leto xxii. — številka 43 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Pšenice, Kranl, Radovljica, Sk. Loka *•» Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične zveze delovne g a kranj, sreda, 4. 6. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednilu Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob siedah in sobotah ljudstva za gorenjsko 4- iunij praznik prostovoljnih krvodajalcev Danes že šestnajsti* Praznujemo dan prostovoljnih krvodajalcev. Na ta dan se vsa naša iav* «U>$t spominja neznanih in skromnih darovalcev krvi, zakaj po njihovi za-$Pwi(j&- Imamo v naši ožji domovini zadosti človeške krvj — čudežnega zdravi-la za ponesrečence, porod-nlce ln bolnike z nalezljivimi ter notranjimi boleznimi. Prebivalci Gorenj-•ffjjjfefr srečni in ponosni, *cr nam ne manjka Iju ^fl&i dejanji dokazuje-J° privrženost ideji ičnega humanizma in ne r besedami ali deklaracijami kot je danes obiraj- Kljub današnjemu Načinu življenja, ki mno-ROkrat razdvaja našo socialistično družbo, kljub Pehanju za materialne dobrine, kar poraja med na egoizem In indivuluali *e«>, pB lahko z veseljem Ugotovimo, da imamo •»nogo dobrih ljudi, ki so Pripravljeni darovati svoju kri bolnim in ponesre-Cenim sodržavljanom. Letošnji uspeh krvodajalskih a^cij na Gorenjskem je *«lo lep, saj urno plan v celoti presegli. Mnogo Je ^ temu pripomogla n&#$: ^neraclja, ki postopoma ^ttenjuje starejše krvodajalce. Vse družbenopolitične organizacije »o Krepko pomagale aktivistom rk pri zbiranju Prostovoljnih darovalcev tako da zbiranje po-st*Ja vse bolj naloga vseh japrednih sil naše družiš- Čeprav smo z množičnostjo prostovoljnega krvodajalstva zadovoljni, pa '"^nlmo, da to breme ni enakomerno razdeljeno na J*e *»»ie prebivalstva. Na- tel humani dejavnosti : r°d^lovali vsi zdravi držav-jan«. «vi kri dobi vsak nas PrebivalM,. t......_ - Razstava ob stoletnici rojstva Gandhija Veleposlaništvo Indije, občinska konferenca SZDL Kranj in Gorenjski muzej v Kranju so ob stoletnici rojstva Mahatme Gandhija pripravili razstavo o življenju in delu velikega humanista in voditelja Indije. Razstavo so v Mestni hiši v Kranju odprli včeraj (torek), odprta pa bo od 10. do 12. in od 17. do 19. ure do petka. Na razstavi predvajajo tudi dokumentarne filme. Danes (sreda) ob 18. uri bo o liku Mahatme Gandhija govoril predstavnik indijske ambasade v Beogradu gospod inženir M. Sinha. Predavanje bo v mali renesančni dvorani v Mestni hiši. A. Ž. Sled 'valet brezplačno ne Pret *°> a,i '«> Je sam "r°J daroval ali ne. vod*;"} Prostovoljnim kr-Wo njem Gorenjske že-niku njihovem praz-; če In,nn°go zdravja, srčnem" ^»voljstva, obe- da iihau,'ln obljubljamo, Jin bomo posnemati. dr. š tangi Branko Člani italijanske stanovanjske delegacije v stanovanjskem naselju Vodovodni stolp II. nju — Foto: F. Perdan v Kra- Italijanska stanovanjska delegacija v Kranju Na povabilo Združenja stanovanjskih podjetij Slovenije se je minuli teden mudila na štiridnevnem obisku v Sloveniji šestčlanska delegacija italijanskega Združenja inštitutov za gradnjo ljudskih stanovanj v severovzhodni Italiji. Gostje so si ogledali gradnjo stanovanj oziroma stanovanja v Velenju, Celju, Mariboru, Ljubljani in Kranju. V Kranju so si predstavniki inštituta iz Gorice, Benetk, Padove, Vincenze in Trevisa ogledali panoramo mesta s šmarjetne gore, Gorenjski muzej, Trg revolucije, stanovanjsko naselje v gradnji — Vodovodni stolp II in šolo France Prešeren. Tako predsednik kot podpredsednik Združenja sta nam v spremstvu direktorja Podjetja za stanovanjsko in komunailino gospodarstvo Kranj povedala, da so bili vsi presenečeni nad lepoto slovenskih mest. Predstavniki italijanskih inštitutov so bili tudi presenečeni nad nekaterimi gradbenimi elementi, ki jih pri nas trenutno šele preizkušamo v gradbeništvu. Prav zato so se še posebej zanimali za prve izkušnje in rezultate. Oba, tako predsednik kot podpredsednik, pa sta izrazila presenečenje nad uspehi v gradbeništvu, ki smo jih dosegli kljub finančnim težavam in ob uresničevanju gospodarske reforme. Predstavniki italijanskih institutov so popoldne obiskali še Podvin in Bled. A. Ž. Srečanje internirancev na Vodiški planini Komisije za interniran-ce pri gorenjskih občinskih odborih ZZB NOV pripravljajo tovariško srečanje gorenjskih internirancev. Srečanje bo v nedeljo, 15. junija ob 10. uri v Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici. Komisije vabijo vse in-ternirance, svojce in občane, da se udeležijo tovari škega srečanja. Vsi, ki se nameravajo ta dan na Vo-diško planino pripeljati z avtobusi, naj se prijavijo pri krajevnih odborih ZB NOV na Gorenjskem. A. 2. Predsednik centralnega komiteja ZKS Franc Popit Je v ponedeljek dopoldne ob.skal tržiško tovarno obutve Peko, kjer si je ogledal proizvodne obrate in se seznanil s tehnološkim postopkom. Popoldne pa se Je sestal tržiški politični aktiv kjer so razpravljali o bodočnosti Peka, o izvozu, največ pa o kadrovski strukturi in o nalogah komunistov po IX. kongresu ZKJ. — Foto: F. Perdan 41 GLAS * 2. STRAN SREDA — 4. JUNIJA 19$ Kranjski sindikat o spremembi samoupravnih aktov Jatrj (četrtek) dopoldne bo v Kranju razširjena seja občinskega sindikalnega sveta, na katero so razen članov sveta in nadzornega odbora vabljeni tudi člani strokovnih odborov in predsedniki večjih sindikalnih organizacij v občini. Na seji bodo med drugim govorili o nalogah delovnih organizacij pri spremembi samoupravnih aktov. % Predstavniki tržiškega planinskega društva so se v nedeljo udeležili slovesne otvoritve slovenske planinske koče pod Kepo na Koroškem. Kočo je zgradilo slovensko planinsko društvo iz Celovca. vg 0 Folklorna skupina »Karavanke iz Tržiča bo v soboto, 7. junija, nastopila v slovenski vasi Sela nt Koroškem. Poleg nje bo sodeloval tudi pevski oktet iz Kovorja pri Tržiču. vg p V soboto, 31. maja, se je mudila na obisku v Borovljah uradna delegacija tržiške občinske skupščine. Med obiskom so si Tržičani ogledali novo meščansko šolo in se pogovarjali o sodelovanju med obema mestoma. 15. junija bodo predstavniki Boro-velj vrnili obisk Tržičanom in se z njimi pogovarjali o komunalnih in urbanističnih vprašanjih. vg Gradivo za to točko dnevnega reda je pripravila komisija za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu. Kranjski okvirni program akcij za dopolnitve in spremembe splošnih aktov, ki so ga osvojili tudi na nedavnem republiškem sindikalnem seminarju za sindikalna vodstva v Bohinju, predvideva, da bodo pri preučevanju teh vprašanj do konca leta v kranjski občini sodelovali: občinski sindikalni svet, ko- misija za samoupravljanje in delovne odnose pri ObSS, sindikalne organizacije, občinska skupščina, društvo pravnikov, društvo ekonomistov, društvo knjigovodij, delavska univerza in delovne organizacije. Jutrišnja seja občinskega sindikalnega sveta v Kranju o dopolnitvah in spremembah splošnih aktov delovnih organizacij pomeni začetek širše in daljše razprave v občini. A. 2. Poliod Po poteh Prešernove brigade odpadel Občinska organizacija zveze mladine v Kranju je v po- XIX. GORENJSKI SEJEM častitev meseca mladosti pripravljala pohod Po poteh Prešernove brigade. S šolami in garnizijo Stane 2agar so se dogovorili že za konkreten program, vendar pa je ta manifestacija potem odpadla, ker niso dobili dovolj avtobusov. Namesto 26 avtobusov za okrog 1600 udeležencev so jih dobili le 6. Zato so program, ki je bil predviden za Cerkno, pripravili v soboto zvečer v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju. Na tej kulturno-za-bavni prireditvi se je zbralo okrog 650 mladincev. A. 2. O študentskih Kranj, 3. junija — Danes popoldne je bila v prostorih kranjske občinske skupščine seja komiteja občinske konference ZK. Na dnevnem redu je bila informacija o študentskih problemih, razpravljali pa so tudi o sklepih VIII. zasedanja občinske konference zveze komunistov Kranj in o kadrovskih vprašanjih medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Seja komiteja je bila ob 16. uri, ob 17. uri pa je bil posvet s sekretarji organizacij ZK v občini. Na posvetu so govorili o tretji kongresni resoluciji, ki obravnava zunanjepolitična vprašanja. A. 2. Urniki Tudi radovljiški sindikat o gospodarjenju V KRANJU 8.—19. VIII. 1969 luiiiUiiiiiiiiimiimiiiimiHiii^ iiiiiiiiiniiiiiit.iiiiiiiiimniiiiiiiiiiii.iiiiiiiiii!,,, Petkovi razširjeni seji občinske konference zveze komunistov v Radovljici, na kateri so govorili o analizi gospodarjenja v letu 1968, nekaterih uspehih in načrtih za letos ter o možnostih združe- vamja delovnih organizacij, ^ pri tej točki prisostovali tudi člani občinskega sindikatom3 sveta Radovljica. Po tej t^2' pravi so člani občinskega dikalnega sveta nadaljev^ zasedanje na ločeni seji. A. t. MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE! Zato varčujte pri Gorenjski kreditni banki Kredit ki vam odobri na podlagi privarčevanega denarja ^» po 2% obrestni meri. Poleg tega lahko pri ŽREBANJU zadanete lep dobitek. 