojster Kondelik je zaklenil ku- hinjska vrata in ko se je vrnil v spalnico, se mu je zdelo, da odmeva- jo njegovi koraki v opuSčenem sta- novanju zelo temno. »Pri moji veri«, je mrrnral pol- glasno, da bi vzbudil v sebi zavest, da ni tu tako čisto aam, »ravno tako mi je, kakor pred tridesetimi leti, ko sem se napotil v svet. Meni ise zdi, da ne bi smel materc zapustiti. Kakor bi bil ločen z njo!« se nekaj časa je poslušal, ali ne gresta že Vejvarova, vzel je časopis, legel na divan in čez pet minut je spal. Gospa Kondelikova je uganila. Preteklo je komaj pol, tri četrt ure, odkar je odšla od doma, mojster je hropel na divanu vsakdanjo, popol- dansko pesem, ko se je v kuhinji oglasil zvonček. Prvo zvonenje ni mojstra prebudilo, toda ko je zvon- ček tretjič zapel, je zasopel, odprl usta, zažvižgal z nosom in vstal. Za- vedel se je, da je nekdo prišel. »Takoj, takoj!« je zaklical in hitel k vratom. »Pepica in Vejvara sta vstopila. »Kaj?« se je začudila mlada go- spa »Oče sam doma?« »Sedaj nisem več sam«, se je po- skusil mojster izogniti vprašanju. »A kje je mamica? In Katinka?« »I, saj veš, ženske stvari«, je od- govoril mojster. »Niti ne vem prav kam sta šli. Mati je gövorila o ši- vilji, o teti Katinki in vrag ve, kaj še. No, pojdita naprej, saj pride zo- pet nazaj.« »Tako! A jaz sem mislila, da poj- deino danes male na sprehod, tako lepo je zunaj«, je rekla Pepica ža- lostno. »Saj lahko grerno«, je odvrnil moj- ster zadovoljen. »Toda sedaj sedita. Tamle v štedilniku je pripravila ma- ti kavo za nas vse — bo Še gorka, lahko jo daš na mizo, Pepica. In vi pojdite dalje, Vejvara.« Vejvara se je ozrl s skrbnim ofe- som na Pepico, ki je hitela k štedil- niku in jo je opominjal: »Sleci suknjico, ljubica, in ne hiti. Saj bova počakala. Počasi, Pepica, le počasi.« »Ti si tako siten s temi tvojimi več- nimi opomini«, se je namrdnila Pe- pica. »Saj jaz vem . . .« »Vem, da veš, Pepica«, je govoril dalje Vejvara, »in ravno zato — saj veš . . .« »Sedi že enkrat, Fran!« ga je po- tisnila Pepica v sobo. »Vsled tvojih skrbi bi človek res obnemogel!« Tako odločno je rekla to Pepica in tako veselo se je vrtila okrog štedil- nika, kakor bi šla danes na pies. To- da nekaj Casa pozneje, ko je popila kavo, je Vejvara zapazil, da sedi na stolu popolnoma nepremično, da gle- da nekam v kot in da so ji stopile na \ čelo potne kaplje. ' »Pepica, ti se ne počutiš dobro, kaj ne?« je vprašal tesnobno in je obri- sal žcni z dlahjo pot s čela. »To je vsled vročine, Vejvara«, je odgovorila Pepica medlo. »Saj bi se tu človek še zadušil.« In glava se ji je povesila na prsi. »Vidiš, dušica, in rekel sem ti, da ne nodi tako hitro po stopnicah. To imaš od tega. Ti si tako neposlušna. Ali naj ti obrišem senca z jesihom?« »Ne, Vejvara«, je odgovorila Pepi- ca malomarno. »Rajši pojdimo ven, na zrak, na sprehod.« »Kaj pa ko bi šla domov, Pepica — —?« je svetoval Vejvara. »Ne, na sprehod. Oče pojde z na- ma.« »Pojdem, pojdem«, je pritrdil moj- ster. »Toda daleC, mislim, ne bomo šli« Pepici je bilo lažje ko jo je na ulici objel svež zrak, toda Vejvara je čutil, da se opira obenj s celo svojo težo. »Ali ti ne bi dišalo malo sladoleda, Pepica?« je vprašal. »Tamle je sla- ščičarna, odpočiješ se in osvežia.« »Ceprav, Fran.« Vsi trije so šli v slasciCarno in so si naročili sladoled. Pepica je počasi lizala, kakor bi bil v steklenici strup. »No, in sedaj domov, kaj?