Št. 53. V Trstu, v sredo 2. julija 1884 Tečaj EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Pi »morsko * »V «Ui • EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sredo In sabott o poludne. Cena za vse leto je <> pid., za polu lela 9 gld., za četrt leta 1 gld. 8fcO kr. — Posamezne Številke se > frankiran. Rokopisi 0*0/ posebne vru.ir.osti se ne vračajo. — Insernh (razne v dobivajo pri .>i»raviii5tvu in v trafikah v Tritt po ffc kr., v Gorici in v Ajdovščini po } nila In poslanice) se »araSunijo po pogodili - prav <'wi<6; pri kratkih oglasih G kr. — i\ Ta izjava in pa okoliščina, da so Italijane gledć jezičnega prašanja pustili na cedilu tudi Srbi, na katere so se dalmatinski italijanaši toliko opirali; razjarila je dalmatinske lahone na tak način, da so njih organi, osobito «11 Dalmata» in «La Diffesa» začeli kar ogenj pridigati, — posebno pa jih jezi to, da so v tem važnem pitanju zgubili svoje zaveznike. Ako je uže to alarmiralo vse Italijane, prebivajoče v primorskih deželah Avstrije, še bolj jih je razkadilo postopanje slovanskih poslancev v istrskem dežel, zboru. — V predobrem spominu je še hudomušno postopanje ital. večine istrskega zbora lansko leto, ko je poslanec, g. La~ ginja začel govoriti hrvatsko; — bežali so iz zbora in prisegli so maščevanje zarad take drznosti. Maščevali so se s tem, da so volitev treh naših poslancev zavrgli in niže ljudstvo na poslance nadražili, da jih je na javnih ulicah insultiralo. Ali kaj je bil nastopek te surovosti. — Dva izključena poslanca sta bila zopet izvoljena in ker se je tretji odpovedal zarad bolezni, poslal jim je narod tacega novega poslanca, kateri niti ne govori italijanski. To je bil dovolj jasen odgovor na provokacije, ki ne bi bile delale česti niti kakemu privatnemu shodu, kako li pa še dež. zboru. Gospodje so očevidno ustrelili daleč čez tarčo, zato pa so jim zagrozili na Dunaji, da bode zbor razpuščen in cel6 premeščen iz Poreča, ako bi se še kedaj ponavljale take stvari. Ker so videli istrski Lahoni , da jim utegnejo na Dunaju venrlar enkrat tudi zobe pokazati, zato so bili letos mirnejši; potrdili so vse tri na novo izvoljene slovanske poslance in poslušali so tudi mirno hrvatske in slovanske govore. Naša petorica pa je letos dognala, da je v istrskem zboru, kder je bila doslej vsaka slovanska beseda uprav tak «sacrilegium»i kakor v tržaškem zboru znani zgodovinski «tukaj», hrvatski jezik postal enakopraven z italijanskim, kakor je bilo to v Gorici dognano uže pred 12. leti. — S tem korakom je za našo stvar v Istri mnogo storjeno; vrlim našim poslancem gre za to vse priznanje in vsa čast. Ali tudi način borbe za to sveto pravico dela vso čast vrlim našim poslancem v istrskem zboru, kajti oni so italijanske večine zlobo in nepravičnost tudi popolnoma razkrili in svetu pokazali, da istrskim Lahonom ni za pravo, ampak le za kruto gospodarstvo, za čisto zasebne namene. Ko je namreč namestnik dež. glavarja dr. Amoroso v imenu svojih Če nočem, da me ulovć, treba se mi bo varno skrivati, ali pa ubegnoti; oboje je nevarno i neprijetno. Tudi Tone bo moral tako delati. Rekel sem mu, n:;j me pri votlem hrastu na «Veui» počaka, ko noč nastane, da mu nekaj posebnega povem. Očeta in mater pa ti pripravljaj, da se preveč ne prestrašita. Oče je uže tako komaj živ, ne hode več dolgo zemlje tlačil, smili se mi. Včeraj iz me*ta prisedši sem ga prosil, naj se nikar tako ne trudi, prisluživa si uže sama toliko, da pošteno vse preživiva. O strašilej novici mu nisem nič omenil. Mihec ga mirno posluša, a vendar se mu dela zelo teško. Dolgo sedita v čolniču in nobeden besedice ne spregovori. Mihec prvi začne: «Kam se pa obrneš, pridejo te gotovo iskat, in prej ali slej te tudi zasačijo, sv£t je drag » — Urh le molči — «Kaj pa hočem očetu.in materi reči, ti si razumniši, povej mi. Će še očeta zgubimo, kaj pa potlej počnemo.« — »Pripravi ga, odgovori Urb,» kakor veš in znaš, jaz sam ne vem, kuko bi najbolje bilo.» Zdaj stopita na breg, sta rji brat pobere ribe, mlajši pa priveže čoinič k bregu in nese mreže za bratom domu. Mati prav zdaj na veŽni prag stopi, ko se brata domu bližata. Tuli oče pride iz hiše. Lasje so mu osiveli, hud kašelj ga nadleguje in teško sope. Pregleda ribe in pravi; «Urh. jutri jih lahko zopet v mesto poneseš, jaz sem tudi imel dober dan. Brata se spogledata, pa nobeden besedice ne reče. Vsi skupaj stopijo v hišo in mati prinese večerjo na mizo. Nobenemu se jed ne prileže, vsi so nekako otožni. Kmalo povečerjajo in mati nese sklede pomivat. Urh gre za njo v kuhinjo, Mihec pa pri očetu v hiši ostane. Oče povzame besedo: «Ne vem, kako je to, ves ljubi dan me nekaj skrbi, da mi še jed ne diŠf i celo tobaka ne maram. «Morebite», reče Mibec, »nam kaka nesreča preti, saj pravijo, da se človeku uže poprej napoveduje.« Oče ga živo pogleda, kakor bi ga hotel prašati in mu reči, naj pove in govori, če kaj ve. Poslednjič pa pravi: «Bolehnostin starost človeka vsega očmerita, od kod pa bi nam mogla nevarnost pretiti.« Mibec zarudi, nekoliko pomolei, potem pa pravi: «Kaj vam bom zakrival, česar zakrivati vam ni mogoče, v mestu love mladeniče v vojake, Urh in Tone z Vene^sta uže dovolj krepka, če ju le dobe, živa duša ju ne reši. Ko oče to novico zasliši, nekoliko prebledi, a moška stanovitnost ga ne zapusti. V tein hipu se zasliši iz veže krik. sin in oče planeta iz izbe in zagledata Urha, ko mater v rokah drži. Povedal iej je hudo novico in od strahu je omedlela. Mihec jej urno obraz z mrzlo vodo pomoči in kmalo pride zopet k zavesti, pa v posteljo so jo morali spraviti. Vsi trije sedejo k postelji in Urh pove vse, kar je slišai. »Druzega ne moreš storiti.« reče oče, »nego pobegnoti, če se boš skrival, prej ali slej te vendar le zasačijo. Pa kmalo moraš od doma, nič več ni varno doma čakati. Jaz te popeljem k meni dobro znanemu mornarju, če pri tem službe ne dobiš, pa jo kou drugod, da si le v zavetju.