'iitiimiiiiiipiiitiirsitniiniiHiiiiiiicniMmMi";" initimniMmiminnifummiummiHiiiMiiifiMiiiimiiHniinnumimm Proti večeru so prišli na konf erenco t udi železnica i j i, k i so imeli 14. in 15. marca 1920 v Ljubljani redni občni zbor »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo« in sklepe konference DSS navdušeno sprejeli. Železničar* ske strokovne konference se je v imenu jeseniških železničarjev udeležil tudi Josip Mlakar in bil izvoljen tudi v širši odbor železničarske organizacije. Obdobje pred kongresom je potekalo v dvoboju med JSDS in DSS za Slovenijo. Razkol v vrstah JSDS se je nadaljeval. Ustanavljale so se nove politične organizacije, med njimi tudi dne 21. marca 1920 v Kranju. Dne 25. marca 1920 sta bila na Jesenicah dva delavska shoda. Dopoldne je bil pri »Jelenu« shod DSS za Slovenijo, na katerem je kot glavni govornik govoril Petrič iz Ljubljane. Pretežni del svojega govora je posvetil nase- ljevanju pobeglih ruskih kon-trarevolucionarjev v naših krajih, med njimi tudi na BJedu. Zborovalci na shodu so izrazili najprisrčnejše simpatije ruski sovjetski vladi in obenem z vso odločnostjo protestirali proti naseljevanju ruskih emigrantov na Bledu in v jeseniški okolici. Razen tega shoda je bil ta dan na Jesenicah tudi shod Narodne strokovne zveze, ki so se ga udeležili tudi vsi člani krajevne organizacije DSS za Slovenijo na Jesenicah. Zato je ta shod postal demonstracija proti naseljevanju ruskih emigrantov in proti vedno bolj naraščajoči draginji. Kakor je poročajo »Ujedinjenje« v svoji 6. štev. 7. aprila 1920, da je resolucija, predložena na shodu, do kraja razkrinkala te »nerodne socialiste«. Dne 28. marca 1920 je bil v Nomnju ustanovni občni zbor »Splošne železničarske organizacije«, ki ga je otvoril Razkol član jeseniške krajevne organizacije DSS za Slovenijo Josip Mlakar. Z delom v strokovni in politični organizaciji sta se v krajevni organizaciji DSS za Slovenijo na Jesenicah in na Javorniku pripravljali na kongres DSS. Na Jesenicah je bilo v začetku aprila 1920 zborovanje članstva, na katerem so izvolili kot delegata za strankin kongres tovariše Karla Ažmana, Janeza Smole-ja, Vinka Ambrožiča, Jožeta Knifica in Rudolfa Marklja, za Javornik pa Jožefa Čudna. Dne 11. aprila 1920 je v dvorani hotela »Tivoli« zasedal kongres DSS za Slovenijo, ki se ga je udeležilo 52 delegatov iz vse Slovenije, med njimi tudi delegatje z Jesenic in Javornika, ki so zastopali okrog devet sto članov svojih krajevnih organizacij DSS za Slovenijo. Zbor je ponovno razčlenil vzroke razkola v JSDS in o potrebi ujedinjenja jugoslovanskega razredno zavednega proletariata v enotno stranko. Najvažnejši sklep kongresa je bil, da se DSS za Slovenijo s tem dnem pridružuje Socialistični delavski partiji Jugoslavije (komunistov). Istega dne je kot odgovor na kongres DSS za Slovenijo zasedal v Mariboru tudi zbor JSDS. Kongres je ugotovil izgubo članstva v najpomembnejših industrijskih središčih, kakor na primer na Jesenicah, kjer je krajevna politična organizacija JSDS dne 6. marca 1920 praktično prenehala obstojati. DSS za Slovenijo kljub izstopu iz JSDS stari stranki ni zaprla vrat. Se vedno je želela, da bi se celotno članstvo nove in stare stranke združilo s SDPJ-k. Zato je 13. aprila 1920 navezala stike z JSDS in se z njo sporazumela o razgovorih SDPJ-k. Teh g* ud*"' z*' nadaljnjih združitev s govorov pa se JSDS ni zevala s čistim namenom, to so se zavlekli malo da ^ do konca maja, dokler kot11 ^ nisti niso uvideli, da J* ,j JSDS nemogoče razpravi^ o združitvi jugoslovansk delavskega razreda v SD» m in z njo razgovore prek'11 Pokazala pa se je tudi paka, da levičarji niso o*' neje zahtevali združitev s j, kovnih organizacij v ^e A' ni delavski svet Jugosla * in tako preprečili social^j, demokratom ribariti v' % nem. V času teh' polit"- \ prizadevanj pa je delavsk^io banje v Jugoslaviji d£§Ljjt' že prvi udarec s krvoP'^jv jem na Zaloški cesti v k)^ Ijani, ki ga je sociali*1 mok racija spretno Kakšnih nizkotnih met«*1 je pri tem posluževala, kumentirala naša širS*^ doviina. m. k''" Stroj brez človeka ne prinaša napredka V našem vsestranskem razvoju in gospodarskem napredku se vse bolj kaže, da vsa mehanizacija in tehnika ne doseže zaželenih ciljev, če ob vsem tem ni človeka, ljudi na sploh, ki so kos tej tehniki. Tak bi bil kratek povzetek glavnega poročila in razprav na skupščini občinskega sveta ljudske tehnike Kranj v Petek, 30. maja. Ko so se najprej oddolžili spominu preminulega dolgoletnega predsednika te organizacije Ludviku Rančigaju, je sedanji Predsednik Mile Vozel poročal o delu te organizacije v zadnjih dveh letih. Y tem času so izvedli 52 tečajev, ki se jih je udeležilo *fl2 ljubiteljev tehnike. Število članstva se je dvignilo na 2562, med katerimi je nad ™0 pionirjev. Zelo delavna ^ avto-moto društva v Kranju, Šenčurju in v Cerkljah, društvo LT na Golniku ter radio klub »Iskra«, fotoklub »Janeza Puharja« v Kranju, *i je med najboljšimi v dr-*avi, kar se je pokazailo na mnogih tekmovanjih in festi- Kaj divjad? lovci, lovci... Na eni izmed sej tržiške občinske skupščine so razpravljali tudi o škodi, ki jo Povzroča divjad na poljih. Ob tem je eden izmed odbornikov hudomušno pripomnil: "Ka/ divjad, lovci, lovci, ki se kar z avtomobili zapeljejo na njive!« Planinsko društvo KRIŽE išče honorarnega oskrbnika za svojo postojanko NA KRIŠKI GORI čas od 15. 6. do 15. 9. ponudbe pošljite na Do-£nar Jožc (za pD Križe) Križe 86, p. Tržič. - Na tem naslovu dobite infor-Jgcije v popoldanskem Vodovod Ravne — Tržič valih pri nas in v zamejstvu, dobil je 3 zlate, 2 srebrni in 5 bronastih medalj ter 20 pokalov in diplom. Nekatere osnovne organizacije, kot je brodarsko društvo, aeroklub, modelarstvo, komisija za kmetij sko-tehnično vzgojo, komisija za vzgojo mladine, pa dokaj težje utirajo pot med množico. Tudi v delovne organizacije in šole še ni prodrla tehnika do tiste mere kot bi bilo želeti. V podjetjih je dokaj šnj a ovira notranja zaprtost z določenimi predpisi, po šolah pa še ni povsod urejenih delavnic in prostorov za poučevanje, ni ustreznega kadra in podobno. Da bi se organizacije LT lažje izmotale iz težav v današnjih reformskih okvirih in uveljavile nove oblike dela, so občinski sveti vseh gorenjskih občin sprejeli ustrezno specializacijo. To velja za usposabljanje kadra, za organizacijo raznih tečajev in podobno. Tako so se v Kamniku opredelili za kmetijsko tehniko, v Kranju za elektroni radioamatersko smer, v Radovljici za letalstvo in modelarstvo in na Jesenicah za foto- in kiinoamaterstvo. Razen pomanjkanja sredstev in kadra je velika ovira za uspešno delo in razvoj tudi pomanjkanje prostorov. To upajo, da bo v Kranju vsaj delno rešeno z graditvijo novih prostorov, kar pripravlja AMD. Graditi nameravajo večjo stavbo v vrednosti 1,300.000 novih dinarjev. Precej sredstev so že zbrali, nekaj je že priložila občina in v tem načrtu je predvidena začasna rešitev tudi za LT. Sprejeli so konkretne sklepe za nadaljne delo. Njihova smer je zlasti množičnost in razširjanje nekaterih dejavnosti kot je izumiteljstvo, avtorstvo, delo z mladino in podobno. Osrednja nit skupščine je bila, da v našem današnjem razvoju z mednarodno delitvijo dela in podobno stroji ki avtomatizacija ne prinaša napredka, če ob tem ni tehnično sposobnega človeka. A to, kot so ugotavljali v razpravi, se danes kričeče pojavlja v kmetijstvu in domala v vsem življenju pa celo v gospodinjstvih, kjer ljudje kupujejo najrazličnejše stroje in se skušajo znajti zgolj ob bornih prospektih. K. Makuc Iskrina razstava v Zagrebu skem kratkim so v zagreb-°brt muzeiu za umetnost in ske» °dprW razstavo industrijom ob,ik°vanja v združe-fta" Podjetju Iskra Kranj, iti d ,VI so dali naslov »Lepo rili , s čimer so pouda-Sodoh JOsnovnejša izhodišča kovan]ega industrijskega oblija. Na tej razstavi v Zagrebu razstavlja Iskra avtomatske telefonske aparate, radijske in televizijske sprejemnike, gramofone, ojačevalnike, kinoprojektorje, merilne naprave, gospodinjske pripomočke — sesalnike, loščil-nike in mešalnike, posamezna orodja ter embalažo za svoje izdelke. vg Tržiška občinska skupščina je že konec letošnjega februarja razpravljala o gradnji vodovoda Ravne - Tržič. Takrat je predstavnik tržiškega komunalnega podjetja Jože Valjavec oporekal rentabilnost te gradnje oziroma gradnje po trasi, ki se bo držala struge Mošenika in na južnem delu mesta prečkala Bistrico in Mošenik. Zato je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve tržiške občinske skupščine skupaj s projektantom omenjenega vodovoda ponovno preverjal upravičenost in smotrnost gradnje. Svet je menil, da je predvidena trasa (ob strugi Mošenika in naprej do rezervoarja za Virjem) novega vodovoda primerna in da bi trasa skozi mesto (to je predlagal