»Kondenzatorji« Semič V devetih mesecih ugoden poslovni rezultat i V zadnjem četrtletju predvidevajo zaradi nelikvidnosti pomanjkanje reprodukcijskega materiala, s tem manjšo proizvodnjo in nekoliko slabši uspeh poslovanja ® Delovni kolektiv tovarne kondenzatorjev v Semiču je kljub vsem težavam, ki spremljajo letošnje izpolnjevanje gospodarskega načrta, ob koncu tretjega četrtletja zabeležil ugoden poslovni rezultat. O takšnem uspehu te naše tovarne nam govore nekateri podatki, ki smo jih povzeli iz poslovnega poročila za to obdobje. V obdobju januar-septem-bcr 1971 jc tovarna kondenzatorjev dosegla realizacijo proizvodnje v višini 57,560.353 dinarjev, kar dejansko pomeni 97,3% izpolnitev devetme- Dokument »Stališča o socialnem razlikovanju« sprejet V Ljubljani je bila 19. novembra končana tretja seja konference ZKS. Po dvodnevni razpravi o vzrokih in posledicah socialnega razlikovanja so razpravljali o 99 amandmajih, ki so se izoblikovali med tehtno razpravo. Vsa dopolnila, ki so dobila večinsko podporo, so potem vgradili v predlog sklepnega dokumenta, ki ima naslov »STALIŠČA O SOCIALNEM RAZLIKOVANJU«. S tem je bila splošna zahteva, da bodi politična usmeritev ZKS o socialnem razlikovanju čimbolj jasna in neposredna, izpolnjena. Člani republiške konference so na polemični in tudi precej vroči razpravi z večino glasov sprejeli tudi poročilo o delu Centralnega komiteja med drugo in tretjo sejo konference ZKS. V sklepnem dokumentu konferenca ZK ugotavlja, da Jc socialno razlikovanje, predvsem razlikovanje, ki ne izvira iz delitve po delu, v naši družbi doseglo tolikšne razsežnosti, da bi ohranitev takšnega stanja ali celo nadaljnje poglabljanje socialnih razlik nujno ogrozilo uspešen razvoj in temelje samoupravnega socializma, ter omajalo zaupanje delovnih ljudi za njegove vrednote in učinkovitost ter s tem zavrlo nadaljnji uspešen ekonomski in socialni razvoj. Tridnevna razprava o socialnem razlikovanju in široka družbena akcija, ki bo morala slediti, je izraz nenehne odgovornosti ZK za zavestno usmerjanje družbenih procesov k viziji materialno in duhovno bogatejše, svobodnejše in pravičnejše družbe. S to razpravo in s svojimi stališči o socialnem razlikovanju sta prevzela konferenca in ZK Slovenije pred celotno slovensko družbo in delavskim razredom veliko odgovornost. Kljub nekaterim razlikam v pogledih je konferenca izrazila odločno pripravljenost in sposobnost, da se ZK spoprime z aktualnimi in perečimi problemi, ki jih povzroča socialno razlikovanje. Konferenca je sprejela poziv vsem članom in organizacijam ZK, da se z vso odločnostjo zavzemajo za uresničitev politike in odločitev, ki jih vsebuje sklepni dokument tega izredno pomembnega dogovora slovenskih komunistov. Sklepe pa bo moč uresničevati in Politično delo dolgoročno naravnati v tej smeri le takrat, če se bodo pomembne odločitve v naši družbi Pred katerimi stojimo, sprejemale pod vplivom stališč 0 socialnem razlikovanju. Konferenca je pozvala vse dejavnike našega političnega sistema, predvsem pa komuniste v njih — torej °d političnih organizacij, samoupravnih in interesnih Organizacij do skupščin — da samoiniciativno z vso resnostjo, ne da bi čakal! na akcijski program, k! ga bo pripravil CK, začnejo z uresničevanjem kratkoročnih in dolgoročnih nalog, ki jih je komunistom naložila konferenca. ■■ na aa aa 91 aa aa aa aa aa aa na ■ a sečnega proizvodnega načrta, oz. 73 % izpolnitev letnega načrta. Čeprav torej v devetih mesecih proizvodnih obveznosti niso uspeli realizirati v celoti, pa porast obsega proizvodnje za 25% nasproti enakemu obdobju preteklega leta, kaže, da je delovni kolektiv vložil dokajšnja prizadevanja in pri tem tudi uspel. Za domačo prodajo številke v poročilu govore, da poteka povsem normalno, razen pri cos

ju občine Novo mesto slavili svoj občinski praznik, so se slavju pridružili tudi žužem-berčani z novo, pomembno delovno zmago — z dograditvijo nove proizvodne dvo-: rane, ki bo omogočila nadaljnjo rast tega našega obrata. I Nova proizvodna dvorana pomeni le prvi del predvidene izgradnje, na idealnem prostoru širokih izmer, a v neposredni bližini starega poslopja obrata keramičnih kondenzatorjev. Posebne pohvale je vredno to, da so delavci obrata s prostovoljnim delom, vzporedno z zaključnimi tleli na gradnji nove proizvodne dvorane, uredili okolico novega objekta in tako ludi zunanjost prilagodili temu prazniku. Medtem ko je v vseh obratih tovarne elementov za elektroniko ta dan normalno tekla proizvodnja, so se v Žužemberku poleg članov delavskega sveta in jubilantov 20- in 10-letnega dela v tovarni elementov za elektro- niko in povabljenih gostov, zbrali v obratu in si najprej ogledali proizvodnjo, nato pa skupno odšli na slavnostno zasedanje delavskega sveta v novi proizvodni dvorani. Slavnostno sejo delavskega sveta tovarne je s pozdravom gostov in Ijubilantov začel predsednik DS Emil Glavič, ki je med drugim poudaril pomen in pridobitev nove proizvodne dvorane za obrat v Žužemberku. Naslednji je zbranim spregovoril vodja obrata Anton Konda, ki je na kratko orisal tudi zgodovino proizvodnje kera-.mičnih kondenzatorjev v Žužemberku in prizadevanja marljivega delovnega kolektiva, da bi si s požrtvovalnim delom pridobil pogoje za nadaljnjo rast. Končno je spregovoril še direktor tovarne elementov za elektroniko Vladimir Klavs, dipl. ing. Njegove besede so veljale zlasti trenutnemu dokaj težkemu položaju tovarne, ki so ga povzročile tako na eni strani recesija na ameriškem