« Mati še vedno joče in tarna. Urh, sam tolažbe potreben, pa jo tolaži, naj nikar ne jadikuje, črez leto in dan, če bo Božja volja, pride zopet domu, če doma ostati ne bode smel, pa jih gotovo vsako leto najmanj enkrat obišče. _ (Dalje prib.) EDINOST. kolegov izrekel, da ital. večina bode sicer poslušala slovanske govore, toda ozirala se ne bode na predloge, stavljene v tem jeziku, dokazali so mu naši poslanci z fakti, da se istrska veČina ni nikoli ozirala na želje, težnje in potrebe istrskih Slovanov, da je sploh za vse istrske prebivalce krvavo malo skrbela in da, po skuSnjah soditi, tudi v bodoče ne bode, — naj pa potem slovanski poslanci govorć hrvatsko ali slovensko. Slovanska manjšina v istrskem dež. zboru je se svojim odločnim, pri vsem tem jako dostojnim in taktnim postopanjem na vsak način imponirala prijateljem in sovražnikom. — Na tak način si bode ta manjšina vedno boljše in trdnejša tla pripravljala, in upamo, da so po drugih volitvah še prav zdatno pomnoži. — Da pa je vlada istrskim Slovanom vsaj tako pravična, kakor je bila dalmatinskim, gotovi smemo biti, da zadobi Istra po 10 letih ves drug obraz, kakor so je to zgodilo v Dalmaciji. Toda kakor neka disharmonija doni v ta koncert nenadno umirovljenje vrlega istrskega državnega poslanca g. dr. Dinka Viteliča, ki po našem menenju utegne biti contre-coup ali neka kompenzacija za pre-stavljenje glasovitoga gosp. Eluscliegg-a »Z eno božkajo, z drugo tepejo«, tako bi označil naš kmet sedanjo si-tuvacijo. Toda potrpimo tudi to, ker bližajo se volitve za državni zbor in te postanejo po nikako kamen skušnje gledć razmer vlade z federalistično večino. Kakor v Istri, tako so zapazili Italijani tudi neko močneje gibanje Slovanov v Trstu in okolici. Posebno jih je razdražila nezaupnica okoličanov g. Burgstallerju. — Ta gospod sicer ni nobena persond grafu Lahonom; toda mej dvema zlemaLa-honi volijo manjše, in ker dobro vedo, da se g. B. glede narodnostnega načela njim popolnoma pokori, zadoščuje to, d a napadajo v svojih listih okoličane in branijo človeka, katerega so pri drugih prilikah ostro napadali, in katerega prištevajo onim ljudem, ki nemaj o lastnega prepričanja in se dajo voditi le od ničemurnosti. Toda ne le postopanje Slovanov v Dalmaciji, Istri in Trstu, temuč tudi gibanje goriških Slovencev, torej gibanje na vsej črti vznemirilo je naše Lahone. — V Gorici jim je k temu dala povod čisto nedolžna slavnost blagoslovenja zastave ondotnega slov. bralnega in podpornega društva. Uže nekej Časa sem pišejo listi h la »L'In-dipendente«, »L Alabarda« »L'Istria«, >>La Diffesa«, »II Corriere di Gorizia« in še nekateri drugi manjši lahonski listi o nekej slovanskej povodnji in strašijo svoje verne, da je »Hanibal ante portas« ter da se je treba v bran postaviti z vsemi silami proti slovanskemu navalu. — Kakor najboljše sredstvo za obrambo oni za zdaj smatrajo združenje vseh treh pokrajin Primorske v ono samo deželo, z enim samim dež. zborom. Mi Slovani pa, odkritosrčno pravimo, tudi tega manevra se ne bojimo; nam se tudi v skupnem deželnem zboru ne bode slabše godilo, nego se nam godi zdaj, in gotovi smo, da se bo volilni red za tako skupino dežel delal na Dunaju, ne pa v Rimu, in da se na Dunaju, hočeš ali nočeš, kakor reči denes stoje, vendar bodo morali ozirati na to, da v teh deželah prebiva nad 2/s Slovanov in recimo, da na Dunaju tudi Se vedno velja načelo, da je treba Italijane brzdati se Slovani in narobe, nikoli ne bodo mogli tam primorskih Slovanov tako riklad pa prezirati, kskor bi to šlo v prik našim Italijanom vseh barv. Kaj Še, ko bi v Avstriji zmagala ideja pravičnega razširjenja volilnega prava? Ali bi bili Slovani tudi potem v manjšini? In kaj mislijo ti gospodje, da se večina nad 2/3 da za večno podjarmiti od manjšine? Ako pa mislijo ti naši Lahoni, da nas preparirajo za odrešenje, varajo se močno; Avstrija ima še zadosti zvestih ljudstev, ki se ne dado prepoditi od Adnje, in ko bi Avstrija še tako nesrečna bila; poprej bodo tukaj gospodarili severni mogotci, nego pa Rim, in na »Monte Naso« ne bode nikoli vihrala ona Tricolora, katera niti v Rimu ni za vse Čase zavarovana, posebno pa potem ne, ako »Irredenta« prevzame posle Italije. Ali kar je najperfldnejše od strani irredentovskih listov, to je, kar so spisali proti slavnosti, ki se bode vršila — in ako Bog dade — slavno vršila v Gorici, v nedeljo, 6. t. m. »Corriere di Gorizia« in za njim naš precartani »Impertinente«, ta dva »campioni della libertd« v posebnih člankih, v katerih mečeta blato na naš narod, na naše šege, na našo vero, hujskata vlado na nas, ona pretita mej vrstami vladi z neredi, da cel<5 z oberdankovanjem in kličeta na pomoč policijo, ono policijo, katero sovražita, ker je avstrijska, ono policijo, proti katerej konspirirata uprav zdaj, ko nek tržaški irredentar, katerega ime se končuje na „vid", obeča in oddaja javne službe tistim, ki morejo in hočejo ovajati skrivnosti policije, da se potem provocira kak škandal v kakej „Šalobardi". — Da, Her-mandad bi jim bila dobra, kadar gre za zatiranje Slovanov, in po tem še obsojajo in kriČe proti načelu, »da namen opravičuje in posvečuje sredstva!« — To je Vaš blaženi liberalizem, to Vaša morala, to Vaša svoboda^— Tudi „queir alorrito tedesco Vam ni preslab, tudi njemu se hli-nite, kadar je treba delati intrigo proti Slovanu. — „Lo scopo santi-fica i mezzi", to geslo spodtikate je-zuvitom; ali to geslo je Vaše, prav Vaše, to geslo bi najboljše stalo na Čelu Vaših glasil, katerim glavna podpora je baš izrodek onega ljudstva, ki ne pozna na svetu druzega, nego sovraštvo in mamona. Vi vlado tudi dolžite, da ima dvojno mero, ker nam dopušča javni nastop se zastavami, Vam pa ne. Gospoda, kedaj smo še mi nastopili, da ne bi se bili pred vsem spominjali Boga, Cesarja in milo nam Avstrije? — Kedaj pa ste Vi nastopili, da se niso vršili temu baš nasprotni pojavi? Ako je drŽavi, kar tudi mora biti, lastni obstanek, lastna avktoriteta najviši cilj, potem se pač „L'Indipendenteu nema pritoževati o dvojnej meri. — Naše slavnosti po-zdigujejo patrijotizem, in gorje državi, ako bi se temu protivila na korist nezadovoljnežem!! — Da pa ljudje Vaše baže kličejo po policiji, to sramoti zgodovino Vašo stranke. Mi so ne bojimo Vašega pretenja; mi smo stokrat dokazali, da se mirni meščani, bodisi, goriški, bodiši tržaški, nemaj o bati nas, pač pa je dokazano, da se imajo bati oberdan-k o vanj a. Vi se sklicujete tudi na takozvano kaštelane srednjega veka, očevidno torej na zgodovinsko krivico/ pri vsem tem pa hočete veljati za «campioni della liberta.» Poštenje vseh plemiških rodbin kaže se dandanes v tem, da pripoznavajo ljudsko pravo; vsaj so ga pripoznavali tudi cesarji in kralji, ki vstvarjajo plemiče; zatorej bi morali posebno Vi, liberalci, rudečkarji, le hvaliti sedanjega zastopnika stare grofovske rodbine Lanthieri, da se čuti za sina tistega naroda, mej