loto X., it. 50.
V UnbUonhH. gocomfaro IMS.
V MfMtocg J» m(,
AM5TERPAJA
Ni — i—BMnrmrrn
»#•- -v»iva to G&.I»'»* «*ir
Oiedniitvo *n oprava:
Ljubljana,
£alenburgova ulica št 6/11	^	^	  -	t	.	_
Glasilo Strokovne komlallo aa Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ.)
g .»-»P -L' ".T ,-gj^t; n., 5 p 5ft, f f tr ; -	________ ... --  ................ ....................
Uhaja vsak četrtek.
Stane posamezna štev. 1 Din.
mesečno Din 3’—. celoletna 35 Din. — Za člane ixv#4 po 60 para.
Oglasi po dogovoru
Dopisi morajo biti franklraik In poflgifuni, ter opremljeni S itamp. dotlčne organizacija. Rokopisi M na vračajo. Reklamacije ae poštnina prosta.
lasni sel
Izid angleških volitev. — Sijajna zmaga delavske stranke. Mednarodna reakcija poražena.
Po razcepu v delavskih vrstah, katerega je povzročila brezvestna komunistična gonja, je prišel kapitalizem v ofenzivo. Sprva je Iplu ta ofenziva prihuljena in zavila v plašč državotvornih tu nacionalističnih fraz. A čim bolj so se cepile delavske vrste, tem bolj je kazala reakcija svoje pravo lice. Vedno jasnejše je bilo videti, da napada kapitalizem socialne, kulturne in gospodarske pridobitve delavskega razreda.
Kapitalistična ofenziva je napredovala vedno bolj in bolj in zadnje me-seo^ napada že Burnik, bolniško zavarovanje itd. Položaj je postajal vedno tp-ezupnejši. Tesna mora je legala na prsi delavskega razreda. Manj pogumni jo že obupavali. Mnogi so se resigui-rano umaknili v ozadje, kar je bilo pa pravih strahopetcev, so pa že davno odšli v državotvorne in druge kapi* taVistične -Iranke, da rešijo svoje lum-[■•arske osebne koristi.
Le najpogumnejši so vstrajali. — A njihovo staljšče je bilo vsak dan težje. Njihove vrste so se pod pritiskom kapitalističnih udarcev dnevno zmanjševale, kdor se ni udal lepim obljubam, je bil pa preganjan iz kraja v kraj kakor divja zver. Res so bili težki časi za tiste, ki so ostali zvesti svojim zastavam.
In ko je bila sila že največja, ko je l il položaj že tak, da so že poslednji borci obupavali je pa iznenada posvetil prvi blagodejni žarek upanja.
Volitve v Nemški Avstriji, ki so se vršile letošnjo jesen, so pokazale, da delavska stvar še ni izgubljena. Treznost in požrtvovalnost avstrijskega delavstva je bila tako veljkn, da je preprečila vsak razkol in pri	volitvah socialistično delavstvo ni	le obdržalo
svojih postojank, temveč	jili je celo
zboljšalo. Od zadnjih volitev je napredovala njihova socialistična stranka zn približno ‘200 tisoč glasov.
Se en tak sunek pa bo avstrijsko delavstvo imelo večino nad vsemi drugimi strankami v Avstriji.
Ta zmaga avstrijskih spdrugov seveda ni mogla imeti internacionalnega pomena, ker /je Avstrija	majhna jn
brezpomembna država v svetovnem koncernu. Ta zmaga je koristila ostalemu delavstvu le kot dober zgled, kako naj si uredi razmere doma. da bo tudi napredovalo. In že ta vzgled je deloval v tistih žalostnih časih kol zdra-
(flavni Radnički Savez Jugoslavije je organiziral veliko loterijo v korist fondov za brezposelne delavce.
Potrebno je, da se udeleži te akcije v sodružni solidarnosti tudi slovensko delavstvo. Naše organizacije naj sodelujejo pri njej na dva načina. Prvič s tem, da skupijo darovati vsaj po en dobitek za loterijo brezposelnih.
Sodrugi lahko skušajo te dobitke nabrati in to z nabiralnimi polami, ki jiti je izdal GRS.J, katere razpošiljamo na vse organizacije.
Na zadnji strani teh nabiralnih pol naj se napravi seznam dobitkov. V tem seznamu naj bo tudi lastnoročen podpis darovalcev.
le pole naj pošlje vsaka organizacija najpozneje do 1. januarja 1924 Strokovni komisiji. Dobitki pa naj se
vilni balzam na skelečih ranah delavskega razjeda.
Ce je N. Avstrija majhna in nepomembna državica, je pa v nasprotju z njo .mglija — svetovni imperij. Po vsej pravici lahko rečemo, da je glavno mesto Anglije London sedež in osrčje kapitalistične internacionale.
Volitve, ki so se vršile v Angliji ppetgkli leden, so pomenile boj za osrčje kapitalističnega sveta.
V	tora boju so tekmovale 2 kapitalistični in ena delavska stranka. Angleška delavska stranka pa nima pojnena le kot velika delavska stranka, temveč je še važnejše dejstvo, da je ta stranka voditeljica in nositeliica socialistične (politične) delavske internacionale, ki ima istotako svoj sedež v Londonu.
Pri teh volitvah sta se torej bojevale med seboj dve internacionali, to je kapitalistična in socialistična.
Izid volitev pomeni za kapitaliste velikanski poraz, na drugi strani je pa priborilo delavstvo nad vse sijajno zmago. Delavska stranka je narastla od 144 na 192 poslancev, pridobila je torej 48 poslancev.
Na drugi strani so pa konservativci kot predstavniki najtežje industrije zgubili pri teh volitvah 92 mandatov.
Kar smo rekli pii avstrijski stranki, to rečemo lahko tudi pri angleški delavski stranki: Se en tak sunek, pa be usod^ največje države na svetu brezpogojno v rokah delavskega razreda.
Izid teh volitev pomeni, da brez delavske stranke v Angliji ni mogoče nikomur vladati, proti njej pa že celo ne. Zato lahko zanesljivo računamo, da je v Angliji socialna reakcija zdrobljena v prah, kar bo imelo upih’ na cel svet.
Kakor vsemu, tako bo ta zmaga tudi jugoslovanskemu delavstvu prinesla olajšanje situacije.
Na drugi strpni smo pa prepričani, da bodo te volitve služile tudi kot šola vsemu proletariatu, da se bo pričel zavedati škodljivosti cepljenja svojih organizacij.
Iz teh dveh primerov vidimo, da avstrijsjfcp in angleško delavstvo napreduje, ker ni pustilo cepiti svojih vrst, dočim drugod, kjer je razcepljeno, propada.
Mogoče je ta nauk. če ga delavstvo izkoristi, še največ vreden pri obeh navedenih zmagah.
shranijo do dne izžrebanja pri organizacijah.
Posebno lep dokaz delavske solidarnosti bodo dobitki, ki ne bodo nabrani, ampak od naših delavcev v prostem času izdelani. Paki dobitki bodo posebno zaželjeni.
dingi strani naj nam vse organi-/acTi'' najpozneje do 23. decembra sporočijo, koliko srečk naj jim pošljemo.
Vsaka srečka za to dobrodelno loterijo bo stala 10 dinarjev. Na vsako drugo srečko odpade po en dobitek!
Končno naj skušajo razprodati naše organizacije srečke v korist brezposelnih tudi izven kroga organiziranih članov.
Pridobite za oddajo trafike v vašem domačem kraju! Naj se ne vrši o božičnih praznikih nobena veselica, na koji bi se prireditelji ne spomnili na-
ših bratov v nesreči g tem, da organizirajo oddajo srečk za pomoč brezpo
Ttjj številki >l)elavca< so priloženi nabiralni razglasi, ki naj služijo nabiralcem dobitkov kol legitimacije m oklici"GRSi- ‘na nase organizacije.
Tj oklici nuj se izrpče pristojnim odborom, ki naj ukrenejo vse, da bo slovensko delavstvo pri tej humanitarni akciji na čjisteu ljačip sodelovalo.
Strokovna komisija.
Tri pisma.