tržišču za elemente za elektroniko, kakor podražitve reprodukcijskega materiala in padanje prodajne cene izdelkov. Ob takšnih poslovnih udarcih se je tovarna letos znašla v dokaj težkem položaju, ki je narekoval vsestranska prizadevanja in velike napore, s čimer naj bi delovni kolektiv tovarne elementov za elektroniko reagiral na nastali položaj. Po besedah direktorja tovar- ne pa se že začenjajo kazati znaki rahlega izboljšanja in je upati, da bodo obrati tovarne v prihodnjem letu vendarle delali pod bolj normalnimi pogoji, kar še zlasti velja za obrata v Žužemberku in Šentjerneju. Ob koncu slavnostne seje delavskega sveta tovarne je predsednik DS razdelil nad 80 delavkam in delavcem, jubilantom dvajset in desetletnega dela v tovarni denarne nagrade za njihovo prizadevnost, nato pa so se prisotni v sproščenem vzdušju zadržali v novi proizvodni dvorani še pozno v popoldne in se poveselili ob zakuski, pristni dolenjski kapljici in veselih vižah žužemberskih godcev. — C — Jubilanti dvajset in desetletnega dela v tovarni so prejeli denarne nagrade »Avtomatika« Ljubljana Za 34 % več kot lani V »Avtomatiki« smo v devetih mesecih poslovali različno. V prvem polletju boljše in v tretjem kvartalu slabše, vendar še vedno uspešno, čeprav ne tako kot bi želeli. Z enakimi zmogljivostmi smo proizvedli za 34% več kot v preteklem letu. Ustvarili smo 3,000.000 din dobička, kar je predvideno s planem za vse leto, pri tem pa je število zaposlenih ostalo enako. Na formiranje celotnega dohodka je ugodno vplivala Proizvodnja ZP v oktobru 1971 Izpolnitev v 000 šif- ra Organizacija ¡5 X' X I 0 1 § O rt 5» Mesečni r. ° u | ° rt •§ S ° P. 1 2 3 4 5 6 7 8 30 Elektromehanika 280.926 344.968 35.677 103,9 90,4 122.8 40 Elementi 148.439 116.557 12.011 63,3 60,3 78,5 50 Avtomatika 67.002 94.752 10.662 107,7 80,1 141,4 59 Sprejemniki 52.969 66.280 7.778 111,4 82.9 125,1 60 Aparati 87.375 114.106 11.252 38,6 82,4 130,6 70 Avtoelektrika 156.289 155.175 18.584 134,9 81,7 99,3 71 Elektromotorji 41.163 45.225 5.272 74,9 62,4 109,9 72 Naprave 23.011 27.674 3.262 73,6 65,7 120,3 73 Elektronika 15.129 18.876 1.417 47,0 64,4 124,8 74 Kondenzatorji 51.889 62.315 4.755 68,3 79,0 120,1 75 Instrumenti 27.080 31.431 3.359 93,3 81,3 116,1 76 Polprevodniki 18.623 20.032 1.780 56,7 55,6 107,6 77 Usmerniki 15.940 21.546 2.557 116,2 81,6 135,2 79 Gospodinjski apar. 38.950 60.170 8.087 110,0 96,7 154,5 97 Orodjarna 5.087 6.119 757 119,6 80,5 120 3 Skupaj tovarne 1.029.872 1.185.226 127.210 94,2 79,3 115,1 11 ZZA 86.898 54.352 5.724 76,3 69,8 62,5 20 Commerce-proizv. d. 152.541 39.575 3.977 90,6 87,0 173,2 20 Commerce-inženir. 152.541 173.394 18.541 99.3 89,6 113,7 78 CAOP 1.662 2.500 250 100,0 83,3 150,4 Skupaj organizac. 263.951 269.821 28.492 92,5 84,4 . 102,2 Združeno podjetje 1.293.823 1.455.047 155.702 93,9 80,2 112,5 prodaja gotovih izdelkov. Zaloge gotovih izdelkov se od začetka leta niso spreminjale tako, da lahko rečemo, da so vsi izdelki bili tudi prodani, predvsem zaradi ugodnega sprejema na trgu in zaradi postavljenega tržnega načela v poslovni politiki tovarne. Nekoliko slabša je bila prodaja polizdelkov. Svetovna in domača recesija na področju elementov za elektroniko, je prizadela tudi našo tovarno tako. da elektrolitski kondenzatorji niso bili prodani v količinah kot smo jih izdelali. Zvočniki so bili v celoti prodani in sicer za več kot 60 % v izvozu na ameriško tržišče. V tem obdobju je bflo od-prodano nekaj nekurantnegn in neidočega materiala. Proda ia uslug je bila tudi zadovoljiva. čeprav nekaj pod planirano vrednostjo, kar je razumljivo. Namreč povečana proizvodnja lastnih izdelkov. predvsem gramofonov in brivnikov jc zahtevala večjo zasedbo zmoelrivosti in omogočila prodajo le-teh. Negativni vpliv na formiranje celotnega dohodka pa so imeli zastoji v nekaterih enotah, ki so nastali zaradi pomanjkarria repromateriala, oz. obratnih sredstev za nabavo repromateriala. Kljub temu je devetmesečna proizvodnja znašala 84,089.586 din ali poprečno 9,343.287 din mesečno. To ie rezultat, ki je sicer dober, vendar nas ne more popolnoma zadovoljiti, če vemo, da bi z zadostnimi obratnimi sredstvi lahko naredili vsaj za 20% več. Poslovanje v tretjem trimesečju je bilo slabše kot v prvem polletju. Vzroke za to je treba iskati v kolektivnem dopustu, ki smo ga koristili v juliju in avgustu, '/er v zelo slabi preskrbi z repro-materialom v avgustu in s tem rekordno nizko proizvodnjo v tem mesecu. Vzrok za to je pomanjkanje obratnih sredstev in zvišanje zalog materiala in polizdelkov. Kljub vsemu smo plan proizvodnje dosegli s 96 % in smo s 30. 9. dosegli višino lanskoletne proizvodnje. Z rezultati v tem obdobju ne moremo biti povsem zadovoljni, ker smo dobiček zmanjšali za 973.756 din. Res pa je tudi. da smo z ustvarjenim dobičkom dosegli planska predvidevanja ob prepričanju, da bi lahko naredili več. V septembru se je položaj nekoliko izboljšal, vendar nismo mogli pokriti slabega usoeha v juliju in avgustu. V primerjavi s planiranimi razmerji smo dosegli: (Dalje na 6. strani) OBVESTILO Bralce obveščamo, da prihodnji teden zarodi praznikov glasilo Iskra ne bo izšlo. UREDNIŠTVO 4 ISKRA - Tovarna električnih aparatov LjubHana AKCIJSKI PROGRAM POSLOVANJA ki ga je sprejel delavski svet tovarne na zasedanju dne 8. novembra 1971 UVOD I. Uvodoma lahko ugotovimo, da smo v zadnjih nekaj letih s pravilnim in doslednim izvajanjem začrtane poslovne politike ter racionalnim upravljanjem z družbenimi sredstvi, dosegli