« je silil ' zopet Vejvara, ko so pojedli. Straii ?.. »Nova Doha« 25. VII. 1930. Stev. 59. ko plačajo, se nehajo kolonije, ker so nimajo s čim vzdrževati. Zadovoljne smo torej, da se nam sploh prijavi dovolj plačujočih. Zastonjkarjev bi imele na izobilico, a kdo bo plačal? Nikdo pa ne more trditi, da smo ra- di bolje situiranih koga odklonile. Vsak je imel čas, da se javi že od fe- bruarja meseca naprej. Ce se je kdo šele sedaj, ko so kolonije že polne, spomnil na to, mu ne moremo po- magati. Morda pa govori iz one kriti- ke sama zavist? Dokler je »Kolo« v Celju s svojimi majhnimi sredstvi vzdrževalo svo- je kolonije po raznih slabih šolskih prostorih, se ni našel noben zavid- než, ki bi odbornicam očital, da spi- jo raje tarn z deco na slami, nego doma na pernicah. Zdaj, ko je »Ko- lo« tako dales, da je kupilo »Dom« in ga opremilo s čednimi posteljjami, so tiste, ki so storile neštete korake pri raznih zbirkah, obdolžene, da se okoriščajo na račun revežev. Naj pove naš »plemeniti« tožitelj, ki se mu toži po onem denarju, ki ga jc izdal — če je to storil — na cvet- lični dan za naš »Dom«, koliko mu dolgujemo! Naj man j toliko bo še kljub temu, da vzdržimo v letošnji sezoni 36 revnih otrok brezplačno in po znižanih cenah, naj man j toliko bo še ostalo pribitka, da mu vrnemo, kar nam je dal. Res, človek bi se ne čudil, če bi se ta list obregnil ob kako društvo, ki iraa plačane funkcijonarje. Kaj še! Obregne se ob društvo, čegar funkci- jonarkc vrše posel,'ki je zvezan z žrt- vami, kakršnih dopisnik v »Sloven- cu« sploh ne more razumeti. Po nje- govem mnenju v takem društvu, ki ima včasih na razpolago nekaj de- narja, sploh ni mogoče pošteno dela- ti. To njegovo mncnje nam ga poka- že v dovolj jasni luči. Toda zmotili ste jse! Naši računi so čisti in so vsa- komur, ki bi količkaj podvomil o njih pravilnosti, vsak čas na razpo- lago. »Dom«, ki je sedaj last društva in na katerega bi mogli biti Geljani z društvom vred ponosni, je imelo društvo v pros'!ih dveh letili šest ted- nov v najemu za vsoto po 1.000 Din. Ker je .društvo prejšnje leto imelo na razpolago samo 40 postelj in je vz- drževalo vsled visoke najemnine sa- mo dve koloniji, vzelo izmed 80 otrok 27 revnih brezplačno in po jako zni- žanih cenah, imelo torej v celem sa- mo 53 plačujočih, je jasno, da s tern številom plačujočih ni moglo kriti iz- datkov za revne. Izdalo je torej na najemnini in izdatkih za revne okrog 8.000 Din, ki so takrat res izvirali iz raznih zbirk iz društvene blagajne. Z nakupom »Doma« je moralo ,dru- štvo spremeniti svojo taktiko v toli- ko, da je porabilo vse dohodke raz- nih zbirk za prvi obrok kupnine, in- ventar in delno kritje popravil, do- Cim se kolonije z brezplačnimi vred vzdržujejo same. To pa je mogoče sa- mo vsled tega, ker smo kolonije raz- širile tako, da imamo namesto dveh štiri in šteje vsaka namesto 40 po 65 kolonistov. Prva kolonija mater s šoloobvezno deco, broječa 65 plaču- jočih oseb je dala 7.000 Din dobička, »Ne, Fran, pojdimo — na Nebozi- zek.« »Pepica, saj taj gori niti ne prile- zeš!« je odvrnil Vejvara. »Le pojdi!« Tako nekako trdovratno je spre- govorila Pepica ti dve besedi, da se ni mogel ustavljati. Zavili so torej doli proti Karlovem trgu in Ferdi- nandovi cesti. Toda ko so prišli v Spaleno ulico, se je Pepica nagio vstavila, prijela je Vejvaro za ramo in je rekla boje- če kakor otrok, ki je ravnokar kaj napravil in se boji kazni. »Fran ne morem več naprej. Ko- lena se mi tresejo. Pojdiva domov.« In dve solzici sta ji zdrknili z oči po lieu. »Vidiš, vidiš, dušica, lahko bi bila že tarn«, ji je Vejvara nežno prigo- varjal. »Toda če prides do tja?« »Morda, Vejvara.