Posamezna Številka 20 vinarjev. Štev. 27, V Ljubljani, v petek dne 14. februarja 1919. (•M itioiatM 90 joj}} K 40'—, za Uubliano K i6'— '• poiiatao m m » SO"—. »n« H'— - • latrtletno . „ „ 10*—.. « . 9"— w OCSfi&n 3"50* n w w 3 1 ttradBlit*« ta uprava: KopHarje»a ulica 6. — T«l*foii M. NEODVISEN DNE inseraii; tnosiolpna pstilarsta <53 na Brtia to I Ml visoka s!! ni« -prostor) za enkrat po $0 m. ta (M« la veCkrat po 45 »In. — Ob sobotah (hotni tartt —■ Poslano: tnoslolpn* petttvrst* K V—. bbaja isat dsn. Izncmi! «eie!j« In prašnik«, ob 3. url popoMMt Po mariborski pogodbi. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Maz&bor, H. fcbr. Pogodba je podpisa- Izdal se bo posebon komunike, ki pa že sestavljen. V Cmureku Je določeno oboj* Qo. slovensko in nemško orožništvo. Železnica Špilje-Itadgona jc v slovenski oskrbi. Boji so prenehali. Nomci morajo Se danes izprazniti kraje, ki so v nevtralnem pasu. Važno je za nas to, da smo pomaknili Črto severovzhodno od Radgone do ogrske laeJe, da bo lahko Ščititi ogrske Slovence. Očividuo je bilo dogovorjeno med štajerskimi in koroškimi Nemci, da pri določitvi demarkacijske črte pritisnejo z vso silo na Slovence, da bi odnehali od svojih zahtev glede visokega 1’adla in Remščni-ka. Če bi se bila demarkacijska črta na zahodu pomaknila v dravsko dolino, bi bil Maribor v veliki nevarnosti.' Z lahkoto bi potem štajerski in koroški Nemci ob ugodnem trenutku udarili v dravski dolini proti Mariboru. Ta načrt so naši zastopniki morali preprečiti. Državno vete se skliče 1. marca. Sestava državnega veča. Belgrad, 13, februarja. (Lj. k. u.) Ju-poslov, dop. urad v Belgradu je izvedel od avtoritativne strani, da bo državni zbor kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev Qa dan 1. marca 1919 sklican y Belgrad. Belgrad, 13, februarja. (Lj. k. u.) Ju-goslov. dop. urad v Belgradu javlja, da bo državni zbor kraljestva Srbov, Hrvatov in. Slovencev sestavljen talco-le: Srbija odpošlje 84, Macedonija 24, Hrvatska in Slavonija 62, Slovenija 32, Istra 4, Dalmacija |2, črna gora 12, Vojvodina 24, Bosna in Hercegovina 42 članov. Nekatere pokra- jine hočejo biti zastopane številnejše. Definitivno bo to vprašanje rešeno v eni pridih sej državnega_ zbora. Najbrže se državni zbor otvori s srečano službo božjo. Razpravne seje se bodo začele šele 3. ali pa 4. mavca. Predsedoval boj najstarejši član. Kot poslovnik so sprejeli poslovnik srbske narodne skupščine, dokler ne bo narodno predstavništvo (državni zbor) določilo drugega. Med prvimi predlogi se nahaja predloga o začasni ustavi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencey in načrt agrarni reformi Parlament bo trajno zboroval. Posebno poročilo. »Večernemu listu«. Belgrad, 14. februarja. Narodno pred-8tavništvo bo sklicano s posebnim ukazom Ministrskega sveta, ki izide te dni. Ako se °tlej yrne prestolonaslednik regent Ale- ksander, bo otvoril zasedanje s prestolno besedo. Parlament bo trajno zboroval do konstituante. Regent Aeksander pri maršalu Fociiu. Posebno poročila »Večernemu listu*. de 14. februarja. Regent Aleksan- jjir f® obiskal maršala Focha in ga od-°V*J z velikim, križem Karadjordjeviče- vega reda z meči. S srbsko srebrno vojno svetinjo je odlikovan Andree Tardieu, poveljnik nekega polka pred Verdunom- Pogodba je podpisana. • Mariborska pogodba, je podpisan«) Pogajanja nikakor niso hotela tako naprej dovati, kakor smo želeli, in večkrat se že zdelo, da se bodo razbila, Nemci 80 povzročali vedno nove težave in ovire, ftf sta jih pa naša volja do miru in nastop; francoskih posredovalcev premagala. Nova demarkacijska črta teče v splojU nem po naši sedanji jezikovni meji Da je nemštvo z nasilnimi.sredstvi ter, podpira« no od nekdanje državne oblasti, ponemčilo, tolike tisoče slovenskega prebivalstva, ni prišlo v poštev. Nemci beležijo v svojeflK uradnem poročilu s ponosom, da bombi morali zapustiti Lučane in Ctmirek in d* se- je ugodilo željam ondotnega nemškega; prebivalstva. Kljub teinu, da nova pogodba ni Uh polnila naših pričakovanj, jo pozdravljamo« zlasti ker • je mirovnemu posvetu izrečiuil pridržana končna določitev meja. S tem,, da se je ustvarila začasna meja, je prene* halo vsaj na enem delu naše severne meje stanje, ki je bilo naravnost neznosno. Obe. stranki sta morali vzdržavatl brez potreb®! tisoče vojakov pod orožjem, prebivalstvo! jc moralo biti vsak hip pripravljeno n« presenetljive napade, nastajali so vednft covi spori, oglašale se od obeh strani •pri'* tožbe, pogajanja so se začenjala in trgala^ To so bife razmere, ki so Jugoslaviji in , Nemški Avstriji. pile kri in jima iz&esava!