Jože Valjavec) med gradnjo zaprla ves promet na celotnem odseku Trga Svobode in dela Koroške ceste, na drugi strani pa bi z gradbenimi deli povzročili precej stroškov na asfaltiranih ulicah. Zato je tudi skupščina občine Tržič na svoji zadnji seji sklenila, da bodo gradili vodovod po že predloženih načrtih. Kot računajo bo povezava vodovodnega zbiralnika na Ravnah z zbiralnikom za Virjem veljala okoli 60 milijonov S dinarjev. Namen novega vodovoda je izkoristiti odvečno vodo iz vodovodnega zbiralnika na Ravnah pri Tržiču in jo prenesti v zbiralnik za Virjem. vig Nova vpadnica v Tržič Nova avtomobilska cesta proti ljubeljskemu mejnemu prehodu je nekako odrezala Tržič od vsega prometnega vrveža Vse od otvoritve nove ceste proti Ljubelju pa v tržiški občini ugotavljajo neustreznost sedanje vpadnice od Bistrice v mesto. Ta cesta zaradi neprimerne širine predstavlja ozko grlo in veliko nevarnost za prometne nesreče. Zato so se v Tržiču odločili, da bodo zgradili novo cesto vpadnico od Bistrice do Tržiča. O tem so že razpravljali na svetu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve tržiške občinske skupščine in sprejeli predračunski elaborat. Novo vpadnico bodo gradili v treh etapah, celotna gradnja pa naj bi veljala okoli 380 milijonov S dinarjev. Letos nameravajo odstraniti ograjo pri Bombažni predilnici in tkalnici ter dokončati prvo etapo, v kateri je predvidena ureditev ceste od pošte do vhoda v predilnico. Ker se bo ponekod nova cesta — vpadnica dvignila tudi za 80 centimetrov, bo to prizadelo nekatere delovne organizacije. Medtem ko sta Peko in Združena lesna industrija omenjeni načrt ceste vpadnice sprejela brez pripomb, pa se tržiška Bombažna predilnica in tkalnica ni strinjala z novo gradnjo. Vzporedno s cesto ima namreč predilnica tudi vodni kanal za svojo hidrocentralo in ji bo višja cesta povzročala težave. vig Predstavljamo vam: SGP Sava Jesenice Splošno gradbeno podjetje Sava na Jesenicah, ki je bilo ustanovljeno leta 1950, se je specializiralo predvsem za gradnjo turističnih industrijskih in javnih objektov ter cest in mostov. V Savi je danes 620 zaposlenih, ki so lani ustvarili 3 milijarde 200 milijonov S dinarjev, njihov letošnji plan pa je za 100 milijonov S dinarjev večji. Kot pravijo v tem jeseniškem gradbenem podjetju, je njihov »adut« v tem, da dela prevzemajo kompleksno — od izdelave projektov do končne realizacije. Njihova letošnja prizadevanja so usmerjena v še večjo načrtnost in sistematičnost, ker menijo, da bodo naloge že v sami pripravi strokovne je obdelane. Poseben poudarek nameravajo dati tudi stimulaciji proizvodnega kadra, ki ga bodo vezali na stroškovni učinek posameznega delovnega mesta. V zadnjih letih so v SGP Sava precej izboljšali kadrovsko strukturo zaposlenih, ta pa bo v prihodnjih letih še boljša, saj imajo na visokih, višjih in srednjih šolah 13 štipendistov. V Savi menijo, da je sistematično izobraževanje pomembno zlasti v današnjih tržnih pogojih, ki zahtevajo izredno elastičnost. V. G. OBNOVLJEN RECEPCIJSKI PROSTOR HOTELA EVROPA — Hotel Evropa v Kranju je star že trideset let in je zrasel iz nekdanje gostilne pri novi pošti v Kranju. In ker recepcijskf prostor (fover) ni več povsem ustrezal, so ga pred nedavnim preuredili. Z obokanega stropa so ostrgali omet, namestili pa so tudi nove lestence itd. Načrte za to preureditev sta nare* dila Peter Simonič in Franc Snedilc, dela pa je izvajalo Servisno podjetje v Kranju. Preure* ditev je hotel Evropa veljala okrog tri milijone starih dinarjev. V hotelu pa razmišljajo, da bi podobno preuredili tudi restavracij«. (A. Ž.) — Foto: F. Perdan Desetletnica EFE Šoštanj EJcktrofiltrski bloki — najcenejši gradbeni material Pred desetimi leti je začela v Šoštanju obratovati poiz-kusma tovarna za predelavo pepela. Nadela si je ime EFE Šoštanj in je danes poslovna enota rudnika lignita Velenje. Tako se je začelo izkoriščanje pepela, ki je hkrati odpadna surovina termoelektrarn. Premogov prah namreč izgoreva pod kotli termoelektrarn, pepel pa potuje z dimnimi plini prek elektro-filtrov. Tod se delci zaradi električne nabitosti love na žicah elektrofiltrov, od tod pa padajo v posebne bunkerje. Takšen elektroflitrski pepel pa je pomešan s hidrira-mim apnom odličen gradbeni material. Prav to pa so izkoristili v Šoštanju in v nepo- I sredin bližini termoelektrar-j ne postavili tovarno za zidne bloke. Lastnost tega gradbenega materiala oziroma zi-dakov je, da so odlični izola-I torji in hkrati za polovico lažji od betona in za prek 20 odstotkov od opeke. Čeprav so v zadnjem času proizvodnjo takšnih zidakov v Šoštanjski tovarni precej povečali, pa so že težko kos vsem potrebam. Na začetku so iz teh zidakov zgradili precej stavb v Velenju. Tudi pranekatera zasebna hišica v rudarskem Velenju je zgrajena iz tega ipremogovega odpadka. Za ta izredno ugoden in tudi cenen gradbeni element pa se danes zanimajo v Kopru, Mairiboru, Ljubljani, Zagrebu, Umagu itd. V tovarni, ki letos praznuje 10-letnico in je poslovna enota rudnika Velenje, pa že razmišljajo o še eni novosti. Tako bodo v tovarni začeli proizvajati lahki beton, ki bo za polovico lažji od normalnega ih ga bo moč uporabljati predvsem za konstrukcijo stropov in sten. Tako bo ta tovarna napravila še en pomemben korak pri izkoriščanju pepela od lignita in rjavega premoga. Ob tej priliki o tem gradbenem materialu povejmo še to, da so strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani o njem na simpoziju v Hamburgu zbudili velijo zanimanje in zabeležili vrsto priznanj. A. ž. O delu slovenskega zdravniškega društva Prejšnji petek je bil v Ljubljani posvet družbenih in strokovnih delavcev s področja zdravstva, ki so se ga udeležili tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner, članica IS Zora Tomič in Majda Gaspari, republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo. Sprašujemo načelnika oddelka za gospodarstvo kranjske občinske skupščine tovariša Marjana Ropreta »Tovariš Ropret, o združitvi nekaterih obrtnih podjetij v kranjski občini smo že nekajkrat slišali. Znana so priporočila, mnenja, dogovori itd. Celo v resoluciji o razvoju gospodarstva in družbenih služb je zapisano to stališče. Tako kot na zadnji seji občinske skupščine, pa smo bili tudi na prejšnjih sejah priča razpravam, da se uresničitev tega dogovora oziroma priporočila ne premakne z mrtve točke. Vse glasnejša so mnenja, da do združitve ne pride zaradi »nejasnosti« okrog dveh ali treh mest v novem — združenem podjetju. Vi najbrž dobro poznate to problematiko. Povejte nam vaše mnenje o njej in komu je v prid takšno zavlačevanje In dolgovezno razpravljanje o tej združitvi?!« »Naprej moram povedati, da v zamišljeni združitvi ne gre za vsa obrtna podjetja v občini. Izvzeto je namreč Obrtno podjetje Cerklje. Na vprašanje, komu je v prid takšno zavlačevanje in dolgovezno razpravljanje o združitvi Steklarstva, Pleskarstva, Kamnoseštva, Splošnega obrtnega podjetja na Hu-jah in obrtnih zmogljivosti pri Komunalnem ser- visu pa naj kar takoj povem, da ni nikomur v korist, marveč, po mojem mnenju, le v škodo omenjenih kolektivov in seveda vse občinske skupnosti. Upoštevati je namreč treba, da bi tako združeno podjetje lahko močno povečalo ponudbo tako v občini kot zunaj nje. Danes se gradbena podjetja, ki so investitorji, nerada pogovarjajo s številnimi izvajalci obrtniških del. Prav zato bi združeno obrtno podjetje s celovito obrtno ponudbo laže programiralo svoj dohodek in seveda tudi razvoj. Prepričan pa sem tudi, da bi se v podjetju izboljšala polna zaposlitev kadrov, hkrati pa bi lahko povečali tudi število zaposlenih. Prav zaradi teh in seveda tudi še drugih prednosti ob združitvi se sprašujem, ali so člani vseh omenjenih kolektivov seznanjeni z njimi? Menim, da bi morali vodilni delavci v obrtnih podjetjih članom kolektivov govoriti o možnostih za nadaljnji razvoj in o prednostih v združenem podjetju. Mislim, da so prav oni odgovorni tudi za takšne razlage in ne le samo za prikazovanje slabih izkušenj pri združevanju v preteklosti .