katerim je njegova slavna rodbina toliko stoletij srečno živela; nehva-leŽnost bi bila, nevredna plemiča, ko bi se grof Lanthieri protivi! poštenemu in dobrodušnemu slovenskemu narodu. Ali Vi Lahoni, ki to pišete, kde so pa Vaši «kastelani»? Morda so ostali v obljubljenoj deželi? Ali niso morda goriški in tržaški razni iti, viČi in čiči najlepši dokaz, da se tudi v Vaših žilah pretaka ona kri, ki ni lastna kaštelanom? Sicer pa premalo poznate zgodovino južnih Slovanov, da bi mogli soditi, ako so imeli tudi južni Slovani svoje Fran-kopane, Zriny-je, svoje Kobenzle itd. Sicer pa se demokracija nema pona-šati s takimi stvarmi; posebno pa Trst ne, ki je najlepši dokaz, da tudi iz sinov kranjskih težakov lahko postanejo ekvipažerji, v katerih se pretaka le vedno rudeča slovenska kri, in če tudi kakšen teh po zmoti zdaj misli, da so bili njegovi pradedi cives romani. Konečno prosimo, da se ne pozabi, da je baš oni narod, ki je preganjal svoje proroke, zgubil po Rimljanih svoj zadnji znak samostaluosti, da baš on je bil najbolj zaničevan od starih Rimljanov. — Vrnimo se zopet k stvari. — Mi dobro vemo, da beseda še ni konj, in ne dajemo Vašemu kriku prevelike važnosti; sicer pa delajte, kar hočete; mi se bomo pri vsakej priliki, kder koli nastopimo, dostojno in mirno vedli, ker naša vest je čista in naša zavest, da pravica mora nazadnje zmagati nad hinavščino, tako trdna, da ne bi je mogla zatreti nobena svetovna moč. Ne strašimo se torej Vašega klicanja po policiji. Tudi smo gotovi, da zmerni, pametni Italijani nam ne zavidajo par prijetnih ur, toliko več, ker je znano, da se slavnosti 6. tega mes. vdeleže društva in deputacije naših sodeže-lanov italijanskih iz Trsta in Gorice in baš ti naj pridejo v velikem številu, da se prepričajo, da je z nami lehko živeti v miru in prijaznosti, ter da dokažejo, da vsi Italijani niso nasprotniki svobode, pravice in enakopravnosti, kajti srečne ne bodo naše dežele nikoli, ako obć tukaj živeči narodnosti ne priznavajo druga dru-gej, kar jima je sojeno po božjem in narodnem pravu. Minoli so časi predpravic osob in narodov; zatorej pa so tudi vsi napori proti Slovanom, ki so na Primorskem v svojej hiši in ne mitniki, nepravični, škodljivi državi in deželi, in dobro ter potrebno bi bilo, da pametni Italijani odbijejo od sebe sum, da se vjemajo z denuncijanti v «L'In-dipend«nte» in «Corriere di Gorizia.» — Sč Slovani na Primorskem je treba računati, to je danes fakt, katerega ne ovrže nobeno kvarjenje zgodovine, še manj pa prazne demonstracije. Politični pregled. Notranje dežele. Na južnem Štajerskem se ta teden vrše volilni shodi. Povsod so jako obilno obiskovani ter se naši rodoljubi soglasno za kandidate proklicujejo. Pravilnik o uredbi državnih železnic se je te dni priobčil. Na Dunaji se ustanovi vodstvo, kateremu bo podrejena vsa uprava teh železnic, v kronovinah pa bodo i prometna vodstva s precej obširnim področjem. Državnih železnic službeni jezik bo nemški, vendar pa so dolžni Železniški uradi pri občevanji z samoupravnimi oblastmi in prebivalstvom rabiti deželni jezik. (^e tudi se nam ne zdi v soglasji z členom 19osnovnib zakonov, da se je izjavil nemški jezik za službeni jezik, vendar je to dobro r da bodo morali uradniki tudi slovanski znati, ker bodo morali z deželnimi* oblastmi in zasebniki občevati v deželnem jeziku. Ta določba pride toraj Slovanom v korist, ker znajo razen materinega tudi nemški jezik, ne pa Nemcem, iz mej katerih se tako malo nauči slovanskega jezika. Volitve v moravski deželni zbor, ki so se te dni začele vršiti, obračajo zdaj oči Slovanov i Nemcev nase. Kakor se kaže, utegno Slovani zmagati v več krajih, v katarih so bili poprej izvoljeni nemški kandidatje, a večine si pri vsem naporu vendar še ne pridobć. Čehi računijo na 42 poslancev, Nemci utegno imeti 48 poslancev, srednja stranka pa kakih 10, tako bi potem bila odločevalna ta poslednja stranka. Vsled velik* Škode, katero je v Galiciji prouzročila povodenj, dela se na to, da se uže meseca julija skliče gališki deželni zbor, da ukrene, kako se pomore po povodnji poSkodovanim. Vlada ima voljo, kakor se čuje, dovoliti poSkodovanim neobrestna posojila, ki se povrn6 v večletnih obrokih, vendai mora dati deželno zastopstvo poroštvo za povrnitev. Deželno namestniitvo za Tirolsko je prepovedalo vse priprave v ta namen, da se postavi spomenik nedavno umrBemu pesniku Prati-ju, posebno se prepoveduj«, v ta namen nabirati novce. Prati je bil namreč doma na južnjem Tirolskem, pa se je izneveril svojej domovini, živel je v Italiji ter je hudo pisal zoper Avstrijo, Sramotno bi toraj bilo, da se postavi avstrijskemu sovražniku spomenik na avstrijskih tleh. V Hrvatskem deželnem zboru se neredi vedno ponavljajo. Poslanec prof. Markovlć je Izjavil, da ne pripoznava grofa Khuena za hrvatskega bana. Vsied tega ga je vlada pozvala, naj razjasni svojo izjavo, a Marković je odgovoril, da ni dolžan vladi odgovora za svoje Izjave v deželnem zboru. Vnanje dežele. Srbska skupičina je 28. junija sprejela proračun za leto 1884 in 1885 z vsemi glasovi proti dvema, davki so se v primeri s prejšnjimi leti povišali za 9 milijonov frankov, vsa potrebščina znaša 46 milijo-nov frankov. — Popoludne pa se je skupščina zaprla s kraljevim govorom; kralj se jej zahvaljuje za izjavo glede srbsko-bolgarskega razpora in pravi, da se bo on z vlado vred prizadeval, da se obvaruje Srbiji veljava in mir. Ruski car in carica sta se 28. junija odpeljala na Finsko, da ogledata tam na-torne znamenitosti. V italijanske j poslanske j zbornici je bila 28. junija razprava o italijausko-francoskej brodarstvenej pogodbi. Pri tej priliki je poslanec Grispi zelo ostro napadel ministra zunanjih zadev Mancinija ter rekel, da je njegova politika služkinja, ki Italijo ponižuj e. Mancini mu je odgovoril, da prepušča sodbo o svojej politiki večini državnega zbora. Nemlki državni tfor se je zadnjo sa-boto zaključil. V zadnjej seji je sprejel Še v tretjem čitanji zakon o zavarovanju delavcev proti nezgodam. V rodbini Bonaparie je zadnje dni nastal hud razpor, ki Napoleonidom dela malo česti, ter jim še tisto udanost in naklonjenost spodkopuje, kolikor je jim je še ostalo. Vsled tega razpora se je princ Viktor ločil od svojega očeta Jerome-a in zdaj sta si oba v laseh ter drug dru-zemu javno očitata vsakovrstne nespodobnosti. Napoleonidi brez vsega tega sedaj nemajo nikacega upanja do francoskega