« To so povedala Pepičina usta, to- da njene oči in njena zunanjost je govorila, da bi priäle ravno tako na konec sveta. ki so se pa že v drugi koioniji pora- bili za vzdrževanje 21 revnih. Naše gospodarstvo se je toraj izdatno iz- i boljšalo, toda vsled tega se je ogla- sila strupena kritika, ki ima namen | vzbuditi nerazpoloženje napram dru- štvu v naši javnosti. Nevednost to ni. Saj je bil podan natancen obračun prejemkov in izdatkov društva še j pred pocetkom kolonij v »Novi Do- I bi«, in v »Jutru«. Kdor je čital dotič- no poročilo, bi bil lahko tako infor- niiran, da bi imel vsaj toliko zaupa- nja v pravilno društveno gospodar- stvo, da bi vprašal o njem pri mero- dajnih os'ebah, predno je zbral ko- pico neosnovanih žaljivk in jih za- lučal v javnost. Vem, da so učinko- yale.te žaljivke eksplozivno, kakor ogenj na bencin, ki ne bo ugasnil, dokler ne zgori, a ravno tako sem prepričana, da se našemu neprija- telju s tern ne bo obnesel njegov na- men in da bo on tisti, ki bo izšel sa- jast iz tega ponestrečenega atentata. Neglede na to, da smo objavile sproti vse naše dohodke in izdatke , in dale javnosti, ki nam je bila s podporami naklonjena, na vpogled svoje gospodarstvo, je vendar mogo- če, da je še kdo, ki mu je karkoli nejasno in morebiti dvomi o naši po- štenosti. Veselilo nas bo, če se javi in nam da priliko, da mu posebej do- kažemo, da je naše gospodarstvo stremelo vedno za tern, käko bi naj- izdatnejše pomagale reveiem, ne da bi s tern naložile javnosti kako po- sebno breme. Z nakupom, popravili in opremo »Doma« v Bakarcu nismo dale le za- služka mnogim obrtnikom, temveč je to temelj za povzdigo letovišča v Bakarcu in porok naših kolonij v širšem obsegu v bodočnosti. Dasi bi izgubil sipričo takih očitkov marsi- kdo voljo in veselje do dela, izjav- ljam v imenu društva, da se nas bla- to iz takih rok ne prime. | Marica Sernec, I predsednica »Kola«. DOMACE YEITI d Izročitev dekretov banskim svet- nikom. V sredo 23. t, in. opoldne je ban inž. Sernec izročil v slavnostni dvorani banske palace v Ljubljani članom banskega sveta iz bivše Kranjske dekrete o imenovanju. Na •nagovor g. bana je odgovoril v ime- nu članov banskega sveta g. dr. A. Kramer ter predlagal, naj se odpoš- Ije udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka mi- nistrskemu predsedniku generalu Živkoviču. Nato se je izvršila izro- Citev dekretov. Sinoči se je vršila v Mariboru izredna seja občinskega sveta, na kateri je g. ban izročil po svojem in po govoru mariborskega župana dr. .Tuvana dekrete o imeno- vanju banskim svetnikom iz srezov Maribor levi in Maribor desni breg, Konjice, Dravograd, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer in Ptuj. Prvo zasedanje banskega sveta bo najbrž v septembru. d Daljnovod Velenje—Črnuče. — Kranjske deželne elektrarne bodo začele v septembru graditi daljnovod od nove elektrarne v Velenju čez Št. j Peter v Savinjski dolini do CrnuČ pri Ljubljani. V St. Petru in na Cr- nučah bodo zgradili dve transforma- torski postaji. Stroški so proračunje- ni na 10 milijonov dinarjev. Od Cr- nuč bo potem zgrajen daljnovod na Gorenjsko, tako da bo velenjska elektrarna spojena z elektrarno v Završnici. Kranjske deželne elek- trarne bodo oddajale tok iz velenj- ske elektrarne po isti ceni kakor iz ZavrŠnice. d Povratek kraljice na Bled. Nj. Vel. kraljica Marija se je 21. t. m. vr- nila iz Beograda na Bled. d Kmetijski sveti pri banskih upra- vah. V predsedništvu vlade se izde- luje pravilnik, po katerem naj bi se pri banskih upravah osnovali kme- tijski sveti, sestavljeni iz strokovnja- kov iz