solidne poslovne rezultate in razmeroma visoko stopnjo organizacijske in tehnološke razvitosti tovarne. To smo dosegli s primerno rastjo in pravično delitvijo rezultatov dela. Akcijski program določa glavne točke naloge, ki so opredeljene že v gospodarskem načrtu za leto 1971 in rebalansu načrta ter srednjeročnem načrtu razvoja tovarne. Izpolnitev nalog iz omenjenih aktov je osnovno izhodišče in področje akcijskega programa. Lahko trdimo, da so vlogo akcijskih programov v preteklih obdobjih odigrali prav gospodarski načrti. II. Da bo tovarna dosegla v letu 1972 vsaj take poslovne rezultate, kakršne ocenjujemo za leto 1971, bo morala svojo aktivnost usmeriti predvsem na določena področja in si prizadevati odpraviti pomanjkljivosti, ki lahko vplivajo na uspešnost poslovanja tovarne. ‘ III. Upoštevajoč rezultate v prvem polletju si je treba kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja prizadevati za realizacijo celotnega obsega nalog, predvidenih v gospodarskem načrtu ter rebalansu načrta, pri tem pa naj pristojni organi posegajo po ukrepih, ki so bili uporabljeni že v obdobju prvega polletja. Da bi ustvarili pogoje za nadaljno rast in razvoj tovarne ter za krepitev poslovne učinkovitosti, je potrebno v obdobju do konca leta in v letu 1972 sprejeti določene ukrepe predvsem na naslednjih področjih: 1. Razvojna dejavnost Razvojna dejavnost deluje po treh skupinah delovnih nalog — razvoj izdelkov, sodelovanje s proizvodnjo in sodelovanje s prodajo. Trenutno ovira večjo učinkovitost razvoja: — neprimerna številčna in strokovna sposobnost razvojnih skupin za posamezne izdelke (elementi in PG); -— slaba opremljenost in prostori; — angažiranje vodstva razvoja za dejavnosti izven okvira razvoja in konstrukcije; — organizacijska nestabilnost zaradi še nedodelanega novega organizacijskega koncepta ZZA; — pomanjkanje čuta pripadnosti in večje navezanosti na tovarno. Za vsaj delno rešitev gornje problematike bi bilo potrebno: — stimulirati zaposlitev dodatnega strokovnega kadra na področju elementov in programatorjev, — preko vodstva ZZA zagotoviti organizacijsko stabilnost in samostojnost razvojnih oddelkov, — z mesečnimi stimulacijami, ki bodo odvisne od uspeha tovarne, krepiti navezanost in pripadnost tovarni, — pri bodoči nadaljnji razširitvi tovarniških prostorov, zagotoviti prostore za razvojne oddelke. Glede na krepitev koncepta poslovne odgovornosti na strani proizvodnih organizacij v ZP ISKRA, si v nekajletni perspektivi ne bomo mogli več privoščiti izdvojitve tako važne poslovne funkcije, v centralizirani razvojni organizaciji. Motivi, ki so .pred 10 leti govorili v prid centralizirani razvojni dejavnosti, so v teku razvoja zelo obledeli, kar opažamo tudi v inozemstvu. S krepitvijo tehnično-strokovnih kapacitet v tovarni, smo že blizu strokovnega ravnotežja, ki je eden izmed pogojev, za uspešno vključitev razvoja v okvir tovarne. 2. Sanacija zalog V skladu z že sprejetimi sklepi samoupravnih organov je treba do-dosledno izpeljati sanacijo zalog, ki je najpomembnejša naloga v tem in prihodnjem obdobju. Iz dosedanjih letnih poročil poslovanja tovarne in analiz o gibanju zalog izhaja, da je treba posvetiti posebno pozornost sanaciji zalog repromateriala ter doseči čimboljši faktor obračanja obratnih sredstev v zalogah reprodukcijskega materiala. Naloge je treba realizirati v dveh fazah: 1. faza: stabilizacija faktorja obračanja zalog 2. faza: optimizacija faktorja obračanja. Prva faza je praktično že realizirana (poslovno poročilo za prvo polletje 1971). Druga faza predstavlja izboljšanje faktorja obračanja z ozirom na absolutno vrednost vezanih obratnih sredstev v zalogah R 5. Cilj naloge je optimizacija zalog z ozirom na nabavne stroške in stroške zalog z upoštevanjem tržnih razmer zunaj tovarne ter doseči koncem leta 1972 faktor obračanja 3. Sanacija zalog obsega tako uvožena kot domača reprodukcijska gradiva. Ža sanacijo zalog so zadolženi vodje organizacijskih enot, ki lahko vplivajo na zaloge reprodukcijskega materiala, zlasti pa planska oddelka sektorja releji in sektorja SVN ter nabavni oddelek tovarne. Do konca leta 1971 oz. v letu 1972 je treba doseči na razredu 6 ovrednotenje po direct costing metodi. 3. Produktivnost Prizadevati si je treba za nadalj-ni dvig produktivnosti, kljub temu, da smo na tem področju dosegli že lepe rezultate. K dvigu produktivnosti lahko bistveno vpliva poleg prizadevanja samih članov delovne skupnosti tovarne še racioniranje proizvodnje, uvedba sodobnih tehnoloških postopkov, predvsem pa izpopolnitev tehnične opremljenosti z visokopro-duktivnimi stroji oz. napravami. Zato je treba že v okviru II. faze izgradnje tovarne, opremiti nove prostore z najmodernejšimi delovnimi pripravami. 4. Investicijska politika Tekočo investicijsko naložbo, t.j. gradnjo nove proizvodne hale, je treba pospešiti oz. izvršiti v okviru rokov, ki so bili določeni s pogodbo z izvajalcem del; ta naložba se je izkazala glede na povečini obseg proizvodnje kot skrajno nujno potrebna. Dosedanji obseg investicij- skih naložb je primeren, po zaključku druge etape pa je treba pristopiti k pripravam za izgradnjo naslednje faze tovarne in zagotoviti finančno kritje naložbe, tako kot je to veljalo za drugo fazo izgradnje. V naslednjo fazo spadajo: — povečanje proizvodnih prostorov SVN — izgradnja nadstropne montažne stavbe relejev — dograditev upravne stavbo na Savski cesti, po vrstnem redu, ki bo določen naknadno. 