BČAN poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik GLASILO OBČINE DESTRNIK • januar, februar 2021 številka 1 (233) • leto XXVI • tiskovina IZ OBČINSKE HIŠE 3 V DRUŠTVIH SE DOGAJA 6 KULTURA 8 NOVIČNIK 25 KLEPET Z ŽUPANOM OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 Jasno je, da je bilo minulo leto 2020 precej drugačno od preteklih. Lanska pomlad je prinesla nepredvidljiv scenarij, na katerega praktično nihče ni bil pripravljen. Občina Destrnik se je vse od razglasitve epidemije aktivno vključevala v aktivnosti za preprečevanje in zamejitev okužbe koronavirusa. Kljub temu, da se je življenje v času epidemije na mnogih področjih skoraj ustavilo so nekateri procesi dela morali nemoteno potekati tudi v teh težkih razmerah. Kaj prinaša letošnje leto, še ni jasno. Vsekakor pa je pommebno da se podamo pogumno in pokončno novim izzivom naproti. V klepetu z županom občine Destrnik preberite o načrtih za leto 2021. Franc Pukšič predstavlja načrt o največjih invseticijah, ki so odvisne od proračuna občine v tem letu: »Po sprejetem proračunu za leto 2021 bo več kot 1,5 mio eurov namenjenih za investicije v ceste, kolesarske poti, gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav, izdelavi prostorskega načrta, nakupu gasilskega vozila ter projektiranju in investicijah v upravne prostore skupaj z Interreg projektom –Podonavje. Prav tako bodo določene vsote namenjene projektiranju in investiciranju na pokopališču (vežica, novi klasični in žarni grobovi), projektiranju vodovodnega sistema in rekreacijskih poti s pomočjo programa Las, ob tem pa še projektiranju nadzidave v vrtcu, nove večje šolske kuhinje, ter nenazadnje nabavi bagra za Režijski obrat«. Župan izpostavlja tudi, da je v minulem letu uspešno stekel dogovor s podjetjem T-2, ki bo po desetih letih VSEBINA KLEPET z županom IZ OBČINSKE HIŠE • POMOČ ZA PETRINJO • SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DESTRNIK • SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DESTRNIK • ZAHVALA OB REKONSTRUKCIJI CESTNIH ODSEKOV V GOMILCIH V DRUŠTVIH SE DOGAJA • PGD DESTRNIK KMALU LASTNIK NOVEGA GASILSKEGA VOZILA • PUSTNI ČAS V SKLADU Z UKREPI KULTURA • SVETI TRIJE KRALJI – TRADICIJA NAŠIH KRAJEV • SVETI TRIJE KRALJI – TRADICIJA NAŠIH KRAJEV • POTUJOČI BOŽIČEK RADOSTNO MED DESTRNIŠKIMI OTROCI • KULTURNO DRUŠTVO DESTRNIK PRIREDITVE PRESELIL NA SPLET • MINUTA ZA KULTURO 2 3 ponovno pričelo z gradnjo optičnega omrežja v drugi polovici občine. Potreba po optični mreži in tehnološko dovršenih povezavah se je še toliko izraziteje pokazala v času koronavirusa, kjer so se praktično skoraj vse dejavnosti preselile v virtualni svet (pouk na daljavo, delo od doma, itd.). »Za izgradnjo s strani občine je zadolžen podžupan Simonič Robert, ki je hkrati tudi vezni člen med občani, gradbenim izvajalcem in občino Destrnik. S podjetjem T-2 smo dogovorjeni, da bomo na naši občini poskrbeli za vsa potrebna soglasja. V navezavi s tem bomo pridobili tudi odstopne izjave o služnosti, saj je to osnovni pogoj, da lahko gradbinec izvede gradbena in zemeljska dela, preden pride do vpiha optičnega vlakna«, pojasnjuje župan in dodaja, da morajo vsi občani, ki želijo optično mrežo do svojih domov s podpisom odstopnih izjav omogočiti izvedbo gradbenih in zemeljskih del optičnega omrežja po idejnem načrtu, katerega so pripravili v podjetju T-2. Odstopne izjave bodo predstavniki vaških odborov in člani odbora za ta projekt vročili na dom. »V okviru investicij z zunanjimi investitorji potekajo intenzivna sodelovanja na področju pridobivanja podrobnega prostorskega načrta«, pravi župan Pukšič in dodaja, da s strani občine in občinske uprave zagotavljajo vse potrebne administrativne priprave za pridobitve gradbenih dovoljenj in dokumentacije za uspešno kandidiranje na razpise za evropska sredstva in sredstva Republike Slovenije. »O teh projektih, ki so življenjskega pomena za naš kraj in širšo regijo vas bomo sproti obveščali«, zaključi župan. ŠOLA IN VRTEC 11 6 7 ZDRAVJE JE VREDNOTA 23 8 NOVIČNIK 25 3 4 4 5 6 8 8 8 9 10 • OŠ DESTRNIK - RAVNATELJ O ŠOLI IN VRTCU V ČASU EPIDEMIJE • UČENCI RAZMIŠLJAJO O POUKU NA DALJAVO … • VRTCI DELUJEMO V ZMANJŠANEM OBSEGU • IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO • POUČEVANJE NA DALJAVO – MOJ VELIKI IZZIV • SVETOVALNA SLUŽBA NA DALJAVO • IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO – KAJ SO O NJEM POVEDALI UČENCI • PISMO DIJAKOV STROJNE ŠOLE ŠC PTUJ • PROPOLIS IN NJEGOVA ŠIROKA UPORABNOST • MED • DRUŠTVO KORANTI DESTRNIK • DELOVANJE AMBULANTE DRUŽINSKE MEDICINE V DESTRNIKU • PRIMAVITA - VARNOST ZA NAS IN NAŠE BLIŽNJE • V SPOMIN • FOTO UTRINKI 11 12 14 15 16 17 18 21 23 23 25 25 26 27 28 Članke za objavo v naslednji številki Občana je potrebno posredovati najkasneje do 15. 3. 2021, na elektronski naslov obcan.clanki@gmail.com Izdajatelj: Občinski svet občine Destrnik Uredniški odbor: Tadej Urbanija, Monika Hameršak, Tanja Hauptman, Tjaša Oman, Simon Fridl Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno OBČAN, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik • Tel.: 02 761 92 50 • Fax.: 02 761 92 52 • E-pošta: obcan.clanki@gmail.com Naklada: 950 kosov Odgovorni urednik: Špela Pokeržnik, mag. Računalniška priprava in tisk: Grafična forma Hutter 2 IZ OBČINSKE HIŠE OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 POMOČ ZA PETRINJO Občina Destrnik je v minulih dneh pobrateni hrvaški občini Petrijanec darovala 5.000 kg moke in tako nudila humanitarno pomoč prizadetim v potresu v Petrinji. V uničujočem potresu na Hrvaškem je brez varnega doma in osnovnih življenjskih pogojev ostalo na tisoče ljudi. Močan potres je hudo prizadel mestece Petrinja z okolico. Tudi Destrničani so dokazali, da so srčni in dobrodelni ljudje, ki radi priskočijo na pomoč v kriznih časih. »Naravna katastrofa, ki je doletela Petrinjo in okolico, nas je močno prizadela. Odločili smo se, da pobrateni občini izkažemo podporo in ljudem damo vedeti, da niso sami, zato smo jim pomagali po svojih najboljših močeh. Moka je tisto osnovno živilo, s katero bodo lahko spekli kruh, ali pa bo služila za pripravo drugih obrokov. Mlin Korošec je darovanih 5 ton moke prepeljal v Petrijanec, odkoder bo občina organizirala dostavo na prizadeto območje,« razlaga župan Pukšič. V Petrinji so se na donacijo odzvali s hvaležnostjo. Načelnik občine Petrijanec, Željko Posavec, je povedal: »Veseli me, da smo pobrateni z občino Destrnik. Prav oni so bili eni prvih, ki so stopili v stik z nami takoj po nezgodi. Zahvaljujemo se jim za donacijo moke, ki jo bomo s pomočjo organizacije Rdeči križ razdelili med naše ljudi.« Pomoč Občine Destrnik je izraz solidarnosti, sočutja in podpore našim sosedom, ki jim je ob reševanju stiske, povezane s covidom-19, zagodla še narava. Špela Pokeržnik 3 OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DESTRNIK 12. redna seja Občinskega sveta Občine Destrnik je potekala 17. decembra 2020. Sejo je sklical in vodil Franc Pukšič, župan Občine Destrnik. Po potrditvi dnevnega reda so člani obravnavali predlagano vsebino. tve predsednika je sklep o predlogu sprejet. Zelenik predstavi tudi predlog Programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Občine Destrnik za obdobje 2021 – 2025, kar je po razpravi potrjeno s sklepom. Uvodoma so razpravljali o Lokalnem energetskem konceptu Občine Destrnik, kjer je končno poročilo predstavil poročevalec Dalibor Šoštarič. Vlasta Tetičkovič-Toplak, direktorica občinske uprave Občine Destrnik poda obrazložitev o osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik. Direktorica občinske uprave svetnikom predstavi spremembe odloka in pravilnika, ki so povezane z uvedbo nove storitve zbiranja odpadnega stekla po sistemu »od vrat do vrat«. Na podlagi te vsebine pojasni tudi posledične spremembe in dopolnitve Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik. Predlogi o spremembah so sprejeti. Pri drugi obravnavi Proračuna občine Destrnik za leto 2021 je župan predstavil investicije v občini in obrazložil podan amandma s strani svetnika Branka Goričana. Po daljši razpravi Občinski svet Občine Destrnik sprejme amandma k predlogu proračuna Občine Destrnik za leto 2021. Ustvari se nova proračunska postavka - Kanalizacija Placar. Na omenjeni proračunski postavki se zagotovijo sredstva v višini 15.000 EUR. Občinski svet Občine Destrnik sprejme Sklep o potrditvi usklajenega proračuna Občine Destrnik za leto 2021 in s tem se potrdi tudi Odlok o proračunu Občine Destrnik za leto 2021. Prav tako se sprejme Sklep o izjemah od obvezne vključitve v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Destrnik za leto 2021. V nadaljevanju člani obravnavajo predlog Letnega načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Občine Destrnik za leto 2021, kjer obrazložitev poda Andrej Zelenik, predsednik Odbora za požarno varnost in civilno zaščito. Na podlagi predstavi- 4 Obrazložitev novega predloga Poslovnika Občinskega sveta poda Robert Simonič, predsednik Statutarno-pravne komisije. Po potrditvi tega predloga sledi še kratka razprava pod točko Pobude in vprašanja. Matej Sužnik postavi vprašanje o napredovanju pri izgradnji postajališč v Jiršovcih. Branka Horvata pa zanima delovanje zimske službe na zasebnih cestiščih, ob tem pa namesto zahvale pokritizira vključevanje Civilne zaščite v aktivno iskanje pogrešane osebe. OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 ZAHVALA OB REKONSTRUKCIJI CESTNIH ODSEKOV V GOMILCIH Že mnogo let nazaj se je načrtovalo rekonstrukcijo in asfaltiranje dveh cestnih odsekov v vasi Gomilci. V Zgornjih Gomilcih je bil tako obnovljen odsek Zelenko– Arnuš, v Spodnjih Gomilcih pa odsek Arnuš–Polič. Kljub težkim časom smo v drugi polovici leta 2020 le dočakali težko pričakovano izvedbo projekta. Resnično smo ponosni, saj je to za nas, vaščane Gomilcev, (in seveda tudi za ostale občaOdsek Arnuš–Polič ne) prepotrebna pridobitev, kajti ti odseki so bili resnično v zelo slabem stanju. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili svetnikom občinskega sveta, ki so s sprejetjem proračuna omogočili rekonstrukcijo obeh odsekov, županu, podžupanu in Odsek Zelenko–Arnuš občinski upravi za organizacijo ter vsem tistim, ki so k obnovi pripomogli z izvedbo rekonstrukcijskih del. Vsem uporabnikom obeh odsekov želimo varno vožnjo. Vaščani Gomilcev 5 OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 V DRUŠTVIH SE DOGAJA GASILKE IN GASILCI PGD DESTRNIK KMALU LASTNIKI NOVEGA GASILSKEGA VOZILA Konec minulega leta so predstavniki gasilk in gasilcev PGD Destrnik podpisali pogodbo o nabavi gasilskega vozila GVC 16/25. Za izdelavo bo poskrbelo podjetje Webo, društvo pa bo tako po več letih dobilo novo, kombinirano vozilo, primerno za njihove intervencije. Potreba PDG Destrnik po novem kombiniranem gasilskem vozilu je precejšnja, saj imajo staro vozilo že 28 let, izpostavlja Danijel Murko, predsednik PGD Destrnik: »V garaži imamo skoraj 30 let staro vozilo. Nabavo novega – sodobnejšega in ustreznejšega – si želimo že nekaj let, saj so potrebe zelo velike. Izjemno smo veseli, da je postopek končno stekel, za kar gre velika zahvala županu, gospodu Pukšiču. Prisluhnil nam je, nas podprl in zagotovil velik del sredstev iz občinskega proračuna.« Podjetje Webo, ki opremlja ter izdeluje gasilska vozila za gasilce po Sloveniji in svetu, bo za PGD Destrnik izdelalo vozilo, kakršno narekuje dosedanja praksa narave njihovega dela in zahtev. »To bo podaljšano vozilo s povečano kabino, kar bo omogočala prevoz 7-članske posadke. Opremljeno bo z visoko tehnično opremo za reševanje v zahtevnih intervencijah. V vozilo bo integrirana cisterna z gasilsko črpalko ter vsemi ostalimi dodatki, ki jih gasilci v sodobnem času potrebujejo za gašenje požarov in splošno tehnično reševanje,« opisuje Uroš Predikaka, direktor podjetja Webo Maribor, in dodaja, da je vrednost vozila zaokrožena na 280 tisoč evrov. Plačilo vozila si bosta razdelila društvo in občina, pri tem pa upajo tudi na manjšo pomoč ministrstva. »Občina Destrnik bo za nakup vozila zagotovila 170 tisoč evrov iz občinskega proračuna. Računamo tudi na 20 % vrednosti s strani Ministrstva za obrambo RS. Zagotovitev preostalega zneska, ki ni majhen, pa je na plečih gasilcev samih,« pojasni župan. V načrtu imajo prodajo enega izmed starejših vozil njihovega voznega parka, ostalo pa bo predstavljala akcija »od vrat, do vrat«, pri čemer jim dodatne preglavice povzroča tudi trenutna epidemiološka slika v državi. V mesecu decembru kljub veliki želji niso mogli potrkati na domove občanov, jim stisniti roke in zaželeti vse dobro v novem letu, hkrati pa razdeliti svoje koledarje in v zameno zanje ustvariti izkupiček za novo vozilo. Koledarje so zato v vsako gospodinjstvo poslali po pošti. Zahvaljujejo se za vse prispevke in vas tudi v bodoče prosijo za nesebično pomoč. »Naši gasilci so resnično enkratni, zato si novo vozilo več kot zaslužijo. Svojo izurjenost, neustrašnost, srčnost in nesebično nudenje pomoči so v največji možni meri dokazali leta 2008, ko je bilo za posledicami neurja uničenih 90 % streh v občini. Lahko smo ponosni na njih,« pravi župan Pukšič. Prepričan je, da jim bo uspelo ter bodo gasilke in gasilci PGD Destrnik kmalu lastniki novega gasilskega vozila. Občanke in občani lahko svoj prispevek nakažete na njihov transakcijski račun, ali pa jim namenite del svoje dohodnine brez lastnega denarnega vložka neposredno preko e-donacije. NA POMOČ 6 Špela Pokeržnik OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 PUSTNI ČAS V SKLADU Z UKREPI Bliža se pustni čas, z njim pa tudi že 61. kurentovanje na Ptuju. Vpis obhoda kurentov na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu je potrditev ohranjanja tradicije. Lansko jubilejno 60. kurentovanje so zaznamovali presežki, saj je pri njegovi izvedbi sodelovalo več kot 2.500 kurentov in več kot 7.000 pustnih likov iz 17 držav, med drugim tudi skupina iz druge celine. Ogled pustnega rajanja, ki je lani privabilo preko 100.000 ljudi, pa bo letos mogoč le na spletu. »Važno je, da nadaljujemo s tradicijo, v teh pogojih z omejitvami,« je na inavguraciji princa dejal Branko Brumen, generalni sekretar Evropskega združenja karnevalskih mest in predsednik Kurentovanja. Tudi 18. princ karnevala, vitez Hinko Sodinski plemeniti Gall, Hinko Šoštarič, se strinja, da je obhod kurentov neprecenljivo poslanstvo, zato se bo nekaj vseeno dogajalo, ker je to le tradicija, v nasprotju z ukrepi pa ne bodo ravnali. Pogovor s predsednikom Društva koranti Destrnik, Mirom Kokolom Društvo koranti Destrnik sodeluje tudi v Zvezi društev kurentov. V preteklem letu je bilo vaše delovanje omejeno, pa vendar, v katerih projektih ste že sodelovali, oz. jih pripravili? V zvezo smo vpeti že od same ustanovitve, saj se aktivno vključujemo v razne aktivnosti in jih soustvarjamo. Najpomembnejši aktivnosti sta seveda kurentovanje in obhodi kurentov ali korantov, kamor sodi vse dogajanje v pustnem času. Poslanstvo in tradicijo smo ponesli tudi v tujino in na razne kulturne prireditve. Pripravljamo tudi tradicionalno kurentovo trgatev, v sodelovanju s Ptujsko vinsko kletjo pa pridelujemo in predstavljamo kurentovo vino Mistik, s čimer smo udeleženi tudi na martinovanju. Letos načrtujemo otvoritev kurentovih prostorov v Murkovi ulici 7 na Ptuju. Kako bo letos potekalo pustno dogajanje na Ptuju in na kakšen način ga bo mogoče spremljati? Glede na trenutno stanje v državi se aktivnosti selijo na splet. Vabljeni, da spremljate dogajanje in z nami obujate spomine na prejšnja kurentovanja na Facebook kanalu Visit Ptuj in Kurentovanje, spletnih straneh www.visitptuj.eu in www.kurentovanje.net ter Youtube kanalu Visit Ptuj. Zakaj je v teh časih še posebej pomembno ohranjanje pustnih običajev in kurentovega obredja? V času sprememb, vsakodnevnega spreminjanja epidemioloških razmer ter zapiranja in odpiranja je pomembno, da v naše življenje vnesemo in ohranimo neko stalnico, kar tradicija zagotovo je. Kurent simbolizira demonsko masko, ki preganja zlo in k hišam prinese dobro. S tem simboličnim pomenom želimo odgnati vse slabo, tudi bolezni. Lokalni utrip pustnega časa zaznamuje predvsem rajanje v šoli in vrtcu, pa tudi izvedba tradicionalnega bala, ki ga organizira Turistično društvo Destrnik. »Bal je običajno potekal pozimi, največkrat po svečnici (2. februar) v pustnem času. Ko se je začel post na pepelnično sredo, je bilo veselega rajanja konec. V Turističnem društvu Destrnik smo leta 2007 obudili stari običaj druženja ob dolgih zimskih večerih na vasi. K prireditvi smo vsako leto pritegnili eno od vasi naše občine. Nadeli smo si stara oblačila, prikazali delo in opravila na kmetiji izpred 70 in več let nazaj, se spomnili različnih šaljivih iger, ki so že skoraj pozabljene, na koncu pa se poveselili in veselo zaplesali ter zapeli ob zvokih vaških muzikantov. Za hrano in pijačo smo poskrbeli vsi udeleženci bala. Dobrodošle so bile tudi pustne maske in koranti. V pripravi in izvedbi balov so sodelovale skoraj vse vasi naše občine. To je bil prispevek vaščanov vasi Občine Destrnik in Turističnega društva Destrnik k ohranitvi naše dediščine ter sproščenemu druženju, ki ga že zelo pogrešamo. Letos zaradi trenutnih razmer tudi bala ne bo,« je zapisal predsednik Turističnega društva Destrnik, Ivan Hauptman. Fotografiji: Danilo Škofič in arhiv Zveze društev kurentov Pripravil: Simon Fridl 7 KULTURA OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 SVETI TRIJE KRALJI – TRADICIJA NAŠIH KRAJEV Trije kralji ali trikraljevski koledniki se vsako leto 5. januarja – na večer pred svetimi tremi kralji – podajo na pot. Hodijo od hiše do hiše in pred vsako zapojejo katoliško pesem. »Trije modri«, v ljudskem izročilu Gašper, Miha in Boltežar, so sledili zvezdi, našli novorojenega Jezusa, se mu poklonili ter ga obdarovali s kadilom, zlatom in miro. Koledniki so po izročilu odrasli moški, vendar se na območju Štajerske, Dolenjske, Koroške in Gorenjske na pot odpravijo tudi mlajši fantje. Že od nekdaj nas obiščejo tudi v krajih naše občine. Njihova pesem ima svoj uvod, jedro s svetopisemsko vsebino ter sklepno prošnjo za dar in končni pozdrav. Ob obisku izrazijo dobre želje, domači pa jih pogostijo in obdarujejo. Pred odhodom s kredo na podboj vhodnih vrat v hišo zapišejo velike začetnice svojih imen in letnico obiska. V naši fari oz. občini hodi več skupin, vendar letos zaradi izrednih razmer tega običaja niso mogle izvajati, kakor je bilo to v navadi prejšnja leta. Letos bi se na svojo pot že enaindvajsetič podali Franc in dva Ivana, ta večer preoblečeni v Gašperja, Miho in Boltežarja. Ker so zvesti tradiciji, ki jim veliko pomeni, so sklenili, da se tokrat znajdejo malce drugače. Tako so se večer pred njihovim tradicional- nim pohodom zbrali v župnijski cerkvi in ob jaslicah zapeli ter ustvarili posnetek, ki so ga kasneje naložili na družbeno omrežje. Lahko bi rekli, da so se letos položaju primerno posodobili, namen je bil pa enak kot prejšnja leta. Veseli so bili pozitivnega odziva. Kot so mi dejali, se vsem zahvaljujejo za pohvale v upanju, da vas bodo lahko naslednje leto obiskali v živo. Vsem bralcem Občana pa želijo vse dobro in veliko zdravja v novem letu. Tanja Hauptman POTUJOČI BOŽIČEK RADOSTNO MED DESTRNIŠKIMI OTROCI Leto 2020 je postreglo z mnogoterimi izzivi in tudi članom Kulturnega društva Destrnik je podelilo posebno izkušnjo. Iskali so idejo, kako v čudnem, negativnem in precej otožnem letu pričarati božični čudež. Božič je čas pričakovanja za vse – ne samo za majhne otroke, pač pa tudi za starejše bratce in sestrice, nenazadnje tudi starše in stare starše. 