€ A. žalar Na posvetu so najprej govorili o vsebini in programu dela slovenskega zdravniškega društva, ki ima 26 sekcij, prek katerih skrbi za nenehno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev. Organizacijsko — stanovska komisija zdravniškega društva je v zadnjem času posvetila največ pozornosti problemom, s katerimi se zdravstveni delavci srečujejo pri vsakdanjem delu. Pri tem sta zlasti prisotni vprašanji zasebne prakse zdravnikov in organizacije zdravstvene službe. V nadaljevanju so udeleženci posveta poudarili, da se dejavnost društva širi tudi na sodelovanje z zdravniškimi društvi v Italiji in Avstriji. Tako so se že dogovorili, da se bodo na strokovnih sestankih s predstavniki tujih zdravniških društev pogovarjali o alkoholu v prometu in o medicini v posebnih pogojih — pri tem je mišljena zlasti organizacija gorske reševalne službe in pomoč ponesrečencem v gorah. Potem ko so razpravljali še o stažiranju mladih zdravnikov, so govorili še o obravnavanju zdravstva in zdravstvenih problemov v sredstvih javnega obveščanja. Udeleženci posveta so ugotovili, da bo moralo biti med zdravniškim društvom in novinarji, ki se stalno ukvarjajo z zdravstveno in socialno problematiko, več tesnejšega sodelovanja. Tesni stiki Boro vel j in Tržiča V našem listu smo že nekajkrat zapisali, da se Tržič zaveda svojega obmejnega položaja. Ta trditev velja v pozitivnem pomenu besede, pomeni pa tesne stike tržiške občine s Koroško in ne nazadnje tudi s pobratenim francoskim mestom Sainte Marie aux Mineš. Kot rečeno, Tržič že nekaj let zelo uspešno sodeluje s koroškimi občinami onstran naših meja. Pred dnevi se je v Tržiču mudila na prijateljskem obisku delegacija iz Borovelj, ki jo je vodil podpredsednik borovelj ske občine Anton Klajner. Koroški gostje so se ob svojem obisku pogovarjali s predstavniki odbora za sodelovanje z zamejstvom tržiške občinske skupščine in sprejeli tudi okvirni program sodelovanja med Borovljami in Tržičem. Konec maja je bila na obisku v Borovljah uradna delegacija tržiške občinske skupščine, kjer si je ogledala novo meščansko šolo. 15. junija pa jim bodo predstavniki Borovelj vrnili obisk in se bodo v Tržiču s predstavniki občinske skupščine pogovarjali o komunalnih in urbanističnih vprašanjih. Tega dne bo v Tržiču gostovala tudi boroveljska godba na pihala, ki bo imela pri restavraciji na Deteljici svoj samostojni koncert, potem pa bo skupaj s tržiško pihalno godbo sodelovala na telovadnem nastopu v Krizah pri Tržiču. Člani tržiške godbe bodo obiskali Borovlje 12. julija in tam priredili pro-menadni koncert. Kot vsako leto se bodo bo-roveljski športniki tudi letos udeležili telovadnega nastopa v Krizah, ki bo 15. junija. Boroveljčani se bodo pomerili s tržiškimi športniki v namiznem tenisu, šahu in rokometu. 3. avgusta bo na rokometnem igrišču pri osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču tradicionalni mednarodni rokometni turnir, na katerem bodo sodelovala moštva TV Partizan Tržič in Križe ter rokometaši iz Celovca in Borovelj — SC Fer-lach in ASK Klagenfurt. Tržičani bodo tudi letos priredili v Borovljah tržiški večer, in sicer 22. avgusta, medtem ko bo borovelj ski večer v Tržiču septembra. Predstavniki tržiške občine Krvodajalska akcifa v Bohinfu in na Bledu Občinski odbor rdečega križa v Radovljici bo v četrtek, 5. junija, organiziral krvodajalsko akcijo v Bohinjski Bistrici za področje bivše občine Bohinj. Odvzem krvi bo v prostorih ambulante v Bohinjski Bistrici od 6. do 14. ure. Krvodajalci s področja Bleda in Radovljice pa bodo lahko oddali kri 6. in 7. junija v zdravstvenem domu na Bledu od 6. do 14. ure. Odvzema naj se udeleže vsi, ki so prejeli vabila, kakor tudi tisti, ki jim vabil niso poslali. se bodo udeležili tudi prireditev ob 90-letnici borovelj-skega puškarstva. Med nedavnim obiskom borovelj ske delegacije v Tržiču so predstavniki Borovelj predlagali tudi tesnejše sodelovanje med mladino obeh krajev. Predlagali so, da naj bi se mladina iz Tržiča in Borovelj zbirala na skupnih plesnih večerih. Zamisel je še toliko bolj uresničljiva, ker ima Tržič precej zabavnih ansamblov in zato lahko upamo, da bo kmalu prišlo do njene uresničitve. V. Guček Vaš stolpec Nov avtobusni vozni red povzročil hudo nezadovoljstvo med potniki Menda že dolgo let pot niki niso bili tako slabe volje kot od sobote naprej, ko je začel veljati nov vozni red. Nihče ne ve, kdaj pripeljejo i*1 kdaj odpeljejo avtobusi* ker na avtobusnih postajah sploh še ni voznih redov, kar pa je bilo tistih starih, so jih odstranili-Morda na večjih postajah v mestih že imajo nove vozne rede, toda na vaških avtobusnih postajah jih ni. Ker na avtobus n* vzamejo več potnikov kot je sedežev, so nekateri potniki v nedeljo in P°" nedeljek po dve uri ca' kali naslednji avtobus h* srečo, da so lahko vstopili. Sprevodniki namr* v skladu z zakonom dovoljujejo vstop v avtobus le tolikim potnikom, likor je v avtobusih w prostih sedežev. Verjetno se bo odslej več potnikov odločilo *f potovanje z vlakom, k*1*' ti čakati na avtobusni staji bo precej tvegano. In končno, ali ne H1" očitno za maIomarn°y' saj so prevozna podjetl že vnaprej vedela za sPr^j vil' menjen vozni red,- pa lahko vpeljali več no avtobusov in obeneifl * novim voznim redom Pj\ stavili nove table, da potniki vedeli, kdaj P peljejo in kdaj odpel j*' avtobusi. J. v. Mehanizacija v kmetijstvu zahteva večje zemljiške površine Združevanje manjših parcel pri KZ Naklo Prejšnji torek je na tovorno postajo v Naklem prispela prva večja pošiljka nakladalnih Prikolic za zasebne kmetovalce na področju kmetijske zadruge Naklo. Kmetijska zadruga Naklo je namreč članom zadruge preskrbela kredit za nabavo prikolic in tako je prišlo do prve večje tipizirane nabave. Prednost pa fti le v tem, da so kmetovalci kupili enake prikolice, marveč bo zadruga zagotovila tudi servis Ln rezervne dele. To pa ma področju kmetijske zadruge Nakio ni prvi Primer uspešnega sodelovanja med zadrugo in njenimi člani. Danes ima kmetijska zadruga 350 članov in vsak četrti zasebni kmetovalec na Področju zadruge, ki združuje vasi Naklo, Okroglo, Ko-krica, Gorice, Trstenik, Pod-brezje in Duplje, ima traktor in molzni stroj, vsak tre-Vli ima motorno kosilnico itd. zaradi tako hitrega razvoja kmetijske mehanizacije in strojev, ki jih imajo zasebni kmetovalci — člani zadru-8c ter zaradi pomanjkanja delovne sile, pa so se kmeto-valci na področju vasi Žeje odločili, da bodo manjše raz- drobljene zemljiške parcele združili v večje. Za pomoč pa so zaprosili tudi zadrugo. Ta je namreč pomagala evidentirati zemljišča, izdelati predlog novih lastništev, ugotovila je kolikšne so zemljiške površine in po tem sklicala vse kmete. Le-ti so se s predlogom zadruge strinjali in tako bodo v prihodnje lahko obdelovali večje (združene) zemljiške površine. Prednosti gospodarjenja na večjih zemljiških površinah s pomočjo kmetijskih strojev so velike in jih ne bi naštevali. Prav zato tudi že v Stra-hinju razmišljajo o podobni odločitvi. Primer združevanja manjših parcel v večje (komasacija) s sodelovanjem zadruge pa je zanimiv tudi zato, ker je menda prvi takšen primer zasebnih kmetovalcev v Sloveniji. Ob tem pa je zanimiva tudi naslednja ugotovitev: Za kranjsko občino nekateri pravijo, da je najbolj pasivna do različnih kmetijskih vprašanj. Zato bi bilo prav, da bi občina tudi v prihodnje primere, kot je bil v Že-jah, podpirala. A. 2alar Končan je prvi del obratovalno energetskega centra v Kranju Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj je marca lani končalo gradbena in obrtniška dela na obratovalno energetskem centru v Kranju, s tem je bil uresničen *udl prvi del odločitve delavnega sveta podjetja Elektro J^anJ, ki se je zaradi boljše H1 kvalitetnejše preskrbe z eiektrično energijo odločil za gradnjo tega potrebnega objeta, že maja lani so potem v centru začeli z montažo opreme za daljinsko upravljajte« To opremo je dobavljala *° tudi ugrajevala Iskra — Zavod za avtomatizacijo LJubljana. Po končanem pr- vem delu obratovalno energetskega centra, ki predstavlja upravljanje razdelilnih transformatorskih postaj Naklo, Labore in Zlato polje, so pripravili v centru manjšo slovesnost. Predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar je 24. maja dopoldne simbolično odprl ta del moderne kontrole in daljinskega upravljanja v centru. Slovesne otvoritve so se udeležili tudi predstavniki Savskih elektrarn, Poslovnega združenja distribucije električne energije v Sloveniji in izvajalci del. A. 2. Zasebni kmetovalci kmetijske zadruge Naklo so prejšnji torek dobili več novih nakladalnih prikolic — Foto: F. Perdan Kmetijstvo na gumb Kmetijsko živilski kombinat Kranj je pretekli petek priredil za svoje upokojence ogled nekaterih najvažnejših obratov. Razen predstavnikov sindikata, samoupravnih organov in uprave so upokojence sprejeli in jih ustrezno počastili zlasti po zadnjem ogledu novih sodobnih obratov klavnice, kjer je generalni direktor inž. Eržen Janez povedal upokojencem nekaj najvažnejših podatkov o razvoju in bodočnosti tega kombinata. V Oljarici so v zadnjih letih povečali proizvodnjo. Zdaj poprečno vsak dan raztovo-rijo, predelajo in znova od-premijo okroglo 16 vagonov blaga. Veliko je močnatih krmil. Za potrošnike je zanimiv avtomat za embalažo jedilnega olja v posodah iz umetne mase. Stroj iz zavoja plastike izdeluje posode, polni, zapre, pritisne nalepko in jo po tekočem traku dostavi delavki pred pripravljen zaboj za odpremo. Potrebni sta le dve delavki. S tako avtomatizacijo so povečali proizvodnjo celo z manjšim številom delavcev. Trenutno je zaposlenih le 107 delavcev, čeprav se je vrednost početverila in dosegla letno