5. Uvoz Zaradi lastnega deviznega pokritja uvoza gradiv je nujno, da je uvoz s konvertibilnih področij skrajno utemeljen oz. na objektivno najnižjem možnem nivoju, obenem pa je treba proučiti in poskrbeti za pre-orientacijo nabav na domača in vzhodna tržišča. 6. Stroški Vsi odgovorni na posameznih stroškovnih mestih morajo zagotoviti, da posamezni stroški ne bodo presegli določenih okvirjev. Finančni sektor določi do kakšne višine smejo biti realizirani posamezni stroški. Poostriti je treba tudi odgovornost za izmet in doječi, da sektor kvalitete izmet ne samo količinsko, temveč tudi vrednostno ugotavlja. 7. Amortizacija — obnova izrabljenih sredstev Zaradi hitrejšega obnavljanja in razširitve strojpega parka v tovarni, moramo zlasti v letu 1972 povečati amortizacijsko stopnjo za Stroje in strojne naprave od 12,5 na 15 odstotkov ali več. S tem si zagotovimo višjo produktivnost in doseganje boljših poslovnih rezultatov. 8. Likvidacija nekurantnih zalog materiala Zaloge nekurantnega in manjvrednega materiala obremenjujejo vezavo obratnih sredstev, saj dosegajo že vrednost 520.000 din. Zaloge nekurantnega materiala je treba znižati na minimum in smejo dosegati ob koncu leta 1972 največ 50.000 do 100.000 din. Za odprodajo sta zadolžena predvsem nabavni in planski oddelek ter'drugi. 9. Kvaliteta Leto 1972 je razglašeno kot leto kvalitete. V ta namen je dolžan sektor kvalitete izvesti določene akcije in pripraviti kompletni akcijski program na temo — Zmanjšanje stroškov za kvaliteto. Od širše zasnovanih akcij naj organizira: informativno akcijo o pomenu kvalitete kot tržne kategorije, tekmovanje med posameznimi oddelki za dvig kvalitete ipd. Spreieti je treba pravilnik o avto-kontroli. Z organiziranjem službe kvalitete na traku PG je treba doseči zmanjšanje števila reklamacij. 10. Zaposlovanje Zaposlovanje delavcev naj se giblje v skladu s planom kadrov iz srednjeročnega programa razvoja tovarne. Racionalno ic treba zaposlovati predvsem nekvalificirano delovno silo, nadalje je treba krepiti kadrovsko strukturo predvsem z visoko in višje strokovnimi kadri po poti štipendiranja in vključevanja v izredno šolanje, pristopiti pa je treba tudi k štipendiranju učencev poklicnih šol. 11. Nagrajevanje S podpisom samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov je treba takoj pristopiti k spremembam in dopolnitvam interne zakonodaje s področja delitve dohodka in osebnih dohodkov, žlasti pa sistematično dopolnjevati sistem politike nagrajevanja. Kljub temu, da je na podlagi dosedanjih ekonomskih rezultatov najnižji nivo osebnih dohodkov vskla-jen s stališči sindikata glede najnižjega OD (1000 din), si je treba tudi v bodoče prizadevati, da se nivo osebnih dohodkov giblje v skladu s povečanimi življenjskimi stroški (v okviru družbeno priznanih Okvirov iz verificiranega samoupravnega sporazuma). Nadaljevati z delom na nadaljnjem dopolnjevanju sisterria nagfti-jevanja; najprej pa odpraviti nedoslednosti v sistemu nagrajevanja, ki so posledica nepravilno postavljenih časovnih normativov ali nerealne ocenitve oz. ovrednotenja posameznih delovnih mest, oz. skupin mest v sistemu analitske ocene delovnih mest. Sistem nagrajevanja izpopolniti tako, da bodo poleg analitske ocene delovnih mest, ki velja kot osnova za razvrstitev v določeno obračunsko kategorijo, upoštevani tudi drugi elementi v osnovni postavki (npr. stopnja dejansko dosežene strokovne izobrazbe) z namenom, da bi dosegli že v osnovi pravilnejšo delitev osebnih dohodkov. V ta namen je treba pripraviti predlog sprememb pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. 12. Mehanografska obdelava Z avtomatsko obdelavo podatkov moramo najkasneje v letu 1972 zajeti poleg že vpeljanih obdelav (skladišče, osebni dohodki, stroški) Iše ostala področja po konceptu organizacijskega oddelka (obračun osnovnih sredstev, planske kalkulacije, planiranje neto in bruto potreb materiala ipd.), da zagotovimo zaokrožen obseg obdelave podatkov. Vse strokovne službe, ki uporabljajo mehanografsko obdelane poB datke, si morajo prizadevati, da dosežejo čimvišjo stopnjo uporabljivosti tako obdelanih podatkov. 13. Srednjeročni program razvoja tovarne do leta 1975 je že izdelan in je sestavni del tega akcijskega programa. ZAKLJUČEK To je okvirni program temeljnih nalog, katerih realizacija je nujna. Izvrševanje posameznih nalpg iz programa jc že v teku, prizadevati pa si jc treba, da bodo dokončno tudi realizirane. Akcijski program zavezuje samoupravne in izvršilne organe, strokovne službe oz. slehernega - člana delovne skupnosti tovarne, da sc'po njem ravnajo in ga uveljavljajo na svojem področju dela, za realizacijo programa pa je odgovoren direktor tovarne. Predsednik DS tovarne: Viktor Korošec, ing. Iveri iz tovarne _ Sprejemniki y Sežani O Sprejemnikih, tj. tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani, malo pišemo, kar je posledica bodisi kraške skromnosti ali pa prezaposlenosti v tej tovarni. Danes ne bi pisali o poslovnih uspehih tovarne, ker bomo to razgrnili ob koncu poslovnega leta, pač pa o drugih uspehih. Predvsem je tovarna pokrila doslej odprto dvorišče in tako pridobila 350 m2 ko-listnega prostora. Ker je streha v višini poldrugega nadstropja, je na ta način pridobila sorazmerno velik skladiščni oz. manipulativni pokriti prostor. . Centralna kurjava je bila zastarela in ni zadostovala, saj je bila grajena pred 18 leti za tedanjo tekstilno tovarno, pa še tedaj s starim materialom. Potrebna je bila temeljita obnova, ki poteka v etapah. Delavci