Priobčujemo ta tri pisma, ki bodo povedala s kratkimi pripombami več. ko cel članek:
Prvo pismo so poslali neodvisni ko-vinarji v Zagreb. Vsied slabega naslova pa je prišlo pismo v naše j’oke. Iz tega pisma se vidi:
1. da so neodvisni brezpomembna razdiraška frakcija.
2. da hočejo razbijati še dalje naše organizacije in da dobivajo za to denar, za kojega tudi v tem pismu beračijo.
3. da se namerama začeti « pribera-čonim denarjem z rušenjem naših organizacij v Mariboiu, Celju, Guštanju, Lescah in na Muti, na kar te organizacije že v naprej opozarjamo, da bodo vedele pokazati neodvisnim agitatorjem vrata, ako se pri njih pojavijo.
4. da so bilo obljube, da bodo puščali neodvisni vse prispevke doma, s katerimi so loviji zlasti na Jesenicah nezavedne člane, prosto varanje.
5. da so edino metode, ki so izražene v lem pismu, proletariat razcepile in povzročile naval reakcije.
Prvo pismo se glasi:
Ljubljana, dne 30. novembra 1923. Upr. št. 41/23.
Oblasnemu odboru Saveza u
Zagrebu.
Na Vaš dopis z dne ‘27. nov. t. 1. št. 248/ 28. Vam odgovarjamo na Vašo zahtevo sledeče:
Mi smo na dostavljeni odlok plenuma sklenili, da skličemo po vseh naših podružnicah sestanke članov, na katerih bomo predložili predloge, da se z Vašim Savezom popolnoma centraliziramo. Ko bo odločeno in sklenjeno, Vas takoj o tem obvestimo.
Nadalje Vam naznanjamo, da smo prejeli iz centralne uprave v Beogradu dopis, da so zahteve delavstva zaposlenega v vojno-tehničnih zavodih ugodno rešene. Potrebovali bi natančni prepis te pogodbe in izpremembo kategorij, in kedaj sv namerava izplačati ta povi-Šica.
Glede izveštaja Vam moramo sporočiti samo toliko, da smo v Sloveniji dospeli na S70 članov in upamo, da v
najkrajšem času dobimo še nove člane. Lahko bi pa naš pokret imeli že popo-len, ko bi se še naš predlog na plenumu
sprejel in bi se nam posodilo Din 7000, da bi za mogli vršiti agitacijo v Mariboru, Celju, Guštanju. Lescah, Muti in po drugih krajih, kjer ima Osrednje Društvo Kovinarjev vse razeepane organizacije. Gotovo da bi ta agitacija ne ostala brez uspeha.
Prosimo Vas. da nam pošljete proti plačilu 4000 članskih markic 1., 2., 3. iu J. razreda; nadalje 100 članskih izkaznic, in nekaj drugih v naši organizaciji potrebnih tiskovin. Ker nam predstoji popolna centralizacija ne bi
bilo umestno, da bi mi sami tiskali te tiskovine.
Upamo, da nam boste takoj odgovorili in izpolnili naše želje.
Z drugarskimi pozdravi za:
Centralna uprava Zveze delavcev in delavk kov. industr.
in obrti Jugoslavije za Slovenijo
v Ljubljani.	.G
A. Vergelj 1. r. tajnik.
Drugo pismo je napisano en dan prej, ko prvo.
Iz tega pisma se vidi, da razdirači istočasno razbijajo in ujedjnjujejo. Da istočasno z medsebojnim cepljenjem socialno reakcijo povzročajo, na drugi strani se vsiljujejo za vodnike v boju proti njej. V prilogi poživljajo neodvisni na enotno fronto v boji; proti socialni i’eakciji in k skupnim protestnim shodom, kakor smo jih mi v svojih organizacijah ravnokar dovršili.
Drugo pismo se glasi:
Strokovni komisiji za Slovenijo v
Ljubljani.
P. n.
Prilagamo poziv za ustanovitev skupnega akcijskega odbora za obrambo naših pravic in prosimo, da se vaša organizacija čimpreje izjavi in zavzagie svoje stališče.
Namen skupne akcije je jasno iaz-viden iz poziva.
Ustanovitev takega skupnega akcijskega odbora je nujna potreba, ki se v vrstah delavstva in uradništva povsod pojavlja in brezdvomno bi ukrepe tega enotnega akcijskega odbora morali delodajalci pa tudi parlament in vlada drugače respektirati kol osamljene akcije posameznih skupin.
V pričakovanju, da se v interesu vseh članov vaša organizacija sigurno odzove našemu pozivu, vas prosimo, da pošljete v petek 7. decembra 1923 vaše zastopnike na konferenco, na kateri se bo razpravljalo in sklepalo o te,m našem predlogu. Konferenca se bo vršija ob pol osmi uri zvečer v prostorih restavracije pri Levu na Gosposvetski cesti.
V slučaju, da bi se iz katerihkoli vzrokov vaši zastopniki ne mogli udeležiti konference, vas prosimo, da nam sigurno pošljete pismeno vaše mnenje in morebitne predloge. Zastopniki naj prinesejo s seboj pismena pooblastite od organizacij, katere zastopajo. Predlagamo, da vsaka organizacija pošlje po dva delegata.	,
Tretjo pismo.	'
Na to politiko odgovarja Strokovna komisija takole:
Ljubljana, dne 5. decembra 1923.
Zvezi neodvisnih strokovnih organizacij
za Slovenijo
v Ljubljani Turjaški trg.
Z ozirom na Vaš »Poziv vsem strokovnim organizacijam ročnih in duševnih delavcev v Sloveniij« za ustanovitev skupnega akcijskega odbora v svr-ho boja proti socialni reakciji Vam poročamo:
1.	Da so Strokovni komisiji priključene organizacije protestno akcijo rav-
Za sodruge v nesreil.
nokar dovršile iu je ne morejo na novo začenjati.
2. Da se organizacijam priključenim k Strokovni komisiji ne zdi primerno val »iti k taki enotni akciji nerazredne organizacije, o katerih nekatere naklepe reakcije, — kakor se vidi to posebno jasno v slučaju nameravanega poslabšanja zavarovanja delavcev — zavedno ali nezavedno podpirajo.
3. Da se Strokovni komisiji priključenim organizacijam tudi sodelovanje z Vašo zvezo ne zdi mogoče, ker je uprav Vaša taktika povzročila cepitev in sedanjo nemoč delavskega razreda in ker je postalo nad vsak dvora jasno, da so
Vam enotne akcije le sredstvo, s pomočjo katerega upate težko preiskuše-ni delavski pokret dalje cepiti.
Ravnajoč po odločno izraženi, eno-dušni volji našim organizacijam priključenega delavstva izjavljamo, da pri kakem od Vas sklicanem akcijskem odboru ne bomo sodelovali in Vas prosimo, da poveste centralam, ki se poslužujejo krinke enotne fronte v svrho nadaljnega cepljenja delavstva, da se v Sloveniji pod tem geslom proletariata ne da dalje varati.
S sodružnimi pozdravi:
Strokovna komisija za Slovenijo.
Naša prva beseda
kovinarskim delavcem Jugoslavije.
Sodrugi!
Naš kongres ujedinjenja, ki se je vršil 25. novembra t. 1. v Slavonskem Brodu, je dovršil svoje delo, dovršil popolnoma, ter izčrpal vse točke dnevnega reda. Rešil je vsa vprašanja na najboljši mogoči način v korist in čast Saveza in kovinarskih delavcev Jugi -slavije. izvesti ujedinjenje \ tem psihičnem razpoloženju, ki vlada danes med delavci, ni lahka stvar. Štiri leta burnih dogodkov, štiri leta razsula in desorganizacije v delavskih vrstah, a on je vse to obvladal kot je bilo najbolje želeti. In če bodo sposobnost za akcijo, eneržija in razredna zavest tega kongresa simpton sposobnosti, eneržije in razredne zavesti celokupnega ujedi-njenega Saveza v periodi njegovega delovanja, zamoremo z največjim odu-ševljenjem in najlepšim pričakovanjem iti na delo in sprejeti nove borbe.
Volje za delo, za nove borbe imamo vsi dovolj 1 Proletariat jo mora imeti vedno, a orožje za te l>orbe nam je skoval kongres ujedinjenja.