prestola, ta razpor pa jim mej ljudstvom tako izpodjeda privrženost, da se je njih zvezda, ki je nekdaj sijala od piramid do Moskve, najbrže za vse čase utmola. Angleška gosposka zbornica je 27. junija sprejela v prvem Čitanji predlog o predrugačbi volilnega reda, za katero pre-drugačbo se vlada zelo prizadeva. Egiptovska konferenca se je 28. t. m. v Londonu pričela. Vdeležujejo se je zastopniki vseh velevlasti z svojimi finančnimi svetovalci. EDI NOS T. Angleika vlada je 28. junija predložila konferenci načrt, kako bi se vredile egiptovske finance. Glavne točke tega načrta so: Znižanje obresti enotnega državnega dolga na 31!,0!,, priveligiranega dolga na 41!,. Obligacije sueškega kanala, kolikor jih je v rokah angleške vlade, podvržejo se tudi obrestnemu znižanju. Angleška da ali zagotovi osem milijonov šterlinov predplačila za odškodovanja in druge troške. Pred vsem drugim je treba zajma; egiptovski davki Be znižajo za 3'[t do 41], milijonov šterlinov. Tudi v Algeriji je nastalo proganjanje j udov. Povod temu je dal razpor mej poklicanimi k vojaškemu naboru. Pričela se je krvava rabuka, razsajalci so več judovskih hiš uplenili. Vojaki so naposled mir storili in provzročitelje rabuke zaprli. Francoska vlada je ukazala admiralu Paternotre, naj z vso močjo z vojnim brodovjem pritisne na Kitajsko, ako kitajska vlada ne da zadoščenja za napadno francosko vojsko. Francozi so se zopet vzdignoli zoper verolomne Kitajce. h Sudana potrjujejo zadna poročila, da je Berber padel. Posadka se je udala po trdem boju; potem se je začelo klanje, kateremu je malokdo ubežal; žensk in otrok vendar niso pomorili. DOPISI. V Corlcl. dne 30. junija. — Za svečanost 6.julija delajo tuk. Slovenci prav lepe priprave; posebno pa se veselimo Vas tržaških gostov in skrb nas je, da Vas, kolikor bode v našej skromnej inoči, in pri velikih težavah, katere se nam delajo, dobro sprejmemo in zadovoljimo. — Sicer pa brat z bratom more tudi potrpeti in prav zato se je nadejati, da ne bo 6. t. m. najmanjši kriv glas motil naše harmonije. Ali ta slavnost je židovski ženski roki v Gorici izhajajočega, slaboglasnega »Corriere« pravi trn v peti. V hujskajočem glasu pripoveduje v zadnje) svoji številki, od dne 28. junija, marsikako izmišljeno neresnico in straši svoje in naše po nepotrebnem in to le v prav slabej misli. Mi pa hočemo takrat s poštenim in olikanim vedenjem vsem dokazati, da imamo omike in se znamo tudi meščansko vesti. V zadostilo naj mu bo, da se vdeleži tudi italijansko delavsko društvo tržaško »Uoione operaja«, oddelek trž. »veteranov« deputacija patriotičnega društva: »Avstria« in italijansko goriško društvo »Mutuo soccorso degli Artigiani« in corpore. Prvi dostojanstveniki goriški so nekda zagotovili dohod, mej drugimi gospod župan, dr. Mavrovich sam. Mirno torej pričakujemo za nas pomenljivega dneva in vse blebetanje labon-skih listov Vas ne more prav nič straSitl, Vas pogumne tržaške Slovence. Ti ljudje le kliče; par paglavcev je morda nezadovoljnih, ali pametni Goričani, to je večina prebivalstva, šentano malo se za-nje brigajo. Prišla so v Gorico uie itai. društva se zastavami, mej njimi celd glasovita tržaška Ginnastica, prišla so uie razna nemška društva se zastavami in so z njimi korakala v mesto. Zakaj bi se prav nam, ki smo domačini, moglo zabraniti kaj ta« cega? — To ne sme biti in tudi ne bo; — naj pa naša babja korijera Še tako zabavlja, hujska in po krivem o vaja. — Nai se le dobro premisli, da Gorica je potrebna obiska tujcev in da to tudi spoznavajo mirni nje prebivalci, posebno taki, ki Imajo kaj zgubiti. — Naši nagsgivci se le spominjajo, da jim je >ratala« leta 1868. z enako intrigo; a denes so drugi časi. Na Kostanjevci so dali inimhi lepo pobelit fasado cerkve, na katerej bo slonel altar za blagosloveoje zastave bralnega in podpornega društva; a neka po neodrešenih podkupljena drhal je fasado pomazala s črnilom in sramotnimi čečka-rijami. Iredentovska hrabrost in omika 1 - ® Kras«, 18. junija. — Smo imeli * .n. sre «» aa smo prvikrat v Komnu pocestili našega prevzvišenega in premi-lega dušnega pastirja, kneza in vrhovnega SSJVi dri Alo'z Zorn-a; koji je počastil našo dekan ho s prvim pastirskim obiskovanjem. Prišel je namreč našej deci delit sakrament sv. birme. Pritrkavanje zvonov io grmenje domačih topičevje privabilo uže okolo 5. ure zvečer istega dne iz vse občine in tudi iz bližnjih vasi toliko ljudstva, da se je vse trlo; pri prvem slavoloku pri vhodu od Gorice v našo vas*) čakala in po prijetju pastirskega blagoslova počestila ga je mej sviranjem veteranske godbe preč. duhovščina, načelnik veteranske podružnice in naše starešinstvo s županom na čelu, koji gaje tudi dostojno počastil, ter ga v imenu vse občine pozdravil, za kar se je premili vladika ves ganjen prelepo zahvalil. Da je *) Bila sta dva prav lepa slavoloka napravljena, eden pri vhodu, in drugi pri faroržu bila tudi vsa Šolska mladina v najlepšem redu po našem učiteljskem osobju v dve lepi in dolgi vrsti razpostavljena, ni treba da omenjam. CM tukaj je šel prevzvišeni vladika, spremljan od mnogobrojne množice, v našo cerkev, in po končanej molitvi, spremljantudi od množice, v firovž. Zvečer istega dne ob 9. uri so mu napravili v Čast domači veterani lepo baklado, ki jo je vodil načelnik tate preč. g. Josip Walenhof, pri kojej je svirala tudi veteranska godba. DrugI dan, t. j. 19. junija po opravljenpj sv. maši je izpraševal za st, birmo pripravljeno deco nekoliko krščanskega nauka, pri kojem izpraševanji se je vedel prečestih vladika res po očetovsko, tako lepo je nagovarjal in izpraševal otroke, da je človeku srce od radosti igralo, ko je njegov lepo doneči glas v milem materinem jeziku slišalo, kojega je vedno pri vsakej priliki in z vsakim govoril, posebno pa, ko se je v kratkem govoru pred oltarjem za lepo vedenje in udanost zahvalil. Drugi dan, t. j. 20. junija delil je sv. birmo v Gorjanskem zjutraj in v Velikem dolu popoldne, zvečer je odšel v Plisko-vico, kder je drugi dan sv. birmo delil, popoludne je šel v Gabrovico in od tam je prišel, ko je s potoma obiskal cerkev D. M. OberŠlan, zopet v Komen. Ker je bil pa isti dan ravno imendan prevzvlšenega nam vladike, napravili so mu naši pevci z domaČo godbo pod vodstvom vrlega pevovodie g. Luznika, prav lepo serenado — podoknico — vdeležili so se tudi vsi novi, še ne izučeni pevci, kojih Število je presegalo Štirideset, ki