niso mogli Več vzdržati, zlasti v dneh kraške burje. Ureditev kurjave je eden izmed pogojev za normalno delo, zlasti še, ker večina delavcev pri delu sedi in dela le z rokami. Splošna nelikvidnost pritiska tudi na poslovanje tovarne. ki dviga svojo proizvod-nio količinsko in kvalitetno. Zamuda v plačevanju obveznosti povzroča zamudne obresti in sodne stroške. Člani kolektiva se v prostem času bavi.io tudi s šoortom. Petčlanski team balinarjev je dosegel v letošnjem letu lepe uspehe: na turnirju ob 10-,letnici ZZA prvo mesto, enako prvo mesto med 24 ekipami na sindikalnem prvenstvu v Sežani, drago mesto na letnih igrah v Kranju, četrto mesto na mednarodnem turnirju v Pa-dričah (Italija) med 16. ekipami, peto mesto v Trstu (Greta) med 32 ekipami, prav tako drugo mesto v Devinu (Italija) med 24 ekipami, do-čim je medobčinsko tekmovanje v Kopru zaradi nevihte ostalo nekončano. Nogometaši sprejemnikov so imeli prijateljsko tekmo- vanje z rezervo nogometnega kluba Eldorado iz Bologne (Italija). V Sežani so igrali neodločeno 4:4, na povratni tekmi v Bologni pa so zmagali (po stari navadi) domačini. Košarkarji so na občinskih sindikalnih igrah v Sežani dosegli drugo mesto, v Bologni pa so se odrezali nekoliko slabše, namreč 70:82. Ker je mnogo članov kolektiva motoriziranih kaže, da bi bilo priporočljivo ustanoviti in registrirati avto-klub »ISKRE« v Sežani. Klub bi med član; izmenjaval razne tehnične izkušnje z vozili, ob prostih dneh pa organizirali krajše ali daljše izlete. Izleti so se v miniaturi že pričeli, ko je tov. Gustinčič povabil prijatelje podzemskih jam v prekrasno, vendar ne dovolj publicirano podzemsko jamo Vilenica, kjer so si obiskovalci, po temeljitem ogledu jame, pripravili pod milim nebom prigrizek. Jama Vilenica je imela v gosteh že ranikega cesarja Franca Jožefa ter mnogo drugih gostov že pred 170 leti, o čemer pričajo zapisi na dnu jame. Jama ima toliko kapnikov, da so iz njih izdelali stopnice, seveda v časih, ko so v jami gospodarili sosedje ali že prej. Nekaj metrov od vhoda se prične pravi gozd kapnikov in vseh vrst podzemskih stvaritev. Cafi Ekipo balinarjev vodi Franko Peca »Elektromehanika« Kranj Proizvodnja v oktobru Plan proizvodnje za oktober je bil postavljen najvišje v letošnjem letu. Tovarna je po vrednosti izpolnila 39,107.355 din, kar predstavlja 100,1 % izpolnitev plana. Planirana vrednost se je nanašala na proizvodne obrate, torej brez orodjarne, vzdrževanja in drltgih storitev. V desetih mesecih smo izdelali za 12 % več kot smo planirali, oziroma za 41,349.821 din. Pri poprečni dnevni proizvodnji desetih mesecev pomeni to rezervo 23 dni. V desetih mesecih smo izpolnili 92 % letnega plana. Poprečna dnevna proizvodnja v oktobru je nekoliko padla, toda še vedno je višja kot je poprečna dnevna proizvodnja v desetih mesecih. Letošnja poprečna dnevna proizvodnja je za 37% višja kot v istem obdobju lani. Izpolnitev plana po obratih je zadovoljiva razen v telefoniji. PROIZVODNJA V OKTOBRU DESETMESEČNA PROIZVODNJA DE % DE % Rotacijski stroji 100.3 Rotacijski stroji 109,7 Kinoakustika 118,9 Kinoakustika 143,3 Produkcija 171,4 Produkcija 175,5 EMI 108,2 EMI 120,4 števci 108,0 števci 103,9 Stikala 121,2 Stikala 131,3 Telefonija 84,6 Telefonija 104,7 Mehanizmi 126,9 Mehanizmi 126,8 Merilne naprave 101,5 Merilne naprave 95,5 Skupaj 100,1 Skupaj 112,1 Spominski posnetek z obiska v Vilenica znameniti podzemeljski jami DE »Rotacijski stroji« je mesečno zadolžitev izpolnila z velikimi težavami, izpolnitev asortimana pa je nizka. DE »Kinoakustika« je mesečni plan presegla za 19 %. DE »števci« je plan presegla 8 %. Pri enofaznem števcu so ostali pod planom, dočim so pri trofaZnem števcu plan presegli. Montaža stikalnih ur se je zODet zataknila zaradi sestavnih delov. Sicer pa je obrat š*evcev dokaj dobro izpolnil t"di nlan asortimana. DE »Stikala« ie mesečni plan presegla za 21 %. Po asnrtinmnn ie rezultat nekoliko slabši. P>E »Telefonija« mesečno zadolžitev ni izpolnila v celoti, vendar je tele-foniia v kumulativi še vedno 5 % nad oostavljenim planom. DE »Mehanizmi« je oktobrski plan močno presegla predvsem na račun presežka pri števcu pogovora. Redno teče montaža dvotarifnih šte-vilčnikov, saj jih že od avgusta montirajo 700 dnevno. DE »Merilne naprave« je oktobrski plan nekoliko presegla in s tem za malenkost popravila rezultat v kumulativi. V desetih mesecih so vsi obrati izpolniii plan, razen merilnih naprav, ki zaostajajo za 4,5 %■ Mehanizmi, stikala, kinoakustika in produkcija ter s tem EMI v celoti so že izpolnili letni plan. PRIMERJAVA DESETMESEČNE PROIZVODNJE 1970/1971 DE % Rotacijski stroji 165,0 Kinoakustika 98,2 Produkcija 61,7 EMI 126,7 Števci 135,7 Stikala 131,5 Telefonija 126,5 Mehanizmi 147.4 Merilne naprave 103,8 Orodiama 108,0 Vzdrževanje 151,7 Druge storitve 83,9 Skupaj 129,1 Tz meseca v mesec je situacija z repromaterialom boli kritična. Istočasno ugotavljamo, da je izpolnitev po asortimanu padla zaradi sestavi innia neplaniranih artiklov. Izsledi za november ka-žeio (pomanjkanje reproma-mria1». električnega toka) da bo treba vložiti vse sile, če hočemo, da bodo izpolnjene postavljene naloge. Miha Štefe Boleče nas je pretresla žalostna vest, da je v 51. letu starosti tako nenadoma ugasnilo tvoje življenje. Že v rani mladosti si skusil grenkobe življenja, zato si se priključil naprednemu gibanju in aktivno sodeloval v NOV. Pred štiriindvajsetimi leti si se vključil v delovni kolektiv Iskre. Bil si vesten delavec in cenjen