vseh krajev posameznih ba- novin, ki naj bi na svojih rednih zborovanjih sklepali o pospeševanju kmetijstva. d Trošarino na pivo bodo plačeva- le pivovarne. V smislu dogovora s pivovarnami v dravski banovini, plačujejo izza dne 1. julija 1930 ba- novinsko trošarino na pivo, ki se konsumira v območju dravske bano- Brit e v uporabljate vedno, zato jc potrebno, da jc istanaj- boljšc kako- vosti. Predno si nabavite isto, si oglej- te zalogo Veletrgovine R. Stermecki, Celje kjer bodete dobili: lasostiižiiik po Din 35, 42, 84, brivni aparat po Din 12, 21, 34, 68, britve 11, 21,32,45, 62, škar- je za lase 12, 14, 20, in vse ostale po- trebščine za britje, puder, pomade za negovanje las in kože, parfuine in ne- broj drugih predrnetov po zelo nizki L ceni. Nakup neprisiljen. vino, pivovarne same. Zato odpade cd strani gostilničarjev, točilcev pi- } va in založnikov vsako prijavljanje po 1. juliju 1930 prejetega piva in plačevanje banovinske trošarine. To pa velja le za one množine piva, ki izhajajo iz pivovaren na ozemlju dravske banovine. Za prijavljanje in plačevanje trošarine od onega piva, ki se uvozi iz drugih banovin, velja- jo še naprej sedanji predpisi. d Koncert »Oljke« v Žalcu. Pevsko društvo »Oljka« v Ceiju priredi v nedeljo 27. t. m. ob 20.30 koncert moškega zbora v dvorani g. Robleka v Žalcu. Posebna vabila se ne raz- pošiljajo. H koncertu je vabljeno ob- činstvo iz Žalca i'n okolice ter iz Ce- Ija. (I Privatue loterije in tombole. Javnost se ponovno opozarja, da se z oziroin na državno razredno lote- rijo ne smejo prirejati privatne lo- terije, tombole itd. brez dovoljenja poljedelskega ministrstva. d Vas zgorela. V pondeljek 21. t. m. zvečer je pogorela vas Donje Stone pri Skoplju. Rešili so le par poslopij. d Pri zaprt.osti in hemoroidih, mot- njah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franc Jožefova« ! grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške iz- kušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franc Jožefo- va« voda sigurno razkrajajoče in vse- lej milo odvajajoče. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droge- rijah in špecerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboio 2E. julija: Menjajoča, pozneje popuščajoča oblačnost, zaenkrat še hladno, prenehanje vetra, le še ponc- kod male padavine. IzCeljainokolice c Svečana seja celjskega občinske- ga sveta. Danes, v petek ob 18. se vr- ši v mestni posvetovalnici izredna seja celjskega občinskega sveta, na kateri bo ban dravske banovine g. Dušan Sernec na svečan način pode- lil dekrete članom banskega sveta gg. dr. Alojziju Goričanu, odvetniku in županu v Celju, dr. Franju Rošu, odvetniku in županu v Laškem, Aloj- ziju MihelCiču, posestniku in trgov- cu na Bregu ter županu celjske oko- liške občine, Franu Lipeju, posestni- ku in veletrgovcu v Brežicah, Aloj- ziju Kurentu, dekanu v Leskovcu pri Krškem, Alojziju Čižku, župniku v Slovenjgradcu, Florijanu Gajšku, po- sestniku in županu v Loki pri Žus- mu, Jošku Pfeiferju, posestniku v Ki'zkom in Martinu Steblovniku, po- sestniku in županu v Smartnem ob Paki. c Iz obrtniškik krogov. V nedeljo 27. juüja ob 9. dopoldne se bo vršil v hotelu »Hubei"tus« v Celju zbor Zveze obrtnih društev za Slovenijo. Na dnevnem redu je med drugim sprememba pravil (odslej se bo ime- novala zveza »Zveza obrtnih društev dravske banovine«) in pa referat o splošnem položaju obrtništva v dr- žavi. Zvezni zbor bo posetil tudi glavni direktor Zanatske banke v Boogradu, ki bo podal referat o delo- vanju tega zavoda. Na predvečer, v