On znači pred vsem znaten napredek v notranjem konsolidiranju, v moralnem utrjevanju našega Saveza. Kongres je kot edini kompas in regulator notranjih odnošajev in kombinacij, kot edina podlaga za merilo ljudi, prokla-miral delo. On je na drugi strani tudi sedaj izjavil in ugotovil, da so vrata našega Saveza na stežaj odprta vsaki dobri volji iu vsaki sposobnosti, ki želi sodelovati za razredno zavedne proletarske ideale. S tem je postavil kongres prvo elementarno moralno podlago in čisto atmosfero, brez katere je, vkljub najboljši volji in vkljub največjemu navdušenju in največjim sposobnostim uspešno delo za napredek Saveza nemogoče.
Nova pravila ujedinjenega Saveza dajejo naši ekonomski organizaciji, v kolikor je pri današnjih razmerah mo goče, najbolj dovršeni temelj in garantirajo, da bo moč in življenska eneržija kovinarskih delavcev najkoristneje uporabljena. Kongres je prinesel Savezu dobra pravila, naša dolžnost pa je, storiti čimprej vse, da bo Save/, živel, delal in se boril po teh pravilih.
Najemninski odnošaji kovinarskih delavcev napram eksploaterjem so močno zgrešeni.
V	mnogih podjetjih ni več tistega reda, katerega se je našim organizacijam svoj čas posrečilo uvesti v korist eksploatiranim delavcem. Medtem ko se rahaja delavstvo že štiri leta v razbijanju in uničevanl'i vsake odporne sile od strani komunistov, so izrabiti kapitalisti ta moment, da zberejo v>„-> prejšnje sadove njihove sindikalne L-oibe.
Socialni položaj kovinarskih delavcev je zrušen na najogabuejSi način. Zakonska zaščita delavno moči, katero prdvideva Zakon o zaščiti delavcev, je naletela, v kolikor je sploh prodrla v tovarniška podjetja, na strahovit odpor celokupne buržuazije. Toda ta odpor, koji se je pokazal najprej v neizvajanju zakonske zaščite, pozneje pa v poskusih, da se zakon spremeni, je mogoče zlomiti le tedaj, če kovinarji, združeni v svojem Savezu napno vse sile, ter naval razbijejo. Ta velikanski razredni spopad, čegar važnosti se zaveda vsako proletarsko bitje, se je posrečilo bur-žoaziji rešiti v svojo korist. To je za-mogla doseči samo zato, ker je bilo delavsko gibanje zadnje štiri leta zrušeno in nesposobno za vsak odpor.
Naš ujedinjeni Savez stoji pred težkimi nalogami; on bo moral voditi boj na dve strani, in ta boj ne bo lahek. Na njega bo navalila buržoazija, kajti zbiranje proletarcev v edinstvene in močne razredne organizacije, predstavlja zanjo največjo nevarnost. Na drugi strani ga bodo napadali oni, ki so si stavili pred štirimi leti, po povelju iz inozemstva nalogo, da sodijo delavce do vratolomnih skokov in do katastrof. Vkljub največji politični in socialni reakciji je razredno zavednim delavcem vendar mogoče kolikor toliko ohraniti svoje proletarsko čuvstvovanje in solidarnost, ali kadar se prikrade med delaš ce črv, ki nosi po nesreči delavsko ime, pa znotraj razkraja, ruši, korum-pira in demoralizira, tedaj je zbiranje delavcev in jačanje temeljev solidni proletarski organizaciji, pa če tudi ne bi bilo reakcije, zelo težavno. Vzrok, da do danes nismo mogli izvršiti tega kar smo izvršili na dan 25. novembra v Slavonskem Brodu, je dejstvo, ker so komunisti zastrupljevali delavske duše cela štiri leta, ter jim obetali v najkrajšem času popolno osvobojenje. Potrebno je bilo nekaj časa, da se komunistična frazeologija izživi in da delavci tudi sami uvidijo, da je bil to navaden kramarski trik in. šele nato je .bilo umetstno začeti stopnjevaje ozdravljati delavski pokret. Poglejmo samo bilanco zadnje preteklosti, pa vidimo strahovite rezultate štiriletnega komunističnega pučizma, kateri je vodil delavstvo iz katastrofe v katastrofo. Kje so stare strokovne organizacije, ki so z dolgoletno prakso vodile delavce od zmage k zmagi? Ni jih nikjer. Zakaj?
Zato, ker so jih komunisti po načrtu rušili, a to razbijanje in rušenje je prineslo delavstvu v zadnjih štirih letih bedo in pomanjkanje. Vsa moč organizacije, vsa njena borbena sposobnost, vse z velikimi žrtvami izvojevane pridobitve, vsi raznovrstni kolektivni dogovori, vse to je danes pogažeuo iu uničeno. Komunisti so, rušeč stare temelje našega razrednega strokovnega gibanja, obetali delavstvu nekaj novega, nekaj boljšega in popolnejšega. Posrečilo se jim je razcepiti, razbiti in uničiti delavski pokret, a mesto boljšega in popolnejšega, dali so ruševine, zapustili opustošenje, na katerem se sedaj raduje buržoazija. Danes se burzoazija zahvaljuje komuncem, ker so jo osvobodili od delavskega gibanja in iz njega, nekdaj močnega, moralno čvrstega, napravili mrtvilo, ki kuži ozračje.
Edinstvo smo izvedli zato, da bi zacelili stare rane iu da bi se potom močnega in silnega Saveza, po vzgledu inozemskih kovinarskih Savezo \ mogli ubraniti neizmerne eksploatacije v tej državi. To ujedinjenje je naslonjeno na našo močno Strokovno Internacionalo kovinarskih delavcev v Bernu, pod katere okriljem je organiziranih preko tri milijone razredno zavednih kovinarskih delavcev iz celega sveta.
V	tem trenutku se obra ;amo k kovinarskim delavcem Jugoslavije z besedami: vei na delo, vsi ste potrebni, nikogar ne moremo pogrešati! Naj bo današnja delavska generacija dorasla zahtevam, ki so ji stavljene v korist prihodnjim rodovom.
Z vsakodnevnim delom pridobivajte novih moči našemu ujedinjenomu Sa-vezu, in kujte orožje za borbe. Žrtvujte malenkostna zadovoljstva, na katere ste navajeni le iz uživanja! Odrecite se prostemu času — zaradi večje svobode!
Napnite vse svoje sile za okrepitev Saveza — da se boste manj mučili sa kapitalizem!
Mandat, ki ga nam je dal kongres ujedinjenja, bomo porabljali samo in strogo v smislu novih pravil, sklepov, idej in želj kongresa.
Na delo kovinarji! Razvijte najširšo iu najintenzivnejšo agitacijo! Izvršimo vsi do zadnjega želje kongresa! Vrzimo se vsi do zadnjega v bojni metež:	za
naš Savez, za kovinarske delavce in za ozdravljenje celokupnega delavskega gibanja.
Naj živi edinstveni Savez Metalskih Radnika Jugoslavije!
Naj živi naša močna Internacionala 1
Naj živi razredna borba proleta-
riata-
Ceutralua uprava in finančna kontrola: Adolf Kuušič, Blag. Bručiuac, Vilhelm Varga, Djura Tuovič, Joža Golmajer, Jurij Jeram, Jovan Veličkovič, Kilijan Jankovič, Mirko Petrin ec, Marko Pot-ner, Sava Jovanovič, Stcvan Stanojevič, Stevo Klas, Svetomir Ignjatovič, Sava Djordjevič, Franc Svetek, Herman Bethe.