8 OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 »V Kulturnem društvu Destrnik smo se v sodelovanju z občino odločili, da v naše kraje povabimo kar samega gospoda Božička. V minulem decembru smo tako z g. Božičkom, palčicami Pomagalčicami, Božičkošoferjem ter njegovim lesketajočim se in prepevajočim božičkovozilom v popoldanskih urah obdarili kar 155 otrok od prvega do šestega leta starosti ter s tem delili radost po vseh vaseh naše občine,« pripoveduje Damjana Žampa. Za darila so poskrbeli na Občini Destrnik, program pa so pripravili člani društva. »Hvaležni smo tudi naši Božičkošivilji, ki je sešila tako čudovite kostume, in Božičkotehnikom, ki so priskočili na pomoč pri pripravi božičkovozila. Ko je nastopil večer in s tem konec našega potovanja, smo sedli za mizo in brez premlevanja hitro ugotovili, da smo največja darila prejeli mi sami. Koliko otroških nasmehov, iskric v očeh in navdušenja, radostnega veselja! Marsikdo se je spomnil, kaj je v življenju resnično pomembno, s čimer je bil dosežen naš namen. Naj v novem letu še naprej seva ljubezen in veselje z obilico zdravja napolni prav vsak dom,« je z nasmehom na obrazu Damjana zaželela našim bralcem. Hvala Občini Destrnik, Božičkošivilji (ge. Majdi Petrič), Božičkošoferju (g. Antonu Žampi), Božičkotehnikom (Žanu Lorenčiču, Zvonku Žampi, Dušanu Fridlu), palčicam (Moniki Ficjan, Metki Fridl, Tamari Zebec, Damjani Žampa) in samemu Božičku (g. predsedniku Simonu Fridlu). Bilo je čarobno! Damjana Žampa in Špela Pokeržnik ČLANICE IN ČLANI KULTURNEGA DRUŠTVA DESTRNIK SE NISO USTAVILI, PRIREDITVE SO PRESELILI NA SPLET PRAZNIČNI PRIŽIG LUČK PRAVLJIČNI VEČER V začetku decembra so člani Kulturnega društva Destrnik že drugič prižgali praznične luči v Destrniku in tako pričarali praznično vzdušje. Za naše najmlajše so pripravili tudi dva pravljična večera. Tudi letošnje prižiganje lučk so popestrili s kulturnim programom, ki pa je bil v luči razmer okrnjen. S pestrostjo programa so dokazali, da so dejavni tudi doma in da zmorejo izpeljati dogodke kljub maskam in ostalim ukrepom, posledično pa je bila večina nastopajočih iz skupnih gospodinjstev. Prireditev so objavili na Facebook strani Kulturnega društva Destrnik, kjer si jo lahko še vedno ogledate. Urška Hlupič Voda je prebrala čudoviti avtorski pravljici Pravljična čajanka ter Breza in šola. Posnetka kratkih pripovedi sta objavljena na Facebook strani društva, kamor se je preselila večina kulturnega ustvarjanja. Vabljeni k ogledu. Besedilo in fotografija: Simon Fridl 9 OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 MINUTA ZA KULTURO V februarju praznujemo največji kulturni praznik, zato smo tokrat izbrali znano pesem enega naših največjih pesnikov, Franceta Prešerna, ki je redna spremljevalka repertoarja pevskih zborov. Želimo vam obilo zdravja in veselja. Upamo, da se čimprej snidemo na prireditvah. Kulturno društvo Destrnik POD OKNAM France Prešeren Luna sije, kladvo bije trudne, pozne ure že; préd neznane srčne rane meni spati ne pusté. Ti si kriva, ljubezniva deklica neusmiljena! Ti me raniš, ti mi braniš, de ne morem spat doma. Obraz mili tvoj posili mi je vedno pred očmi; zdihujoče sŕce vroče vedno k tebi hrepeni. K oknu pridi, drug ne vidi, ko nebeške zvezdice; se prikaži, al sovraži me srce, povej, al ne? 10 Up mi vzdigni, z roko migni, ak bojiš se govorít! Ura bije, k oknu ni je, kaj sirota čem storít! V hram poglejte, mi povejte, zvezde, al res ona spi; al posluša, me le skuša, al za druzega gori. Ako spava, naj bo zdrava, ak me skuša, nič ne dé; po nje zgubi, ako ljubi druz'ga; póčlo bo srce. ŠOLA IN VRTEC OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 OŠ DESTRNIK RAVNATELJ O ŠOLI IN VRTCU V ČASU EPIDEMIJE Spomladanski val epidemije in napoved strokovnjakov o možnem drugem valu jeseni sta v ljudeh ozavestila, da ni časa za predah, temveč se je potrebno pripraviti na morebitni drugi val izobraževanja na daljavo, oz. na nove razmere, na katere v prvem valu nihče ni bil pripravljen. »Zelo hitro smo ugotovili, da se moramo z novostmi soočiti tako zaposleni kot tudi učenci. Novonastali položaj je tudi za starše pomenil dodatno obremenitev in veliko novih izkušenj,« pogovor pričenja ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas, mag. Drago Skurjeni. Že v juniju 2020 so se lotili nadgrajevanja tehničnih zadev. Tako so vse učitelje opremili z računalniki in grafičnimi tablicami, zaposleni pa so se intenzivno izobraževali na področju rabe IKT ter metod, oblik in strategij poučevanja, primernih za izobraževanje na daljavo, vse s ciljem čimbolj kakovostne izvedbe pouka na daljavo. Zadnji teden v minulem in prvi mesec v tekočem šolskem letu pa so namenili tudi usposabljanju učencev. »Z evalvacijo VIZ-dela v šolskem letu 2019/2020 smo ugotovili, da kar nekaj učencev ne razpolaga z zadostno in dovolj kakovostno računalniško opremo ter da kar nekaj naših družin zaradi sorojencev za spremljavo video pouka potrebuje več računalnikov, zato smo pristopili tudi k reševanju tega problema. Računalniška oprema, ki jo je zagotovilo MIZŠ, niti približno ni zadostovala našim potrebam. Kot vedno, je tudi v tem primeru vodstvo šole pristopilo k zagotavljanju dodatne opreme in skupaj z občino, donatorji ter posameznimi družinami zagotovilo, da smo vsem učencem omogočili spremljavo pouka na daljavo. Tako smo z dodatno opremo oskrbeli kar 28 učencev. Zelo veliko dela s tehnično podporo in usposabljanjem je opravil naš učitelj računalnikar, saj je bil (in je še) učiteljem, učencem in staršem vedno na voljo,« pojasnjuje ravnatelj in dodaja, da si za čas izvajanja izobraževanja na daljavo vsi učitelji oz. strokovni delavci zaslužijo veliko pohvalo za prizadevnost ter kakovostno izvajanje pouka, pri katerem učenci usvajajo potrebna znanja. Učitelji v povprečju izvedejo po 45 ur video pouka na dan, kar pomeni, da imajo učenci vsakega oddelka na dan od 2 do 3 ure neposrednega stika z učiteljem, pri čemer lahko ura video pouka traja celo šolsko uro, ali pa učitelj neposreden stik z učenci vzpostavi na začetku in nato ponovno na koncu posamezne ure. »Nekaj več kot 20 % učencem smo dodelili dodatne učitelje, t. i. tutorje. Namen vzpostavitve tutorstva v času izobraževanja na daljavo je bil nudenje pomoči in podpore učencem s težavami pri učenju. Tutorji učence motivirajo za delo in so jim na voljo za morebitno dodatno razlago, pomagajo jim opravljati naloge pri posameznem premetu, ali pa so podpora staršem,« pravi ravnatelj. Pri tem omeni še, da v primeru stiske pri učencu ali v posamezni družini svetovalne delavke pomagajo pri razreševanju težav in blaženju stiske ter da v šolski kuhinji posameznim učencem in dijakom, ki izpolnjujejo pogoje, zagotavljajo brezplačne tople obroke. Šolsko leto se počasi preveša v drugi del, zato učence in njihove starše vse bolj skrbi ocenjevanje znanja. »Glede ocenjevanja spoštujemo priporočila ministrstva in Zavoda za šolstvo, zato učencev v času izobraževanja na daljavo ne ocenjujemo. Učitelji spremljajo napredek vsakega učenca formativno, ko se bodo vrnili v šolo, pa bomo pripravili natančen mrežni načrt ocenjevanja in poskrbeli za enakovredno obremenitev učencev. Zavedamo se, da je ocenjevanje za učence stresno; tudi v času, ko se izvaja klasičen pouk. Kljub manjšemu številu ocen bo ocenjevanje znanja po vrnitvi v šolo predstavljalo stres, vendar si upamo trditi, da učencem, ki sedaj sproti nabirajo znanje, to ne bo predstavljalo nič večjega stresa, kot ga običajno ocenjevanje znanja pač povzroča,« pojasnjuje ravnatelj. Ukrepi za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 posegajo tudi v delovanje obeh vrtcev. Glede na odločitev Občin Destrnik in Trnovska vas vrtca 11 OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 ves čas delujeta na obeh lokacijah, vendar v omejenem obsegu. Dnevno nujno varstvo obiskuje nekaj več kot 20 otrok v Destrniku in približno 10 otrok v Trnovski vasi. Skupine se na podlagi prijav oblikujejo tedensko. Zaradi doslednega upoštevanja priporočil otrok po skupinah ne združujejo. »Kakor veliko drugih vrtcev v državi, je tudi našega obiskal inšpekcijski nadzor s strani MIZŠ, ki je preverjal upoštevanje priporočil NIJZ. Ugotovil je, da priporočila dosledno upoštevamo, pri čemer ni ugotovil nobenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti. Pohvala gre tudi vzgojiteljem, ki svoje delo opravljajo strokovno in odgovorno. Zaposleni v vrtcih in šolah si želimo čimprejšnje vrnitve otrok in učencev. Žal trenutna epidemiološka slika ni najbolj vzpodbudna, vendar smo pri nas učilnice za učence že pripravili tako, da smo na vrnitev pripravljeni. Pri upoštevanju priporočil NIJZ (umivanje in razkuževanje rok, nošenje mask in upoštevanje razdalje) pa seveda, kot vedno, pričakujemo sodelovanje ter podporo vseh staršev. Nekoliko nas skrbijo le trenutno predlagani ukrepi (število otrok v eni skupini) za čas, ko bi se vrtci ponovno polno odprli, saj za njihovo upoštevanje nimamo dovolj niti igralnic niti kadra,« zaključuje mag. Skurjeni. UČENCI RAZMIŠLJAJO O POUKU NA DALJAVO … Pouk na daljavo ima tako kot vsaka stvar dobre in slabe strani. Pa vendarle se mi zdi, da ima več slabih kot dobrih. Če bi trajal manj časa, bi ga verjetno večina vzela kot pozitivno izkušnjo, kot nekaj novega, atraktivnega. Vendar pa se je položaj spremenil in je pouk na daljavo postal nekaj vsakdanjega. Mladi veliko uporabljamo elektronske naprave že v našem prostem času, zdaj pa tudi za šolo po 6 ur neprekinjeno »buljimo« v zaslon. Vsak dan se ta zgodba ponavlja, kar ogroža naše zdravje, pa tudi na osamljenost in stisko