že 45 milijonov (4,5 milijard starih) dinarjev. Podobno je bilo v Mlekarni. V koritih za sir s po 5000 litri rn v drugih oddelkih predelajo dnevno 40.000 do 42 tisoč litrov mleka. Nekoč je bila to največja mlekarna v srednji Evropi. Zdaj so začeli izdelovati novo vrsto sira »flora«, ki ga bodo dali na trg v zavitkih po 30dkg. V zadnjem času so potrošnike prijetno presenetili s sadnimi jogurti v plastičnih kozarcih, z mlekom v plastičnih vrečkah itd. Ustavili smo se ob stroju za embalažo mleka. Podobno kot za olje tudi tu stroj sam odvija velik svitek in izdela vrečko, jo napolni z mlekom, stisne, zapre in odstriže ter po tekočem traku pošlje delavki, ki z veliko spretnostjo namešča vrečke v košare. Tako odpravijo 1200 litrov mleka v 8 urah. Oskrbujejo z mlekom potrošnike od Žabnice oziroma Zaloga pa navzgor do Jesenic. Za nekatere izdelke pa imajo velike želje tudi zunaj tega področja. En sam odjemalec v Ljubljani bi želel 10.000 sadnih jogurtov dnevno. Iznenadi pa podatek, da dobri dve tretjini mleka odkupijo pri zasebnih kmetovalcih, kar kaže na velike stroške odkupa in prevoza in urejeno široko odkupno mrežo. Na kmetijskem obratu v Žabnici pa so upokojenci ugotavljali, da je tudi na polja in domala v hleve že močno prodrla mehanizacija. Na 50 hektarjev pride en traktor, kar je že evropsko poprečje. Na površini od okroglo 1300 hektarov z gozdovi vred pridelajo letno 300 vagonov is- kanega semenskega krompirja, 50 do 55 vagonov žita, 10 do 15 vagonov sadja in drugih pridelkov. Na vseh obratih imajo 900 krav, ki dajejo poprečno 3500 litrov mleka letno. Ročnega dela je vedno manj. Poprečni čisti zaslužek delavca je bil lani okroglo 920 dinarjev mesečno. Odvisno pač od pridnosti in sposobnosti. V Klavnici pa so si povabljenci z zanimanjem ogledovali nove obrate, velike, čiste in tako mrzle sobane — hladilnike, kjer so bili vsi plašči premalo. Možnost različnih naprav in temperature omogoča obdelavo kvalitetnih izdelkov od salam do znanih kranjskih v zaseki, ki jih imajo v velikih čebrih. Ob velikih težavah — kooperacija z zasebnim kmetijstvom Ln modernizacija obratov, razširitev nabavne in prodajne mreže do Splita, Zagreba Maribora, itd. — se kombinat uspešno uveljavlja. Skupna vrednost njihove letne proizvodnje jih je z okroglo 140 milijonov (14 milijard starih) dinarjev dvignila med največje industrijske kolektive. Upokojenci so zatem ugotavljali, da so bili prezgodaj rojeni in upokojeni, da so včasih morali po teh obratih hudo garati. Ni bilo strojev, tekočih trakov in podobno1. Skratka, kot je dejal nekdo: »Danes je vse na gumb; tudi kmetijstvo.« K. Makuc Uspešni gospodarski rezultati ^°prcčni osebni dohodek ne manjši od 60 tisoč starih dinarjev > «.Pet.?k.Popoldne, kot smo je bila v Radovljici ^ Pisali razširjena seja občinske konference zveze komunistov, na kateri so obravnavali nekatera gospodarska vprašanja v občini. Komite občinske konference zveze komunistov se Je za to razpravo odločil na Podlog občinskega sindikalnega sveta Radovljica. Namen obravnave pa je bil, da bi Podobne razprave kasneje ^''Pravili tudi v delovnih organizacijah v občini. Tako kot na zadnji seji ob- činske skupščine, so tudi tokrat ugotovili, da so rezultati gospodarjenja za minulo leto ugodni. Večina delovnih organizacij je poslovno leto končala uspešno, le v gostinstvu so nekatera podjetja zabeležila precejšnjo izgubo. Tako so na seji posebej omenili bohinjske hotele, kjer so poudarili, da bi zaradi združitev pričakovali boljše poslovne uspehe. Ko so govorili o združevanju podjetij v občini nasploh, so ugotovili, da predvidene zamisli o združevanju napredujejo počasneje kot so pričakovali. Vseeno pa kaže, da v nekaterih delovnih organizacijah resno razmišljajo o različnih oblikah združevanja oziroma poslovno-tehnič-nega sodelovanja. Prav tako so poudarili, da se v zadnjem času že močno uresničujejo lanska stališča občinske skupščine, kjer so se zavzeli za sistematično in načrtno kadrovsko politiko. Ker so uvodoma poudarili, da so osebni dohodki v občini pod repu- bliškim poprečjem so potem v raizpravi predlagali in tudi osvojili sklep, naj bi v delovnih organizacijah oziroma v občini nasploh stremeli, da letos osebni dohodki ne bi bili manjši od 60 tisoč starih dinarjev. Prav zato bo občinska skupščina letos načrtno spremljala gospodarske rezultate. Že na eni prihodnjih sej bodo govorili o položaju v gostinstvu, kasneje pa bodo obravnavali tudi druge gospodarske panoge. Se posebej pa so se člani konference in drugi zavzeli za hitrejši razvoj trgovine in gostinstva ma turizma v občini. oairo- Ćeprav bo sklepe s petkovega zasedanja občinske konference ZK pripravila posebna komisija, so že na seji sklenili, da je tudi v prihodnje treba razvijati dopolnilno izobraževanje in izboljševati kadrovski sestav zaposlenih v podjetju. Zavzeli so se za iskanje najrazličnejših oblik poslovno-tehničnega sodelovanja med podjetji in za osebno odgovornost vodstvenih delavcev v podjetjih. Poudarili so namreč, da bi v prihod-nje za različne napake in zastoje morali odgovarjati tudi vodilni delavoi in ne 1« samoupravni organi. A. Ž, Trgovsko podjetje Murka iz Lesc je naše izžrebance »založila« z ličnimi popotnimi culami, v katerih ni manjkalo jedače in pijače. — Foto: F. Perdan Tudi Zarja z Jesenic ni hotela zaostajati za svojimi kolegi lz Lesc in je našim izžrebancem poklonila potovalne pakete. — Foto: F. Perdan In potem so šli vsi na izlet Zadnja sobota v maju bo srečnim izžrebancem — 80 naročnikom Glasa — prav gotovo ostala v lepem spominu. Na potovanju po Prešernovih stopinjah po Koroški in Kanalski dolini sta jih spremljala lepo vreme in zvrhana mera dobre volje, kar je za prijetno potovanje več kot dovolj. Naj mi bralci, zlasti še udeleženci našega potovanja, ne zamerijo, če bo tale zapis nekoliko drugačen od običajnih potopisov. O samem potovanju, krajih našega obiska so namreč tako izžrebanci kot drugi bralci izvedeli že iz prejšnjih številk Glasa, zato ne bi bilo prav, da bi ponavljali že znane stvari. Zato naj mi bo dovoljeno, da tokrat zapišem mnenja z anketnih listov, ki smo jih razdelili našim potnikom, čeprav nanje ni bilo treba napisati imena, to ne zmanjšuje pomena zapisanih misli, želja in predlogov. Morda bo videti, kot da nam godi lastna hvala, vendar na vseh anketnih listih smo zasledili, da so naši bralci — izžrebanci — z Glasom zadovoljni. Iz odgovorov na vprašanje, kaj pogrešate v Glasu, smo dobili obilico pripomb in dobrih napotkov, katerih se bomo skušali v bodoče držati. Največ odgovorov našteva kmetijske nasvete, drugi si spet žele več dobrih zgodb, gospodinjski kotiček, nekdo bi spet rad, da bi začeli objavljati športno napoved. Medtem ko si mlajši, res, da teh ni bilo veliko med našimi potniki, žele več modnih novosti, pa bi večina rada čimveč kratkih, drobnih novic iz vseh gorenjskih krajev. Večina naših anketirancev najprej prebere male oglase, osmrtnice in zapise o nesrečah, nato pa pri- dejo na vrsto podlistki in športni prispevki. Naši bralci so zelo zadovoljni s prispevki Črtomirja Zorca, ki jih objavljamo v sobotnih številkah pod naslovom Po Prešernovih stopinjah. Naši vprašanci menijo, da te prispevke odlikuje dobra in vsem razumljiva beseda ter, da so tudi strokovno zelo dobro napisani. Ker je bilo na naše vprašanje, ali poznate Glasove novinarje, bolj malo odgovorov, lahko sklepamo, da nas ne poznate preveč. Najbrž ne bo odveč, če si bomo v bodoče z najrazličnejšimi oblikami prizadevali vzpostaviti kar najtesnejše vezi z bralci. Posebno smo bili veseli odgovorov, da so potovanja najbolj primerna oblika nagrade za naše dolgoletne naročnike. Torej naj bi tudi pri prihodnjih nagradnih žrebanjih izbrali potovanja po domovini in tudi tujini. Najbrž ni odveč tudi nekaj predlogov naših anketirancev, naj bi prišli pri žrebu v poštev samo tisti, ki še niso bili nikoli izžrebani. Kot nam je bil v soboto čas bolj kratko odmerjen, tako je tudi s prostorom v časopisu. Zato naj se na koncu zahvalim trgovskima pod-jetjima Murki iz Lesc in Zarji iz Jesenic, ki sta sodelovali pri tem prijetnem ln poučnem izletu. Dalje šoferjema kranjskega podjetja Creina — Jožetu Lužanu in Franciju Gorifanu ter seveda našima vodnikoma ČrtomirjU Zorcu in Milanu Krišlju. In še nekaj. Jeseni bomo spet izžrebali naše naročnike in upamo, da bo žreb, tistim, ki tokrat niso bili z nami, bolj naklonjen. V. Guček Z izžrebanci GLASA po Koroški in SRFDA — 4. JUNIJA 1969 GLAS * 7. STRAN Naš promet s ptičje perspektive S helikopterjem v akciji V redkih evropskih državah prometna milica nreja promet s helikopterji — V nekaterih ameriških državah to ni nobena posebnost več, v naši državi pa smo s tem najdlje v Sloveniji Inšpektor milice UJV Kranj Vinko Krevh pred poletom na akcijo. — Foto: F. Perdan Marca letos, saj ni važno kdaj, je po gorenjski cesti peljal z osebnim avtomobilom neki