JSZ
Dogodil se je slučaj, v katerem se jasno zrcali klerikalna protide-lavska morala! Preteklo zimo je pošiljal tovarnar Karol Pertinač v Celju svoje delavce vedno na dopust, ki ga seveda ni plačal. Delavci so bili proti neplačanim dopustom in zlasti, ker jih je delil g. Pertinač v zim. času. Ker pa takih dopustov ni hotelo biti konec kljub večkratnim posredovanjem po obratnih zaupnikih, so se delavci meseca julija odločili za odločen korak, da se tako izigravanje vendar enkrat neha. Sestavila se je spomenica, ki je vsebovala vse težnje delavstva, in v kateri se je zaprosilo takojšnje rešitve. Spomenica je bila predložena po deputaciji obratnih zaupnikov dne 1. avgusta in je zahtevala rešitev do 2. avgusta. Spomenico so podpisali vsi delavci organizirani in. neorganizirani, med njimi tudi članica klerikalne organizacije Fani Golenač in sicer pod besedilo:
Velecenjenemu gospodu K. Pertiuafu. tovarnarju v Celju. Podpisani si usojamo oddati sledeče obvestilo: Naraščajoče krize v Vašem cenj. podjetju neče biti konec in tudi ne moremo doznati, če srno sploh sigurni naše itak pičle eksistence od danes do jutri. Več kakor 8 mesecev že trpimo na minimalnem zaslužku, ter se zatekamo vedno bolj v dolgove, ker smo se zanašali, da se bo kriza vendar enkrat rešila in bomo zamogli biti stalno zaposleni ter si s tem pridobili človekavredno eksistenco. Zadnji dogodek 7. dne 30. julija nam pa priča, da krize sploh ne bo konec, in da podjetje skuša nepresiauo zvaliti vsak »vis major na naše rame s tem, da se nas enostavno pošlje domov brez odškodnine in primer-
nega zaslužka. Na našo tozadevno intervencijo potom obratnih zaupnikov in zastopnika Strokovne komisije smo pa dobili za odgovor komur ni všeč, naj takoj odide ; to smo razumeli tako, da se moramo v Vašem cenj. podjetju odreči celo zakonitim pravicam, ki nam pristojajo po zakonu o zaščiti delavcev hi pa zakoniti 14dnevni odpovedi službe. Zato smo se odločili, da ne nastopimo več dela v Vaši cenj. tovarni, dokler ne dobimo pismenega obvestila in zagotovila, da bomo lahko stalno zaposleni in to 48 ur tedensko, iu da se nas ne bo več preganjalo ob priliki posredovanja s takimi neutemeljenimi izgovori. (Dostavek.) Z vsebino spomenice popolnoma soglašam ter izjavljam, da podpišem to obvestilo brez vsakega prigovarjanja; pripominjam, da me k temu ni nihče hujskal in prigovarjal. Nadalje pripominjam, da se bom vrnil (vrnila) na delo le tedaj, če bo gospod Pertinač pismeno izjavil, da priznava zakon o zaščiti delavcev zlasti pa njegove določbe, ki so razvidne v § 109. omenjenega zakona. (Slede podpisi.)
Ko so obratni zaupniki na čelu jim Alojz Strašek izročili gorenjo spomenico g. Pertinaču hi zahtevali takojšno rešitev, se je zopet izrazil kakor prvotno, da naj gredo tisti, katerim hi kaj všeč. Na tako izzivanje je seveda sodr. Strašek obvestil vse delavce, med drugim tudi klerikalno Fani Golenač ter jo opominjal z besedami: vsi tisti, ki so podpisali, so zapustili delo. Takoj na to so delavci zapustili Pertinačev paradiž ter proglasili zatvoro proti Pertinaču radi nesramnega izzivanja. Golenačka je seveda ostala pri delu in se ni odstranila iz tovarne. Obratni zaupniki so
lo	klerikalni organizaciji javili in opo-.drili na nedoslednost njihove članice, ki je padla drugim tovarišem v hrbet. Klerikalci pa, mesto, da bi kaj ukrenili. so pomagali Pertinaču sestaviti kazensko ovadbo po členu 11. zakona o zaščiti države proti Strašeku. Ker je za vsako ovadbo treba tudi priče, je kajpada Fani Golenač dala svoj podpis za pričo proti obratnemu zaupniku, na policijo je pa tudi klerikalna organizacija poslala svoj »žegen<. Da bi stvar držala, je napravil nemški nadutež Franc Pacherer še posebno ovadbo proti Strašeku, da bi se omogočilo Stra-šeka spraviti nekaj mesecev v zapor. Na temelju teh ovadb je bil s. Strašek dne 6. avgusta aretiran od celjske policije in na intervencijo pravdnega zastopnika zopet izpuščen. Dne 20. nov. se je vršila na okrožnem sodišču v Celju tozadevna obravnava, na kateri je bil s. Strašek oproščen. Sodni dvor se je prepričal, da Strašek ni zakrivil ničesar kaznivega, temveč je le izvrševal svojo dolžnost kot obratni zaupnik. Za nas je ta razsodba jako važna iz razloga, da smo spoznali člane klerikalne organizacije in njihovo delavsko prijaznost. Po končani obravnavi je priča Golenač zaprosila s. Strašeka, da naj stvar nikar ne spravljamo- v časopisje.
Naie organizacije.
Strokovna komisija.
Enketa o socialnem zavarovanju.
VABILO.
V	Sloveniji je pričela skupina indu-strijcev iu žoltih delavskih organizacij hudo ofenzivo proti zavarovanju delavcev.
Ta ofenziva nosi vse znake nestvarnosti in kaže izrazito politične tendence.
Napram tej ofenzivi se morajo združiti vse delavske organizacije k dobro premišljenemu, s stvarnimi argumenti podprtemu odporu.
Strokovna komisija za Slovenijo sklicuje v to svrho
E N K E T 0.
ki se vrši v nedeljo, dne 16. decembra t. 1. v salonu pri »Starem Tišlerju« v Ljubljani (Kolodvorska ulica).
Enketa se otvori ob 1. uri popoldne. Na to enketo vabimo odbornike Strokovne komisije za Slovenijo, člane krajevnih medstrokovnih odborov in vse druge odbornike naših strokovnih organizacij, ki se za enketo zanimajo. --Potne stroške nosijo organizacije, ki čiane na enketo pošiljaj«.
Na enketo so vabljeni strokovnjaki iz Osrednjega in Okrožnega urada za
zavarovanje delavcev. Udeležence je priglasiti Strokovni komisiji za Slovenijo.
Vsem odbornikom in zaupnikom naših strokovnih organizacij nujno priporočamo, da se enkete zanesljivo udeleže.
Tajništvo Strok, komisije za Slovenijo.
OBVESTILO.
Na podlagi dogodka v Pečovniku pri Celju radi previsokega odtegovanja prispevkov za bol. zavarovanje, se pojasnjuje sledeče:
Delodajalci smejo odtegovali delavcu v XV. plačilnem razredu Din 5.49, v XVI. Din 6.42 in v XVII. Din 7.56 na teden. V teh zneskili je tudi že znesek za Borzo dela zapopaden.
Strokovno tajništvo v Celju.
*
Seia Kraj. Medstrok. Odbora v Celju se bo vršila v torek, dne 18. decembra od 7. uri zvečer pri Janžeku. Vabljeni so vsi predsedniki in zapisnikarji vseh celjskih podružnic in podr. Štor. Ker je seja javna, imajo Člani strok, organizacij pravico udeležiti se seje.
Tajništvo K. M. O. G. R. S. T. v Colju.
Stavblnska stroka.
Višek kapitalistične nesramnosti
hoče brezdvomno doseči g. inž. Cre-pinko, stavbeni vodja nove bančne palače »Prve Hrvatske Štedionice« v Celju. Kakor izgleda, se bavi ta gospod več z drugim poslom, kakor pa tistim, ki mu je namenjeno kot nekakemu tehničnemu vodju stavbe. Njegovo vedenje napram delavcem je skozi in skozi protizakonito. On je začetkom dela sprejemal delavce, a ni hotel sprejeti od nobenega del. knjižice iz razloga, da jih je lahko odpuščal kot dniuarje brez odpovedi. Ko ga je organizacija na ta protizakoniti čin opozorila, je začel z drugimi metodami kapitalistične nesramnosti; začel je plače reducirati tistim, ki so bili organizirani; plačeval jim je minimum, a drugim maksimum. Ker se organizacija radi te lumparije še ni razbila, je ustavil za nekaj dni delo in izprl glavnega zaupnika z izgovorom, da ga je osebno razžalil. Kakor izgleda, je prevzel ta gospod ekspozituro > Zveze industrijcev« za preganjanje delavcev in gazenje njihovih socialnih in ekonomskih pridobitev.