v teh časih ne smemo pozabiti. To, da se ne moremo družiti s svojimi vrstniki in prijatelji, za nas najstnike predstavlja veliko stisko. Vendar, ali je ta epidemija, ki se vleče že preveč časa, postala naša sedanjost, mogoče tudi prihodnost? Večina se nas je že privadila na pouk v takšni obliki, kot poteka danes, saj se vleče že več kot tri mesece, zato razmišljam, da se nam bo morda še težje privaditi na staro obliko učenja, ko se vrnemo v šolo. Skrbi me, da pouk po povratku v šolo ne bo več takšen, kot smo ga poznali. Pred epidemijo smo se s sošolci med odmori družili. Ali bo to sedaj sploh mogoče? Ali bodo maske in razkužila spet potrebna na vsakem koraku? To je zdaj samo v rokah naše odgovornosti v naslednjih tednih in mesecih. Skrbi me tudi, da se bodo ocenjevanja nakopičila, ko se vrnemo v šolo, po drugi strani pa se mi vseeno zdi, da ne bi bilo »pametno« ocenjevati na daljavo, saj bomo učenci našli tisoč in en način, da se ocenjevanju izognemo in goljufamo. Problem ocenjevanja na daljavo bi bil tudi v opremi učencev, saj vsi nimajo kamere, mikrofona ali svoje naprave, na kateri bi delali. Kot sem že zapisala, je veliko prednosti in slabosti pouka na daljavo, večina učencev pa se že veseli, da se le-ta kmalu konča, vključno z mano. 12 Upam, da kmalu vidimo učitelje in svoje prijatelje, četudi z masko na obrazu. Katrina Rozman, 7. a ---------------------------------------------------------- Šolanje na daljavo je preizkušnja, s katero smo se morali spopasti vsi učenci in učitelji. Sem učenka 8. razreda in moj pogled na takšen način šolanja je precej mešan. Če sprva prikažem pozitivne strani, bi rada izpostavila, da lahko malce dlje spim in se v miru pripravim na šolski dan, in to kar v svoji sobi. Če se pa ozrem na slabosti, opazim, da z ostalimi sošolci, ki delo na daljavo jemljemo zelo resno, cel dan presedimo pred računalnikom. Včasih se od tega pojavi kakšen glavobol in utrujenost, nekaterim se je celo poslabšal vid. Včasih nam ponagaja tudi tehnologija, nabere se kup naloge za popoldan, zato redkokdaj najdem čas zase, za družino in stvari, ki jih rada počnem. Pogrešam stik s sošolci in sošolkami, pa tudi z učitelji. Učenci se še vedno držimo urnika in se udeležujemo video pouka, nekateri pogosteje, drugi manj. Pri urah sodelujem in pozorno poslušam, saj se mi zdi, da s tem lahko povrnem in izkažem hvaležnost učitelju, ki je gradivo za nas skrbno prip- OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 ravil. Seveda sodelujem tudi zato, da bom pridobila znanje. Rada bi spet videla prijatelje in nekatere učitelje, ne veselim pa se stresa, ki ga bo prinesla vrnitev v šolo. Vendar sem prepričana, da če šolsko delo vzamemo resno, lahko preženemo vse te negativne misli in se veselimo prihoda nazaj v šolo. Lucija Cajnko, 8. b ---------------------------------------------------------- Čeprav po televiziji in v novicah pouk na daljavo omenjajo kot nekaj slabega, nekaj, kar bo vplivalo na našo prihodnost, sama menim, da ni vse čisto tako. To je mnenje odraslih, nekateri učenci pa mislimo drugače. Pouk na daljavo je kakor počitek od sedenja pri mizah z maskami, brez druženja s prijatelji in neustavljivega razkuževanja rok. Karantena ni ustavila našega znanja in našega druženja, saj se še vedno pogovarjamo, si pomagamo, se učimo. Kakor v šoli tako zdaj doma sodelujemo pri pouku za svoje znanje in ne za zna- nje drugih. Sodelujemo za našo prihodnost. Če po resnici povem, sem se na daljavo naučila več kakor takrat, ko je pouk potekal v šoli. Učitelji so pokazali trud ter željo po našem znanju z nazornimi predstavitvami in razlagami. Pouk poteka normalno, kakor da smo v šoli, čeprav tudi z občasnimi tehničnimi težavami, vendar z nasmehom in varno. Manja Cafuta, 8. b ---------------------------------------------------------Pouk na daljavo je zame seveda zelo naporen, prav tako kot tudi za druge učence. Zdi se mi, da sicer čas mineva veliko hitreje kot običajno. Vedno znova sem presenečena, da je že petek. To je vsekakor prednost, prav tako kot to, da si lahko cel dan v udobnih oblačilih, brez urejene frizure. Tudi to, da si lahko čas razporejamo sami, je velika prednost. Najbolj pa mi je všeč, da lahko med delom – »poukom« – poslušam glasbo. Seveda pa ima pouk na daljavo tudi slabe strani. To, da ni ocenjevanja, je po mojem mnenju ena izmed njih. Prav tako je problem, da se nekateri učenci ne udeležujejo video pouka. Na srečo je v našem razredu problem samo v domačih nalogah, pa še to samo pri nekaterih učencih. Moram reči, da mi je zelo všeč, kako poteka delo. Vsi učitelji so se izredno dobro prilagodili, pouk poteka na zanimiv način in tako, da vsi razumemo snov. Včasih je malo naporno ves dan sedeti pred računalnikom, a se da potrpeti. Upam, da se bo to obdobje hitro končalo, in se že veselim vrnitve v šolo. Zala Mlačnik, 9. b 13 OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 Vsem je jasno, da se izobraževanje na daljavo zelo razlikuje od tistega v šoli. Seveda pa je bistvo obeh enako – da se učenci čim več naučimo. Slaba stran izobraževanja na daljavo je, da nimamo neposrednega stika s sošolci in učitelji, ki jih po več kot treh mesecih že močno pogrešam. Razen poznejšega vstajanja in vsakodnevnega čakanja na avtobus, se »dan na daljavo« in »dan v šoli« ne razlikujeta preveč. Še vedno imamo urnik, ki se ga moramo držati, v primerjavi s spomladanskim izobraževanjem na daljavo imamo tudi video pouk, zato menim, da v podajanju snovi na daljavo in v šoli ni velike razlike, čeprav je učencem in učiteljem v živo v učilnici veliko lažje. Prednost tudi vidim v poznejšem vstajanju, saj zjutraj rada dlje spim, prav tako mi sedaj v mrazu ni potrebno hoditi na avtobus. Vendar pa komaj čakam, da se vsi skupaj vrnemo v šolske klopi. Leja Jakolič, 8. c VRTCI DELUJEMO V ZMANJŠANEM OBSEGU Čeprav vrtci delujemo v zmanjšanem obsegu, zaposleni skrbimo, da se otroci, ki potrebujejo varstvo, počutijo dobro, so ustvarjalni, se urijo v gibalnih spretnostih in se predvsem igrajo. S prisotnimi otroki smo v decembru izdelovali voščilnice, nato pa smo vzgojiteljice poskrbele, da so jih prejeli vsi otroci naših vrtcev. V prazničnem decembru smo skupaj z otroki in starši izvedli srečanje na daljavo preko spleta. Otroci so bili zelo veseli, da so spet videli svoje prijatelje, se z njimi pogovarjali, si pomahali, si ogledali fotografije in zapeli pesmico. Vzgojiteljice smo otrokom posredovale posnetke igric, ki smo jih v preteklosti same pripravile in odigrale, recept za peko medenjakov, pripravile pa smo tudi risanko o izgubljeni rokavički in lutkovno igrico o dobrem snežaku. 14 Tudi v Trnovski vasi smo vzgojitelji pripravili prisrčne gledališke prispevke in jih objavili na spletni strani vrtcev. Delavci vrtca si želimo, da se vsi otroci čimprej vrnejo in bo življenje v vrtcu spet steklo kot nekoč, da bo vrtec poln ustvarjalne igre, zadovoljstva, smeha, veselja in zabave. OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO Učenje na daljavo … Nekaj, na kar nismo bili v lanskem marcu niti malo pripravljeni. Kako sploh začeti? Kje nadaljevati? Katere teme izbrati? Kako predstaviti, da bo razumljivo, da bo jasno, da bo trajno? Tu se je seveda pojavilo še veliko drugih vprašanj. Potem smo globoko vdihnili, premislili, vso stvar obrnili na glavo in začeli. Začeli smo tako, kot smo najbolje znali. Dnevi so minevali, večino časa se je zdelo, da vse teče kot »po maslu«. Otroci so delo vestno opravljali, se trudili, vztrajali. Maja smo se navdušeni vrnili v šolo, da smo se lahko spet družili in vzpostavili socialni stik, ki nam je tako zelo manjkal. Pogrešanje učencev, smeha, vzdušja, pristnega dela v razredu ... Videle pa so se razlike v znanju. Te so se pri delu na daljavo samo še povečale. Potem pa se je jeseni začelo znova. Že tako je bilo septembra težko začeti, saj so bili vrtčevski otroci in šolarji večino leta doma (če štejemo zraven še počitnice). Ponovno vzpostaviti red, rutino, upoštevanje pravil, ukrepov, hkrati pa poskrbeti za dobro vzdušje in dobro klimo v razredu. Ko smo se na vse to navadili, je ponovno sledil šok. Spet delo od doma in spet smo bili na začetku. Res je, da so bile spomladanske izkušnje v veliko pomoč, ampak smo se spet srečali z veliko vprašanji. Zraven tega na papirju vedno vse izgleda enostavno, lahko, uresničljivo. Resnična izpeljava – to pa je druga zgodba. Potem pa je tu seveda še motivacija. Ena izmed besed, ki smo jo pogosto slišali. Ostati morate motivirani! Učitelji, starši, učenci … Vsekakor razumem učence, da njihova motivacija občasno pade. Težko je tako dolgo vztrajati in delati v najvišji prestavi. Doma ni enako kot v šoli. Tam so sošolci, prijatelji … Vidiš, da so na istem kot ti. Včasih se pojavi tudi pozitivno tekmovanje. Želiš si biti boljši. Doma pa si le ti, ti in tvoji domači učitelji, tvoji starši. Čeprav so starši naši učitelji od rojstva, pa jih nikdar ne vidimo v taki luči kot šolske učitelje. Problem motivacije razumem tudi iz lastnega vidika. Izobraževanje učiteljev na daljavo, ogledi dolgih posnetkov, njihova refleksija … Težko je ostati zbran in motiviran ob daljšem gledanju v računalniški ekran. Vir: Shutterstock že ostali za dlje časa doma. Komaj smo vzpostavili odnos in zaupanje, že se je začelo delo na daljavo. In ne samo to, prvošolci niso samostojni. Ves čas potrebujejo nadzor, spremljanje, pomoč. Ne znajo še brati, pisati … Sploh še niso ponotranjili osnovne šolske rutine. Starši jim morajo biti ves čas na voljo, ob tem pa seveda skrbeti za dom, družino in tudi hoditi v službo. Zavedamo se, da ima dan zanje premalo ur. Vsekakor smo jim hvaležni za ves trud in delo, ki ga vlagajo v to, da bi pouk potekal čim bolje. Vprašanje, ki žal še vedno ostaja, pa se glasi – Kako bo, ko se vrnemo nazaj? Pri pregledu podanih dokazov o delu vse izgleda zelo dobro. Zdi se, da učenci snov razumejo, da nimajo težav, da izobraževanje poteka utečeno. Resničnost pa se bo pokazala, ko se fizično vrnemo v šolske klopi, kar že nestrpno pričakujemo. Kaj bo takrat? Če se zdi, da bo vse lažje, ko se vrnemo, ne bo povsem tako. Takrat se bo ponovno začel trud in delo vseh, učiteljev in učencev. Dušanka Škamlec, prof. RP Najtežje pri tem pa je zagotovo prvošolcem in njihovim staršem. Komaj so začeli hoditi v šolo, pa so 15 OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 POUČEVANJE NA DALJAVO – MOJ VELIKI IZZIV Ura je osem. Pojem zajtrk, spijem kavo in se usedem k svojemu novemu sodelavcu – računalniku. Odprem »Teamse«, hitim z aktiviranjem video sestanka, da me ne prehiti kateri od učencev in odpre svojega, potem bo spet potrebno čakati, da se vsi priključijo v moj sestanek. Počasi se nizajo na ekranu Supermani, avtomobili, muce, pištole, meči … »Dobro jutro,« se slišijo glasovi izza črnega ekrana. Odzdravljam, povprašam po počutju, medtem naložim na ekran pripravljeno delovno gradivo, začnem učno uro. Čez nekaj minut se sliši glas iz ozadja: »Učiteljica, nekaj vam »šteka«. Slabo vas slišimo. Slišimo tu in tam kakšno besedo.