« itak ne preobile moči. , • .. , Sedaj, ko so meje določene, je prišel . čas, da se začne sporazumno delo med obema narodoma v severnem delt na5e nove domovine.. Nemci bodo morali premagati . skušnjave iredentizma in se prila-1, cjocliti mifli, da bomo živdl v skupni hiši. Naš doni bo tudi njibov dom, naše pravic« bodo tudi njihove. Enakopravni sodržav* Ijani si bomo. Mir orožja, ki je nastal niti meji, nai bi imel za posledico meščanski mir med prebivalci iste države, mir, ki g«, ne bo skalilo nič, razen plemenite tekme v delu za blagor vsakega posameznega’ državljana in za blagor celokupne države« Bajonete smo r vtaknili v nožnice, puške smo obložili. Spravimo tudi sovraštvo mea zastarelo in nerabno vojno ropotijo. Vsi se bomo morali truditi, da popravimo ne le gmotno, škodo vojske, .ampak, da 2"m" šemo tudi sledove, ki jih je vtisnila dusant.. Proti boliševikom v Jugoslaviji. Posebno poročilo »Večernemu listu«, Zagreb« 14, februarja. Zaprli so bolj-ševiškega agitatorja Zvonimira Švrljugo, ki se je vrnil iz Rusije in širil po Zagrebu Lugauo, 14, februarja. Delavsko gibanje se po vsej Italiji vedno bolj širi, V Lombardiji stavkajo vsi rudniški delavd. Proletarijat v gornji Italiji je zelo razbur- Lugano, 13, februarja. (Lj. k, u.) Glasom Čehoslcrv, tiskovnega urada je v Trstu Izbruhnil generalni štrajk. Iz solidarnosti Be ga poleg železničarjev udeležujejo vsi lelavski in uradniški sloji, da protestirajo Bern, 14, februarja. »Gazetta di Po~ polo« poroča: Wilson je izjavil Lloydu Ge-orgesu, da Amerika zahteva popolno svobodo morja. Ona ne zahteva gospodstva na morju, zase, a ga ne dopusti tudi no- Hezaupanje do Cnrlh, 13.febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tiskovni urad poroča: Trajne poizkuse posameznih italijanskih listov, Wilsonovo stališče na mirovni konferenci omajati slasti s tem, da poudarjajo, kako zelo ostro se Wilsonov programa o družbi narodov kri-tikuje v Ameriki sami, in da se v Ameriki množi opozicija zoper Wilsona, označujejo ameriški listi kot Bpletke ter jih precej ostro zavračajo. Vodilni republikanski organ »New York Tribune« beleži ,da jo republikanska opozicija izpremenila svojo komunistiške letake tiskane v cirilici in latinici. jen. Povsod so skrajno ogorčeni na vlado, ker še ni odpravila vojnega stanja in ni razglasila pomilostitve kaznjencev, zoper ukrepe italijanske uprave, naperjene proti stavkujočim železničarjem, »Se-colo« poroča iz Trsta, da ima to gibanje politični in izrazito protiitalijanski značaj. beni drugi državi, Ako v tej stvari ne pride do sporazuma, bo Amerika smatrala to kot izzivanje in bo Za vsako novo ladjo, Id bi jo zgradila kaka država, zgradila dve. Italije narašča. mišljenje o Wilsonu in da prav občuduje njegovo delovanje v Parizu. Taft jo Wilso-nu v neki brzojavki častital. Kakor je posneti iz raznih listov, zasledujejo zavezniki Italije njeno vedenje z rastočo nevšečnostjo. Italijanski konflikt z Jugoslovani, odkriti d’ Annunzijovi napadi na aliiranee, časopisni izpadi zoper Francijo zaradi francosko politike glede Jugoslovanov tor najnovejša gonja zoper Wilsona vzbujajo pri zaveznikih Italije čim dalje bolj mučno pozornost. Jugoslovansko wprašanie $@ rsši kmalu. Praga, 13, februarja, (Lj, k. u,} Glasom Čehoslov, tisk, urada poroča »Cor* riere delln Sera« po Agencc Havas dna 6, t- m, iz Pariza: Sodijo, da bodo velesile o jugoslovanskem problemu jele razpravljati še pred Wilsonovim odhodom, tudi ako Lloyd George ne bo prisoten, Italijani v dunajskih muzejih. Dunaj, 13. febr .(Lj. k. u.) Glasom Čc-lioslov. tisk. urada so je izročanje podob iz galerije danes nadaljevalo. Italijani so i?< muzeja za umetnostno zgodovino prejeli vsega skupaj 36 slik. Jutri so bo izročanje nadaljevalo v muzeju, potem pa bodo Italijanom izročili benečanske slike, ki se nahajajo v novem traktu cesarskega dvora. Schdnbrunnske gobeline so Italijani odpeljali že včeraj. Polog umetnin zahtevajo Italijani tudi izročitev listin iz državnih arhivov ter orožje A orožne zbirke. Francija m Italija. Culrih, 13. febr. (Lj. k. u.) Glasom Če-bosl tisk. urada, zahteva »L' ilumanitč«, da naj se vedno še ob italijanski fronti nahajajoče se francoske čete nemudoma odpokličejo. List pripominja: Dočim Italija hiti z razpremljenjem lastne vojake, so Francozi prisiljeni, za varnost Italije ali v njeni službi še vedno biti v orožju. Avstrijsko brodovje v Italijanski službi. Dunaj, 13, februarja. (Lj, k, u.) Čoho-slov, tisk, urad poroča: Pretežni del bivšega avstro-ogrskega trgovinskega bro-dovja je, kakor poročajo italijanski listi, zbran v