italijanski državljan. Kolona avtomobilov pred Nakloni je bila dolga. Vozniku pa kolona ni bila dosti mar. Kot bi se spogledoval s smrtjo, je voznik avtomobila z italijansko registracijo začel prehitevati. Na tem delu pa je prehitevanje prepovedano in hitrost omejena. Kazalo je, da se je voznik požvižgal na vse cestno-promet-ne predpise, ko je drvel proti nasproti vozečima voziloma. Nevarnega položaja pa se je v zadnjem hipu rešil z neprijetnimi »škarjami«. Ni videl helikopterja in v njem šefa prometne službe, ki si je s pomočjo daljnogleda zapisal registrsko številko avtomobila. Seveda ni slišal tudi sporočila, ki ga je le-ta dal prometnemu miličniku v modro belem avtomobilu v Mostah. Gorenjsko prvenstvo v speedvvavu z mopedi Tokrat najboljši 17-letni Malevž Štefe Na drugi dirki za prvenstvo Gorenjske v speedvvavu z mopedi, ki je bilo v nedeljo na dirkališču v Stražišču, je nastopilo 35 tekmovalcev iz petih društev. Tudi tokorat so imeli največ UsPeha mladi vozači AMD Kranj, ki so zmagali v ekipni in Posamični konkurenci. Med posamezniki se je najbolj odlikoval 17-letni Matevž štefe, ki je pustil za sabo v finalni vožnji * veliko prednostjo zmagovalca prve dirke Jožeta Zupana. v ekipni konkurenci pa je bila najboljša ekipa AMD Kranj, fci vodi tudi v generalni razvrstitvi pred Tržičem in škof j o Loko. Vrstni red posameznikov: I- Matevž štefe 32, 2. Jože Zupan (oba Kranj) 31, 3. Ja-n«z Razinger 30, 4. Jože Mo- korel (oba Tržič) 29, 5. Jože Hamhler (Gor. Gadgona) 28, 6. Janez Kunčič 27, 7. Jože Šajn (oba Kramj) 26, 8. Pavel Pintar (Sk. Loka) 25 itd. V generaLni razvrstitvi je krepko v vodstvu Kranjčan Jože Zupan, ki ima 61 točk in je torej naj resnejši kandidat za končnega zmagovalca, ki bo prejel kot darilo moped tovarne TOMOS. Zaključna dirka gorenjskega prvenstva bo v nedeljo, 22. junija, v Kranju. Na osnovi teh treh dirk bodo sestavili osmerico najboljših tekmovalcev, ki bo nastopila na republiškem prvenstvu, ki bo v mesecu septembru v Kranju. J. Javornik * |^ranjsko AMD je uspešno priredilo na dirkališču v Stražišču 2. dirko za prvenstvo Gorenjske PeedwayU z mopedi. — Foto: F. Perdan Močno presenečen nad naštevanjem prekrškov, ki jih je napravil pred Naklom, je potem plačal kazen, še bolj Pa se je začudil, ko mu je miličnik povedal, da so njegovo spogledovanje s smrtjo opazovali iz helikopterja. Danes v Zahodni Nemčiji in Franciji posebno v prometnih konicah in na prometnih odsekih že pogosto priskočijo na pomoč pri urejanju prometa helikopterji. V nekaterih ameriških državah taksna prometna služba ni več nobena posebnost ali redkost. Pri nas pa imamo pri tem največ izkušenj v Sloveniji. Helikopter republiškega izvršnega sveta je že nekajkrat uspešno posegel v urejanje prometa iz zraka. Tako so z njim urejali promet oziroma pomagali reševati prometno zadrego med planiško prireditvijo, minulo soboto in nedeljo pa tudi na motorističnih dirkah v škofji Loki. V soboto, pol ure pred začetkom tekmovanja, smo skupaj z inšpektorjem milice pri Upravi javne varnosti Kranj tovarišem Vinkom Krevhom poleteli nad škofjo Loko. čeprav se je kakšno uro po začetku tekmovanja na obeh straneh ceste nabralo precej gledalcev, je bilo na vseh cestah, ki vodijo proti škofji Loki, sorazmerno minno. Le redki avtomobili so hiteli v škofjo Loko. V dobrih štirih minutah smo preleteli tako rekoč vso škofjeloško občino in tovariš Krevh je po pogovoru s prometno milico na cesti ugotovil, da posredovanje s helikopterjem ne bo potrebno. Moram priznati, da je takle, čeprav bežen, pogled s ptičje perspektive na pokrajino kar prijeten. 30 do 40 metrov nad zemljo se vam nenadoma odprejo kotički in kraji, ki jih na tleh ne vidite. Ko smo poleteli nad Soro, smo presenetili nekatere razgrete kopalce, na samotni jasi pa tudi takšne, ki so se hoteli skriti očem med sončenjem. Pa pustimo intimnost. Pomembno je, da je bila tako za fotore-porterja Franceta, kot zame, vožnja s helikopterjem poseb- no doživetje, ki bi ga privoščil vsakomur. In če želita oceno oziroma občutke, ko sem prvič poletel, potem naj povem, da sem bil navdušen. Le krožni poleti so bili morda malce razburljivi. Če bi takšne ovinke v zraku skušal primerjati s tistimi na cesti, potem bi bila morda še najboljša tale primerjava: Nekam neprijetno se počutite, ko se z ■ avtomobilom znajdete pred nepoznanim ovinkom. Pri zavijanju helikopterja pa se vam zdi, da se boste vsak hip prevrnili. Ta dan — v soboto — torej nismo imeli sreče. Zal je bilo na cestah premalo avtomobilov, da bi lahko bolje spoznali prometno akcijo. »Jutri pričakujemo večji obisk,« mi je po pristanku povedal tovariš Krevh. »In prav zato smo se še posebej pripravili. Posebno med 14. in 15. uro bomo najbrž imeli dela čez glavo. Iz zraka bomo skušali poskrbeti, da bodo kolone pred blagajna« mi čim manjše ln da bodo imeli kolegi — miličniki manj dela, vozniki pa čimmanj težav.« V soboto je potem helikopter s pilotom Andoljškom pole! el še dvakrat, vendar ni bilo nobenih prometnih težav. Več dela pa so imeli miličniki v nedeljo. Takrat je prišla prav tudi pomoč iz zraka. In ko sem potem doma razmišljal o takšnem usmerjanju prometa in o prvi vožnji s helikopterjem, sem šele docela dojel, kolikšna sredstva so včasih potrebna za varno, nemoteno in hitro vožnjo na cesti. In velikokrat vse to ne bi bilo potrebno, ča bi bili vozniki malce previdnejši |n morda tudi malo manj objestni za volanom. Res pa je tudi, da avtomobili niso na cestah zato, da bi bili lahko helikopterji v zraku, marveč so včasih helikopterji potrebni za urejanje prometa na cestah. In če jo tako urejena prometna služba merilo za dobro organiziran promet v Evropi, potem lahko zapišemo, da smo se pri nas (posebno v Sloveniji) žo močno približali evropskemu prometnemu poprečju. A. žalar GLAS * 8 STRAN Tako kot vsako leto je bil tudi minulo soboto v domu Svobode v Stražišču koncert pevskih zborov šole Lucijan Seljak. Dirigent je bil To.ic Dolinšek. — Foto: F. Perdan Z razstavo na gradu, katere otvoritvi smo prisostvovali minulo nedeljo dopoldan, se je končala letošnja Mala Groharjeva slikarska kolonija, prva tovrstna slikarska prireditev na Gorenjskem. Spričo udeležbe, ki je presegla vsa, tudi najbolj drzna pričakovanja — blizu 300 pionirjev iz vse Jugoslavije je prispelo v škofjo Loko — in spričo izredne kvalitete del, razstavljenih v galeriji muzeja, lahko upamo, da ne bo zadnja. Edino, kar lahko očitamo organizatorjem, so nagrade. Dobila jih je le peščica mladih slikarjev, čeprav že bežen sprehod med prikazanimi Izdelki pove, da dela zaradi velike izenačenosti ni mogoče ločevati na boljša in slabša. Drugič te napake ne gre ponoviti, saj utegne na mladega človeka zelo kvarno vplivati. Fotografija prikazuje skupinico udeležencev kolonije med sobotnim slikanjem, (-ig). — Foto: F. Perdan Nagrada za pevski zbor kranjske gimnazije Na osmem mladinskem pevskem festivalu, ki se je v nedeljo končal v Celju, je zbor kranjske gimnazije dobil visoko priznanje. V svoji kategoriji, to je med mešanimi pevski- mi zbori, je zasedel prvo mesto in dobil srebrno plaketo. To je že drugo visoko priznanje zapored za pevski zbor na tem festivalu. Zbor vodi že štiri leta prof. Fabjan. Lepa Vida v jeseniškem gledališču Amatersko gledališče Tone Čular na Jesenicah bo pomladanski del sezone zaključilo s prem i ero ljudske igre J. Tomažiča Lepa Vida. Premiera igre bo v sredo, 4. junija, nato pa se bo do konca tedna zvrstilo še šest predstav, nekaj organiziranih za jeseniške šole, druge pa za gled a>i i š k i abonma. Jože Tomažič, dolgoletni jeseniški režiser in dramatik, je snov za Lepo Vido povzel po znani narodni pesmi. Osnovni ideji neutešljivega hrepenenja ni dodal .nobenih novih vsebinskih, niti izpovednih dimenzij, temveč je ostal zvest preprostemu pravljičnemu okviru, v katerem se odvija zgodba o Lepi Vidi in njenem hrepenenju po lepšem in boljšem življenju in svetu. Krstna uprizoritev To-maždčeve Lepe Vide je bila že leta 1956 na Jesenicah in tudi zdaj po trinajstih letih jai spet režira avtor sam. Sceno je zasnoval Jože Bedič, kostumi pa so izdelani po os- nutkih Mire Jarčeve. V naslovni Mogli nastopa Slava Maroševičeva v ostalih glavnih vlogah pa se bodo predstavili še kot mati Marjana Cebuljeva, kot kraljica Stanka Geršakova, kot Vidin mož Oto Gerdej, kot Maver Drago Vrhovnik in kot kralj Franci Pogačnik. V ostalih številnih vlogah nastopa do malega ves mlajši in starejši igralski ansambel jeseniškega amaterskega gledališča, dopolnjen še s člani folklornega ansambla jeseniške Svobode, ki bo v Lepi Vidi zaplesala dva plesa. Del glasbene spremljave pa je napisal Bojan Svetlin. Sicer romantična, toda odrsko razgibana in dramatična zgodba o Lepi Vidi bo za tiste ljubitelje gledališča, ki so jim pri srcu velika čustva in visoko poetični ideali, izjemno doživetje, vsem ostalim pa bo Lapa Vida lepo odrsko podoživet je ene