soboto 26. julija bo v salonu hotela »Hubertus« družabni večer celjskega obrtništva v Cast došlim delegatom. Celjski obrtniki bodo v polnem šte- vilu posetili družabni večer in zbor Zveze. c Iz državne službe. Gosp. inž. An- ton Komel, inženjerski pripravnik pri sreskem načelstvu v Celju, je imenovan za tehničnega pristava. gosp. Vekoslav Megušar, železniški uradnik v Celju, pa za šefa postaje v Novem mestu. c Ponočni avtobus Celje—Dobrna, ki je vozil doslej iz Celja le ob ne- deljah i npraznikih ob 21.25 na potu iz Rogaške Slatine proti Dobrni in .se je z Dobrne vračal ob 22.30, se vsiled premalega obiska odslej sploh ukine. Zadnja kolona voznega reda Celje—Dobrna torej odslej sploh od- pade. kar naj izvolijo imetniki voz- nega reda popraviti. c Avtobus Celje—Kozje—Podsreda bo od pondeljka 28. t. m. na željo in- teresentov odhajal iz Podsrede 10 minut prej nego doslej, t. j. ob 5.20, tako da bo prihajal tudi v Celje 10 minut prej nego doslej in sicer ob 7.35. Mimo vsakega postajališča bo torej prihajal 10 minut prej. Na ta način bo imel zvezo tudi z vlakom proti Savinjski dolini iz Celja. V žepnih voznih redih celjskega avto- busnega podjetja je to že vpoštevano, v stenskih voznih redih pa naj last- niki blagovolijo to popraviti. ( Prazgodovinske najdbe na Olše- vi. Gosp. j)rof. Srečko Brodar, ki se je nedavno zopet podal iz Celja k znameniti paleolitski postaji Potočki zijalki pri Sv. Duhu nad Solčavo, je našel na novo že tri dobro ohranjene lobanje in veliko množino kosti jam- skega medveila, zobe, ki izvirajo naj- brž od jamskega leva, štiri kresilni- ke, poize in žuželke, ki so živele pred par desettisočletji in mnogo kam- nov, ki so bili od drugod prinešeni v apnenčevo jamo. Naš izredno mar-" Ijivi in požrtvovalni znanstvenik se je kljub dežju in snegu, ki često pa- da pri Potočki zijalki v višini 1600 metrov, z vso vnemo lotil nadaljne- ga raziskovanja, ki bo trajalo do konca avgusta. c Asfaltiranje Krekovega trga. Po- ročali smo že o delih, ki. se izvršu- jejo sedaj v Celju s prvo tranšo iz kaldrminskega fonda. V pondeljek so tudi začeli odstranjevati vseskozi zakrpani assalt od hotela »Pošte« do Razlagove ulice. Krekov trg bo v ce- loti na novo asfaltiran, poleg tega l>a bodo razširili cesto na ostrem ovinku pred hotelom »Pošto«, kar je bilo iz prometnih razlogov že davno potrebno. c Pevski večer »Svobode« v parka. * Moški zbor »Svobode« v Celju, broječ 40 pevcev, bo priredil pod priznanim vodstvom učitelja g. Cirila Preglja v soboto 26. t. m. ob 20. pevski koncert v mestnem parku. Koncert se bo vr- šil v prid krajevnega odbora Udru- ženja vojnih invalidov v Celju in Podpornega društva za revne otroke v Gaberju. Sodeč po zadnjih kriti- kah jo zbor pod vodstvom g. Preglja zelo napredoval in se obeta občin- stvu lep užitek. Javen pevski kon- cert v parku je za Celje novost in je upati, da bo že z ozirom na dobro- delni nanieu dobro obiskan. Bukova ifi smrekowa, suha kraftko žagana dr-va dobite vedno po sedaj zelo znižani ceni na dom postavljeno le pri znani domači tvrdki B I a ž S o d i ni Celje Mariborska cesta 3. c Ukinitev toka v nedeljo. Vodstvo ialske elokirarne sporofia, da bo v nedeljo 27. t. m. od 8. do 12. dopol- dne ukinjen električni tok v Celju in okolici. <• Godbeno društvo železničarjev v Celju prirodi 7. septembra na Dec- kovem trgu veliko javno tombolo s posebno lepo izbranimi dobitki. — Odbor. Štev. 59. »Nova Doba« 25. VII. 1930. S trau 3. c Za koncert na Dobrni, ki ga bo priredil v soboto 20. t. m. ob 20. uri topliški pevski zbor pod vodstvom