Živilska stroka.
li	Celja. (Živilski delavci.) Kakor vsako leto tudi letos želi Centralno vodstvo živilskih del. v Ljubljani pred Božičem zaključiti svoje račune za letošnje leto. Zato opozarjam vse člane spadajoče pod celjsko podružnico pekov in mlinarjev da plačajo svoje prispev-ke najkasneje do srede decembra tega leta, da lahko obračunam. Sodruge iz dežele spadajoče k celjski podružnici opozarjam posebej, da ne zamude, drugače sem primoran jih zbrisati iz evidence. Prostovoljna darila za božičnico za brezposelne člane in naše sodruge pri vojakih se hvaležno sprejemajo.
Blagajnik.
U. D. R.
Letni odmor za vajence in drug« delavsko mladino.
Nekoč smo že povdarili, da imajo v velikem svetu tudi vajenci in obrtni ali tvorniški mlajši delavci svoje letne počitnice (dopuste), t. j. da jih njih gospodarji vsako leto po 14 in več dni pošiljajo iz kraja, kjer so delali, da se malo odpočijejo in okrepčajo. Vajenci in mlajši delavci, torej mladeniči, ki se šele razvijajo, gredo po skupinah na počitnice po vaseh, da se bavijo s poljskimi ali drugimi kmetiškimi opravili, z igrami in izprehodi v čistem zraku, z zabavami pod milim nebom itd. Nekatere skupine prebivajo ta čas pod milim nebom v taboriščih in pod šatori, druge pa so porazmeščene po kmeti-škili hišah. Da pokrijejo vsaj potne stroške in unnjše izdatke v tem času, se oprijemljejo lažjih opravil, ki jim tudi nekaj donašajo, n. pr. kupujejo in prodajajo gozdne jagode ali zdravilne rastline; snujejo pevske in gledališke družbe, ter dajejo koncerte in predstave; prirejajo tekme v igrah in javne ure za športe in telesno vežbanje itd. Ali to ni morda koristno in lepo? Ko pa se izpočiti in okrepčani vrnejo domov na delo, jih čaka prihranjeni zaslužek, ki ga jim gospodar izplačuj ' tudi za čas počitnic.
♦
Tole lepo razpravico smo čitali v listu »Zdravje;;, ki ga izdaja ministrstvo za narodno zdravje. Naša organizacija UDK se pripravlja, da bo organizirala talce letne dopuste ne samo zn vajence, temveč tudi za odrasle delavce. ki so skoro istotako potrebni svežega zraka in oddiha kakor mladinski delavci. UPR bo prirejalo taboren ja v prosti naravi in druga razvedrila. Priprave so že v polnem teku. (Olej bro-šurico UDR »Kdo smo in kaj hočemo?«) Treba bo pa sodelovanja s strokovnimi organizacijami, kajti ni dovolj, če je tukaj organizacija, ki bo organizirala taka taborenja, temveč bo treba pred vsem te dopuste izvojevati, kajti podjetniki jih sami od sebe ne bodo dali.
Sicer se bodo ta taborenja in izleti vršili lahko tudi ob nedeljah in praznikih, vendar s tem ni rečeno, da bi bil vsako leto enkrat večdnevni dopust nepotreben.
Polemika,
V	42. št. »Unije« mo nekdo napada na način, ki je mogoč le v farovžu ali kaki liberalno-purgarski beznici.
Pred vsem me dolži »častivredni« dopisnik, da sem delavstvo v tovarni »Titan« nahujskal in ko je izbruhnila stavka pa pravi, da sem ušel v posteljo. Na to trditev ugotavljam:
1. V tovarni »Titan s sploh do stavke ni prišlo, temveč je bilo delavstvo le od strani tovarne izpito. Med izpo-rom in stavko je pa vendarle razlika.
2. Ugotavljam, da sem bil že 8 dni pred tem izporom v bolniškem stanju in nisem imel niti prilike niti možnosti bodisi delati za ali proti stavki.
Po teh ugotovitvah priporočam dopisniku, naj pride drugič na javni shod O. D. K. in naj tam javno pove, kaj hoče. Drugič naj ne ostaja med štirimi stenami in naj ue piše takih laži, ker bo sicer pričelo vse delavstvo tako misliti o njem kakor mislim jaz. In jaz mislim o njem, da je majhna kramarska duša, ki misli, da je tudi laž sred-stvo za rešitev naroda. — Alojz Bešter, bivši zaupnik.
BARABSTVO.
Vse delovanje »nezavisnih« obstoji že od njihovega početka v samem blatenju naših funkcionarjev. Zadnji čas pa so se na popolnoma barabski način vrgli celo na posamezne zaupnike v tovarni, jih hočejo diskreditirati pri ‘delavcih in s tem razbiti ljubljansko podružnico kovinarjev.
Tako na primer prinaša »Strokovna borbam z dne 30. oktobra t. 1. ostudno laž, da sem poneveril veliko vsoto denarja, katero sem zbral od članskih prispevkov, jo zaigral v loteriji, ter tako oškodoval člane ali pa organizacijo.
Da je vse to ostudna laž, dokazuje to, da mi na eni strani člani še danes zaupajo funkcijo pomožnega blagajni-Ica, na drugi strani pa, da so mi pred kratkim poverili celo predsedniško mesto v podružnici.
Gospodje okoli Strokovne borbe, naj si ogledajo figuro svojega zaupnika v Strojnih tovarnah, koji misli, da je naloga glavnega zaupnika samo agitirati za nezavedno organizacijo. Kadar ga kak delavec rabi za intervencijo, se enostavno skrije, tako da ga vodstvo tovarne vkljub temu, da je že eno leto glavni zaupnik, niti ne pozna.
Sodrugi »nezavisni«! le tako naprej, da bo sleherni delavec spoznal, da ste lažnivci, in razbijalci enotnih delavskih organizacij.	Ivan	Ropret.
Op. ur.: K tej notici pristavimo še to, da so »nezavisni komunisti« odkar so uvideli, da ne morejo oblatiti funkcionarjev central, so pa padli na zaupnike po tovarnah. Ali tudi ta gonja se jim ne bo posrečila, kajti v naših organizacijah je tako natančno knjigovodstvo in tako stroga kontrola, da niti vinarja ne more zmanjkati brez vednosti odgovornih odborov.
Kar se pa tiče s. Ropreta pa pripominjamo, da je 14 let član naše organizacije in je celo to dobo požrtvovalno vršil svojo dolžnost. Za vse te žrtve pa ni dobil od organizacije niti enega vinarja odškodnine. Kdor s. Ropreta pozna po njegovem delu, ve, da je poštenjak od pete do glave.
Obračun. V današnjem iistu prinašamo notico s. Ropreta, ki odgovarja na brezstidna podtikanja komunistov. K tej notici smo pridjali komentar, v katerem dokazujemo, da razširjajo komunisti namenoma take vesti o zaupnikih naše organizacije, da bi napravili v njih zmešnjavo ter jih razbili.
Tudi o s. V. Vrankarju, ko je odšel na delo v Subotico, so začeli razširjati take vesti, seveda z istim namenom.
Sodr. V. Vrankar se je sedaj vrnil zopet v Ljubljano in bo sprejel svojo staro službo. Komunisti imajo sedai priliko, da v njegovi navzočnosti še enkrat ponove tiste govorice, ki so jih razširjali. Videli bodo, da se s. Vrankar ne straši nikomur pogledati v oči.
Taktika »neodvisnih«.