so vsi za to v narodnih barvah napravljene svetilnice — lampione — nosili. Odšla je vsa ta, za Komen res ogromna množina, iz županovega — g. Svarovega — dvorišča z godbo, pred kojo so nesli mej dvema narodnima zastavama, na visokem drogu prav lep transparent v narodnih barvah, na kojem je bilo čitati: »Slava prevzvišenemu vladiki* v najlepšem redu v dvorišče pred farovžem, in tam so se razdelili godba v en in pevci v drug kolobar, in vrstilo se je dobro uro, mej prižiganjem umeteljnih ognjev, godba in petje, T®s ta čas smo videli prečestltega vladiko na oknu, in ko so mu pevci trikrat živijo naš prevzvišeni itd. zaorili, slišal si iz stoterih grl živijo, kajti množice se je nabralo polno in prav ganjen se je na oknu zahvaljeval. Po končanej serenadi je Šla godbi z vso razsvetljavo z spodnjega konca vasi po vsej vasi do gornjega konca, potem smo imeli prav lep večer pri kupici vina, in sicer prvi večer z novimi pevci, koji so se pričeli v Številu nad 40 petja učiti. Bog daj, ha bi jih k malu v zboru slišali. Ker je bila vsa ta slavnost v narodnem duhu, ni tedaj čuda, da se je kaka kritika slišala — pa dobro bode vedel čestiti bralec, iz kakega gnjezda je izvirala — naj F>a bode, Bog jim ne vštej tega za greh n bodi jim odpuščeno. Kraševec. Iz Sleverjana 15. junija. — Naše katoliško bralno društvo je priredilo danes veselico, katera se je prav dobro izvršila. Zaradi prostora je odbor naprosil g. B. Forraentina, da je svoje dvorišče in notranje prostore društvu prepustil, za kar se mu je odbor v »Soči« zahvalil. Okoli 7. ure se je začelo zbirati ljudstvo od več strani, posebno je bilo zasto- Sano Cerovo, skoraj z vsemi svojimi na-elniki,Kojsko pa je poslalo vse inteligentne moči svoje čitalnice s predsednikom vred, pa tudi Smartenska županija jn bila zastopana po svojem županu. Iz odaljene Kozane, in Še več drugih vasi jih je b'lo mnogo prišlo, k ljubu slabemu vremenu. Na dvorišči je bil napravljen visok oder za veselico in Ml prav lepo odičen z narodnimi zastavami, s podobo Nju veličanstev cesarja in cesarice in venci. Vzdigne se zavesa in nastopi 16 pevcev z svojim pevovodjem g. Mariničem, Priporočam Vam, Brici, temu izvrstnemu pe-vovodji dajajte svoje sinove, da Vam jih Izvežba v petji, pa ne samo ena vas, ampak vse, da se bodo ponašali Dri vsakej priliki. Zdaj se zaslišijo krepki glasovi «§to čutiš Srbine tužni.« Potem je nastopil predsednik, g Janez Jug, učitelj in s živo besedo govoril o živinoreji, katere bi se morali bolj poprijeti, da ti svoj težavni stan vsaj nekoliko ziajšali. Pesem «Domovina» se je morala ponavljati na občno zahtevanje, kakor tudi venec narodnih pesni. Deklamirala je prav dobro deklica Vogrič. Igra »eno uro doktor« je zbudila mnogo smeha in so igralci in igralke svojo nalogo dobro rešili. Hvala odboru, da nam je tako lepo veselico napravil. Domaee in razne vesti. Imenovanja ln vpokojenje« Za predsednika dez. sodniie v Ljubljani je imenovan g. Kapretz. Viši finanč.svetovalec in drz. poslanec, g. dr. Dinko Vitezič je dejan v pokoj. G. A. Truxa je imenovan okrajnim glavarjem v Lošinu. Za konce-pista pri tuk. fin. direkcije sta imenovana Ant. dr. Dukič in Henrik dr. Medicus. za oskrbnika pri finančnem ekonomatu Ant. pl. Piti, Franc Toros za davkarskega .kontrolorja v Sežani. Slovesna odprlo v novih prostorov naše 'Slovanske čitalnice«. seje vršila v soboto na istinito slovesen način. — V lepo odičenemin se stotinami balonov in plinovihluči razsvetljenem vrtu se je zbralo okolo 9. uri zvečer blizo 400 osob prvih družbinskih krogov tržaških, posebno mnogo finih dam. Počestil je čitalnico predsednik više sodnije, eksce-lenca baron Kemperle, predsednik dež. sodnije, gosp. Mozetič, predsednik pomorske in trgovske sodnije, g. Zenkovlč, svetovalec više sodnije, g. Abram in še več drugih viših uradnikov, pa mnogo c. k. častnikov in prvih trgovcev tržaških; bili so nazoči tudi zastopniki prvih tržaških listov raznih jezikov in barv. Nekoliko pred 10. uro je prišel kakor zastopnik namestnika, dvorni svetovalec, vitez Rinai-dini, katerega je na stopnicah sprejel odbor in corpore. Ko je prišel na vrt intonirala je vojaška godba narodno himno, katero je nazoče občinstvo gologlavo in stoječ poslušalo, bil je to jako lep prizor in jako dostojen dokaz udanosti do dinastije. — Koncert se je vršil nekaj časa na vrtu; ko pa je začelo vreme nagajati, nadaljeval se je v dvorani. Petje izborno od vseh hvaljeno, godba prav tako. Po koncertu se je začel ples, ki se je odlikoval po eleganci mnogobrojnih parov. — Vsi trž.ški listi so se jako pohvalno izrazili o tej veselici in tudi pripoznali, da ima Čitalnica zdaj najlepše prostore od vseh društev v Trstu in da je to društvo, res dostojno prvih tržaških krogov. — Slava marljivemu in pogumnemu odboru! Deležnikom lxleta v Gorico dne 6. t. m. Odbor del. podp. druitva javi to Is: Kedor se hoče vdeležiti izleta, mora si preskrbeli vozni list najdalje do sobote, 5. t. m. zvečer. Kupiti si ga more v uradu del. podp. društva, Gorsia Stadion 11. v prodajalnici g. Žitka, Gorsia Stadion 1., v tržaškej čitalnici, Monte verde, in v kavarni Commercio. — Opozarjamo tudi tisto gospodo, ki se hoče vdeležiti banketa, da ElaČa dotično svoto najdalje do 3. t. m., er zadnji dan se ne bodo več sprejemali deležniki banketu. — Izleta se morejo vdeležiti tudi nedružabniki. Odbor vabi tudi vse poverjeniki druitva, da se vdeležć prav gotovo odborove seje denes v sredo, dne 2. t. m. zvečer ob 8 uri. Tisti pa, ki ne morejo priti v sredo, naj pridejo prav gotovo v soboto, 5. t. rn. zvečer v društveni urad, kder dobe natanjčni navod zarad izleta in nova znamenja (modre kokarde z belo gumbico v sredi). Vlak bode razdeljen tako le: I. vagon godba, 2. 3. in 4. vagon pevci. 5. »društvo Sokol« 6. vagon odbora obeh oddelkov se zastavo; 7, 8, 9. vagon II. razreda za goste čitalničarje in druiro gospodo, ki se vozi v II, razredu, 10, 11. 12, 13. 14. 15. 16. za družabnice ia družabnike, 17. 