tarentski luki, da pospeši dovoz blaga v Italijo in vsaj deloma pomnoži italijansko brodovno prostornino. Prvi avstrijski trgovinski ladiji »Tirol« in »Ga-stein« sta v Tarent gospeli dne 2, decembra 1918, njima so sledile druge ladje o zavzeli Bulianovsknjo in uplenili zelo ttuiogo vojnega materijala. Premirje z Eieničifo. Pariz, 13, februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor, urad poroča: Posebni znaki dogovo-rd za premirje, čegar pogoje je sestavil Vrhovni" vojni svet, obstoje v tem, da se v. razliki s prejšnjimi z Nemčijo sklenje-nimi pogodbami za premirje, le-ta ne bo v,eč sklenil na kratek čas, temveč defini-]vn° in 2. veljavnostjo do podpisa mirov-jbh preliminarijev, Vrhovni vojni svet je d naziranja, da se morajo odnošaji med vali za 100 dinarjev 300 kron. Uradni krus je 250, padanje krusa so povzročile špekulacijo madžarskih bančnih krogov. Računati je, da se bo kurs krone zopet izboljšal, toda šele v enem mesecu. obema strankama postaviti na definitivno podlago. Vojni svet je sprejel nastopno resolucijo: Sedanje premirje se ho obnovilo 17, februarja na kratek čas. Aliiranci bodo imeli pravico premirje odpovedati, ako bi se vse točke ne izvršile, kakor so predpisane. Te točke vsebujejo tudi pogoje, ki jih Nemčija ni izpolnila. Nemška armada se zaveže, da takoj prekine sovražnosti proti Poljakom in da ne gre čez gotovo črto. Mod tem kratkim časom bo posebna komisija ugotovila pogoje novega premirja, ki bodo veljavni do podpisa mirovnih preliminarjev. Pogoje, katere je stavil vojni svet, so zelo strogi. Zahtevajo pred vs«tn demobilizacijo in razoroženfe Nemčije pod kontrolo aliirancev. Do konca provizornega premirja bo imela narodna skupščina brezdvomno čas, da natančno prouči nove pogdbe premirja, Posebna komisija se bo zbrala v četrtek, da revidira dogovor premirja, katerega bo raz-motril vrhovni vojni svet, Bemškl vMm program, E er lin, 14 .fobr. (Lj. k. u. — Brezžično.) O programu vladnih strank piše »Vor-warts«, da še ni popolnoma izdelan, da pa obsega v glavnih potezah: Proglasitev narodne skupščine kot nositcljice nemške suverenosti; ojačenje države z močno centralno oblastjo; popolna demokratizacija uprave; ljudsko armado na demokratični podlagi z vojaškimi sveti, ki pa ne smejo ogrožati disciplino in sposobnost čet; omejitev svobode trgovine, dokler se ne izenačijo ponudbe ter potrebe blaga in živil; energično delo za vzpostavitev prometnega in gospodarskega življenja; prigozna-nje socializicije v obsegu, ki ga je začrtal Ebert v svojem nagovoru časnikarjem; socialna določila v celotnem delavskem pravu glede brezposelnih, vojnih invalidov, vdov in sirot, uradnikov, stanovanjske oskrbe, varstva dojencev in mater ter mladinskega skrbstva. Glede zunanje politike naj bi obsegal ta program nastopne točke: skrb za čimprejšnji sklep miru; usianovi-taev zveze narodov; vrnitev kolonij in vojnih ujetnikov. Kakor samoobsebi umevna naj bi so uveljavila demokratična načela: sik tov ne, verske, društvene in zborovalne svobode, kakor tudi svobode govora in splošne te enake volilne pravice v vsa javna zastopstva. Edvard Hrey oslepel Berlin, 13, februarja, (Lj, k, u.) Glasom Čehoslov, tisk. urada se poroča iz Ženeve: »Daily Mail« javlja, da je lord Edvard Grey, bivši angleški minister za zunanje stvari, ki je bil nekaj časa na očeh bolan, sedaj popolnoma oslepel. Iz pokrajine, pr Iz cirknlške okolice. Težko breme nam je naložil Italijan s tem, da nam je zaprl železniško postajo Rakek, Kadar moraš v Ljubljano, nastopiti moraš dolgo, zlasti v slabem vremenu težavno, mučno pet po razdrapanih kolovozih čez Pokoji-šče na borovniško postajo. Ko si prišel na kolodvor, pa, si moral na zakasneli vlak čakati po 4 ‘ure in muditi dragoceni čas. Zadnji čas se je v tem oziru obrhilo na bore Železniško ra vnateljstvo nam je uredilo vlake, tako da na vlake ni treba čakal;, ker hodijo ob določenem času v Ljubljano in nazaj. Ljudje so železniški upravi zato prav hvaležni. Če bi prišel vlak iz Ljubljane do pete ure popoldne, bi bilo ljudem zelo ustreženo, ker morejo še isti dan nastopiti daljno pot čez Pokojišče na svoj dom, 1 kr Blagovni promet Dunaj — Arnož, Dunaj, 13. februarja. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Radi velikega pomanjkanja premoga se bo ponovno ustavil blagovni promet na progi južne železnice Dunaj—Arnož, To je veljavno tudi za izvozile in prevozne pošiljatve. lcrMatica Hrvatska. Člani, kateri so plačali pri Jugoslovanski knjigarni naročnino za knjige Matice Hrvatske, dobe naročene knjige v drugi polovici meseca februarja ali najkasneje začetkom marca. Stvftr jo v teku. kr. Južno vreme v Belgradu. Belgrad, 13. febr. (Lj. k. u.) Jugoslov. dopisni urad poroča: Danes je nastopilo v Belgradu južno vreme. Bati se je bilo, da bo vsled velikega mraza popolnoma prekinjen promet na Donavi in na Savi, kr čiščenje min iz splitskih morskih kanalov. Italijanska vojna mornarica pobira mine v splitskih morskih kanalih. Zaradi neugodnega vremena delo le počasi naprec!u‘c. kr V okraja' Vinkove! na Hrvatskem je bilo žigosanih bankovcev za 32,585.734 kron. kr Cene v Vinbovcih so sedaj naslednje: Mast 25 K, govedina 14 K, svinjina 14 kron, moka 5 K, kava SO K Kilogram, skat jica kreme za čevlje 6 IC, petrolej 14 kron liter, voz drvi 130 K. kr Italijani so sna ljubši. Bivši splitski okrajni glavar Lana se je pred daljšim samovoljno preselil v Zader in se ondi ponudil v Italijansko službo. Vlada SHS,mu je zato ustavila plačo. kr Slabo.vesi so imeli gotovi ljudje na policijskem oddelku okrajnega glavarstva v Splitu, ker so ob polomu Avstrije zažgali vse policijsko-politične spise. ^ Proti policijskemu poverjeniku dr. Modriču so uvedli disciplinarno preiskavo. Zamenjeva lir za krene. inomost, 13. feb. (Lj. k, u.) Glasom čehoslov. tisk. urada poročajo italijanski listi, da nameravajo Italijani na ozemlju, ki so ga zasedli, vse kronske bankovce v malo dneh zbrati v javnih blagajnicah in jih tam ožigosati. Ožigosani bankovci ob- drže svojo zakonito vrednost. Čim se z ožigosanjem dožene število na tem ozemlju krožečih kronskih bankovcev, bo mogoče določiti razmerje med krono in liro, Nato se 'določi kratek rok za zameno kron in lir. kr Pozor na sovražne agente! Po dc~ IcH širijo nekateri ljudje vesti, da bodo norali vsi moški od 18. do 60. leta v Sloveniji k vojakom. Ni treba še posebej opozarjati, da so te vesti popolnoma izmišljene. Pazite na ljudi, ki take novice razširjajo, ker jih trosijo z namenom, da sejejo med ljudmi zbeganost in nezadovoljnost, — kr Na progi Pragersko—Budimpešta jo Ogri ustavili ,v nedeljo ves reden promet, posebej že zadnja dva osebna vlaka. Promet na jugoslovanskem ozemlju vzdržujejo z lokalnim vlakom. Seveda je nuj-8M> potrebno, da se osebni promet Uredi aa stalno v smislu predlogov, ki jih je po Selji prebivalstva stavilo načelstvo na Pragerskem. kr Mraz sc je oglasil tudi v Primorju, kjer je bilo nekaj časa že pravo pomladno vreme. Reški lokalni list poroča, da je »sled mraza ostal trg malone pražen in so dosegle ccne zelenjave in mleka vrtoglavo ■višino. Mleko prodajajo kmetice po 5 K liter, — »Narodni odbor za Reko in Kvar-ner« v Rimu je začel zbirati za Reko — la stobila citta italiana — darove v denarju in Magtf, kr Cena živine na Hrvatskem in pri pri nas, Cena živine je na Hrvaškem približno trikrat tako visoka kakor pri nas; kilogram žive teže stane pri goveji živini 8 do 12 K. Za to je umljivo, da se živina izvaža na Hrvaško in v. ozemlje, zasedeno po Italijanih, kjer se plačujejo prav tako visoke cene. Slovenski živinorejci so bili že v avstrijski dobi odškodovani za milijone, ker je imela goveja živina v ozem-jlu, naseljenem po Slovencih, nižjo ceno nego drugod ista živina enake kakovosti. Ministrstvu za prehrano v Belgradu je poslala deželna vlada spomenico, v kateri se zahteva, da se na vsak način izenačijo cene za govejo živino v vsem kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaeno se naprosi skupna vlada v Belgradu, da prevzame preskrbo vsega vojaštva, torej tudi onega, ki se nahaja na ozemlju Slovenije, ker so se pojavile pri prehrani vojaštva zlasti na Štajerskem razne tožkoče. Iz Ljubljane. 1 Društvo slovenskih profesorjev. Odjek matematikov ima svojo drugo sejo v ponedeljek, 17, t. m,, ob treh popoldne na državni realki, 1 Šahovci pozor S i Šahovski moj- ster dr. Milan Vidmar ’i danes M. t. m. veliko simultansko ^ v kavarni »Evropa«. Vabimo vse prijatelje šaha, da so te prireditve gotovo udeleže. Da se isto Trži 12. t m., jo bilo pomotoma naznanjeno. . 