delovni tovariš. V svojem dolgoletnem službovanju v kranjski Iskri si po svojih močeh deloval v ZK, sindikatu in organih samoupravljanja. Skušal si storiti vse, kar je bilo v tvoji moči in kolikor ti je dovoljevalo tvoje zdravje. Vse tvoje prijatelje, znance in sodelavce v kranjski tovarni je težko prizadela tvoja prezgodnja smrt. Ostaja nam le spoznanje, da usoda dostikrat nerazumljivo posega v naša življenja, v našo srečo in hotenja. V tem kratkem življenju pa smo te zaradi tvojega odnosa do dela in iskrenega tovarištva vzljubili, zato te bomo ohranili v trajnem spominu. Sodelavci v »vzdrževanju naprav« tovarne Elektromehanika Kranj V devetih mesecih ugoden poslovni rezultat (Nadaljevanje s 1. strani) dbscgli pri povprečno 719 zaposlenih. število zaposlenih sc je nasprotji lanskemu v tem obdobju povečalo za 10%, vendar se od začetka letošnjega poslovnega leta ni nič spremenilo. Medtem ko so povprečni mesečni osebni dohodki v lanskem obdobju devetih mesecev znašali 1.150 dinarjev, so se letos dvignili na 1285 dinarjev, kar pomeni porast za 11,2% vendar to ne že od začetka leta. Letošnje zaloge reprodukcijskega materiala so bile v povprečju za 8% večje od lanskih, le v septembru so padle pod lansko povprečje. Obračanje zalog materiala je bilo šestkratno. Gotovi izdelki so bili na zalogi le pet dni, medtem ko pa so kupci svoje obveznosti do tovarne poravnavali v 150 dheb in je bil skupni koeficient obračanja dosežen z 1,81 Medtem ko se je koeficient obračanja materiala v tem. obdobju izboljšal za 22 dni, pa se je za 30' dni podaljšala vezava kupcev, kakor se je v drugem polletju na splošno poslabšala likvidnost v vsem našem, gospodarstvu. Povečale so se tudi obveznosti tovarne do dobaviteljev. Prav pomanjkanje likvidnih sredstev tovarni povzroča največje težave. Zaradi tega. so dobave reprodukcijskega materiala dokaj neredne,, to pa povzroča razumljive motnje v proizvodnji, ki bodo še zlasti boleče v zadnjem letošnjem četrtletju. Takšen položaj narekuje spremembe v proizvodnji, premeščanje delovne sile; izkoriščanje izrednih dbpustuv in drugega, da bi bile posledice teh nenormalnosti čim manjše. Razen materialne škode trpi tudi ugled tovarne pri kupcih, zlasti še tistih v inozemstvu, kajti v takem: položaju prihaja do zamujanj pri dobavah. V letošnjih devetih mesecih je bil dosežen za 37% večji celotni dohodek od lanskega v enakem obdobju, oz. je bilo izpolnjenih 81,7% letnega načrta. Devetmesečni dohodek je bil od ustreznega v letu 1970 za 28 % večji, oz. po letnem gospodarskem načrtu dosežen s 78 %. Pomembno in zelo ugodno je v tem času tudi delilno razmerje; ki ga je v dosedanjem letošnjem poslovanju dosegla tovarna kondenzatorjev v Semiču. Za osebne dohodke je bilo namreč porabljenih 64%, za sklade pa 36%, kar je v okviru delovnih organizacij združenega podjetja Iskra prav gotovo med najbolj ugodnimi delilnimi razmerji. Vse kaže, da pa tovarna kondenzatorjev ob koncu letošnjega leta ne bo izkazovala tako ugodnih poslovnih rezultatov,. kajti proizvodnja, v zadnjem trimesečju bo manjša spričo pomanjkanja materiala. Le-tega so sicer naročili pravočasno in je prispel iz uvoza, vendar glede na pomanjkanje likvidnih srestev še vedno leži v carinskem skladišču, medtem ko pa to povzroča občutne zastoje v proizvodnji, oz. zmanjšuje- poslovno učinkovitost tovarne. —G— Pogled na novo proizvodno poslopje obrata za elektroniko v Žužemberku »Keramični kondenzatorji« tovarne elementov Za 34 odstotkov več kot lani (Nadaljevanje s 3. strani) Planirano Realizirano Celotni dohodek 100% 100% Porabljena sredstva 74,3 75,7 Dohodek 25,7 24,3 Dohodek smo razdcliLi, 100 % 100% Obveznosti 12; 0 10,2 Osebni dohodki 72,9' 72,9 Skladi 15,1 16,9 Iz delitvenega razmerja iz- niti, da ni p rekoraeena vsota haja, da smo poslovali slab- izplačanih osebnih dohodkov. še kot v prvem polletju. Gledano v celoti je devet- Stroški so se zvišali za 1,4%, mesečno poslovanje uspešno, kar je znižalo sklade od vendar na kritični meji, ko 24,1% izločenih v prvem bi nadaljne poslabšanje že polletju na 16,9 % v dfevetih mesecih. Planska razmerja so zadržana, posebej je orne- Uspešno poslovanje v devetih mesecih 1971 (Nadaljevanje z 2. strani) bomo trend zniževanja zadržali ali pa celo povečali v odnosu na tretje trimesečje, se bomo ob koncu leta lahko približali planskim vrednostim. Tudi pri koeficientih obračanja je zabeležen določen ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj napredek. Pri razredu 3 smo lani dosegli 1,94, za letos pa smo planirali 1,95, a do- konca septembra smo dosegli kar 2,2. še bolj je ugodna slika pri razredu 6, kjer je bilo v 1, 1970 doseženo obračanje 11,4, medtem ko smo za letos planirali 11,6, v obdobju januar-september pa smo dosegli 14. Skupni koeficient je tako 2,7 za 1. 