« Ko se čez nekaj časa internetna povezava ponovno vzpostavi, nadaljujem z razlago. Spet se zasliši glas iz ozadja: »Oprostite, da sem zamudil, nisem imel povezave.« »Dobro, Marjan,« odgovorim. »Boš ostal po koncu video ure, da ti razložim snov, ki si jo zamudil.« Naslednji dve uri potekata brez težav. Četrto šolsko uro sem prosta. Pomalicam, vmes pregledam e-pošto. Vidim, da so učenci poslali »dokaze dela«, kot se sedaj, ko poteka pouk na daljavo, izražamo. Odpiram dokumente, pregledujem njihove naloge. Anica je tako kot vedno vse prav zapisala. Moram jo pohvaliti in že tipkam. Boris, ki ima učne težave, je vse narobe zapisal. Moram mu nalogo popraviti in poslati pravilne odgovore … spet tipkam. Glava že postaja težka, vrat trd in boleč, bolečina se širi v ramena. Naredim nekaj razgibalnih vaj, malo zmasiram. Čaka me še ena ura, potem pa predah. Skuham kosilo. V glavi že snujem načrt, kako bom pripravila snov za naslednji dan, da bo čim bolj nazorna in zanimiva. Kako bom motivirala učence, da se bodo oglasili ob mojem postavljenem vprašanju? Razmišljam, 16 kje so tisti nagajivci, ki imajo v razredu vedno veliko za povedati. Pogrešam jih. Pogrešam njihov smeh in njihove prigode. Pogrešam široko odprte oči, ki gledajo vame, ko podajam nova znanja. Poslušam dnevne novice in upam, da se v ponedeljek vrnemo v šolo. Spet razočaranje. Ne gremo še v šolo. Popoldne spet sedem k računalniku. V »Teamse« naložim datoteke z učnim gradivom, ga pošljem učencem, uredim vse potrebno v eAsistentu, za naslednji dan napovem video ure, napišem obvestila učencem, napišem dnevno poročilo o delu … Tako potekajo moji dnevi v času izobraževanja na daljavo … že predolgo. Težko čakam vrnitev v šolo. Obenem pa čutim stisko in strah. Ali bo znanje zadovoljivo usvojeno? Ali bo potrebno snov še enkrat razlagati? Kako in kaj bom ocenjevala? Hvaležna sem za zdravje, za moč, da še kljub sedmemu križu, ki mi že pritiska na ramena, vse to zmorem. V zadnjem letu svojega poučevanja nisem pričakovala toliko izzivov, na katere sem se morala odzvati, se prilagoditi, osvojiti računalniško tehnologijo … Velik del sebe sem dala številnim rodovom, ampak nisem se izpraznila, saj sem toliko, kot sem dala, tudi dobila nazaj. S čim se bom polnila naslednje leto? Z lepimi spomini. Ivanka Kramberger OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 SVETOVALNA SLUŽBA NA DALJAVO Naloga šolske svetovalne službe je, da se vključuje v reševanje različnih vprašanj, pomaga vsem udeležencem – učencem, staršem in drugim strokovnim delavcem šole – ter z njimi sodeluje na področju učenja in poučevanja, šolske kulture, klime in reda, telesnega, osebnega in socialnega razvoja otrok, šolanja ter karierne orientacije in področju socialno-ekonomskih stisk, torej na vseh področjih vsakdanjega življenja v šoli. Vendar se je z epidemijo vsakdanje življenja v šoli in tudi življenje vseh v njej močno spremenilo. Pouk se je pričel izvajati na daljavo, šolske učilnice so zamenjali prostori doma. Epidemija je učitelje in učence posedla pred računalniške zaslone in povsem spremenila ustaljen način izobraževanja ter korenito predrugačila naš šolski vsakdan. Vsi smo se morali prilagoditi novim razmeram in se spoprijeti s številnimi izzivi. Seveda se je spremenilo tudi delo svetovalne službe. Določene načrtovane naloge so se prestavile na čas vrnitve v šolo, veliko pa se jih z določenimi prilagoditvami in spremembami opravlja tudi v času pouka na daljavo. Na začetku ponovnega zaprtja šol sredi meseca oktobra je svetovalna služba s strokovnimi delavci šole sodelovala pri zagotavljanju čim boljših pogojev za pouk na daljavo vsem učencem. »Iskali smo različne poti in načine komunikacije, da smo dobili dovolj podatkov ter nudili ustrezno podporo in pomoč, v prvih dneh predvsem v obliki zagotavljanja ustrezne tehnološke opremljenosti za spremljanje pouka na daljavo. Svetovalna služba je aktivno pristopila k akciji iskanja donatorjev računalnikov in računalniške opreme,« pripoveduje svetovalna delavka Valentina Vrhovšek Malovič. Odzvali so se tako posamezniki kot podjetja. Biro Hugo Carli, s. p., je podaril 2 kompleta hišnih računalnikov (računalnik, monitor, tipkovnica, zvočniki), podjetje, ki ne želi biti imenovano, je podarilo 2 nova prenosna računalnika, več posameznikov je podarilo 3 nove računalniške kamere, 2 novi tipkovnici in prenosni računalnik. Vse našteto so podarili učencem njihove šole in jim tako omogočili čim boljše možnosti vključevanja v pouk na daljavo, seveda pa bodo računalnike potrebovali tudi po vrnitvi v šolo, saj je danes računalnik skoraj nujen učni pripomoček, omogoča pa tudi večjo povezanost in vključenost v družbo. Svetovalna služba izvaja na daljavo tudi karierno orientacijo. Največ aktivnosti karierne orientacije je namenjenih devetošolcem, ki se ravno v tem času odločajo o svoji nadaljnji izobraževalni poti. »Trenutna epidemije, ki je povzročila množično uporabo sodobnih tehnologij, je morda povečala zanimanje za poklice v računalništvu, saj lahko učenci neposredno opazujejo in izkušajo možnosti na tem področju. Da pa bodo učenci poznali še druge poklice in izobraževalne možnosti, se jim s svojimi programi predstavljajo različne srednje šole, svetovalna služba pa poskrbi za odgovore na številna vprašanja, posreduje aktualne podatke in vodi celoten postopek vpisa,« pravi Valentina Vrhovšek Malovič. S prehodom na pouk na daljavo so se kmalu pri posameznih učencih pojavile različne učne težave, 17 OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 težave na področju motivacije, pri načrtovanju samostojnega učenja doma … Svetovalna služba je v sodelovanju z razredniki nudila pomoč pri razreševanju omenjenih težav. »Najprej smo se pogovarjali in reševali težave s pomočjo sodobne tehnologije, ko pa smo zaznali, da je motivacija učenca močno upadla, ko so računalniki »molčali« kakšen dan ali več, ko je prostor za oddajanje dokazov učenja posameznega učenca ostajal prazen, smo se svetovalne delavke podale tudi na teren, opremljene z nasmehom, spodbudnimi besedami in kakšnim darilcem. Povprašale smo o morebitnih tehničnih ali drugih težavah ter prijazno nagovorile in spodbudile učence, seveda ob strogem upoštevanju vseh ukrepov,« je razložila članica šolske svetovalne službe. Svetovalna služba se mora truditi vedno znova vzpostavljati in vzdrževati svetovalen odnos z vsemi udeleženci, kar je s podaljševanjem ukrepov in zaprtjem šol zmeraj težje. Učenci, straši, učitelji in drugi strokovni delavci se vedno več ukvarjajo z dilemami, vprašanji in težavami izobraževanja na daljavo, prav tako težje zaznavajo težave na čustvenem in socialnem področju, saj le-te nekateri uspešno skrivajo za ekrani računalnikov. Pojavljajo se tudi težave s prekomerno uporabo tehnologije, ki lahko vodi v številne težave na področju čustvovanja, vedenja, odnosov z drugimi in tudi odvisnosti. Te lahko ostajajo dolgo prekrite, predvsem tam, kjer so starši zaradi zaposlitve odsotni in učenci brez nadzora pri uporabi tehnologije. Pri nekaterih učencih so se zaradi omejitvenih ukrepov pojavile stiske zaradi osamljenosti, pomanjkanja stikov z vrstniki, občutkov tesnobnosti … V teh razmerah sta onemogočena neposreden stik in neposredna komunikacija, ki sta v svetovalnem odnosu zelo pomembna, kljub temu pa pogovor po telefonu, video klic, dopisovanje preko elektronske pošte, večinoma torej komunikacija s pomočjo tehnologije, ostajajo spremljevalec pri odkrivanju in iskanju poti iz težav. Nobena tehnologija ne more nadomestiti pristnega neposrednega stika, zato si resnično želijo, da se vsi skupaj vrnejo nazaj v šolo. »Izzivov in nalog svetovalni službi, kakor tudi učiteljem, ne manjka tudi pri delu na daljavo. Navedene so samo nekatere izmed mnogih, ki jih opravljamo. Trudimo se ostati prisotni pri reševanju vedno bolj obremenjenih različnih položajev, ki so povezani z odnosi in učenjem na daljavo, trudimo se ostati podpora učencem, staršem in učiteljem ter biti pozorni na tiste iz ranljivejših skupin. Predvsem pa si želimo, da postane epidemija in vse slabo, povezano z njo, oddaljen spomin. Naj se čimprej vrne naš šolski vsakdan in naše vsakdanje življenje,« še zaključi Valentina Vrhovšek Malovič, svetovalna delavka. IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO – KAJ SO O NJEM V ŠOLSKI RAZISKAVI POVEDALI UČENCI Uvod Zaradi poslabšanja epidemiološkega stanja v državi in preprečevanja prenosa okužb s SARS-CoV-2 se od 19. 10. 