1 Znižanje obrestne mere, Vslcd prevelike obilice denarja in nemožnosti, istega ugodno plasirati, so ljubljanski denarni zavodi po skupnem dogovoru sklenili, (mižati obrestno mero za vse hranilne yloge, kakor tudi za vloge v tekočem računu na 2 %, kar velja od 15, februarja i, 1, dalje, lj Ijubljana—Beograd. Oficirju, ki bi ial na razpolago svoje stanovanje v Beogradu, dam svoje v Ljubljani, obstoječe iz jveb sob in kuhinje. Ponudbe pod šifro uBeograd 1047* na upravo tega lista. Politična kronika. p Ministrski svet, Belgrad, 13, ieb, (Lj, k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Te dni so bile važne ministrske seje, na katerih so razmotrivali med drugim o vprašanju central in proste trgovine, o agrarni reformi in o začasni ustavi, p Svet. Pribičevlč in dr. Kramer v Sarajevu. Belgrad, 13. feb, (Lj, k, u,) Jugoslovanski dopisni urad poroča; Jutri zjutraj odpotujeta v Sarajevo ministra Pribičevič in dr, Kramer, da prisostvujeta zborovanju s Jugoslovanske demokratske stranke« V Sarajevu, p , , . che Fiurne e ormai d’ Italia — da je Reka sedaj italijanska •— piše D’Annunzio Rečanom: Tako-le poroča rešiti »Giornale«: Najvišji pesnik - prerok Gabriele D’ Annunzio piše v pismu kapitanu Evgenu Coselschi (Kozelski! O. u.) ined drugim te-le besede o Reki: »Mislim, da se nima Reka ničesar bati. Sedaj je italijanska, O tem ne dvomim, Kreg in hrušč ne izpremenita dejstva. Zastava ni tkanina, je duh, Reško nebo je jc polno. Je to širna zastava brez droga in vrvi , , .« — D' Annunziu lepih besedi res nikdar ne zmanjka. Žene. ž Ženske v dunajskem občinskem svetu, V dunajski občinski svet se bodo v kratkem vršile volitve, Vse tri politične stranke: Krščansko socialna, socialno demokratična in demokratična, stranka postavijo tudi ženske kot kandidatinje. Nenavadne talentiran otrok. Te dni zopet poročajo o šestletnem komponistu, Ogru Njireghaiziju, kojega kompozicije so že davno zbudile zanimanje izvrstnih strokovnjakov, tako Davida Popperja, Navadno taki otroci pozneje odnehajo in niso nič posebnega, kakor bi se narava že izživela, Ta otrok je pa eden oni hredkih slučajev, ki nas spominjajo na Mozarta, ki preje proizvaja kakor pa prejema, Predno je še mogel govoriti, so se že kazala pri malem črvičU prav posebne muzikalične zmožnosti, tekom razvoja je kazal izredno inteligenco in globino čuv-stva. On ni prav nič podoben onim tipičnim »čudežnim otrokom«, ki tako hitro vzcvetejo in še hitrejše usahnejo in kojih znak je tragika. V človeškem oziru je prav navaden otrok, sicer pa muzikaličen ženij, čigar bodočnost sc mu svetlika v najlepših barvah. To sodbo je izrekel budimpe-štanski privatni docent Reves, ki je otroka več let študiral in izdal o njem posebno monografijo. Hoče raziskati otroško življenje in nam odkriti bistvo umetniške nadarjenosti. Njegovo delo je strogo znanstveno z vsemi sredstvi modeme psihologije, To niso navadne anekdote, temveč raziskovanje prikazni, ki se nam zdi kot kaka uganka. Rojen je Njireghasza 1. 1903, v Budimpešti, iz meščanske rodbine. Njegov oče in stari oče sta bila tenorista v zboru kraljeve opere v Budimpešti, torej se peča obitelj že dve generaciji z glasbo. Sicer se oče vslcd siromašnih razmer ni mogel podrobno pečati z glavo, vendar je imel zanje globlje zanimanje, kakor ga imajo navadno koristi. Tudi Ervinova mati je bila muzikalično nadarjena. Deček še ni bil leto star, ko je že skušal posnemati petje. V drugem letu je že natančno po-i novil melodije, ki mu jih je kdo pel naprej, torej v času, ko je mogel le še prav malo govoriti. Začetkom tretjega leta je opazil oče pri njem že absoluten posluh. Če mu jc kdo pel, je znal zvoke že proizvajati na glasovirju. Kakor potrdijo starši in znanci, je znal v drugi polovici tretjega leta vsako pdto melodijo ponoviti na ogrlicah. Začetkom četrtega leta je začel igrati na glasovirju vse, kar je slišal, V em času se je pojavil tudi že njegov talent komponiranja v improvizaciji in v fantaziranju. Že b leti in pol je komponira! majhne melodije s spremljevanjem, S petimi leti prednaša svpje kompozicije Davidu Poperju in Juliju Erkelnu. Do tega časa ga še nihče ni poučeval v glasbi. Šele v petem letu so ga učili gla&ovirja in note. Leto pozneje so ga sprejeli na budimpeštanski akademiji glasbe, glasovir ga je učil profesor Sekeli. Od njegovega šestega leta do danes je njegovo življenje zelo navadno. Muzika je bila v ospredju njegovega zanimanja, poleg tega se mu je pa sčasoma rodila želja tudi po drugih znanostih. Pravo njegovo ustvarjajoče delovanje sc je začelo že s šestim letom. Tedaj je skomponiral prva svoja dela v notah, barkarolo, bersezo, ples vil, marš poroke. To delo je izšlo tudi v tisku. Nato še druge reči. Dočim se njegov izredni talent v reprodukciji kaže šele pozneje, vidimo v teh delih sijajno kora pozi-torično nadarjenost, A nc osupnejo nas samo dela sarnp na sebi, temveč tudi nazori in izreki dečka, o glasbi in o komponistih. Odkrijejo nam redko inteligenco, globoko umevanje umetnosti, O Bachu pravi: Bach je bil oni komponist, ki je spravil glasbo na višek. Vse, kar jc komponiral, je trdno, stisnjeno, kratko izraženo, Bach je deblo glasbe, je na njeni najvišji stopinji, nc pa obenem na višini razpoloženja, Samo glasba je popolna, ne pa