18. vagon za razne druge k'oste, 1 vagon bode ostal prazen za eventualne goste na postajah Gerljan in Bivio-Devin. — Na obeh omenjenih postajah se morejo vlaku pridružiti go&tje iz Prošeka, Sv. Križa, Nabrežine in drugih bližnjih krajev. — Vozne liste po primerno znižanej ceni dobe na dotičnih postajah. — Vlak se ne ustavi na nobenej drugej postaji — Odbornikom, odbornicam in poverjenikom je biti na tržaški postaji uže ob 6 uri zjutraj. — Vsak deležnik izleta mora na postaji zamenjati začasni vozni list s pravim voznim listom železnice. Poverjeniki, kateri razprodajajo začasne vozne liste, morajo obračuniti, denar in neprodane listke oddati najdalje do sobote ob 8 uri /večer. Kedor tega ne stori do tiste ure, i>ode odgovoren za ves znesek sprejetih začasnih listkov. Vlak odide iz Tržaške postaje ob 6'i4f počaka se k večemu še par minut. Javna tombola v Gorici je imela biti minolo nedeljo, 29. junija, pa je bila preneSena na nedeljo, 6. t. m. — Torej ho ob enem se slavnostjo bralnega in podpornega društva tudi običajna tombola in bo torej v nedeljo jako živahno v prijaznej Gorici. «I/Imparzlale» je prinesel denes članek «La Marea Slava*, s katerim odločno pobija «L* Indipeiidente« in «11 Corriere di Gorizia*, roga se tem liberalcem, ker kličejo na pouioć policijo in pravi, da Slovenci imajo v Gorici enake pravice, kakor Italijani. — Dobro tako. Članek je res vreden, da ga čitajo tudi naši ljudje. Tržaške novosti: vtUnione operaia■ je imela v nedeljo lepo slavnost v Politeama Rossetti, vdele-žilo se je te slavnosti nad 3000 ljudi, zastopano je bilo tudi naše del. podp. društvo. Ženski oddelek »Unione operaia« je nam-rofi podaril prekrasen trah društvenej zastavi mej govorom predsednika, za katerim govorom so bile deklamacije, potem petje, godba; s kratka slavnost je bila lepa, pa-trijotična.. DruStvo Avstrija je imela včeraj zvečer veselico na vrtu Mondo nuovo, katere se }e vdeleŽilo par tisoč ljudi. Nevarnost na morju. Lahonska Ginnastica ima tudi svoje ladje na morju. V soboto so vesljali nekateri udje omenjenega društva proti Sv. Jerneju, a na poti je vstal veter in je zanesel ladijo par milj daleč v morje. Se le drugo jntro so našli čožotski ribiči ladjico in vesljarje skoraj na pol mrtve od strahu, moče in mraza, vzeli so jih nt krov svoje ladije in pripeljali zopet v tržaško luko. Namorska bolnica Ikro/uloina. deca. Društvu detoljubov se je odrekla začasna vporaba Šolske hiše ustanove Morpurgove; posrečilo se mu je vendar le, da je dobilo poslopje, katero hoče pripraviti za bolnico Škrofeljnastih otrok in sicer dvorec št. 94. nasproti »Navale Adriatico«. Sprejetih bode za sedaj 25 otrok. Odbor teua druživa vabi tedaj roditelje tacib ubogih otrok, naj se objavijo za vzprejetje počenši Oil danes do 12. t. m. mej 12 in 2 uro o poldne v društvenej pisarni v Via Nuova št. '20, 2. nadstropje. Treba je dokazati, daje otrok 4 leto uže spolnil in 12. leta še ne dosegel in da stanuje v mestu Trstu. Treba tudi zdravniškega spričevala, da je bolezen res škrofoljne narave, in pa spričevala o ubožnosti. — Zdravljenje bo le trajalo 50 dni počenši 20. t. m. Več se izve v društveni pisarni. Poskus samoumora. Ubozega kriŠpina (čevljarja) Antona T. so družinski prepiri tako užalostili, da je v soboto zvečer skočil v vodnjak hiše St. 20 v Via Amalija z namenom usmrtiti se, toda ljudje so ga precej izvlekli in v bolnico prenesli. — V nedeljo večer ob devetih je skočil v moije Natal Bosić z Brača, dabi se potopil. Tudi njega so ljudjo izvlekli, ali on se jim iztrga in v drugič skoči v morje; zdaj gaje rešila straža, kateri se je pa ustavil in radi tega nehvaležnega izgreda ga je gnala v zapor. Splalil se je konj necega vozička v nedeljo o poldesetih zjutraj na voglu Ki-joza in bezai v nek hlev v potoškej ulici, kder je prevrnol ročni voziček braiijevkin, zadel in oŠkodil branjevko, da so jo mo* rali peljati domov, Kripica se je razbila, hlapec pa je bil močno potolčen nesen v bolnico, Policijsko« Zaprli so te dni trgov, skega pomočnika, ker je v nekej gostilni dobro jel in pil, pa nič plačal. — V luknjo bo vtaknoli tudi hlapca Ivana M., k-r je svojemu gospodarju, gostilničarju, iz kleti ukradel več botelj finega vina. — PredčerajŠnjem v noči so v magazinu lesa gosp. Lavriča blizo postaje neznani tatovi pokrali več orodja in nekaj obleke. — Iz okolice poročajo, da mestni dolgoprstniki prav pridno kradejo po kampanjah. —Nepoznani uzmiči so se splazili v nedeljo na vse zgodnje jutro, ob dveh po polnoči, v pritlično stanovanje necega trgovca v dvorcu »Antonietta« v Kadinu št. 122 ter mu pokradli mnogo srebrni ne. — Prav to noč so odnesli tudi nepoznani grabeži na ško io južne železnice dve po 9 metrov dolgi verigi, ki ste bili oviti okoli stebra blizu stražnice na progi. — V zapor je moral v soboto večer veseli delavec France V, iz Sežane, kajti pil je 15 meric piva v krčmi »al Gittadino«, ki jih pa ni hotel plačati, ker ni imel borov. — Karol S. iz Sežane, delavec, prišel je bil spet Trst gledat, kar bi pa ne bil smel storiti, bilo mu je strogo prepovedano, in zato svojo radovedno predrznost je moral v luknjo. Se drug delavec prav tega nesrečnega imena, toda v Trstu doma, bil je zasačen in tja nekam vtakujen, kajti dozdevalo se je mnogim, da je kral. I* r i bod nje porotne obravnave t>e začno : v Trstu 14., v Gorici 19. in v Rovinji 16. avgustu. Porotno sodišče je stavljeno iz tistih sodnikov, kakor pri zadnjih porotnih obravnavah. Predavanje o kmetijstvu v Dekani zadnjo nedelo, Kakor se nam poroča, iinelo je najlepši vspeh. SeŠlo se je nad 300 kmetov iz raznih krajev, vsi so kaj pazljivo poslušali učitelja g. Kramarja, ki jim, prav po domače razlagal v splošno njihovo zadovoljnost. Po predavanji pa so kar improvizirali veselico, prav dobro so peli pevci in g. Župan in župolk sta lepo pogostila došlo gospodo. Karantena. Kakor v drugih državah, tako se je tudi v Trstu uvedla 10 dnevna karantena vsled kolere v Tulonu za vse ladije, ki dohajajo iz francoskega sredozemnoga morja in Algerije, ako se na poti ni p-ipetila bolezen in so pri dohodu popotniki zdravi; v nasprotnem pri-merljaji pa se karantena zdaljša na 2) dni. If Godiuj pri Uutovljab se nam piše: Večkratni opomin v cenjenem časopisu Edinosti je toliko pripomogel, da sj občinski računi uŽe razpoloženi; z:i to gre časti hvala gospodu svetovalcu Jak op u Žvabu i novemu tajniku gospodu L ihu. Omenjena sta se za to največ potrmnla. in se še dan danes trudita. Učit. društvo za Sežanski šolski okraj bode zborovalo dne 3. julija t. i. ob 9 uri predp. v Komnu. Dnevni red: 1. Praktičen poskus 2. Predsednikov pozdrav, 3. Piv bere se zap. min. zborov. 4. Kritika o poučevanem, 5. O popravljanji pismenih nalog. 