2020 učenci od 6. do 9. razreda v skladu s sklepom vlade izobražujejo na daljavo. Z 19. 1. 2021 tako teče že 12. teden tovrstnega učenja. Čeprav se strokovni delavci trudimo in nenehno iščemo čim bolj optimalne načine, da bi bilo to šolanje kar se da podobno tistemu, ko smo fizično skupaj, vemo, da ga ne more nadomestiti. Po 8 tednih izvajanja pouka na daljavo smo med učenci od 6. do 9. razreda izvedli krajšo raziskavo z namenom, da preko njihovega vrednotenja izvedbe izobraževanja na daljavo pridobimo njihova mnenja. V raziskavi je sodelovalo 146 oz. 89,2 % vseh učencev od 6. do 9. razreda. Prvi sklop »pouk na daljavo in motivacija« V prvem sklopu smo želeli izvedeti, ali smo sedaj, ko se pouk na daljavo izvaja že drugič, izboljšali na18 čin poučevanja, ali smo z učenci imeli reden stik, ali smo jim takoj, ko so naleteli na težavo, ponudili pomoč ter ali smo jim s pogovori na razrednih urah omogočali, da so razen o svojih individualnih učnih potrebah in učnem tempu spregovorili tudi o svojih obremenitvah, čustvih in željah. Preko zadnje trditve smo želeli izvedeti, kolikšna je učna motivacija učencev. 77 % učencev je ocenilo, da je pouk na daljavo v šolskem letu 2020/2021 v primerjavi z lanskim (spomladanskim) veliko boljši. 72 % jih je povedalo, da jih učitelji pokličejo in vprašajo po razlogu, če jih ni pri video pouku, ali ne oddajo dokaza o učenju. 70 % sodelujočih v raziskavi razredne ure, kjer se veliko pogovarjajo tudi o drugih stvareh in ne samo o učnem delu, veliko pomenijo. Zanimivo je, da bi kar 52 % učencev delalo enako zavzeto, četudi jim učitelji ne bi dajali povratne informacije o njihovih učnih dokazih, medtem ko 24 % učencev brez učiteljeve povratne informacije ne bi delalo z enako zavzetostjo. OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 Drugi sklop »metode obravnavanja snovi pri pouku na daljavo« Kar 95 % anketiranih učencev zelo ustreza metoda video pouka oz. neposredne video razlage pri pouku na daljavo. Metoda vnaprej posnete razlage učitelja zelo ustreza 66 % učencev. Metodo samostojnega dela z učnim gradivom, naloženim v spletno učilnico oz. Teams, kot zelo ustrezno ocenjuje 83 % anketiranih učencev. Tretji sklop »pogostost uporabljenih metod pri pouku na daljavo« V tem sklopu nas je zanimala ocena oz. mnenje učencev, katere izmed metod so bile pri pouku na daljavo najpogosteje uporabljene. Kar 76 % anketiranih učencev je bilo pri obravnavi snovi najpogosteje deležnih video pouka oz. neposredne video razlage učitelja. Pri metodi vnaprej posnete razlage učitelja je bil najbolj pogost odgovor anketiranih učencev redko. Da je bila ta metoda pri obravnavi snovi redko uporabljena, je ocenilo 54 % anketiranih. Pri metodi samostojnega dela z učnimi gradivi (učbenik, delovni zvezek …) je najbolj pogost odgovor anketiranih učencev pogosto. Da je bila ta metoda pogosto uporabljena, je odgovorilo 61 % anketiranih učencev. Pri metodi učenja preko izdelave praktičnega izdelka je bil najpogosteje izbrani odgovor redko – tako je ocenilo 71 % anketiranih učencev. Pri metodi sodelovalno oz. skupinsko učenje s sošolci je bil najbolj pogost odgovor anketiranih učencev, da je bila ta metoda pri obravnavi snovi redko uporabljena, tako je odgovorilo 43 % anketiranih. V tretji, t. i. naravoslovni sklop, smo zajeli 4 naravoslovne predmete, katerih tedenska urna obveza znaša od 1,5 do 3 ure. Da je bilo količine dela, zadolžitev oz. nalog ravno prav pri FIZ ocenjuje 93 %, pri KEM 88 %, pri BIO 99 % in pri NAR 81 % anketiranih učencev. V predzadnjem sklopu smo zajeli nekoč t. i. vzgojne predmete, ki smo jih v »daljnih časih« osemletke ocenjevali opisno (zelo uspešno, uspešno, manj uspešno). Vsak predmet je na urniku učenca od 1 do 3 ur na teden. Količino dela, zadolžitev oz. nalog je kot ravno prav pri LUM ocenilo 89 %, pri GUM 92 %, pri TIT 95 %, pri GOS 91 % in pri ŠPO 89 % anketiranih učencev. V zadnjem sklopu smo zajeli obvezne in neobvezne izbirne predmete. Praviloma gre za enourne predmete, razen tujega jezika, ki ga imajo učenci dve uri na teden. Praviloma imajo 2 uri pouka izbirnih predmetov tedensko (lahko tudi 3 ure, če s tem soglašajo starši). Pri neobveznih izbirnih predmetih lahko učenci izberejo največ 2 uri pouka tedensko. Količino dela, zadolžitev oz. nalog je kot ravno prav pri obveznih izbirnih predmetih ocenilo 91 %, pri neobveznih izbirnih predmetih pa 88 % anketiranih učencev. Četrti sklop »količina dela pri posameznem predmetu pri pouku na daljavo« V četrtem sklopu nas je zanimalo, kako učenci ocenjujejo količino dela, zadolžitev oz. nalog, ki so jih morali opraviti znotraj posameznega predmeta pri pouku na daljavo. Za 3 predmete, ki so po količini tedenske urne obveze najštevilčnejši (od 3,5 do 5 ur), je količino dela, zadolžitev oz. nalog kot ravno prav pri SLJ ocenilo 70 %, pri MAT 79 % in pri TJA 86 % anketiranih učencev. Da je bilo pri teh predmetih dela preveč, ocenjuje 29 % anketiranih učencev pri SLJ, 20 % pri MAT in 15 % pri TJA. V naslednjem sklopu smo zajeli 3 družboslovne predmete s po eno oz. dvema urama tedenske obveze. Da je bilo količine dela, zadolžitev oz. nalog ravno prav pri GEO ocenjuje 94 %, pri ZGO 88 % in pri DKE 93 % anketiranih učencev. Peti sklop »pouk na daljavo, naloge in motivacija« V petem sklopu nas je zanimalo, kolikim učencem ustreza izobraževanje na daljavo in kakšni so vzroki, da učenci šolskega učnega dela ne opravijo, oz. ga prenehajo opravljati. Zanimalo nas je še, ali je neposredni video stik učitelja (npr. video pouk) za učence res najboljši motivator za opravljanje šolskega učnega dela. 33 % anketiranih učencev je pouk na daljavo bolj všeč kot običajni pouk. Ob tem je še 24 % tistih, ki 19 OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 se niso mogli opredeliti, ali jim je pouk na daljavo bolj všeč kot klasični. Le slabi polovici (43 %) med anketiranimi je klasični pouk bolj všeč kot pouk na daljavo. 72 % anketiranih učencev v nalogah, ki jih dajejo učitelji, vidijo smisel, oz. vedo, kaj se bodo iz njih naučili in zakaj. 5 % učencev v teh nalogah ne vidi smisla in ne vedo, čemu služijo. Četrtina oz. 25 % anketiranih pa se pri tej trditvi ni mogla opredeliti. Če iščemo vzrok neaktivnosti učencev, iz odgovorov anketiranih učencev izhaja, da jih več kot polovica (55 %) ne opravi nalog, če jih ne znajo (19 % je neopredeljenih). S trditvijo Če naloge ne opravim, je to zato, ker se mi ne da, in ne zato, ker je ne znam se je strinjalo le 16 % anketiranih učencev, iz česar bi lahko sklepali, da je vzrok za neopravljeno nalogo bolje iskati v nalogi sami, kot pa v lenobi učenca. V nadaljevanju je 22 % učencev poročalo, da naloge ne opravijo v celoti, če ocenijo, da je naloge preveč. Razveseljivo je dejstvo, da kar 68 % anketiranih naloge opravi v celoti. 18 % anketiranih učencev je povedalo, da naloge ne opravijo, ker učitelji glede na količino naloge postavijo prekratek rok, s čimer pa se ne strinja 58 % učencev. Ali se neposredni (video) stik učitelja in učencev (video pouk) lahko obravnava kot motivator za šolsko učno delo? 65 % anketiranih učencev več učnega dela opravi takrat, ko učna ura poteka preko video pouka (neopredeljenih je 20 %), medtem ko jih 15 % z video poukom ne opravi več šolskega dela. Torej, 20 težko bi sklenili, da je tovrstni pouk motivator šolskega učnega dela, vsekakor pa lahko trdimo, da je eden izmed uspešnih dejavnikov zunanje motivacije. Kar 70 % anketiranih učencev poroča, da jim veliko pomeni, če lahko med uro, ko delajo samostojno, pokličejo učitelja. Le 8 % anketiranim učencem dosegljivost učitelja med uro ne pomeni veliko. Da so učitelji med učno uro učencem praviloma dosegljivi, je razvidno iz odgovorov anketiranih učencev pri trditvi Učitelji mi med uro vedno odgovorijo, če kaj vprašam. 90 % jih je namreč odgovorilo, da jim učitelji med uro vedno odgovorijo, če jih kaj vprašajo, medtem ko se s to trditvijo ne strinja 3 % anketiranih, 7 % pa je ostalo neopredeljenih. Šesti sklop »kaj je učencem pri pouku na daljavo najbolj všeč in kaj najmanj ter kaj bi spremenili« Skupno je odgovore oz. svoje mnenje podalo 45 % anketiranih učencev. Največ jih je povedalo, da jim je pri pouku na daljavo najbolj všeč video pouk, torej pouk, kjer je neposreden stik med učenci in učitelji vzpostavljen na prilagojen način, vendar kot tak vsaj delno omogoča uresničevanje neposredne poučevalne in učne funkcije. Protiutež tem učencem so 4 odgovori učencev, ki povedo, da jim video pouk ni všeč, ker ga je preveč in včasih poteka v odmor, med posameznimi urami pa ni dovolj časa, da bi opravili naložene naloge. Zanimivo je mnenje, predvidevamo, uspešnega učenca, ki govori o tem, da je zanj video pouk izguba časa, saj bi zadolžitve brez njega OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 opravil prej, in da naj imajo učitelji video pouk s tistimi učenci, ki potrebujejo razlago in pomoč. Sledijo mnenja učencev, da jim je najbolj všeč, ker so jim učitelji pri uri še vedno takoj na razpolago in jim odgovorijo na vsa vprašanja. Da možnost in priložnost vseeno ne doseže vseh učencev, priča odgovor učenca, ki mu pouk na daljavo ni všeč, ker ne razume snovi. Utemeljeno predvidevamo, da je takih učencev več. V mnenjih učencev se kot »všečne« izpostavijo tudi video ure oddelčne skupnosti, predvsem zato, ker jih učitelji na njih spodbujajo in pohvalijo ter imajo možnost pogovora o temah, ki jih izpostavijo sami. Zaključek Glede na pridobljene in prikazane rezultate lahko rečemo, da smo z rezultati raziskave zadovoljni, saj mnenja učencev pričajo, da učitelji pouk na daljavo izvajajo zelo odgovorno in strokovno kompetentno. Če izhajamo iz predpostavke, da lahko samo motiviran učitelj motivira učence, lahko na podlagi pričujočih rezultatov raziskave