Da se naši jugoslovanski komunci lišpajo z revolucionarnimi frazami kakor sraka z pavjim perjem, to smo že davno vedeli. Da pa obračajo svoj plašč
po vetru kakor možicelj na strehi, to
smo tudi vedeli. Tega pa do danes nismo vedeli, da so U gospodje, kadar se jim gre za njihove zasebne interese v stanju stisniti svoj revolucionarni rep med noge, ter se spustiti v bratski objem s tistimi, katere hočejo imeti na drugi strani vse na ražnju pečene. To smo pa sedaj zvedeli od Zveze neodvisnih steklarjev v Zagorju. V tej tovarni bi se namreč morale izvršiti volitve za obratne zaupnike na podlagi zakona o zaščiti delavcev dne 10. dec. t. L, ker je doba prejšnih zaupnikov potekla. Dosedaj so imeli komunci izmed 6 zaupnikov samo dva. Razmišljali so pa, kako priti sedaj do večine, in te proklete patriote majorizirati? Torej kaj storiti, delavstva nimajo za seboj? Pa duh Ljenina je pravočasno razsvet-Ijil njihov razum, šli so k lastniku tovarne, ter ga prosili, da jim tudi on pomaga iz te zagate. In predložili so mu svojo kandidatno listo, češ, o milostljivi gospod, izvoli, fn res, gospod so iz samega sočuvstva teh nedolžnih revolucionarnih pajacev sami predložili katere se naj kandidira za obratne zaupnike ali zastopnike delavskih interesov. C e je to res v interesu delavstva je pa drugo vprašanje. Pa v interesu	je nekega g. M. W., ki	je	prosil
in &e	morebiti	prosi, da bi postal	pisarniški	adjutant	g. V. Abeljna.	In	zopet
eden	drugi od	teh kandidatov	za	kate-
rega so se izrazili gosp. da jim je ljubši kakor njihov lastni brat sam. Oni delavci, katerim pa je že razredni duh razjasnil njih možgane, so to zvedeli, ter rekli, da to ni v interesu proletari-jata, ter se njihovih volitev dne 30. novembra niso udeležili.
Steklarski Ahasver.
Dopisi.
Juvornik. Primite tatu! je sedaj geslo naših nezavisnežev. V 41. številki »Strokovne Borbe« se trudi dopisnik dokazati, da je kriv razkola na Jesenicah s. Jeram. Na to trditev brez dokazov smo pa mi pripravljeni dokazati, da so nekateri »avantgardisti« aezavis-nežev iz Jesenic že pred enim letom iskali vzroka za razbitje kovinarske organizacije in za ustanovitev »neza-visne«. — Nekdo (ime je vsak čas na razpolago) se je izjavil: Celokupno delavstvo na Jesenicah že komaj čaka, da prestopi k nezavisnežem. Samo čakati in iskati moramo vzroka, da nas izključijo, potem ne bomo nosili krivdo na razkolu. To je samo en dokaz, ki vas bije po obrazu, imamo pa še drugih dovolj.
Ne bomo odgovarjali na vse čenče dopisnikove, zanima nas le odstavek, v katerem očita s. Jeramu diktatorstvo. Če bi imel tako moč, bi vam diktiral, da posečate članske sestanke in seje ter predavanja na strokovni šoli in v ljudskem vseučilišču. Potem bi gotovo tudi vi postali pametnejši kakor ste. ■Co pa v diktatorstvo kljub temu verujete, potem vam predlagamo, da kupite ali pridobite Jerama za svojo organizacijo in če ima res tako moč nad nami, nas bo potem vse pripeljal v vaš tabor. Ali mislite da bi šlo? — Končno vam svetujemo, da prenehate z demagogijo. Pokažite rajši na strokovnem polju, kaj znate. In po delu vas bomo spoznali.
Odbor kovinarske organizacije.
Kamnik. Malokdaj kaj napišemo, kako se nam godi v tukajšni tovarni Titan. V tej tovarni imamo delovodjo F. R., ki si šteje v posebno zaslugo, če vrže vsak teden po eno ali dve delavki na cesto. Zadnjič se je zgodila neki delavki očitna krivica, ker je bila odpuščena zato, ker njen stroj, ki je bil pokvarjen brez njene krivde, ni lepo delal. Očividno je, da ima nalogo pregle-davati stroje g. delovodja, ali ta menda sam zelo slabo razume, sicer bi bil lahko opazil, da je rezilo pri Stroju pokvarjeno. Napako je šele našel g. nad-delovodja, a ta mesto, da pove g. delovodju, naj bolj pazi na stroje, se je maščeval nad delavko s tem, da jo je odpustil.
Pri tem postopanju je pa popolnoma prezrl, da je s tem prekršil delovni red, ki predpisuje, da se mora delavca, Če napravi kako napako, najprvo posvariti, drugič kaznovati in šele potem odpustiti. V navedenem slučaju pa delavka sploh ni ničesar zakrivila in bi
bil moral kaznovati kvečjemu g. delovodjo. Ta gospod naj pazi, da tudi njega ne zadene usoda in, da se ne bo nekega lepega dne znašel — na cesti.
Drugi je g. C., ki se zlasti odlikuje z raznimi grobostmi in tudi s klofutami, ki jih daje vajencem in mlajšim delavcem. Njemu svetujemo, — naj preneha. Istotako svetujemo g. portirju naj pri vizitaciji ne misli, du ima opravka s kaznjenci na ljubljanskem gradu. Mi gotovo ne zagovarjamo tatov, ali zahtevamo na drugi strani najuljud-nejšega postopanja od fabriškili orga nov, sicer bomo postali tudi mi ue-uljudni. G. portir je menda Orjunaš, .ali v naši tovarni še ne vlada orjuna-ška diktatura in mi bomo storili vse, da do tega nikoli ne pride.
Pečovnik pri Celju. Gospodu Son-nemvaldu in njegovim sotrudnikom smo se silno zamerili, ker smo objavili dogodek o odpustitvi delavca Lovro Filipiča. Vsled tega nam napoveduje gospod Sonnenvvald in neki Catarič smrtni boj, ki gre za tem, da bi se orgaui-zacija razbila. Za dosego tega cilja se uporabljajo razna sredstva potoni nagrad za agent-provokatorje. Kot provokatorji pa nastopajo od alkohola degenerirani ljudje, ki bi radi delali po 12 ur na dan. Gospod Sonnemvald pa izziva delavstvo tudi s tem, da jim pripo veduje, da bi dal 15% povišanja plač, če bi delavci ne bi šli na shod. Tu se vidi, da se je kapitalizmu posrečilo spraviti svoje hlapce v vsak obrat, katerim se plača mastna mesečna plača. Ti hlapci pa za uslugo pokvarjajo delavske življenske pogoje s pomočjo nezavednih in od alkohola degeneriranih elementov. Delavci v Pečovniku stojte na straži, ne pustite si od judežev razbiti organizacije.
Ptuj. Več časa ne vidimo nobenega poročila v »Delavcu«, ne vemo, zakaj ne?
Sedaj je novic dovolj za cenjene čita-telje.
Predvsem moramo povedati, da se je ujel gospod P., ki je mislil, da bo na tako lep način prišel do lepe službe, bo pa zato nekaj drugih delavcev brez kruha. Sedaj so ga pa zasačili in je na varnem. — Ves svet ve, da ni niti en meščanski časopis posvetil tej lumpariji vrstice; če bi bil to kak ubog delavec iz pomanjkanja storil, kar mi seveda ne odobravamo, bi že davno vse časopisje zahrumelo. Več kakor pred letom dni, smo imeli tukaj mogotca, ki je delal revnemu delavstvu nepopisne krivice; njegovo delovanje pa ni bilo v škodo delavstva, napravil je tudi marsilaitero neprijetnost »Petovijic; bil je to nek ameriški Čeh, ki pa je pri nas že doigval. Pa ta ljubezniva »Petovia« je dobila še drugega gospoda, ki pa seveda ni holel slediti svojemu predniku po njegovih potih, toda njegovo sovraštvo do delavca se zrcali najlepše v sledeči izjavi, ki jo je izrekel ob priliki posvetovanja o vzpostavi delavske obedovalnice:	>I>ie Leute konnen ihren
Brott draussen fressen«.
Ta gospod naj dobro premisli, da je inozemec, dočim smo mi domačini, ki nimamo sicer nič proti tujcem, toda delavstvo zasluži nekoliko več spoštovanja in se zato ne bo pustilo žaliti na tak način.
Take in podobne izjave bi naletele v bodočnosti na krepak obračun! To naj si prizadeti dobro zapomni!