razpoloženje. Beethowen je glede popolnosti glasbe že nekaj odnehal, ker je imel poleg čuta za glasbo že velik čut razpoloženja. Schumann je trdnost Bachovo še bolj'opustil, On je kot slikar razpoloženja boljši kakor kot komponist, razpoloženje mu je bilo dosti bolj važno, kakor glasba. O Mozartu je rekel med drugim: On je od Bacha še bolj oddaljen, kakor od Beethovna; z Bachom imata samo to skupno, da sta oba klasika, Beethownu je že zato bližji, ker Beethovnova glasba ni tako trdna in stroga, ker ni samo glasba, kakor to vidimo pri Bachu, Mozart je bil v razpoloženju finejši in lažji kot Bee-thowen, nc pa v glasbi. Beethov.cn je bil bolj resen, najbrž je okusil dosti več bridkega kakor pa Mozart; ravno zato pa govorijo Beethownovc melodije bolj s srcem in k srcu. Mozart je bil bolj vesel, in to opazimo na njegovih delih. Tudi jaz ljubim bolj veselo glasbo, kljub temu mi pa Beethowen bolj dopade kakor Mozart, —-O Griegu pravi: Grieg >e monoton zvonk komponist, mračen, to je vpliv severa. Napravil je več čudovito lepih del z zelo lepimi harmonijami, Iti sc pa prepogosto ponavljajo. — Zanimiva jc tudi Ervinova Sodba o Wagnerju: Wagner je komponist Velikega obsega. Ne morem trditi, da so njegove harmonije zmerom lepe, a zvenijo vedno polno in zvonko. Njegove kompozicije niso nikoli prazne ali zanimive; kjer namreč manjka melodije, tam izpolni vrzel s čim drugim, na primer s harmonijami; če je eno prazno, je pa drugo polno m veliko. Kot slikar razpoloženja je Wagner zelo močan, akoravno je med velikimi komponisti najbolj podoben Bach«, To pa zato, ker je tako poln in trden. Wagner je bil obenem klasik in romantik. Kot klasika ga označuje veličastnost njegovih kompozicij, kot romantika pa ftjegovo razpoloženje, O Bizetu: Bize*t je skomponiral zelo resne melodije; ne mislim pa s tem, da so njegove melodije preresne ali mračne, temveč da so proučene in natančno preštudirane, Bizet čudovito harmonizira. Njegova glasba je povsod lepa in zanimiva, kar manjka na eni strani, to nadomesti na drugi, ravno tako kakor Wagner, samo da Bizet ni tako polno in trdno pisal kakor iWagner. Je bolj resen kakor Verdi, ta je pa bolj iznajdljiv in bolj melodijozen. Tako vidimo v prvem aktu Traviate samo arije, nikjer ni preloma, kjer bi melodije prenehale in bi prišlo kaj drugega na njihovo mesto. Ravno narobe pa dela Wag-ner. Pri njem nahajamo mnogo recitativov, kar je sicer muzikalično veličastno in izredno zanimivo; a če laik to posluša, prala, da je zelo dolgočasno. Bizetove melodije imajo večjo vrednost kakor Verdijeve, Pri Verdiju pridejo vse melodije iz srca, Nimrod«, ki ga je imel raziskovalec severnega tečaja Ernest Shec-kleton, se je potopil blizu Great-Yarmou-tha. S parnikom se je potopilo še deset ljudi. s Spoznavanje, Neko laško-francosko društvo je razpisalo dve nagradi po 10 ii-soč frankov za najboljše francosko delo o ,Italiji in najboljše italijansko delo o Franciji. — Tako se spoznavajo in zbližujejo. Tega tudi mi ne smemo zanemarjati. Spoznavanje rodi prijateljstvo in da prijateljev ni nikoli preveč, vidimo jasno danes, Nemci so odbijali cel svet od sebe in danes stoje v največjem ponižanju. s Svoje vrste talent je bil trgovski po‘mk J, Š. na Dunaju, ki je te dni umrl v lepi starosti 70 let. Mož jc potoval »v žganih pijačah«, zraven pa s čudovito spretno'! jo posredoval že. itve. Tekom 40 let je sklenil veliko nad desetlisoč ženitnih kupčij, ki so domalega vse držale —* samo 25 zakonov, ki so se sklenili po n:e* govem. posredovanju, je bilo ločenih. Na 573 ženirtninah je bi! svat. Moža bodo Dunaju i e, ki imajo za ženitev godne hčere, posebno v teh hudih ča-sih brilko pogrešali. s Kradejo. Iz Brukselles-a javljajo, da so Nemci ukradli glasovito sliko Rubensa: »Poslednja sodba«. Vedno so kradli. Težko bo, če bodo morali vse povrniti. Po načrtu so mislili oropati svet, s Ta* o vi od rojstva, V Indiji živi pleme Maghaja Dom s, ki se že od zgodnje mladosti uči na tatvino. Dorns. se plazi od naselbine do naselbine, zasledovan od policajev in prebivalstva. Predrzna tatvina je njegov največji ponos in posrečen rop le junaško dejanje. Ječa mu ni nič strašnega, To je samo posledica njegove ne-Jpretnosti, znamenje, da ni še dovolj podkovan v umetnosti tatvine. Vzgoja tega ljudstva je nemogoča, V njih hišah je najti doma vedno le ženske in otroke, moški so vedno na tatvini. Ženske jim pomagajo tu pa tam samo kot vohunke, s Nevarno družbo so prijeli. V Zagrebu se ie posrečilo ujeti razbojniško družbo Petih ljudi, ki so napravili že tri hudodelstva, Prihajali so v hiše vojaško oboroženi kot srbska patrulja