trdimo, da so bili učitelji in učenci v sredini decembra 2020 (še) visoko motivirani za načrtovanje in rabo ustreznih ter predvsem zanimivih strategij poučevanja na eni ter učenja na drugi strani. Da motivacija za delo z vsakim tednom izobraževanja na daljavo močno pada pri vseh deležnikih – učencih, učiteljih in starših – ne izhaja samo iz teorije pedagogike, saj upad oz. umanjkanje motivacije utemeljujemo na podlagi neposrednih izkušenj. Rezultati raziskave (si upamo trditi), ki bi jo opravili sedaj, mesec kasneje, bi se v večini sklopov močno spremenili. In zavedati se moramo, da nižje kot gremo po šolski vertikali, težje je. Zato je nujno, da najdemo način, kako naj se ob razumnih in dovolj varnih ukrepih učenci čimprej vrnejo v šolo. Mira Anderlič, svetovalna delavka Zbrala in uredila: Špela Pokeržnik PISMO DIJAKOV STROJNE ŠOLE ŠC PTUJ Covid-19, virus, ki se je prikradel v naša življenja, je spremenil naš vsakdan tako, kot si ne bi nikoli niti predstavljali. Za zajezitev epidemije virusa, ki je svoje lovke razširil globalno po celotnem svetu, smo sprejeli ukrepe, ki so in še zmeraj predstavljajo veliko preizkušnjo za človeštvo. Sprejeti ukrepi se upoštevajo tudi na Strojni šoli ŠC Ptuj, dosledno jih upoštevajo vsi dijaki in profesorji. V zvezi z vsem tem je bilo prelitega že precej črnila in izgovorjenih precej besed. Prisluhnilo se je že marsikateremu posamezniku, a žal premalo tudi konkretnim zgodbam dijakov, ki obiskujejo srednje strokovne izobraževalne programe. Preberite njihovo pismo, ki so ga naslovili »KO JE ODVZETA MLADOST« Socializacija in medsebojno druženje v obdobju odraščanja sta ključnega pomena za nadaljnji razvoj mladostnikov. Ta ''kriza'', kot jo nekateri imenujejo, nas je prizadela enako, kot vsakega odraslega državljana naše domovine. Tesnoba, družinske težave in pomanjkanje so le nekatere izmed mnogih posledic, s katerimi se trenutno srečujemo zaradi nastalega položaja. Nekdo bi si mislil, da zaradi naše starosti te zadeve preživljamo lažje, ker nismo dovolj ''intelektualni'' za aktualne novice, bodisi s strani politike ali kateregakoli drugega področja, a po drugi strani pozabljate, da se svet razvija in da ravno na nas gradite prihodnost. Tehnika je v današnjem času skorajda najbolj pomembna gospodarska panoga na svetu. Izobraževanje mladih ljudi v bodoče inženirje, gradbenike, učitelje … To je to, kar nas drži pokonci in omogoča razvoj posameznikov ter družbe v celoti. Znanje, ki ga ponujajo šole, ne mora biti niti približno primerljivo s poukom na daljavo, ne glede na ves trud, ki ga v delo na daljavo vložimo vsi – tako dijaki kot profesorji! Verjetno se je pozabilo, da dijaki 21 OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 prihajamo iz različnih družin in da nekateri starši ne morejo priskrbeti vse potrebne tehnične opreme za svoje otroke. Čeprav je bila v takšnih primerih priskrbljena pomoč, se tega ne moremo posluževati na tako dolgi rok. Še mnogo hujše pa so težave, ki se zdaj v tem času šolanja na daljavo pri mladih izražajo v obliki psihičnih tesnob. Odvzeto nam je druženje z vrstniki, tisti pristni stik človeka s človekom, ki ga ne more nadomestiti še tako dovršeno razvita tehnika. Odvzeta nam je mladost … Kot dijake srednje strokovne šole nas skrbi primanjkljaj na področju strokovnih predmetov in praktičnega pouka. V času šolanja od doma dejansko nismo opravili nobene ure praktičnega pouka v ustreznih specializiranih učilnicah in delavnicah, oteženo je tudi teoretično poučevanje strokovnih predmetov. Generacije pred nami imajo tako z isto izobrazbo več praktičnega in strokovnega znanja, kot ga bomo ob koncu šolanja imeli mi, kar nas postavlja v neenakovreden položaj tako na trgu dela kot pri vpisu na višje stopnje izobraževanja. Šolanje vsekakor ni pomembnejše od javnega zdravja, kljub temu pa želimo odgovorne pozvati k razmisleku o rešitvah, ki bi upoštevale prihodnost in življenja mladih. Z nazadovanjem izobrazbe nazaduje namreč tudi sama država in njen razvoj. Ker ustavitve širjenja bolezni ne more napovedati nihče, je potrebno spremembe uvesti čimprej, saj lahko trenutne razmere trajajo še več mesecev, s čimer pa se nepopravljiva škoda pri izobraževanju mladih samo še povečuje. Na naši šoli smo ukrepe upoštevali vsi, odgovorno smo nosili maske, se zadrževali 22 v svojih mehurčkih in ohranjali dorečeno varnostno razdaljo, a smo v javnosti pogosto bili očrnjeni kot eni izmed glavnih krivcev širjenja virusa. Dijaki bi se morali čimprej vrniti v šole k praktičnemu pouku in pouku strokovnih predmetov. Šolanje na daljavo nikakor ne more nadomestiti šolskega pouka v za to ustrezno specializiranih šolskih prostorih. V šoli je nujno potrebno tudi poučevanje dijakov zaključnih letnikov, da se lahko kvalitetno pripravijo na opravljanje poklicne maturo oz. zaključnega izpita. Prav tako je potrebna čimprejšnja vrnitev v šolske klopi dijakov prvih letnikov, saj se prvič srečujejo s snovjo strokovnih predmetov in vsi vemo, da so začetki najtežji. Ko pa se razmere vsaj nekoliko izboljšajo, predlagamo popolno odprtje šol in zapiranje šol oz. oddelkov po potrebi, glede na število okužb v določeni šoli oz. posameznem oddelku. Mladi smo prav tako del te družbe in želimo, da se prisluhne tudi našim predlogom, ki se navezujejo predvsem na NAŠE izobraževanje. Dijakinje in dijaki Strojne šole, ŠC Ptuj Uredila: Špela Pokeržnik ZDRAVJE JE VREDNOTA OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 PROPOLIS IN NJEGOVA ŠIROKA UPORABNOST Propolis je eden izmed čebeljih pridelkov, ki ga sestavlja več kot 300 različnih komponent. Flavonoidi so ena od glavnih komponent v propolisu, ne glede na lokacijo njegovega pridobivanja. Ta čebelji pridelek ima v čebelji družini zelo široko uporabnost, med drugim se čebele tako bojujejo tudi proti vdoru številnih mikroorganizmov v njihovo družino. Pozitivni učinki propolisa na človeka so poznani že iz antičnih časov, ko se je njegova široka uporabnost razširila v ljudski medici. V zadnjih desetletjih se je na podlagi številnih raziskav in pozitivnih rezultatov propolis močno razširil v kemijski, farmacevtski in tudi živilski industriji. Propolis se v različnih oblikah uporablja samostojno, uživa pa se ga tudi v številnih izdelkih, ki vsebujejo različne koncentracije propolisa. Njegova uporabnost pri človeku je tako zunanja kot notranja. Bogati nabor številnih biološko aktivnih snovi v propolisu je čebeljo družino skozi tisočletja obvaroval pred negativnimi vplivi iz okolja. Čebelar je skozi zgodovino čebelo dobro opazoval in vso pozitivno delovanje propolisa prenesel v svoj krog družine, zato se je njegova široka uporabnost širila iz roda v rod vse do danes. Več o propolisu si lahko preberete na spletni strani z uporabo mobilnega telefona in QR-kode na desni strani. Želimo vam prijetno doživetje tega čebeljega pridelka, ki ga je čebelar pridelal skupaj s čebelami. Tomaž Samec, svetovalec za varno hrano pri Javni svetovalni službi v čebelarstvu Fotografija: T. Samec Literatura: 1. Jedlovčnik, N. in Pušnik, V. 2007: Propolis: dodatek k hrani, za dobro zdravje in prijetno počutje: domača lekarna iz čebeljega panja. Maribor: Zveza čebelarskih društev Maribor, 50 str. 2. Pušnik, V. 2020: Apiterapevtski nasveti. Maribor, ČZD Maribor: 256 str. 3. Samec, T. 2015: Testiranje različnih načinov načrtnega pridobivanja propolisa v letu 2014. Slovenski čebelar, št. 7–8, julij 2015, str. 242. 4. Samec, T. 2016 Način pridobivanja propolisa v AŽ-panju. Zbornik referatov 2. znanstvenega posvetovanja o čebelah in čebelarstvu, str. 86–89. MED Med je naravna sladka snov, ki jo proizvajajo medonosne čebele. Te živali v naravi navadno v cvetovih rastlin najdejo nektar ali medičino, v gozdu pa najpogosteje mano. Medičino ali mano predelajo z določenimi lastnimi snovmi, jo shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju. Nato jo pokrijejo z voščenimi pokrovci, čebelar pa med, ki je lahko tekoč, viskozen ali delno do popolnoma kristaliziran, iztoči. Njegova barva, okus, vonj in aroma se razlikujejo glede na njegov rastlinski izvor. 23 OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 Sestava in lastnosti medu Med je odličen vir energije, saj ima 100 g medu okrog 1.283 kJ (306 kcal) energije. 20 g medu, kar je običajna količina ene žlice, ima okrog 257 kJ (61,2 kcal) energije in predstavlja 3 % dnevne potrebe po energiji. Glavni sestavini medu sta enostavna sladkorja fruktoza in glukoza, ki ju človeški organizem lahko takoj porabi. Med je dobra hrana za ljudi vseh starosti, saj pomaga ohranjati zdravje, športnikom pa pomaga pri obnovi mišic. Poleg sladkorjev vsebuje tudi antioksidante, nekaj aminokislin, vitaminov in mineralov, ki jih naš organizem nujno potrebuje. Svež med ima podobno antioksidativno učinkovitost kot nekatero sadje in zelenjava. Nekateri encimi iz medu pospešijo prebavo sladkorjev in škroba, vodikov peroksid, ki ga vsebuje, ima protibakterijski učinek, izboljšuje pa tudi absorpcijo kalcija iz hrane. Že od nekdaj ga uporabljamo za zdravljenje opeklin in ran, saj je nanj občutljivih več bakterij, pa tudi kvasovke in nekateri virusi. Med zavira rast bakterij (bakteriostatični učinek), deluje pa tudi baktericidno, kar pomeni, da uničuje bakterije. Uporaba medu Čeprav se med večinoma uporablja kot nepredelano živilo, ga kot sladilo zaradi okusa in viskoznosti uporabljajo tudi v živilski predelovalni industriji. V vsakdanji prehrani lahko sladkor v celoti nadomestimo z medom, začnemo lahko že pri sladkanju kave z medom. Zaradi njegove sestave se prebava medu pri človeku razlikuje od prebave drugih vrst sladkorjev, saj vsebuje predvsem enostavne sladkorje, ki jih naše telo lahko neposredno izkoristi. Če ga primerjamo z belim sladkorjem, ima tudi