BILI SMO V LAJKOVCU
Za čvrstejše bratske stike
Ob letošnjem obisku v pobratenem Laj-kovcu bomo zabeležili tri zanimivosti iz srečanja s krajani, šolarji in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupno-sti naše bratske občine.
Po slavnostni seji občinske skupščine v počastitev na 17. september 1944. leta, ko je bil osvobojen Lajkovac in na kateri so člani delegacije naše občine (France Mar-tinec, Peter Vrhunc, Janez Čebulj, Mira Svete, Janez Rešek, Joško Vučemilo, Sta-ne Jesenovec, Matija Kerekeš) podarili domačinom umetniško sliko, smo se podali v novo središče Lajkovca, kjer smo bili priča otvoritvi centra usmerjenega izobra-ževanja »17. september« Lajkovac.
Mladi iz Lajkovca in okoliških krajev in občin so morali dosedaj odhajati na šola-nje v druge večje kraje Srbije. To je naj-večkrat pomenilo tudi odliv mladih izobra-ževalcev v središča in še nadaljnje izčrpa-vanje tega manj razvitega območja. Zato je skupščina občine Lajkovac 9. junija 1978. leta sprejela odlok o izgradnji centra usmerjenega izobraževanja. V njem sedaj vsrkava nova spoznanja 534 dijakov in dijakinj v 17 oddelkih. Usposabljajo se za osem različnih poklicev. Šolska zgradba je sodobno zasnovana in ima na 3.300 kva-dratnih metrih površine, 14 učilnic, dva kabineta, dve delavnici, čitalnico, knjižni-co, prostore za delo prosvetnih delavcev ter telovadnico. Gradnja objekta je veljala 45 milijonov dinarjev, dobrih deset milijo-nov pa bo potrebnih še za ureditev okolice
in nakup opreme, njegovi absolventi pa so porok, da bo imelo gospodarstvo v Laj-kovcu poslej dovolj mladih strokovnjakov ter, da bo lahko vstopilo v pospešen ra-zvoj.
Dober dan, Mihajlo!
V navadi je, da vsako leto spoznajo člani naše delegacije eno od krajevnih skupnosti občine Lajkovac. Tokrat so nas popeljali v KS Bajovac.
Na 1845 ha krajevne skupnosti razvija svojo življenjsko in delovno pot 960 prebi-valcev. Redki naseljenosti botruje pred-vsem pomanjkanje vodotokov ter izjemno močno odseljevanje. Že nekaj let beležijo na šoli močan padec učencev. Tudi do 40 letno. Tako ima sedaj lepo urejena šola 172 učencev in učenk v devetih oddelkih.
Iz statistike krajevne skupnosti je morda znimivo še to, da imajo vaščani 120 televi-zijskih aparatov, pri vseh hišah pa poje radio, 40 avtomibolov, ter 50 traktorjev. Razvoj pa močno ovira slaba elektrika, makadamske ceste ter pomanjkanje vode. Ker pa je to pretežno kmetijsko območje, so nas gostitelji popeljali k kmetu Mihajlu, napredno usmerjenemu tržnemu pridelo-valcu.
Na kmetiji živijo ob 45 letnem Mihajlu še 76 letni oče Bogoljub, žena Vika, sin Zoran (študent agronomske fakultete) ter hčerka Biljana. Če najprej spoznamo pol-djedeljsko-živinorejske značilnosti kmeti-
je, naj navedemo, da ob silažni koruzi pridelujejo tudi pšenico imajo pa tudi znatno površino travnikov. Njihov cilj je, za živino pridelati vso krmo doma. Pšenice so letos oddali kmetijski zadrugi 60 centov in zanjo dobili 40 tisoč dinarjev. Krmo in koruzo uporabijo doma za vzrejo trinajstih pitancev, petih krav, nekaj paršičev ter okrog tri tisoč piščancev na leto. Kot je za tamkajšnje območje značilno, imajo tudi na Mihajlovi kmetiji precej ovac.
Kam oddajajo oziroma prodajajo živino in mlečne izdelke? Sprotni zaslužek jim daje redna prodaja na beograjski tržnici. Tja odhajajo enkrat do dvakrat na teden (65 oziroma 75 km je do Beograda). Iz mleka naredijo skuto oziroma mehki sir (60, do 70 din kg) tedensko peljejo v Beograd tudi po 250 do 300 kg domačih piščancev. Mihajlo ob tem dodaja, da kup-ca v Beogradu ne zanima cena, ampak hoče imeto domače, kakovostno meso. Če bi imel dovolj zemlje, bi sc odločil še za
Z osrednje proslave
zelenjadarstvo. Precejšen denar pa mu na-vržejo tudi odojki, ter slive, ki jih prodaja-jo zadrugi. Letos se jih je nabralo 50 cen-tov, zanje pa je odbil 25 tisoč dinarjev.
Da Mihajlovi verjamejo v boljšo priho-dnost kmetijstva, potrjujejo tri njihova ravnanja: nova stanovanjska zgradba, usmeritev sina na agronomsko fakulteto ter sprotna prodaja vseh kmetijskih pridel-kov. Zato se Mihajlo vsak večer zakoplje v kmetijske knjige, revije in časopise, nekaj-krat na leto se poda na kmetijske sejme, da bi bil vedno na tekočem z vsemi novost-mi v pridelovanju in shranjevanju pridel-kov in živil. Pridite za več dni
Bogdana, Matej, Brane, Violeta, Lilja, Tanja, Darja, Jure, Bojan, Miha z osnovne šole Bičevje so bili dva dni gostje Biljane, Svetlane, Slavice, Nadice, Lilje, Saša, Ni-kole, Zorana, Predraga, Mirka z lajkovške osnovne šole. Oboji so bili poslanci prija-teljstva med osnovnošolci pobratenih ob-čin. Zato so želeli s svojimi učiteljicami in starši ter sosedi gostiljev vsrkati kar največ zgodovinskega znanja o tem območju Sr-' bije, prešteti današnje življenjske pogoje mladih in odraslih ter spoznati njihove ju-trišnje načrte.
Bogdana Blagovič in Matej Recer z bi-čevske osnovne šole sta opozorila na prisr-čen sprejem med domačini, na njihovo prizadevanje, da bi jim odkrili prav vse zanimivosti tamkajšnjega življenja ter na srečanje z vrstniki, iz katerih sta izluščila spoznanje, da po svojih navadah, znanjih in obnašanjih žive prav tako kot mladi Ljubljančani. Slavica Žujovič z osnovne šole »Mile Duljevič« v Lajkovcu pa je v imenu svojih sošolcev izrekla željo, naj bi se mladi srečevali za več dni, bodisi v naši občini, bodisi v Lajkovcu. Navdušena je tudi nad ponudbo, da bi prihajali mladi iz Lajkovca na letovanja v Pacug.
Pa še dve ponudbi sta bili izrečeni v Lajkovcu. Borci želijo, da bi njihovi so-borci iz Lajkovca preživljali počitniške dni v Banjolah, naši lovci pa so bili povabljeni na slovesnosti ob 50-letnici obstoja tam-kajšnjega lovskega društva.
STANE JESENOVEC