in zahtevali, da naj se jim odpre. Pridrli so nato v hišo, /vezali domače in pobrali denar in vse, kar jim je Prišlo v roke. Na ta način so dobili velikanske vsote v gotovini. Ko so jih zgrabili, So našli pri njih vlomilno orodje in do 100 tisoč kron v gotovini. Pri enem so dobili več tisočakov zašitih pod jopičem. Ko so ga vprašali, kje je dobil ta denar, ie dejal, da ni vedel zanj, da je jopič že tak kupil, Ker so bili bankovci žigosani v Dugom selu, so našli sled četrtega napada v ti vasi, V ti družbi je sodelovala tudi neka žena s klobukom, Ta banda pa ni ugrabljena še vsa, zato se tudi še ne morejo izdati imena in podrobnosti, dokler ne ugrabijo vse družbe. Neko ženo so bili zvezali ti razbojniki na rokah in nogah in ji streljali krog glave in klicali veselo- * Vidiš, kako se baba boji!« V reki drugi hiši so bili izstrelili nad sto strelov. s Norveške betonske ladje. Pred dvema letoma so zgradili v norveški ladjedelnici v MoOu blizu Kristijanije prvo betonsko ladjo. Zelo so jo gledali, ko so jo vlekli po jsko živahnem fjordu pred Krtstiianijo Gradilec ladje norveški inžener Foutfner. ie konstruiral od takret naprc« že več takih ladij. Naročil je ladje švedski mornariški minister Postrom, po njihovem zgledu hoče graditi doma večie ladje s 1500 tonami teže in 3000 tonuni vsebine. Kajti dosedanje tovornobetonske lad--e imajo povprečno le 250 ton prostorrine>on-r> prva Pa samo 100 ton in ie le 50 ton težka, Moflova ladjedelnica jih napravi na leto kliko 30 do 40. Ladjo vlijejo, skoro vse je | iz cementa; nekaj seveda ne, tako krmilo, lesene odprtine, železni okovi. Veliko sna-i žiti in '^likati na taki ladji ni treba, ker trupa betonske ladje ni treba namazati niti nad vodno črto, niti pod njo. Če se trup pokvari, je treba one dele samo s cementom zaliti, delo, ki ne zahteva nobenega strokovnjaka. Trup ladje in pa krov sta zlita skupaj, vse skupaj je celota. Strokovnjaki pravijo, da imajo betonske ladje veliko bodočnost. Gradba je zelo enostavna in ne dela nobenih težkoč. a Stranke^ ki dobiva]« meso pri Knše se imajo zglasiti v aprovizaSnem uradu na Poljanski cesti št. 13, 1. nadstr., kjer dobijo nove izkaznice za meso. Določa se tale red: V soboto dne 15. t, m. stranke z začetnimi črkami od A do L, v ponedeljek dne 17. t. u. s črkami M do Ž. Prinesti jo seboj 1. staro izkaznico za meso, 2 rdečo ali zeleno izkaznico za živila, 3. železničarji nakupne knjižice, in 4. kdor jo ima, izkaznico ubožno akcije. Uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5 ure popoldne. Stare izkaznice z« meso so neveljavne, kakor hitro dobe stranke novo izkaznice. ESH Potrtim srcem naznnniomo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, Uij )0 čil, naj ostane dva dni v potsclji, potem §a lahko potuje dalje. Med njegovo boleznijo so naši sopoto-valci Hrvatje odšli z ono kvestumo listino, ki jim je služila kot legitimacija, v Benetke. Ravnatelj Ivan pa si je dobil medlem posebno dovoljenje tržaškega komandanta, in ko je okreval, je odšel za njimi. Tako je gospod Ivan prišel v Milan, tako smo se tam dobili. Sklenili smo pri večerji, da odpotujemo skupno drugi dan v Rim, kamor so bili sfnoji ih Rudetovi sopotniki že odšli isti večer. V petek, 29. novembra, smo odpotovali preko Bologne in Florence tudi mi proti jugu, kjer cveto oranže in limone, se kuhajo makaroni in se praži riž s parme-zanskim sirom. Evviva la mineštra 1 V soboto proti poldnevu smo dospeli r Rim. Nismo imeli v svojem kupeju nikogar, razen nekega italijanskega kapitana, n je šel domov na dopust. Malo se mu je kadilo, ko smo mu povedali, da smo Srbi, a vendar si ni mogel kaj, da ne bi proslavljal slavne zmage ob Pijavi. In kakor mi vemo, da so ob polomu prvi prodrli Francozi in Amerikanci, tako je on vedel, da unaga edina zasluga Italijanov in jim pri tem slavnem činu zavezniki niso prav nič pomagali. V Rimu smo se nastanili v hotelu CJuirinal. Ne vem, zakaj smo si mi trije popotniki z dežele Kranjske izvolili tako imenitno bivališče, menda zato, ker je ho-jtel blizu kolodvora in ker smo bili vsi trije tako umazani od vožnje, da si skoraj nismo tipali pogledati drug drugega v oči. (Dalje.) Sirite ..Večerni lisiu Deklica Roman. —• Napisa (D; Gospod Arhije je umolknil in porogljivo pogledal Elsalilo, »Četudi.se nam je vse dobro posrečilo, smo imeli mnogo neprilik. Kjer bi se pokazali v okrvavljeni obleki, nas bi spoznali in zgrabili. Toda poslušaj to, da poveš onim, ki nas iščejo, da se mi ne damo uloviti kar tako. Poslušaj to; Ko smo šli preko ledu proti Marsirandti, smo naleteli na naše rojake, ki jih je bil kralj Ivan iztiral iz sveje dežele. Oni so potovali radi ledu iz Marstranda, pa so nam pomagali, da smo dobili obleko. Od tega časa smo hodili brez nevarnosti po Marstrandu. Nobena nesreča nam ni pretila, če bi nas ne bila ti izdala.