1970, za letos planiran 2,8, dosežen pa v devetih mesecih 3. Tovarna, posebno pa vsi odgovorni faktorji se pri tem dobro zavedamo, da je ta uspeh zelo minimalen. Zaradi ostrejših pogojev gospodarjenja, posebno na področju plačevanja obveznosti, bomo morali napore v smeri zmanjševanja zalog in sprostitve likvidnih obratnih sredstev do skrajnosti izboljšati. Avtomatska obdelava podatkov nam bo pri tem lahko v veliko pomoč, saj nam bo omogočila elczaktnejšo, čeprav še vedno ne dovolj eks-peditivno evidenco nad stanjem in gibanjem zalog. Ugotovitev v poslovnem poročilu, da je osebni element odgovornosti na tem področju bistven, je točna in bomo morali prav s povečanjem osebne odgovornosti vseh, ki načrtujejo, ustvarjajo in kontrolirajo zaloge doseči bistven napredek pri višinah zalog in angažiranju obratnih sredstev. V izogib možnosti za kakršen koli manever pa bomo morali prav na tem področju tudi organizacijsko utrditi vse potrebne relacije. Ce bomo še na tem področju uspeli tako, kot pri ostalih elementih našega poslovanja, bomo zares lahko trdili, da smo v mejah danih možnosti in mejah naše tovarne storili prav vce v duhu stabilizacijskega poslovanja. -L- ogrožalo uresničitev plana v vseh: oblikah, od' osebnih dohodkov do investiciji V poročanem obdbbju je proizvodnja potekala različno. Na začetku leta smo startali zelo slabo. Nadaljevali smo dobro in. povečevali proizvodnjo do konca junija. Potem se je ustavilo na mi-nimalhih- dosežkih v juliju in avgustu, da je proizvodnja zopet narasla m septembru. O vzrokjh za ta nihanja smo že govorili, dodamo naj le to, da so ta nihanja del splošne gospodarske nestabilnosti v državi. Planirali smo 87,817.122'din proizvodnje, realizirali pa 84,089.586 din ali 96% postavljenega plana. Največ smo proizvodnjo presegli pri brivskih aparatih in gramofonih, ki lahko rečemo, niso imeli zastojev. Zadovoljiva, čeprav s težavami je- bila proizvodnja zvočnikov in elektrolitov. .Ostala proizvodnja, je razmeroma slabše udeležena v realizaciji. Televizija je dosegla le 74 % postavljenega plana in je glnvni krivec za nedoseganje plana. V primerjavi, s preteklim letom smo ustvarili za 34% več proizvodnje pri minimalnem povečanju delovne sile in brez povečan ia strojnih in drugih zmogliivosti. Kot vedno in zlasti zadnji dve leti so obratna, sredstva najbolj pereč in najtežje re- šljiv problem v tovarni. Cene materiala, stroški za osebne dohodke in polizdelke rastejo iz meseca v mesce. Akumulacija tovarne pa ne more zagotoviti nadomestila teh inflacijskih bremen. Zato se problem obratnih sredstev čedalje bolj zaostruje in bo končno vplival na zmanjšanje proizvodnje, ali selekcioniranje proizvodnega programa. To je sicer splošni problem, vendar je za našo tovarno posebno težak, ker ie odvisna od uvoznega materiala, ki je dobavljen lc za likvidna sredstva. Zato prihaja do zastojev prav v montažah, ki imajo največ uvoznega materiala, to sta montaža TV sprejemnikov m brivskih kaset. Vsi poizkusi uprave, da bi prišli do obratnih sredstev so ostali neuspešni. Če vemo, da znaša primanikliaj obratnih. sredstev 10 000 000 lahko sklepamo-, v kako težkem položaju smo. Vloženi so zahtevki za sanacijo TV pravz1 vodhje pri Skladu skrpanih rezerv republike in prošrva za kredit za obratna sreds*'.a pri Ljubljanski banki, vendar do sedai ni pozitivnih rezultatov. Ker je po'ozaj na d~-namem. trgu prerm zapletem je malo verjetnostih da bodo te akciie uspešne. Kaj pa tp pomeni, smo navedli že pre'. Poprečni mesečni osebni dohodek na zanoslenega znaša 1.237 din, ali 9% nad planiranim. če pogledamo celotno poslovanje za devet mesecev lahko rečemo, da je bilo uspešno. Če bi lahko eliminirali zunanje vplive, ki negativno delujejo na poslovanje tovarne, bi rezultati bili precej boljši in bi zadovoljili vse želje v tovarni, kakor po razširitvi proizvodnega programa, kot pri dvigu življenjskega standarda zaposlenih. M V. Slav- Zima presenetila vso Evropo Nagradna križanka 29. november Za pravilne rešitve nagradne križanke je uredništvo pripravilo naslednje nagrade v skupni višini 700 din: 1 nagrada 100 din 5 nagrad po 50 din 5 nagrad po 30 din 5 nagrad po 20 din 10 nagrad po 10 din Rešitve nagradne križanke pošljite na uredništvo glsaila »Iskra«, Kranj, Savska loka 4, vključno do 10. decembra 1971. Letošnja zima je zelo pohitela in minuli petek in soboto presenetila vso Evropo. Tudi pri nas v Jugoslaviji je ¡prvi sneg povzročil tudi prve večje težave, predvsem v cestnem prometu. Gesta čez 'Vršič je že zaprta, in tako ■bo najbrže vse do maja prihodnjega leta. Tudi iz drugih republik prihajajo poročila o težavah, ki jih povzročata sneg in mraz. Zaradi snega ipa je precej zastojev na -mno-¡gih cestah v Severni Italiji, ¡pa tudi vzdolž Apeninskega ¡polotoka. Zaradi močnega ve-itra je ¡ribiško ladjevje ostalo ■v pristaniščih, vzdolž Jadrana pa tudi na obali od Ženeve do Sicilije. Sneg je zapadel celo v rimskem predmestju v Sieni, kjer že petdeset let ni bilo snega. Tudj iz Francije in Zahodne Nemčije poročajo o snežnih padavinah, močnih vetrovih in številnih nesrečah zaradi poledic. Močno je snežilo v Sovjetski zvezi, predvsem v arktičnem pristanišču Murmansk, kjer je v nekaj dneh zapadlo toliko snega, kot ga navadno zapade v ¡nekaj mesecih. Najnižjo temperaturo pa so zabeležili na Norveškem, kjer se je živo srebro spustilo na 37 stopinj pod ničlo. Udeleženci kegljaškega turnirja v počastitev dneva republike Kegljači za dan republike To pot so imeli besedo marljivi kegljači. V počastitev dneva republike so namreč pržanski kegljači priredili 18. t. m. na dvosteznem kegljišču TVD Partizan v Zgornji šiški turnir, na katerega so povabili še kegljače iz tovarne električnih aparatov, iz tovarne polprevodnikov v Trbovljah in iz tovarne elektronskih naprav. Od treh popoldne, pa tja do sedme zvečer je bilo na kegljišču vse živo. Posebno ni manjkalo živahnih komentarjev, kakšni bodo rezultati tega turnirja. Razumljivo so bile borbe med kegljači ostre, vendar tovariške in tudi -kaka »riba«, kot pravijo krogli, ki se med keglji izmota brez zadetka, ni skalila prijetnega, vendar do zadnjega meta zagrizenega tekmovanja. LJUBITELJI KEGLJANJA! Pred kratkim so pod teraso hotela