Delavstvo hoče svoj suhi kruhek posebno v zimskem deževnem času uživati v suhem in toplem prostoru. Naj se ta gospod ue boji, da bo delavstvo uživalo piščeta, ker si jih delavstvo ne more privoščiti, ker niti za suhi kruhek ne zasluži, ne pa — 30.000 K kot ta gospod.
Gotovo je to žalostno tudi za družbo, da še do danes nima delavske obednice. Taka moderna tovarna in tako gospodarstvo, ko se ne gleda niti najmanj na higieno in moderne naprave, to pač ne soglaša! Revnemu delavstvu se na vseh koncih trga in krati pri zaslužku, po drugi strani pa se nahajajo elementi, ki si računajo po 1000 K za obed in se jim niti najmanje ne oporeka!
To je za tovarno slabo gospodarstvo. — Lepo in dobro ne razume ta gospoda gospodariti. Kriči se vedno o deficitu in krizi, a ne vidi, da izvira to iz nezdravega gospodarstva. Ali je to zdravo za podjetje, da pride na troje delavcev v tovarni en uradnik?
Poleg tega uradništvo prejema neprimerno višje plače nego delavstvo!
BT&AM L
Delavstvu pa s« a S drugi strani odreka vsako zboljšanje pri ptaiah!
Kaj družba >Petovi.e< pomisli, da je delavstvo temelj podjetja, liradniStvo pa je
v tem oziru pgromno Število m podjetje baliutt in dokazuje, d* j« oeiKvežbano, si* cer bi za podjetje zadostovalo najmanj polovica uradnikov. Zato naj družba zboljfca-■je išfie predvsem tu, delavstvu pa naj da vsaj Srn lauh,*fcer bo zajBelo stradati.
Objave.
Delavsko pevsko društvo > Naprej«
v	Celju, razglaša tem potoni, da s« sprejemajo zopet uovi člani, ki se lahko priglasijo vsako sredo in petek ob Iti. uri v gostilni Svetel — Gaber je, Ujer se zajedno vrše pevske vaje, Društvo je sklenile, da uprizori v te svrhe tečaj za spoznavanje npt. Opozarjamo vse sodruge, ki so včlanjeni bodici v
politični, strokovni, kulturni ali gospodarski organizaciji, ki stoji na razrednem staliSče, da pristopajo k pevskemu društvu. Komur' pa čas ne pripušča toliko, pa naj "vstopi kot ’ podporni član tega druStva, kateremu ni potreba iz-vr&evati pevskih nalog. Kdor je ljubitelj delavske kulture in prijatelj petja, !a s.«, im {jotevo uftlanil pri podpisanem pevskem društvu, katero se bode dvignilo do visoke kulturne višine. Zato sodelujte, ter podpirajte delavsko kulturo. »Delavsko pevsko društvo > Naprej« v Gele ju.
Zakrala. Podpisan« se zahvaljujem vseiji. f$drngoin in spdružic^m, ki so se (»e .•^upriJj ob, priliki moje bolezni z nabrano vsq to n in 135.— ^skrena hvala vsem darovalcem tovarne »Koviua-. — Marija (.iriH, Težijo pri Mariboru.
Razgled po svetu.
Tedenski pregled.
Ljubljana, 10. decembra 1923.
Sedanji predsednik Zedinjenih držav ameriških Coolidge je krenil v politiki napram Evropi na levo s poti svojega prednika Hardinga. Prošli teden je bila v parlanmtu prečitaua tozadevna poslanica, v kateri naznačuje no-
vi	predsednik program svoje politike napram Zvezi narodov. Kakor je videti, je večina ameriške javnosti na njegovi strani. Službena Amerika je potem omenjene poslanice ponovno povdarila, da smatra Zvezo narodov le za agenturo oz. ekspozituro evropskih velesil in da ji potemtakem nikakor ne more zaupati. Amerika bi zaupala le mednarodnemu razsodišču, za ustanovitev katerega se trudi že četrt stoletja. To razsodišče bi moralo biti res mednarodno in ne tako zaspano, kakor predvojno mednarodno razsodišče v Haagu.
Parlament Zedinjenih držav ameri-ških je dobil novega predsednika, ki se zove Gilette. Volitev je moral® biti huda in burna, zakaj svoje mesto si je priboril novi predsednik še-le po osemkratnem glasovanju. Kakor je znano, so ameriška glasovanja precej temperamentna.
Izpremembe v ameriški politiki, notranji in zunanji, se že občutijo. Prva posledica je nadaljna omejitev priseljevanja v Ameriko. Kongres v Washing-tonu se bo v kratkem bavil z zakonskim načrtom, ki uvaja nove omejitve naseljevanja.
V	Mehiki imamo zopet revolucijo. Vest o revoluciji pravzaprav ni izne-nadljiva, ker smo na taka sporočila že vajeni; zdi se nam pa, da to pot revolucija korenini globlje. Njeno središče in izhodišče je petrolejsko ozemlje okoli Tampica. Uporniki so odstavili prdsednika Oregona, se polastili državnih oblasti in uradov ter sklicali kongres v Veracruz, da izvolijo novega prdsednika. Stari predsednik Oregon se jim stavi z orožjem v bran, a doslej zaman. Dejstvo, da se revolucija vrši v glavnem baš na petrolejskem ozemlju in da baje nameravajo »posredovati« Zedinjene države, da mnogo misliti. —
V	starih časih so se vršile krvave vojne radi zemlje, zatem radi premoga, sedaj pa se vrti svet okoli petroleja, ki nastopa .Meveda pod različnimi bolj ali manj obrabljenimi maskami — — —
r■	»-jSifc.
1
Na Angleškem je konservativna stranka pri volitvah dosegla hud poraz. Ministrski predsednik Baldvvin je odstopil Snuje se nov kabinet, kdo ga sestavi, še ni gotovo, Delavska stranka (Labour Parlbv) si je priborila 192 mandatov in si znatno utrdila svoje stališče. Govori se o koalicijski vladi med delavsko stranko in liberalci. Poleg poraza konservativcev je doživela poraz tudi liberalna politika Lloyd Georgea. Volitve so pokazale, da angleški narod odklanja zaščitno carino, ki jo je vzdrževala konservativna stranka. Vendar pa je ta stranka gospodarsko najmočnejša, zato niso izključeni novi /aplet-Ijaji. Na inozemstvo, zlasti na Francoze, je napravil izid angleških volitev zelo ugoden utis.
Na Francoskem pripravljajo reformo volilnega zakona, ki bo imel za posle-
dico, ako bo sprejet, bistveno izpre-membo političnega stanja v Franciji.
Francija in Italija sta si zopet v laseh. Sedaj gre za vprašanje Taugarja v Afriki, na katerega prežita obe državi. Ker se Italija bolj in bolj približuje Španiji, se skuša Francija tem bolj otresti Italije, od katere ima pravzaprav samo izgubo. Ko je Italija predlagala, naj se prično o tangerskem vprašanju pogajanja, je Francija to kratko-nialo odbila.
Medtem pa se sedaj Italija in Španija prav dobro razumeta, dokler ne bo ena izmed njiju prevarana. Italija je itak oborožena do zob, Španija pa hiti graditi vojno brodovje, in sicer se grade španske vojne ladje v italijanskih ladjedelnicah.
V Evropi se je nenadoma pojavil takozvani pooblastilni zakon. Najprej ga je uvedla Nemčija, da si s pomočjo lega zakona zasigura obstanek. V Nemčiji so glasovali proti temu zakonu samo komunisti in liberalci, a ogromna večina (31S poslančev proti 18 poslancem) je zakon sprejela. Nato je bil parlament odgoden.
Ista historija se pojavila v Italiji. Ministrski predsednik Mussolini zahteva, naj mu vlada odobri pooblastilni zakon, češ da ga bo parlament itak izglasoval. Nato je vlada parlament razpustila. Prihodnje zasedanje parlamenta bo pomladi prihodnjega' leta, ki pa bo zelo kratico, ker bo parlament zopet razpuščen in bodo razpisane nove volitve. Mussolini si hoče s tem izigravanjem parlamenta in s pomočjo pooblastilnega zakona zagotovili v državi absolutno moč. Kralj bo potem samo še njegova lutka. Vprašanje je le še, v koliko računa Mussolini z delavnim ljudstvom.