g. B. Schmida, je v Celju mnogo zani- tnanja. Jnteresenti se opozarjajo, da si za vožnjo z avtobusom na Dobrno rezervirajo sedeže v pisarni g. dr. Ogrizka. c Nova drevesiiica pri Celju. Gosp. Ivan Gradišnik, dosedaj drevesniCar na Dobrni, je kupil Korenovo pose- stvo v Šmarjeti pri Celju, na kate- - rem bo gojil večje drevesnice in tudi trsnice. Ker so talni in klimatični pogoji izvrstni, se je nadejati, da bo g. Gradišnik mogel kriti potrcbe celj- skc okolice in tudi cele Savinjske doline po sadnih drevescih in vin- skiii trtah. Pristno vino in sadjevec prvovrstne kakovosti nudi po zmernih cenah Prva južnoatagtecp&ka vinarKka zad^uga w Celj ». c Razporedi zemljarine na vpogled. Mestno načelstvo v Cclju razglaša: Na vabilo davčne uprave v Celju z dne 1G. julija 1930, štev. 1272. se ob- činstvo opozarja, da so razporedi (prepis) zemljarine, osnovnega in do- polnilnega davka za leto 1930. dave- nim zavezancem na vjjogled pri davčni upravi v Celju in sicer v ča- su od 23. do 31. t. m. med uradnimi uraini. V tem 8-dnevnem roku vlože lahko davčni zavezanci svoje ugovo- re proti računski ugotovitvi davčne odmere in davka. Ugovori smejo biti samo pismeni, kolek za 20 Din, ust- meni ugovori se ne bodo upoštevali. c Ustavljeno kazensko postopanje. Pred tedni smo poročali. da je bil 15. junija v Celju arotiran 22-letni nie- sarski pomočnik Bernard Knez, ker je bil obtožen, da je 11. junija zvečer na poti iz Laškega v Št. Lenart po- silil 17-letno Anico L. iz Št. Ruperta. Ker se je izkazalo, da ne gre za posil- stvo, je okrožno sodišče v Celju te dni ustavilo kazensko postopanje proti Bernardu Knezu. Damsko in posteljno perilo fino in elegantno izvršuje proti naročilu II. ŠftlBAR, Celje, Aleksandrova ul. Prevzame tudi samo izdelovanje perila iz lastnega blaga. c Smrina kosa. V javni bolnici v Celju so umrli: v pondeljek 21. t. m. 40-letni najemnik Karol Vidmar iz Jurkloštra, v Četrtek 24. t. m. pa g. Maks Peschitz, solicitator pri odvet- niku g. dr. Skobernetu v Celju, v sta- rosti 52 let in 65-letni upokojeni že- lezničar Jože Marš iz Št. Vida pri Grobelnem. N. p. v m.! c Skok v Savinjo. V torek 22. ob 12.30 je skočila 54-letna vdova Mari- ja SI., delavka v Westnovi tvorniei, med moškim in ženskim kopališčem pri parku v Savinjo in izginila pod vodo. Ivan Vrankal, brivski pomoč- nik pri g. Tačku in Emerik Cuš z Dobrne, ki sta se v bližini kopala, sta takoj skočila za delavko in jo spravila že nezavestno na suho. S proslulini rešilnim vozičkom so jo prepeljali v bolnico. Policiji je izja- vila, da je padla po nesreči v Savi- njo, sestri v bolnici pa, da se je do- ma skregala in da ne ve, kaj je nato počenjala, dočim trdijo očividci, da je skočila namenoma v Savinjo. 2AHTEVAJTE oranžado yf J^J\\J limonado PÖVSOD! c Sedaj je že splošno znano, da je oranžada-limonada znamkc »Vero« najboljša brezalkoholna pijača svoje vrste. Za visoko vrednost pijače jam- Si dejstvo, da je brez kemičnih pri- mesi. Zato zahtevajte povsod samo »Vero« v originalnih steklenicah, da Vam ne bi postregli s čašo kake sla- be zmesi. 