« Elsaiila je sedela mirno. Od velike bolesti je komaj čutila, da ji tolče srce. Arhije je poskočil in dejal; »Tudi nocoj sc nam ne bo zgodilo nič hudega. Videla boš, Elsaiila.« Nato je pograbil deklico z obema rokama in jo dvignil. In z Elsalilo pred seboj, ko s ščitom, je tekel Arhije skozi dvorano proti izhodu. Vojaki, ki so stali ob vratih kot straža, so pomolili svoja dolga kopja proti njemu, a jih niso mogli rabiti, ker so se bali, da ne bi ranili deklice. Tako je bilo tudi na hodniku in na ozkih stopnicah. Toda Elsaiila ni ljubila več gospoda Arhijeja, ampak ga je mrzila in je mislila, da je to zelo nevaren morilec. In ko je videla, da ga ščiti s svojim telesom tako, da bi mogel pobegniti, je iztegnila roko in povlekla eno kopje, ki ga je držal vojak in ga naperila na srce. Pri prvem koraku, ki ga je siril Arhije, je prodrlo kopje v Elsalilino srce. Tedaj je bil Arhije na vrhu stopnic. Vojaki so se umaknili, ko so videli, da so ranili deklico. On pa je hitel mimo njih. Ko je prišel gospod Arhije na Markov trg, je slišal iz ene izmed ulic škotske vsklike: >-Na pomoč! Z mano! Z mano! Za Škotsko! Za Škotsko!« To sta bila Filip in ReginaJd, ki sta zbrala Škote in prišla, da ga osvobodita. A gospod Arhije jim jp tekel nasproti in vpil: »Z mano, z mano! Za Škotsko! Za Škotsko!« NA LEDU. Ko so šli po ledu, je držal Arhije Elsa-lilo še vedno na rokah. Poleg sta šla Filip in Reginald, Hitela sta pripovedovati, kako sta odkrila zaroto in kako se jima je posrečilo privleči težko skrinjo denarja na »Galeasso«, toda gospod Arhije ju ni poslušal. Hotel je, da govori z ono, ki jo je nosil na rokah, »Koga neseš s seboj?« je vprašal Reginald. »To je Elsaiila,« je odgovoril Arhije, »Peljal jo bom na Škotsko, ker nečem, da ostane tu. Tu bi ne bila drugega, kot uboga ribarica.* »To je šala,« je pripomnil Reginald. »Tu bi ji nihče ne dal drugega nego obleko iz navadne volne,« je dejal Arhije, »in bi morala spati na trdi postelji, Jaz ii Elsaiila. a Seima Lagerlof, J ije.) bom dal mehko posteljo in jo botri oblekel z najdragocenejšo kožuhovino.« • Glej, ti ji boš izkazal veliko čast,« je dejal gospod Reginald. »Nečem je pustiti tu,« je nadaljeval Arhije, »ker kdo se bo tu brigal za tako malo .stvarico? Čez nekaj mesecev bi jo pozabili vsi. Nihče bi se ne brigal zanjo, nc jo obiskal v njeni samoti. Ko pridem v, domovino, ji bom uredil lepo stanovanje. Obiskoval jo bom vsak dan in vse bo tako lepo urejeno, da bo mikalo ljudi, da bi jo obiskali. Noč in dan bodo gorele sveče io luči, glasba in pesem, kot da je večna svečanost.« »V resnici, ti ji nameravaš izkazati čast,« je dejal gospod Reginald ponovno, »Vse moram tako urediti, da ji bo dobro,« je dejal gospod Arhije, *.Ona podi hude misli od mene in osiavčk* ft.fi me sreča, če bi me ona zapustila.« Strašna nevihta je začela. Veter je odtrgal Elsalilino ogrinjalo, da je plapolala kot zastava, »Ali hočeš za trenutek prijeti Elsa-lilo,« je rekel gospod Arhije, »da jo zamotam v ogrinjalo.« Gospod Reginald je prijel Elsalilo na roke, pa se je tako prestrašil, da mu j# padla iz rok na led. »Nisem vedel, da je Elsaiila mrtva,« je dejal, ŠUM VALOV. Celo noc se je sprehajal brodar velike »Galeasse« gori in doli po palubi. Bilo je mračno in oster veter je pihal Krog njega, Led se je stisnil tesno krog ladije, da bi mornar lahko mirno dremal v svoji sobi. Toda on je čul vso noč. Večkrat je dal roko na uho in prisluškoval. Ni bilo lahko pogoditi, kaj prisluškuje, Vsi njegovi ljudje so bili na ladiji in vsi ljudje, ki jih je nameraval prepeljati na Škotsko, Oni so že spali in ni bilo razgovora, da bi prisluškaval. Bila je viharna noč; čulo se je lahko škripanje v zraku in šum valov, kot bi plo-skal dež. V ledu se je začela prikazovati raz* poklina za razpok lin o. Pri tem pa se f» slišala grmljavica, kot da so bojne ladjo na morju in streljajo. Toda brodar ni pazil na to. Vso noč je hodil gori in doli in vendar ni slišal, kar je hotel slišati. Nazadnje se je oglasilo pred zoro neko pevanje, enolično zategovanje, kot odmev daljne pekmi. Tedaj se je požuril brodar, da je zbudil svoje ljudi. »Vstanite,« je kriknil, »Vzemite sekire in vesla. Prišel je čas osvobo-jenja. Jaz slišim šum vode. Slišim pesen® svobodnih valov.« y (Konec.) Izdajatelj konsorcjl »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčlč. Tiska Jugoslovanska tiskarn* v Liuhlla.uA,