6 Volitev novega o i bora. 7. Razni nasveti. K obilnej vdeležitvi r:tb:. Odb -r. t Ljubljanski kan«»uftk «r»*»*. Kramar je 30. junija n or) v 84 letu svojega živenja. Bil je mož unet za božjo čast, najlepši spomenik si je postavil z novo cerkvijo v Starej fan pri Loki; bil pa je tudi zvest narodnjak. EDINOST. V LJubljanlJe 28. junija bila hišna preiskava pri gg. Sturmu, Suhartobniku, Kriigelu in Lobodi. Ta preiskava je v zvezi s preiskavo zoper Železnikarja iti Turno zarail hudodelstva veleizdaje. Zlati ključ za »rečne volitve se zove 38 strani) obsežna knjižica, katero je spiral nadarjeni, tudi v Trstu dobro poznani pisatelj, g. Filip Haderlao, tiskala tiskarna Sv. Mohora v Celovcu. V knjižici, katera je popularno pisana in ima uže zara i tega svojo vrednost, nahaja se res dober poduk volilcem na kmetih ne le glede postopanja o volitvah, temuč tudi najpotrebnejše o notranjej politiki. Knjižica je sicer namenjena v prvej vrsti koroškim Slovencem, a koristila bode tudi drugim Slovencem, posebno kmetom, ako si j" omislijo. Gospodu H. pa čestitamo k tako dobremu in potrebnemu proizvodu. Vreme v mesecu juliju. Matbieu de la Drome prorokuje za mesec julij tako-le vreme: Velika vročina od 1. do 8. julija; nestrpljiva vročina od 8. do 15. Viharji v alp ih in na Leškem, nesreče na morju. — Pogostoma nevihte od 15. do 22. t. m., znižanje temperature. Močno deževje od 22. do 29. t. m. Nevihte na morju, toča v goratih krajih. S kratka, lepo vreme od 1. do 15., spremenljivo od 15. do 22., slabo od 22. do 29. t. m. Kolera na Francoskem. Ne more se več tajiti, da je kolera, ki se je najprej prikazala v Tulonu, prava azijatska kolera. To je dokazano po raztelesbah in širjenju te grozne morilke. Lansko leto smo zadeli, ko smo trdili, da je iz Egipta ne dobomo v Trst, letos je nevarnost veliko večja, in lahko se zgodi, da k ljubu vsem previdnostim tudi nas obišče. D.i se je iz Tulona zaplodila v Marsiljo, to je zdaj očito, ker uže od 14. do 18. junija je tam deset osob za to bolezen zbolelo, kar je uradno dokazano. Vse vlade so naglo zaukazale potrebne naredbe , da se ne raznese. Naša c. k. pomorska gosposka je uvedla desetdnevno kontumacijo za Lidije, ki dohajajo iz južno-francoskih in alge-riških Juk, ako so vsi ljudje na ladjah zdravi, v primerljaji bolezni pa je postopanje ostreje. Tudi tržaški magistrat je izdal razglas, v katerem naglaša nevarnost, da se lahko pritepe bolezen k nam. Magistrat poskrbi, da se javni trgi in ulice dobro počistijo i da se voda ne osnaži, nadzoroval bode tudi, da se ne bo pro-dajal zdravju škodljivi živež, da bodo čisti prostori, kder se shajajo ljudje, kakor en ;< — nofilK£n, krčme itd. Magistrat dalje opominja, naj se Čistijo stanovanja in razkuževajo stranišča s tekočino, ki se nap-avi iz 7 delov Železnega vitrijola, 2 delov žveplene kisline in 5 delov karbolne kisline na vsacih 100 delov vode. Nesreče. V Kanzasu so hoteli 18. t. m. roparji upleniti železniški vlak. Na zelo visokem nasipu pri reki Misouri bo poškodovali šine, vsled česar seje prevrnol hla-pon s tremi vozovi v globočino, drugi vozovi pa so se v veliko srečo odtrgali in ostali na nasipu. Mrtvo je ostalo na mestu vse železniško osobje in tudi večidel popotnikov, ki s» biii v prvih treh vozeh, trideset je pa hudo poškodovanih; v vozovih je bilo 200 nemških in ogerskih iz-seljencev. Roparji se vendar niso upali popotnikov napasti, ker je 12 vozov nepoškodovanih ostalo in je bilo v njih veliko popotnikov. — Na mehikanskej železnici, ki je v delu, pa se je prezgodaj unela 'linamitna mina ter je dva inženirja in dvanajst delavcev usmrtila. — V prašnici v Pontremoli na Italijanskem se je unel strelni prah, trideset ljudi je ostalo na mestu mrtvih, sedemnajst pa je bilo hudo poškodovanih. Borovnlčani so Francozi, ne pa Slovenci. Francoska pisateljica Adam popisuje v časniku »Revue nuovelle« popotovanje skoz Kranjsko, in pravi mej drugim: Borovnica (Franz'iorf) je vas, v katerej prebivajo Francozi. Prav domača se mi zdi. Na širokem močvirji se pasejo konji; hiše so podobne onim v Normandiji, imajo slamnate strehe, majhna okna in golob-njake. Prebivalci so ohranili svoj jezik, kateri rabi župnik v svojih pridigali«. — Vrli Borovničani, zdaj pa veste, da ste Francozil njoleti), priporočati jn pušilcem največo pozornost na izbcro papirja za cigaret«. Ako papir nI dober, tudi cigarct od najboljšega tobaka nič ne velja. — Noben drug papir za cigarete pa nemore tekmovati na absohitrd čistoti in popolni neškodljivosti s francoskim izdelkom »le Hnublont od »Cavj\ey & Henry« r Parim. — To potrjuje in izvešča najboljše kemična analiza (raztvorba) po gg. profesorjih doktorih J. F. Poni, E. Lud\vig in E. Lippman na Danaji. Posledek tega raziskovanja izjavljajo ti cospodjes sledečo v lastno uverjcno svedočbo: • Na podlagi natanjčne raziskave izjavljajo podpisani s tem, da je papir m cigartte »le Houblon* iz francoske tovarne papirja ta cigarete gg. Cawley Henry v Parizu vrlo dober, čisto prost tujih sestavin, posebno pa tudi prost vseh zdravju Škodljivih tvarin. Na Dunaji dne 24 maja i884. Bil. Dr. J. F. Poki, red. jav. prof. kemiŠkega zanatoslovja na politehniki; bil Dn. E. Ludmig, c. k. red. prof. medicinske kemije na dnnajskem vseučilišču; bil.; Dr. E. Lippmann, izvanred. prof. kemije na dunajskem vseučilišču«. — (Istinitost teh podpisov bila je potrjena po Dr. J. Homannu, c. k. notarju na Duntji. Gornja svedočbaje obilježena po c. k. ministerstvu manjih zadev in po francoskem poslaništvu na Danoji dne 28. maja 1884 Pevcem tržaškim, skedenjskim in ro-janskiml 'inivua skušnja za izlet v Gorico bode v pf-iek. 4. t. m. ob 8 uri zvečer v dvorani Tržaške čitalnice. Pevovodja. Podpisani naznanja vsem udom, da se društvo vdeleŽi izleta v Gorico in slavnosti blagoslove* nja zastave goriškega bralnega i ti podpornega druBtva dnć 6. julija. — Zbrati se je Sokolom točno ob 0 uri zjutraj v polnej društvenoj opravi se zastavo na kolodvoru. Oni Sokoli, kateri ne odpotuj jo s posebnim vlakom, ne smejo priti v optuvi. Odbor. Reklamu. Udomačevaje te dandanes vedno boljšega, da se pušijo cigareti {Špa- Gosjo teto in morasto sira. Nekaj o novošegnih bankah. (Dalje.) Važno ulogo v bankirskih poslih igra tudi menjica; ona je sigurno glavno sredstvo za kredit. Svoto, katera se vsako leto prevrže po inenjicah le v Avstriji, raču-nili se more po miljardah. — Razun pravilne In poštene rabe tega kreditnega sredstva, poznamo tudi njega krivo rabo, kajti skoraj večina oderuških poslov opravljajo oderuhi raznih barv s pomočjo menjic. Menjica je namreč za