450 c Konj ga je brcnil. Stiridesetlctni Posestnik Alojz Bred v Šmartnem v Rožni dolini je v sredo 23. t. m. krotil divjcga sosedovega konja. Med dresuro je konj udaril Brecla v des- no ledvično stran in rnu poškodoval ledvice. Brecla so prepeljali takoj v i celjsko bolnico. c Popadljiv pes. V četrtek 24. t. m. ob 18.30 je napadel pes Karla M. v Gosposki ulici kolesarja Antona VVieslerja, elektrotehničnega obrato- vodjo v Westnovi tovarni, in ga ugriznil v levo nogo pod kolenom. Psa bodo morali pöljati k živino- zdravniku, da ga preišče. c Tatvina v trgovini. Vdova Tere- zija B., delavka v tkalnici g. Wein- bergerja in mati treh nepreskrblje- nih otrok, je izbirala v torek 22. t. m. v trgovini »Humanik« čevlje. Ko je šla prodajalka iskat škatlo, je Te- rezija B. neopaženo izmaknila par Čevijev in jih skrila. V trgovini so ugotovili tatvino šele zvečer. Policiji se je kmalu posrečilo izslediti sto- rilko. Ukradene čevlje so nasli pri nji. c Tatviaa kolesa. Mehaniku gosp. Josipu Rojcu je ukradel nekdo 21. t. m. izpred ncke trgovine v Aleksan- drovi ulici žensko kolo znamke »Mo- toor«, vi'edno 800 Din. c Med kopanjem okraden. Lucija- I nu šušteršiču iz Celja je neznan uz- movič ukradel med kopanjem ob le- vem bregu Savinje nasproti moške- ga kopališča iz obleke srebrno dvo- pokrovno uro 's številko 70.989. ;in zlato tanko verižico v skupni vred- nosti (i50 Din. c Izkupil jo je. 24-letni delavec Va- lentin R. iz Liboj je v sredo 23. t. m. ob 10. v niestu brez povoda napa- del in opsoval nekega vojaka. Vojak pa ni dolgo premišljal, nego je takoj odveclel dclavca na stražnico, kjer so Valontinu postregli z brezplačnim pronočisčeni. c Izgube in najdbe. Izgube: Crna usnjata iočna torbica z 20 Din in drobnarijo; bankovec za 100 Pin; pvečalno steklo, vi-edno 150 Din; ru- java usnjata ročna torbica z želez- jiiško legitimacijo. Najdbe: črna us- njata ročna torbica z 19 Din in drob- narijo; rujava usnjata lustnica z 10 dinarji gotovine; srebrna damska zapestnica. c Proli solnčnim žaikom, ki ško- dujejo očesu, potrebujete solnčna očala, ki jih dobite najceneje pri tvrdki Anton Lečnik, Celje, Glavni trg, urar, zlatar, optik. 343 c Nočno lekarniško službo ima od sobote 20. t. m. do vštetega petka 1. avgusta lekarna »Pri Mariji poma- gaj« na Glavnem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- | sko službo iina od nedelje 27. t. m. do vštete sobote 2. avgusta II. vod pod poveljstvom g. Josipa Pristoška. Osvežujoče pijace: malinovec, oranžado, limonado in mi- 3 neralne vode priporoča 3 Jo*. Jagodič, Celje, Glavni trg. Sokolstvo x Podpora Malejevi materi. Sokol- ska župa Celje vabi bratska društva, da uvedejo med svojiin članstvom akcijo za nabiranje prostovoljnib prispevkov za mater našega pokoj- nega sokolskega borca brata Maleja. Kot prvo je nakazalo župii društvo v Žalcu 020 Din, Celjska posojilnica 500 Din. Želimo, da bi tern slcdila tudi ostala društva. x Prispevki za ponesrečence »Dak- se«. Župa je pred mescci prosila dru- štva, da v svojih področjih nabirajo za ponesrečence »Dakse«. Po poro- čilih, ki so nam jih poslale društve- ne uprave, so nabiranje darov pre- vzele druge organizacije, predvsem »Rdeči križ«. Ker je pri teh organi- zacijah sodelovalo tudi naše član- stvo, sokolska društva niso priredila samostojnih zbirk. Prejeli smo le od društev Petrovče 40 Din, Zagorje 300 dinarjev, Celje 100 Din, župa Celje 100 Din, šmarje pri Jelšah 102 Din. Slednje društvo je župi nakazalo tu- di za francoske poplavljence 140 di- narjev. Vsem tem darovalcem se žup- na uprava iskreno zahvaljuje. x Drašivene prireditve. Razun že najavljenih prireditev se bo vršil v nedeljo 10. avgusta javni nastop v Laškem in 17. avgusta v Št. Petru v II La solnah \ . / ¦¦• ¦¦*»¦¦ "^k I in ob morju. [varujejo nezno hqJQ ^^\:^ 6lidakremeJ0P Pred solnčanjem, kopan- Jem in spanjem-Elida Creme de chaque heure! Po kopelji in vsak čas podnevi Elida Creme de chaque heure. Sav. dolinL Ker so isti dan nastopi tudi drugod, je župna uprava dovo- lila, da lahko zgoraj navedeni