naših najlepših narodnih pesmi. nj V novo urejeni dvorani radovljiške graščine je24. maja gostovala znana instrumentalno-vo-kalna skupina iz Ljubljane Sehoia Labacensis — F. Perdan Ali je le cvetje...? Počasi se pomika množica ljudi proti pokopališču. Po asfaltnem tlaku se slišijo le zamolkli udarci čevljev. Vse naokrog tišina. Čisto običajen pogreb, le da pred krsto ni vencev. Eden pokojnikovih najbližjih sorodnikov nosi v rokah šopek cvetic. Samo te cvetice in ničesar drugega. Po končanem pogrebu se počasi raztepemo. Pogreb-ci se med potjo domov v manjših skupinah potihoma pomenkujejo. Pridružim se eni izmed teh skupin, ki razpravlja o tem, ali je lepo, da pokojniku ne privoščijo vencev in ali ni lepše in humanejše, da se denar za cvetje pokloni dobrodelni organizaciji. Mnenja so dokaj različna. Drug drugega prepričujemo. Eni zagovarjajo tradicijo, da že stoletja venci spominjajo na pokojnika, drugi spet trdimo, da je bolj prav, da se denar za vence pokloni dobrodelni organizaciji. Toda nihče ni pri tem pomislil na pokojnikove želje. Mogoče je prav on zahteval, da ga pospremijo čim bolj skromno. Odrekel se je svojemu cvetju, odrekel se je včasih tudi lažnivemu blišču. Čeprav se ni sam odločil, kakšen naj bo njegov pogreb, so najbolje vedeli odločiti njegovi ožji sorodniki, ki so ga poznali, ki so z njim živeli. Smrt je mogoče eden najintimnejših dogodkov v življenju posameznika, v življenju njegovih najbližjih. Zato naj bo intimen tudi spomin nanj. Kljub vsemu smo ljudje včasih preveč egoistični. Vse bi želeli preurediti po lastnih željah. Včasih pa, na določene stvari gledamo tudi skozi svoje »komercialne« oči, ki nimajo nič skupnega s človeškim liuma-nizmom in s človeško etiko. Mnogo velikih mož iz zgodovine, katere še danes čislamo, ima skromno urejene svoje grobove, toda njihov delež, ki so nam ga zapustili, je velik. Tudi oni so bili ljudje z veliko humanizma v sebi. M. Logar SREDA — 4. JUNIJA V9» GLAS * 9 STRAN Češkoslovaška pomlad 69 »Vrnite mi krono, zvezda je mrknila!« (2) ^črpani, vendar zadovoljni, ker nam je končno le uspelo, 8nio ob enih po polnoči zavrli pred Karlovo hišo. Kljub pozni Uri ista inženir in njegova žena še vedno bedela. Navdušenju *n rokovanju ni hotelo biti konca. Bogat prigrizek, nekaj steklenic odličnega piva ter kramljanja o popotnih vtisih so 2a nekaj časa razblinili utrujenost. Svitalo se je že, ko smo le8U. Spanec je prišel naglo, kot bi čakal ob vzglavju. Niti zaraščajoči hrum s pravkar vzdramljenih mestnih ulic ga ni »»ogel zadržati. Dovolite mi, da za hip pre- videli in doživeli med štiri-fceham naštevati, kaj vse smo najstdncvnim bivanjem na Akademski slikar Janez Ravnik za-'razstavo slikarjev ama-terJcv iz radovljiške občine 80 v soboto, 24. maja, ob l8- uri odprli v avli osnovne Šole Gorje umetniško razstavo akademskega slikarja JANEZA RAVNIKA z Bleda. To S* prav/, aprav nekakšna re-trospektiva slikarjevega ' dela od 1955. leta dalje. Iz nje je jnogoče razbrati tri stilno oblikovalna in tematska obdobja ki se sicer razlikujejo po oblikovalnem pristopu do Predmeta in snovi, medtem pa Jih druži enako tematsko ^hodišče, sorodna filozofska izpov'ed in vseskozi poudarje-na misel: narava in človek, nJegova ustvarjalna veličina ter , usodna tragičnost, ki sPfemlja njegovo dejanje in pehanje. Navidezno oprede-.JUJe Ravnikovo slikarstvo kazita intelektualistična po-a^a. vendar pa je močno obarvana z liriko in s toplim ..barvnim spektrom. Svojo ustvarjalno umetni-*ko pot je slikar Ravnik začel £e kot študent v Zagrebu. Slikarstvo ga je že tedaj mikalo ln, ga vznemirjalo. Z manjši-V" Presledki je oblikoval in obenem pa razumevanja. stv nitosti in nemimi j ivosti 3a,arStva' Na to nas °P°zar" Ti;)0 , dela: Alpska jezera, 1 rctr ^nJava nad vodo. Soteska. r>oi . naaaljnjcm snovanju in kak sin sc ustvarjalcu ne-tlijK° odmika primarna struk-todl ?novi a]i motiva in se StloreJa osrednji tematski za-sticV"' k' razkriva nadreali-Via[lnc. Poglede na svet. Pre-lWUje barvna tonska skala. vrst rnemu opazovalcu del te ta ? 112 "ide nekoliko zastr- tt>'etkf°Vednost' Prežeta z m" n0st; Uauzmom ter čustve-koJ?' Prir>ieri: Večni prestod, c'klu rC- 'pd- Najbolj obsežen r**tia 1Z leta 1967 ter 1968 ob" Va neizčrpno tematiko na osrednji moto: ČLOVEK IN SPOMENIK. V tem zelo zanimivem ustvarjalnem obdobju obravnava slikar osnovne prvine človekovega dejanja in nehanja. S pronicljivo mislijo poskuša prodreti T smisel človekovega življenja in njegovega poslanstva; s slikarskimi prijemi ter oblikovalnimi predmeti simbolizira neki čas: EDIP, POMPEJI, vendar bi lahko njegova ustvarjalna izpoved veljala za vsak čas in za sleherni prostor pod soncem. S tem se slikarjeva izpovedna podoba in poanta dviga nad določen čas in prostor in s tem zadobiva občečloveški in splošno veljaven pomen. Slikarska izrazna sredstva vsebujejo literarne in zgodovinske elemente, ki jih vežejo in opredeljujejo na čas in prostor, poanta ali misel pa imata splošno veljavo in poudarjata človekovo veličino, njegov ustvarjalni vzpon in nepremagljivo duhovno moč. Vendar je človekovo dejanje izpostavljeno tragični usodnosti in silovitim pretresom, ki vodijo v zaton in uničenje in spet v novo vstajenje, preobrazbo in renesanso. Človekov duh in njegova ustvarjalna moč vedno najdeta rešitve za prihodnost. Tako v slikarjevem zadnjem obdobju opazimo novo tematsko usmeritev, ki je sicer smiselno nadaljevanje prejšnjega: ČLOVEKOV PRODOR V VSEMIRJE in njegov nepremagljiv ustvarjalni polet. Človek s skafandrom. In še drugi, nasprotni pol te misli: nasproti današnjemu tehnizi-ranemu svetu postavlja slikar primarno človeško čustvo ljubezni in materinstva, ki sta temeljni gibali za človekov obstoj in srečo. To je tudi nekaka protiutež brezčutju v današnjem tehniziranem svetu. Naša sodba o slikarjevem delu jc sicer bolj fragmentarna kot celovit prikaz neke ustvarjalne misli, vendarle pa opozarja na nekatere temeljne značilnosti ustvarjalčeve-ga dela, na aktualnost izpovedi ter na njeno pomembnost za današnji čas. J. B. češkoslovaškem. Želim tam namreč predstaviti našega gostitelja, moža, brez katerega bi— o tem ne dvomim — bil pričujoči potopis mnogo revnejši kot jc sicer. Verjetno veste, kakšni so običajni izleti v tujino. Navadno se spremenijo v beganje od ene zgodovinske znamenitosti do druge, v romanje po srednjeveških cerkvah in : gradovih. Oboroženi s prospekti in fotoaparati, prepoteni in utrujeni, buljjjo- turisti v freske, zvonike, spomenike, mostove, loveč besede zdolgočasenega vodnika. Ni časa, da bi pogledali okrog sebč in skušali spoznati tisti vsakdanji utrip življenja, ki ga mrzli zidovi (pa če so še tako razkošni) ne morejo izžarevati. Celotna slika o neki deželi in njenih prebivalcih utegne biti zato čisto zgrešena. Karel, ki smo z njim prepotovali malone poi Češke, se jc tega očitno dobro zavedal. Z njegovo pomočjo smo vsaj malo spoznali tamkajšnje ljudi, njih navade in mišljenje. Podobni so nam, a vendar tako drugačni. Tistega bradatega, Čokatega drvarja na primer, ki je lepe-ga dne slopil k naši mizi in vprašal, če sme prisesti, zlepa ne bom pozabil. Moral sem z njim piti bratovščino, vzklikati Dubčku, Svobodi, Titu ... Politiko ima možak v malem prstu, ko pa smo nazadnje začeli prepevati, me je postalo sram, ker je znal več slovenskih narodnih kot jaz. Nasploh so Čehi izredno razgledan, kulturen narod. — Kmet ali inženir, delavec ali zdravnik — oba sta enako dobro poučena o vsem. Enako dobro se razumeta na umetnost, obema je obiskovanje koncertov, razstav ter gledališč potreba. ... IN KARIKATURIST JE MORAL ZA REŠETKE Po vsem, kar sem malo prej zapisal, bi morda kdo utegnil sklepati, da ves čas bivanja na Češkem nismo počeli drugega, kot sedeli in govorili,; ali pa se brezciljno vozarili naokrog. Ampak za takšne čudake nas ne smete imeti. Zvesto sledeč Karlovi škodi je fiat s kranjsko registracijo obiskal mnogo znanih krajev. Tone in Janez sta si na primer želela ogledati slavno plzensko pivovarno in ker tudi jaz nisem imel nič proti, smo nemudoma krenili proti 60 kilometrov oddaljeni Meki ljubiteljev dobre kapljice. Prva stvar, ki me je tamkaj zbodla v oči, je bil velik Transturistov mercedes, stoječ pred vhodom v tovarno. Gnani od radovednosti smo skoraj stekli čez razsež-no dvorišče — dežurni uslužbenec nam ni delal težav — odprli neka vrata in se zna- šli med člani pevskega zbora iz Sv. Duha. Kar je res, je res — svet postaja majhen, majhen; celo za Kranjce. ■ O sami pivovarni, o orjaških pečeh, kotlih, sodih in kleteh, kjer varijo in shranjujejo žlahtno pijačo; bi lahko napisal' poseben članek. Vendar vam bom zaupal le nekaj: ni vsako plzensko pivo tudi zares iz Plzna! To je povedal eden od tovarniških strokovnjakov in pristavil, da se v marsikateri steklenici, opremljeni z imenom njihovega mesta, skriva tekočina, ki ima s Plznom kaj malo skupnega. Samo nalepki, kjer