V Grčiji je baje izbruhnila nova revolucija, katere povzročitelji so menda zopet častniki. Tako je, ako imajo ljudje mnogo časa in so dobro plačani!
Radikalci v pravem pomenit besede kupčujejo na vse konce in kraje. Doslej jim je spodletelo pri vseh strankah, in Nemci so jih hudo potegnili. Sedaj so si z ogromnimi gmotnimi sredstvi pridobili Turke iz Južne Srbije, seveda na rovaš ljudstva, ker turška stranka pomenja le nekaj bogatih begov, ki še niso pozabili časov, ko so bili oni neomejeni gospodarji, ki se niso bali niti sultana uiti Štambula.
Finančni odbor je sprejel nekaj proračunov posameznih ministrstev, ki so pa višek korupcije in neznanja. Celotni državni proračun je zopet šel po gobe; dobili bomo zopet tri dvanajstine in ciza rili bomo kar naprej, kar naprej...
Si že naročil
Delavski koledar?
Socialna hiillana.
Naše bolnice. Ministrstvo za narodno zdravje je v mesecu oktobru l. 1. izkazalo kot izredno izdajo »Glasnika ministrstva za narodno zdravje« knjigo dr. 1). Ger. Popoviča »O bolnicah«. S to knjigo smo dobili prvo strokovno publikacijo o naših bolnicah. Nekatere se-
stavke, ki so zanimivi, prinašamo po /Radnički Zaštitk: .
Na podlagi dobljenih podatkov je v ihjJU	1®?	bgte	z 18.648 posteljami. Voj^škib. »taljjffc bolnic je 17,	z§-
časnib 2.C
Po pokrajinah j« naslednje število bolnic:
V	Srbiji in Cringari 62 s 5542 posteljami.
L V V«jT*dini 11 bolnic z 2018 posteljami.
3. V Besni in Hereefavi^i 3U bolnic •z 2166 posteljami.
4. V Sloveniji 22 bolnic in sicer:
a) občna državna bolnica v Brežicah (135 postelj); b) privatna bolnica bratovske skladuico Kranjske industrijske družbe na Jatvorpiku (45 postelj); e) privatna bolnica v Kočevju (20 postelj); č) posebna bolnica Rdečega križa v Konjicah (24 postelj); d) javna občinska bolnica v Krškem (69 postelj); e) javna bolnica usmiljenih bratov v Kandiji (120 postelj); f) spl. boluica v Ljubljani (781 postelj); g) otroška javna bolnica v Ljubljani (67 postelj); h) bolnica za ženske bolezni v Ljubljani (90 postelj); i) zavod za umobolne v Ljubljani (240 postelj); j) sanatorij Leonišče v Ljubljani (3« postelj) ; k) občna javna bolnica v Mariboru (406 postelj); 1) občna javna boluica v Murski Soboti (110 postelj); m) ženska javna bolnica v Novem mesiu (11G postelj); n) bolnica v Ormožu (50 postelj); o) občna javna bolnica v Ptuju (92 postelj); p) občna javna bolnica v Slovenjgradcu (!SO postelj); r) privatna bolnica :-Združena bratovska skladnica Trbovlje« lokalni odbor v Hrastniku (17 postelj); s) občna javna bolnica v Celju (255 postelj); š) zavod za umobolne na Studencu (200 postelj); t) državno zdravilišče v TopolšSci (126 postelj); u) bolnica trboveljske skladnice v Trbovljah (36 postelj). — Sanatorij :Emona< v Ljubljani ter zdravilišče za iuvalide na Golniku v seznasm nista navedena.
5. V Hrvat,ski, Slavoniji in Medji-murju 32 bolnic s 4543 posteljami.
6. V Dalmaciji 6 bolnic % 82! posteljami.
Umiranje dojenčkov v angleški Indiji. Zadnje službeno iz vestjo vlade v angleški Indiji prinaša o delovnih razmerah v Bombaju točne podatke o žalostnih razmerah, v katerih se nahajajo delavci te dežele. Stanovanjske razmere so kar najslabše. Ljudsko štetje iz 1. 1921. nudi podatke, na podlagi katerih je bilo v tein letu v 3,125.000 stanovanjih z eno sobo nastanjenih dvoje in več rodbin. Slabe posledice te prenatrpanosti jl;e najjasneje kažejo v podatkih o umrljivosti dojenčkov v letu 1921. Od 1000 novorojenčkov je umrlo:
Pri stanovalcih z eno sobo 828.5; z dvema sobama 321.9; s tremi sobami 119.4; s štirimi sobami 133.3; v svobodnem zraku 484.8; v bolnicah 189.6.
Povprečno število umrljivosti znaša napram temu 660.7. Iz teh podatkov se jasno vidi* vpliv stanovanjskih razmer na umrljivost dojenčkov. — Radovedni smo na statistiko v naši državi, kjer se tako Uiti z grad bo stanovanjskih hiš. Državna oblast je tozadevno na prvem mestu.
Posredovanje dela.
V	DELO 8E SPREJMEJO:
Pri Ih lav ni borzi dela v Ljubljani:
1 autogenicni varilec, 2 elektromonterja, 1 mehanik pisalnih strojev, l modelni mizar,
1 mizar, a predilmška preddeisvua, 1 predi In Iški mojster, ti>. čevljarjev. t. .»laftCiCar, 1 sodavif-ar, 1 majer, ki jt> izurjen v živinoreji, 1	sirar,	11 vajencev,	1	perfektna
sobarica, t postrežjjici*, t. služkinja.
Pri f>rz*T»i	Inmrf det* r	Mari Mr a: 38
hlapcev,	jlefcel,	8 vinu-ipjev,	4	drvarska
Kru«Bft 3 vrtnarji, 1 ekonom, 1 klepar, \ urarja. I lesni »strugar .1 žagar, 1 cirUula-rist, 1 galerist, 1 obralovodja tovarne usnja, 1 krojač, I brivec, 2 pleskarja, 3 težaki, 1 frizerka-manikerka, 3 natakarice, t dojilja, 1 vzgojiteljica, 1 varuška, 5 sobaric, 15 sltižkinj, 21 kuharje, t gospodinja, 3 kontoristinje, 2 postrežnice itd.
Pri Državni lmrzi dela r Ptuju: 4 pristavi za ppsesjvo, $ viničarjev, 4 hlapci 6 rudarjev,	1 vrtnar, 1 lončar,	S	mizarji, 1
kolar, J strugar, 30 pletarjev, 1	2
krojača, 3 dninarji, 3 hišni hlapci, 3 km«6-k*J» dekel, 4 kuharice, 1 gospodinja, 3 Bolariče, 6 služkinj, 11 vajencev itd.
f Imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj; Prane Svetek. Odgovorni urednik: Joie Berdajs. Tlaka tiskarna Makao Hrovatin.
SLABOST? SLABO SPANJE? Nervoznost? Nevesel je do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne bolesti? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Kellerjev Elzafluid! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta. glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 8 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; i!6 dvojnatih ali
12	špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10 odstotkov doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER. STUBICA DON J A, Elzatrg št. 834, Hrvatsko.
. -
Čevlji domačih tovaren Peter Kozina & Ko b znamko »Peko« so najboljši ln najcenejši. Zahtevajte Jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg it. 20 ln Aleksandrova cesta št. 1.
Delavskim rodbinam priporočamo Kolinsko *lkorl|o,
ki Je najboljška kavina primes.
Olaf F$nss
priljubljeni filmski umetnik nastopa
13., 14., 1^. i« 1C, t. m.
w senzacljonsinacn Igrokazu
„Dan plailla“ KINO MATICA
Rlno ..LlubUonskl dvor".
•	'■	"	1	n	-'	t-M-rrr
Od 13. do 14. t. m.
Mala Samaritanka
VVMH
13. do 16. Lya Mare
Miss Berili
Prodna .nanlio:
Dve siroti KINO TIVOLI
ZADRUŽNA BANKA
v Uublianl, Aleksandrova cesta itev. 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dojjovoru. Bančne posle izvršuje nsjkučantneje.
Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. Telefonska številka 367.