dru- štvi vabita sosednja društva naše župe na svojo prireditev. x Župni vestnik. Pribodnji mesec bo izšla 3. Stevilka Župnega vestni- ka. Bratska društva vabimo, da spi- šejo primerna poročila o delovanju v društvu, in jih pošljejo župi do 1. avgusta. Zlasti bi pa želeli članke idejne, vzgojne ali tehnične vsebine. x Seja zbora društvenih načelni- kov ali načolnic se bo vršila v ne- deljo 17. avgusta v Zagorju ob Savi ob priliki 40-letnice tamošnjega dru- štva. Spoi-ed bomo objavili pravo- časno. x Brezposelni Sokoli - telovadci. Župni u]>ravi sta se priglasila dva mlajša člana telovadca, ki bi se lah- ko uporabila tudi kot vaditelja. Oba sta absolvirala meščansko šolo, eden od teh je izučen trgovski pomočnik. I Zupna uprava se priporoča članom, ki zaposlujejo trgovsko osobje, da se pri oddaji novih službenih mest ozi- rajo na zgoraj navedena. Eventual- no bi dobrodošlo tudi mesto pisar- niškega sluge, pomožnega skladišč- nika in slično. Z d r a v o ! Uprava Sokolske žnpe Celje. Kino Mestni kino Celje. Petek 25. julija: »Tlačani«. \'eličasten ruski velefilm. V giavnib ulogah Heinrich George, Harry Halm in Mona Maris. Izredna senzaeija. — Sobota 20., nedelja 27. in pondeljek 28. julija: »Ljubljenec sreče«. Velemesten ljubavni film v 0 dejanjih. V glavnih ulogah Harry Halm, Siegfried Arno in Julius Fal- kenstein. Dvorana zračna in hlad- na. Potnik ki je dobro vpeljan v vinski trgovini, se sprejme. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovina z vinom«. 1-2 Anekdote Slavni francoski pisatelj Viktor Hugo je bil silno radoveden) kako se kaj prodaja njegova najnovejša knji- ga. Toda založnik je molčal. Zato mu je poslal Hugo dopisnico, na ka- teri' je bilo le »?« Založnik je nato odgovoril »!«, nakar se je Hugo po- polnoma pomiril. * * Na neki mali postaji se je Tristan Bernard prepiral s postajenačelni- kom zaradi svoje prtljage. Njegovi kovčegi so namreč nekje zaostali. Postajenačelnik ni mogel nič ukre- niti. Toda Bernard ni odnehal, na- kar je uradnik nanj zavpil: »Dragi gospod, ali ine imate za bedaka?« »Nikakor«, je odgovoril Bernard, »toda nf izključeno, da se motim.« Drobiž Na Mount Everestu so našli 1200 metrov nad .sleherno vegetaeijo še pajke, ki so vsled pomanjkanja hra- ne drug drugega požirali. Ruski učenjak Kozlov je odkril na svojih potovanjih po Mongolski knjižnico z 2.000 knjigami v sedmih jezikih, med njimi tudi slovar popol- noma neznanega jezika. Gostilna na prometnem kraju, v najbližnji oko- lici mesta Celja, se išče v najem. Po- nudbe na upravo lista pod »Gostilna«. Mlajsa pisarniška moc prosta vojasčine, z znanjem hrvat>kega, slovenskega in nemškega jezika ter nemške stenografije in strojepisja, se i š Č e. Nastop takoj. Bergmann in drug, Celje. Malo kolo dobro ohranjeno se proda po nizki ceni. Naslov v upravi lista. Sfraa 4. »Nova Doba« 25. VII. 1930. Štev. 59. : KOI.ESA.RJ I - POZOR! \ ¦ Prispeli so najnovejši modeli koles znamke „Waffenrad" in „Puch" ¦ Največja izbira, najnižjc cene, tudi proti plačilu na obroke. Parna vulkanizacija in protek- _ _ _ _ tiranje. Zaloga »Semperit« : Največja reparacijska avtopnevmatik. ¦ delavnica, velika zaloga * sestavnih cteiov. Glavnozastopstvo: - B i A. HEGER, CELJE, Gosposka ul. 32 MSM : Maflo ^fsiGiovanje v mestu, obstoječe iz velike sobe, ku- hinje in pritiklin, se odda. Lega prit- lična na ulico, zato tudi pripravna za pisarno a!i obrt. VpraŠa se Aškerčevi ulici St. 4, I. nadstr. 12 MesečvRO sobo s hrano iSče mlajši trgovski sotrudnik. Naslovi naj se pošljejo v upravo lista z navedbo cene. 2-1 Ys