manjši vpliv na količino glukoze v krvi, in to predvsem zaradi visoke vsebnosti fruktoze. Glikemični indeks medu znaša med 32 in 85, odvisno od vrste medu. Medovi se med seboj zelo razlikujejo, ne samo po vrstah, ampak tudi znotraj vrst. Te velike razlike so posledice tega, da čebele medičine ali mane ne na24 berejo samo na eni, ampak na več rastlinah. Kadar prevladujejo lastnosti ene rastline, ga označimo po tej rastlini. Najpogostejše vrste medu poleg cvetličnega in gozdnega v Sloveniji so: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, ajdov in hojev, pa tudi med oljne ogrščice idr. Raznolikost medu lahko s pridom izkoristimo pri pripravi raznovrstnih jedi in napitkov. Uporabimo ga lahko za zajtrk, malico in večerjo, pa tudi pri pripravi kosila je uporaben. Poda se k piščancu ter divjačinskim in azijskim jedem. Tudi omake, prelivi, marinade in zelenjava dobijo z dodatkom medu posebno aromo. Nepogrešljiv je seveda tudi pri pripravi slaščic. Pri pripravi jedi iz medu je potrebno upoštevati tudi njegovo aromo. V splošnem je za svetlejše vrste značilna mila, nežna aroma, temnejše pa imajo močnejšo aromo. Zato bomo za slajenje nežnih jedi, kjer ne želimo, da prevladuje okus medu, uporabili nežen akacijev med, v golaž bomo dodali temen gozdni med, medenemu pecivu pa bo odlično aromo dal kostanjev med. Medu pri peki in kuhi ne uporabljamo zaradi njegovih zdravilnih lastnosti, ampak predvsem zaradi arome. Če je le možno, ga dodamo na koncu kuhanja, da ohranimo več sestavin. Uživajmo med slovenskega porekla, ki je lokalno pridelan. Poiščite medove, ki so vključeni v sheme kakovosti in ekološki med (Slovenski med z geografsko označbo, Kočevski gozdni med z geografskim poreklom in Kraški med z geografskim poreklom), ki so podvrženi še dodatnemu nadzoru. Dr. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka za zagotavljanje varne hrane NOVIČNIK OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 OBČANOM OBČINE DESTRNIK Spoštovani občani, kurentovo obredje, uvrščeno na UNESCOV seznam nesnovne kulturne dediščine, je živ pojav, ki se ga veselimo in se ga želimo udeležiti v pustnem času. Žal pa so današnji časi drugačni, kot smo jih bili vajeni do sedaj. Zavedati se moramo, da Vlada Republike Slovenije sprejema različne odloke in zakone. Najbolj pomembni pa so tisti, ki se nanašajo na zajezitev epidemije in širjenje virusa Covid-19. Kot vsa društva, tudi naše upošteva vse omejitve, v zvezi z zakonskimi odloki. Zavedamo se, da je prepovedano zbiranje v skupinah in da moramo upoštevati določeno razdaljo med posamezniki ter seveda vse preostale ukrepe, ki jih predlaga NIJZ. Zgodbo našega društva v Destrniku gradimo že več kot 10 let, zato se ta zaradi letošnjih dogodkov ne bo končala, temveč jo bomo nadaljevali takoj, ko bo mogoče. Zaradi upoštevanja omejitev in odlokov pa Društvo Koranti Destrnik ne bo organiziralo nobenih prireditev v pustem času, saj si želimo, da ostanete zdravi in da korant ne bo vzrok širjenja epidemije. Če bodo odloki oz. ukrepi vlade RS in NIJZ dovoljevali, bomo v pustnem času od 2. 2. 2021 do 16. 2. 2021 v manjših skupinah brez ustavljanja in zadrževanja pri hišah pretekli oziroma obhodili naključne vasi naše občine, da bomo vsaj malo pričarali korantov čas in glas korantovih zvoncev do pepelnice. Seveda pa se položaj spreminja glede na sproščanje odlokov vlade in ukrepov NIJZ. Hvala za razumevanje. Zagotovo se ponovno srečamo leta 2022. S spoštovanjem, Miro Kokol, predsednik Društva Koranti Destrnik DELOVANJE AMBULANTE DRUŽINSKE MEDICINE V DESTRNIKU Za naročanje v Ambulanto Destrnik je telefonska številka Ambulante v Destrniku: 064 134 350 in naslov elektronske pošte: ambulanta.destrnik@gmail.com. Naslov spletne strani je : www.ambulantaschaubach.weebly.com Tomaž Schaubach 25 OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 KO ZAVAROVANJE NI SAMO ZAVAROVANJE, AMPAK VARNOST ZA NAS IN NAŠE BLIŽNJE! Slovenci kot narod smo zelo zanimivi in posebni. Življenjske izzive znamo sprejemati in jih reševati na poseben način. Se spomnite dečka Krisa, za katerega smo v slabem tednu zbrali skoraj 4.000.000,00 eur za zdravljenje hude bolezni? Pognali smo Slovenijo, njeno kolesje zavedanja, da smo neprecenljivi, edinstveni, odgovorni in nenazadnje tudi srčni. Znamo poskrbeti za druge, nase pa pogosto pozabimo. Na vprašanja o osebnem avtomobilu – koliko je vreden, koliko dodatne opreme ima in za koliko bi ga lahko prodali – boste odgovorili kot iz topa. In koliko plačujete za zavarovanje vašega jeklenega konjička? Odgovorili boste, da veliko, preveč. Ko svoje stranke vprašamo, koliko je vredno njihovo življenje, dobimo zbegane poglede, postanejo zamišljeni, skratka ne znajo odgovoriti. Ugotovimo, da raje zavarujejo vse materialne dobrine, nase pa pozabljajo. Ne zavedajo se, da življenjsko zavarovanje pomeni določeno socialno (lahko rečemo tudi dodatno finančno) varnost za tiste, ki jih pustijo za seboj. Pogosto nam stranke povedo, da se jim zdijo določena zavarovanja »draga«, ali pa nepotrebna. Zavarovanja imajo svojo ceno, lahko bi rekli, da so neprecenljiva, kar vidimo v trenutku, ko bi jih potrebovali, vendar jih nimamo. Saj veste, ko se počutimo, kakor da se nam nič ne more pripetiti. Ali so vsa zavarovanja enaka? Zakaj so ena dražja od drugih? Zakaj se jezimo na zavarovalnice, ko nam nočejo izplačati zavarovalnine? Zakaj smo nejevoljni, ko ne pridemo do zdravnika, kadar ga potrebujemo? Ali veste, kaj pomeni zavarovalno kritje? Ali veste, kaj morate storiti, ko se vam pripeti nepredviden dogodek? Na vsa ta vprašanja vam bomo odgovorili v člankih, ki bodo sledili. Ste vedeli, da smo Slovenci v samem vrhu lastniških stanovanj. In da je zavarovano samo vsako peto stanovanje ali hiša! Pa se vrnimo k tistemu super avtu, za katerega plačujemo 1.000 in več evrov na leto za zavarovanje. Nepremičnini, v kateri živimo, pa toča razbije streho. Nimamo je zavarovane, ker se nam to ne more zgoditi, oz. ker je predrago. PrimaVita team in časopis Občan vam želimo pomagati. V ekipi smo specialisti, ki na področju zavarovalništva delujemo že skoraj 20 let. Zase radi rečemo, da smo specialisti drobnega tiska v zavarovalništvu. Želimo vam svetovati, da boste vi in vaše premoženje varni ter vam ne bo potrebno skrbeti. Vsak mesec bomo objavili eno zanimivo in koristno temo s področja zdravja, varnosti in naložb. 26 V teh člankih vas bomo opozorili, na kaj morate biti pozorni, ko sklepate kakršnokoli zavarovanje – osebno, zavarovanja avta, hiše itd. V zadnjih 10 letih so zavarovalnice na slovenskem trgu naredile korak naprej in ločile zavarovanja po segmentih na premoženje, zdravstvo in življenje. Svoje proizvode so prilagodile našim potrebam na različnih področjih in vse to vam bomo razkrili v naslednjih številkah Občana. ALI STE VEDELI? • V Sloveniji je vsak sedmi upokojenec invalidsko upokojen. • V Sloveniji srčni infarkt letno prizadene približno 3.500–4.000 posameznikov. • Najpogostejša oblika raka pri moških je rak prostate, za katerega letno zboli približno 1.500 moških, pri ženskah pa rak dojke, za katerim letno zboli več kot 1.100 žensk. • Glavni vzroki invalidnosti, ki jih je v letu 2014 obravnaval ZPIZ, so bolezni (90,5 %) in nezgode zunaj delovnega časa (5,2 %). VIRI: Register raka RS, Slovensko združenje za boj proti raku dojk, ZPIZ, podatki za leto 2014. V primeru, da imate kakšno vprašanje, ali potrebujete pomoč pri reševanju škode, nam pišite na e-naslov INFO@PRIMAVITA.si. V SPOMIN OBČAN JANUAR / FEBRUAR 2021 Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju. Preveč žalostnih dni je že minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo. S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečki dve že gorita. ZAHVALA V SPOMIN ANA DOKLOVIČ iz Jiršovcev 48 15. 7. 1941–11. 12. 2020 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala farnemu župniku za besede slovesa, pogrebnemu podjetju Almaja za vse storitve in godbeniku za odigrano poslednjo melodijo. Hvala vsem, ki ste se z mislijo in molitvijo v teh razmerah spomnili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi V vsakem človeku je nekaj več od vseh ljudi na svetu. Na svetu, v katerem je dolgo živela, dosti pretrpela in kot lastovka na zadnji let odletela. 25. decembra sta minili dve leti, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, sestra, teta in življenjska sopotnica MARIJA ČUŠ iz Vintarovcev 11 b. Hvala vsem, ki na grob prinašate toplino ognja in barve cvetja ter z lepo mislijo postojite ob njej. VSI TVOJI, ki te pogrešamo Koliko lepih misli se utrne, koliko zvezd zaide, koliko spominov zažari, ko življenje mine, koliko besed, a le ena sama misel … V SPOMIN V SPOMIN KRISTINI PAUKO JOŽEFU GREGORECU iz Vintarovcev 12 9. 2. 1948–24. 1. 2020 iz Drstelje 44 Minili sta že dve žalostni leti, odkar je prenehalo biti plemenito srce drage mame, babice in prababice. Minilo je eno leto neutolažljive žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, atek, tast, dedek, brat in stric. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se ga spomnite z lepo mislijo in prižigate sveče. Tvoji najdražji Tvoji najdražji, ki te pogrešamo Sin Tone z družino Že eno leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ne dneva, ne noči, da z nami ne bil bi ti. V SPOMIN 24. februarja mineva eno leto, odkar nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek JOŽEF ARNUŠ iz Vintarovcev 24. V naših srcih ostaja velika bolečina, ki se je ne da preboleti, a tudi veliko prelepih spominov nate, ki nam nihče ne more jih vzeti. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, prižigate sveče in obujate lepe spomine nanj. Tvoji najdražji, ki te močno pogrešamo 27 FOTO UTRINKI Foto: Silvo Vir: TD Destrnik Vir: PGD Destnik