oderuške posle zato jako sposobna, ker ona uživa postavno privilegijo, da upnik more ž njo v roki, ako mu ni plačana o pravem času, brez odloga izvesti rubežne korake, ne da bi sodišče na dolgo in široko preiskovalo istinitost dolga. Uprav take sigurnosti iti nejasnosti pa potrebuje oderuštvo. Pri menjici se ne more sodnik za nič druzega brigati, nego da precej dovoli eksekucijo in ukaže, naj dotični organi menjični znesek tudi se silo iztirjajo. Mislilo se je uže večkrat na to, kako bi se omejila zloraba menjic, mislilo se je cel6, da bi se raba menjic omejila le na kroge onih trgovcev, ki so postavno vknji-ženl; a pozabilo se je, da se menjičnega prava zlorabi ne le v drugih, bolj privatnih krogih, temuč da se ga še bolj, nego v teh, zlorabi uprav v trgovskih krogih. Znano je, da se v trgovskih krogih uprav zarad menjic dosti greši, kajti v teh krogih so tudi taki, ki dajejo svoj podpis ali takozvani »žiro« le proti posebnej proviziji. — Pri falimentih navadno igrajo meDjice tudi prvo vlogo in z menjicami se često-krat zakriva slabo stanje trgovine, ker one lajšajo kredit in njih podlaga je često-krat jako slaba. Zatorej bode težko omejiti menjično pravo le na nekatere kroge in kredit bi Še bolj pešal, kakor peša, da se stori kaj tacega. Ali banke, katerih glavni posel je zopet eskomptiranje menjic, v tem obziru zopet mnogo greše, one imajo navadno le nekoliko priviligiranih, katerim jemljejo menjice, a trgovec, naj si bode če tako pošten in soliden, ne more pri teh bankah eskomptirati menjic, katere dobi za blago, ako nema protekcije od strani židovskih klik, ki pri takih bankah odločujejo kredit. Povsod na borsah namreč obstoje take klike, v katerih moči je sleparju in nesolventnomu človeku pomagati do kredita in poštenemu in premožnemu pa preprečiti vsaki vir kredita. Kar tiče tegn, vlada v Beču in v Trstu tako klikovanje, da je groza. Ako se hočeš spustiti v nevarno borsno igro, tam imaš okolo sebe vse polno onih galopinov, koji te zapredejo v mrežo, kakor pajek muho; —ako pa hočeš kredita za solidno trgovino, težko ti ga je dohiti, ako ne znaš prikupiti pri borsn^j kliki, ali ne znaš ali ne moreš vrat odpreti v svet'šče teh ljudi se zlatim ključem. To torej velja o menjieah, katerih zloraba se da le težko odpraviti. 01 menjice do papirnega denarja ali bankovcev pa je le en korak; naravno je torej, da se one banke, ki izdajajo bankovce, tu li največ pečajo s takozvanim eskomptiranjem menjic. — Da se spozni kaj je prav za prav banka, katera izdaja bankovce, treba je. da preiskujemo prav po domače brez vsega učenega aparata nje začetek in nje promet. (Dalje prih.) Tržno porodilo. Stanje in cene skoro vsega blaga se niso od sobote sem skoro prav nič spremenile. Kupčija je v obče prav mlahova in tendenca, razun za kavo, slaba. Borano poročilo. Ker so došla od inostranskih bors ugodna poročila, se je tudi naša borsa sopet popravila; tendenca jako trdna, kurzi se sopet pomikajo više. DunajKka llor»a dne /. julija Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld Enotni drž. dolg v srebru 81 Zlata renta......102 5•/, avst. renta .... 95 , Delnice narodne banke . . 850 • Kreditne delnice .... 298 » London 10 lir sterlin . . 121 ■ Napoleon......* '9 „ G. kr. cekini.....[ 5 , 100 državnih mark . . . 59 > 25 kr. 45 » 15 . 65 . 50 70 <6 50 G" Prosečani, Križani, Grljanci, Nabrezincl! Posebni vlak v Gorico v nedeljo se bode vstavil nekoliko minut pred 7 uro tudi v Grijanu in precej po 7 uri tudi v Bivijo-Devinu. Ako kedć iz onih krajev želi, vdeležiti se izleta v Gorico, dobi vozni list po primerno znižanej ceni na omenjenih obeh postajah v nedeljo zjutraj. O ibor del. pod p. društva. Službo občinskega tajnika išče mož v najbolših letali, Slovenec, kateri govori in p še tudi nemško in talijansko. On je zmožen opravljati brez izjeme ne le vsa opravila občinskega tajnika, ampak sploh tudi naj težje delo, ki spada v področje odvetnikov in javnih uradnij, ker ima z vsemi takimi zadevami že mnogo let s nrav dobrem vspehom opraviti, kar bo tudi s prav dobrimi spričevalami dokazal. — Oferte naj se blagohotno pošiljajo pod naslovom »Anton Jurman« uredništvu Edinosti v Trstu. P opolno Ozdravljenje IN U HITRO vseh [bolezni na žlvelh, epIleptlSnlh IN SKRIVNIH po mojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma ozdravil. 6—25 Dr. prof. A. MALASPINA ud mnogih učenih druStev 106, FAUBOURG S. ANTOINE 106, F>AF*IJS. Posvetuje in zdravi se pismenim potem. Najbolje in najcenejše POHIŠTVO v bogate) zbirki pri IGNACIJU KRON TRST Via al Teatro ± (Tergesteo). 8-8 Ilustrirani ceniki se poBljejo F> kamor koti brezplačno in franko. Najboljši papir za cijaretke 7-36 je pristni LE HOUBLON f me. fabrikat Cawlejev in Henrjev v Parizu Svari se pred ponarejanjem. Pristen je ta papir za cigaretke le, ako nosi vsaki listek znamko: „LE HOUBLON« in dolnjo zavarovalno marko ter signaturo. Fac-SImile de l'Etiquette 17 Ru» Btnnctr i PAKfS. Glasoviti želodčni likftr M A TCOV/CH. Eliksir neiiospžen In o i v-eh enake vrste navspeŠneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zelišč dinarskih Alp po gosp. U. A. Slatcovftchii v Kninu (Dalmacija). Zulove v trstu * lekarnah Jeroniti in Serravallo. v ZADRU pri Antonu Zarlću, u šibeniku pri Ivanu Mediću v splitu pri Rafaelu Campos, v k ninu pri Simeonu Vojvodiću, kder se prodaja in odpošilja po 70 kr. sklenica Zavitek in porto na rnčun na* ročnika. 12—24 The Singer Manufacturing&C. Now-York. Ako se plati vsak teden samo eden goldinar dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, In to brez povijanja cene. Poroštvo we tlaje za pet let, poduk na doniiu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent 13—10 V Trstu, Corso, palača Modello Šivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. MftUHdlHfllftMmi^V'rilV VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metre), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 380. L. STORCH v Brnu tvari na koja se ne bi dopadala, more 12—4 se zamen iti. tvari na (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. B •MmtmmiiifiMMfttMitti NOVA GOSTILNA pri ZLATE« JELENU (Cervo cl' oro) W AQUEDOTTO, hiša RUZZ1ER se je otvorila 28. junija. Izvrstno Steinfeldovo pivo, okusna kuhinja in točna postrežba. ERNEST P0HL, gostilničar. I m Lustnik. drufttvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC. Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu. s.