Grad v Preddvoru odprli novo dvostezno avtomatsko kegljišče, ki je med najlepšimi na Gorenjskem. Nastopile so torej štiri ekipe ¡kegljačev s po šestimi igralci, od katerih je zaradi pomanjkanja časa vsakdo metal le po 25 lučajev .na polno in 25 lučajev na čiščenje. Za devet kegljev so Ibili domačini, organizatorji turnirja, boljši, medtem ko so se na drugo mesto uvrstili kegljači tovarne električnih aparatov, na tretje ekipa iz Trbovelj in na četrto kegljači iz tovarne elektronikih naprav. Med posamezniki pa se je na prvo ¡mesto zanesljivo uvrstil Anton Ribič iz tovarne polprevodnikov, ki je podrl 215 kegljev, skozi vse tekmovanje pa je najbolj vneto skrbel za dobro voljo in ustrezno vzdušje na -kegljišču. Rezultati: ekipna uvrstitev: 1. Avtomatika 1165 kegljev, 2. Aparati 1156, 3. Polprevodniki 1118, 4. Naprave 1006 kegljev. Posamezniki: 1. Anton Ribič (Polprevodniki) 215, 2. Miro Klopčar 212, 3 ko Fon (oba ... -—„___________ 4. Ljubo Jamšek (Aparati) 202, 5. Veselko Puc (Avtomatika) 199, 6. Milan Ravnic (Aparati) 199, 7. Bruno Doljak (Avtomatika) 199, 8. Jure Naš »srebrni« jubilant dela tov. Franc Ahačič, zaposlen v odd. »vzdrževanje strojev« v kranjski tovarni je pred kratkim odšel v zasluženi pokoj. Zaradi marljivosti, vestnosti in prizadevnosti je bil imenovani med sodelavci zelo priljubljen, znan pa je bil tudi po tem, da kljub oddaljenosti od tovarne, stanoval je namreč v Zabukovju, bolezni skoraj da ni poznal. Sodelavci so mu ob slovesu izročili lepa darila in mu zaželeli mnogo zdravja in sreče, pa tudi ntnogo dobre volje, saj bo zdaj, ko je v pokoju‘še krepko moral delati, če hoče, da bo hiša, ki mu je pogorela, čimprej spet uporabna Bilodjerič (Aparati) 192, 9. Andrej Novak (Aparati) 192, 10. Anton Sladič (Polprevodniki) 192, 11. Marko Jeglič (Aparati) .188, 12. Ivan Penko (Aparati) 183, 13. Franc Kuhar (Polprevodniki) 180, 14. Najboljši mož na kegljišču je podrl 215 kegljev — A. Ribič Stane Kovačič (Polprevodniki) 180, 15. Janez Belič (Naprave) 1180, 16. Anton Kramar (Polprevodniki) 178, 17. Dušan ¡Papež i(Naprave) 178, 18. Rafko Smodič (Polprevodniki) 173, 19. Alojz Žirovnik (Avtomatika) 173, 20. Nande Resman (‘Avtomatika) 171, 21. Franc Vrhovnik (Naprave) 170, 22. Alojz Deželak (Naprave) 169, 23. Miro Vičič (Naprave) 162, -24. Ludvik Sc-traičič (Naprave) 147 kegljev. Ekipe so sestavljali: Avtomatika — Fon 211, Klopčar 212. Resman 171, Puc 199, Doljak 199. Žirovnik 173; Anarati — Jamšek 202. Jeglič 188, Novak 192, Penko 1S3, Bilodjerič 192, Ravnic 199; Polprevodniki — ‘Smodič 173, Kovačič 180,: Ribič 215, Sladič 192, Kuhar 180, Kramar 178; Nanrave — Vičič 162. Vrhovnik 170 Debelak 169, Papež 178. šetrajčič 147, Belič 180 kegljev. -Zmagovalna ekipa ie prejela spominski pokal, prav tako tudi zmagovalec med posamezniki Anion Ribič (Polprevodniki), razen ¡tega pa je zmagovalec prejel še nagrado v obliki gramofona, naslednja dva najboljša pa brivnika Braun Iskra Sixtanl in Braun Iskra Special. — C — ZAHVALA Ob prerani in težki izgubi ■moje drage mame BARIČE BELOŠEVIC se toplo zahvaljujem sodelavcem na liniji ploščatega releja obrata ATN za izraze sožalja in denarno pomoč. Ivanka Beloševič ZAHVALA Ob smrti drage mame IVANE -REBOLJ se iskreno zahvaljujemo sodelavcem v obratu EMI in odpremnem oddelku tovarne »Elektromehanika« Kranj za izraze sožalja, podarjeno cvetje, finančno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerki Stanka in Ivanka ter sin Franci ZAHVALA Ob smrti dragega očeta MIHE SEKNETA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v tovarni, posebno sodelavcem iz »plana-na-bava«, družbeno političnim organizacijam in pevskemu zboru iz Elektromehanike, -za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta ANTONA -ŠKAFARJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem -na liniji enot obrata ATN v kranjski tovarni za izraze sožalja ter finančno ¡pomoč. Hčerka Marta Križaj RUSK! NOVELIST IN DRAM. CANTON) POMLA- DANSKI MESEC HRVAŠKI KNJIŽ. (VLADIMIR) IME FILM. IGRALCA SHARIFA' MOKROTA RED PLATIŠČE MEDMET PRASKA NOBELU IME SKLADAT. STRAVIN- SKEGA FEASKA KRALJIČNA V.iODISEJI” HIŠNI BOG RIMLJANOV DUŠA UMRLEGA PRI ST.SIOVANIH \ X?9-XI1943 PALICA PRI PLUGU IZUMI- TELJ TELEFONA RUSKO MJME ZIDOVSKI FILOZOF IZ 17. STOL. (URIEL) BREZ- PRAVNA MNOŽICA ■AVTOR: GORJANC FILMSKA NAGRADA V ZDA PRVINA PODOBNA ANTIMONU ETIOPSKI KNEZ PRITR- DILNO OBDELO- VALEC KAMNA IME PESNIKA SOPOVA DOMOTOŽJE MUSLIMAN. VERSKI POGLAVAR KONJSKI TEK ZEMLJA OBDANA Z VODO OZIRISOVA MATI V EGIP.MIT. RASTLINSK STEBLO OGLAŠANJE ESTONSKI BARITONIST PRISTA- NIŠČE ITALI -JANŠKA RTV SODOBNI FR. SKLAD. (GEORGES) AVTOM. OZNAKA KITAJSKE KRAVE STRUP V ČAJU KARIRASTO BLAGO TUJE ZENSKO IME NAELEKTREN DELEC V WALESU RUSKI SKLADAT. (CESAR ) MALAJSKI NAČIN KRAŠENJA TKANIN TOVARNA BARVIL V CELJU risal: M.TREVEN DELEŽI SIFILIS NASKOK ZAH.DEL N.GVINEJE KROKAR IMPRE SIJA VOJVO DINEC OTOKVARH TUAMOTU ZEMLJIŠČE FEVDALCEV POSTOPAČ IME.FILM, IGRALKE BLYTH PRAOČE SEMITOV ORANJE IME VEC PAPEŽEV EGIPC.BOG STVARNIK PREBI- VALEC AZIJSKE DRŽAVE PLEME- NITA KOVINA SUSILEC (IZDELEK ISKRE) KULTURNA RASTLINA NAGRADNA KRIŽANKA Razpis nagrad za »Nagradno križanko 29. november« je objavljen na 7. strani st ■■ ■ ■■ ■■ ■■ ■ I ■■ ■ BI HI HI HI ■ I II II BI ■ H ■I ■I ■I ■I ■I BI ■ I ■I ■I ■ I BSI BI BI ■ I ■ I II ■I ■ I ■ I ■ I ■ I ■ I II :s ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i ■i n ■i ■i ■i ■i ■i ■i HI ■ I ■ I II ■ I BI ■I ■ I ■ I ■I ■ I ■ I ■I ■ I ■I ■ I BI BI ■ I ■I ■ I n»»