piše Prazdroj Plzen jn Pilzner Ulquel, sta jamstvo, da pijete resnično originalno plzn-ško pivo. Ko smo tisti večer — vsak ob svojem vrčku — sedeli v eni od rakovniških točilnic in skozi kopreno dima opazovali gostilniški vrvež, se nam je pridružila dvojica že rahlo opitih domačinov. In tedaj sem spoznal eno izmed glavnih orožij, ki Čehom in Slovakom pomagajo tako mirno, a odločno prenašati usodo zatiranih — njihov smisel o/.nai. da lega Tržiča ne ustreza njegovim načrtom. r*ič je tudi preblizu meje, dovoz surovin z juga in transport izdelanega blaga bi bil Predrag, razen tega tovarna **fedj mesta ne bi imela moŽ- 0sli za povečanje. Prav za- adi tega se je Tomaž Bata ^'loči] i« potem tudi zgradil el'ko tovarno čevljev v Bo-^em ob Donavi, blizu Vu- kovara, in sicer okrog leta 1932. SMRT PETRA KOZINE Sredi vsega tega dogajanja je Peten- Kozina 21. februarja 1930 umrl. Vzrok nenadne smrti je bila menda zastrupitev z ribami. Odšel je v prezgodnji grob mož, poln lepih načrtov za nadaljnji razvoj podjetja in čevljarske industrije S-pIoh, star šele 54 let. Bata takrat še ni imel dograjene lastne tovarne pri nas, že pa je začel širiti po Jugoslaviji mrežo prodajaln svojih izdelkov. Prav zato je morala tudi tovarna Pe-Ko gledati na to, da čimprej razširi svoje prodajno omrežje. Do konca leta 1932 so zato odprli več prodajaln čevljev v Sloveniji in v ostalih krajih države. TRŽIŠKO ČEVLJARSTVO IN BATA Tovarna Pe-Ko se ni dala zaplesti v konkurenčni boj z Bato, kot je to storilo nekaj drugih podjetij v Sloveniji, ki so zato propadla. Tovarna Pe-Ko je izdelovala dobro, solidno obutev; njeni čevlji so bili dražji kot Batini. Tržiški m obrtnim čevljarjem tovarna Pe-Ko ni odjedala zaslužka. V Tržiču je bila nekaj let pred 2. svetovno vojno le prodajalna Pe-Ko, Batove pa na srečo ni bilo. Prebivalstvo mesta, zlasti pa okolice je še vedno rajši nosilo solidno izdelane čevlje po meri, posebno kmetje, gozdni delavci itd. Najhujšo konkurenco Bate so občutili tisti čevljarji, ki so izdelovali čevlje za izvoz. Kjerkoli se je pojavila Batova trgovina, tam so cene čevljem padle. Potrošniki — slabo plačani delavci — so seveda raje kupovali cenejše Batove čevlje, čeprav so bili slabši. Naročila čevljarjem so začela izostajati. Posledica tega je bila, da so mnogi pomočniki ostali brezposelni. Na obrtni nadaljeva'n! šoli so bili leta 1933 le trije čevljarski vajenci, še dobro, da se Bata ni naselil v Tržiču samem; v tem primeru bi biilo še slabše. Ker je Bata občutno konkuriral čevljarjem v vsej državi, zlasti pa še slovenskim, je bilo leta 1932 sklicano v Ljubljani protestno zborovanje zoper Batovo poslovanje. Iz Tržiča se nas je peljalo v Ljubljano poln tovornjak čevljarjev. Med zborovanjem in med klici »Dol z Bato!« je nekdo predlagal, naj gremo po zborovanju disciplinirano protestirat pred palačo Kranjske banske uprave in zahtevati, naj oblast izžene Bato iz države. K besedi se je oglasil tajnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo dr. Pretnar, ki je rekel med drugim: »Dvanajst let prepozno ste prišli. Ce bi leta 1920, ko se je Bata pojavil v Beogradu, složno nastopili vsi čevljarji Jugoslavije, bi morda uspeli. Danes pa nima noben protest nobenega pomena več, ko pa veste, da Bata plača državi več davka kot vsi drugi čevljarji skupaj.« Mirno smo se odpeljali domov in z vztrajnim delom v borbi za obstoj le dočakali, da se je stanje nekoliko izboljšalo v letih pred drugo svetovno vojno. V šolskem letu 1934,35 zaradi premajhnega števila čevljarskih vajencev nisem imel pouka zanje. Ko pa se je stanje malo izboljšalo, je bil na strokovni nadaljevalni šoli spet uveden poak. Omenjani dve leti pa sem hodil ob nedeljah dopoldne poučevat čevljarske vajence v kriško strokovno nadaljevalno šolo, ker je bilo vajencev v Križah več kot v Tržiču. Z vajenci kriške šole sem na binkoštni ponedeljek napravil peš izlet čez Ljubelj v Borovlje. Strokovna nadaljevalna šola v Križah je leta 1935 prenehala s poukom. Od tedaj naprej so vajenci hodili v tržiško strokovno šolo. Andrej Tišler 1 Gorenjski Kraji in ljudje s MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL je Slovenec, pripada slovenskemu zato čuti z domovino svojega ljud- i. Slavko čustvu stva. ' r> ^0rnovma pa ni prazna beseda! Človek tre-Ve|.a y-anjo, posebno še, če domovine večjih in ^ 'kih ljudstev z njegovo malo domovino ni-Sat:'°- Po^tenm namenov in če jo hočejo razko- ln počasi izbrisati s sveta. italijanska gospoda ni do slovenskega stva prav nič rahločutna in obzirna. Zanjo so sif nja enc' barfrar'> vredni prezira in zaniceva Mi ko ga je n'i Slavko tega okusil že v Trstu Sa] niarn.a skupaj z Bajberlovim Ivančkom vpi- . v italijanski otroški vrtec? in .l ni njega in Ivančka sramotila vrtnarica b0:ju Potem celo kaznovala, ker sta se med se-JT Pogovarjala slovensko. Uyi italijanski otroci v vrtcu so ju potem u a vrtnaričin namig zasmehovali. a rtnarica jih je vzgajala v sovraštvu do vse-Car je bilo v Trstu slovenskega, čeprav itali-°troci, ki niso hodili v vrtec in s kateri- >ni 'tal >e Je Slavko igral in ob katerih se je naučil nju/lansko, niso bili drugačni kakor sam in niso °gar sovražili. Sain ri,atelji so mi bili, kakor sem jim bil tudi Prijatelj.« letij^ Č' ve< ^e so ^e *aki m ce Jm v teh ^o)a' ^e živel na Bavarskem, ni spremenila ^este/jkih mislih grize Slavko peresnik, nasanja ^a ^ P'sal. Toda moral bo. Cas ga pri-očet0v ^e napisal (strmi v napisano), da jc t>isatj a domovina Bavarska, potem mora na- MolS° ne^ai oesed o svojem očetu. *elj0 rt°^e Je bil grafični delavec. Na mamino * °a »i Šli v Tt-st, je odpovedal službo v Grazu in se zaposlil v Trstu. A kaj ko je v tiskarni, kjer je delal, kmalu zmanjkalo dela in je moral drugam. Zaposlil se je na Tirolskem, v Innsbrucku, a se je zgodilo isto kakor v Trstu. Tako smo se zopet vrnili v Trst, a smo ga, kakor vem od mame, že po dveh srečnih letih morali zopet zapustiti. Oče je šel že prej, z mamo pa sva prišla šele kasneje za njim v Graz. Toda ko sva prišla, kakor mi je povedala mama, je bil oče zopet ob delo. Le s težavo je potem našel zaposlitev v Hartbergu, kjer nam ni šlo slabo in bi najbrž ostali tam, ko bi ne umrl lastnik tiskarne. Novi lastnik očetovega dela ni potreboval. Megleno se spominjam, da je takrat mama mnogo prejokala. Danes razumem. Skrbi so jo mučile. Tudi oče je bil mračen. Najbrž so ga beganja za delom in kruhom zagrenila, da je govoril: »Delavec nima domovine!« Dokler se nam sreča ni nasmehnila v Trstu. »Res, v Trstu sem bil srečen.« V Trstu je bilo lepo. Spominjam se, da sem takrat sanjaril, da bi postal ladijski strojnik, tak, kakršen je bil gospod Bajberle, pri katerem smo stanovali. V Trstu sem nekaj časa obiskoval italijanski otroški vrtec, kjer je bil slovenski vrtec družbe svetega Cirila in Metoda predaleč. Toda tu me je začela vrtnarica kmalu zasramovati, ker sem s prijateljem Ivančkom, sinom gospoda in gospe Bajberle, govoril slovensko. Celo kaznovala me je. Potožil sem mami. Mama se je zelo razburila, šla v vrtec in povedala Italijanki, da smo Slovenci prav tako ljudje kakor Italijani in da živimo prav tako kakor oni v tržaškem mestu, ki je na strnjenem slovenskem ozemlju. Bil sem vesel, ker me je mama potem vzela iz vrtca. Lahko bi živeli v Trstu srečni in brez pomanjkanja, ko bi ne izbruhnila vojna. Oče je moral v Nemčijo. Tudi midva z mamo sva šla za njim. Na Bavarskem pa sem doživel bridke in težke dni in šele tu globoko v sebi začutil, kje je moja domovina ... »Zares,« preblisne Slavka. Na Bavarskem je domovino v resnici občutil. O tem bi lahko pisal, pisal brez profesorjevih napotil, pisal iz srca. In že mu drsi peresnik po papirju: Ne, domovina ni prazna beseda. Šele v tujini se tega človek globoko v sebi zave. Zlasti še, če se sreča z ljudmi, ki mislijo, da so kot pripadniki velikih narodov, nekaj več in da imajo zato pravico zaničevati pripadnike drugih manjših narodov. Ne samo italijanska vrtnarica v Trstu, tudi na Bavarskem v očetovem rojstnem kraju, v Penzbergu, so bili taki, ki so menili, da je Nemec prvi za bogom, in so kmalu začeli zaničevati mojo mamo s »šlavino«, podobno, kakor zaničujejo italijanski prenape-teži v Trstu in Gorici Slovence s »ščavi«. In ker so nemški prenapeteži v Penzbergu s takimi zaničljivkami govorili o mami, so njihovi otroci začeli zaničevati še mene. Ko sem, potožil to mami mi je' ona na to rekla, naj se za lake zaničljivke ne zmenim, pa tudi da me zaradi takih vzdevkov ni treba biti sram, ker sem Slovenec. Ker nisem imel prijateljev, mi je prijatelje nadomeščala mama, mi pripovedovala slovenske pripovedke, ki jih je v otroških »etih slišala ali prebirala sama. Tako sem spoznal zgodbo o študentu iz Trente. Njegovi usodi in črnih prerokbah, ki čakajo naše ljudi, kadar bodo prišli v naše kraje kozjebradi ljudje, ki me spominjajo vojakov, ki jih sleherni dan srečujem. Naj se ne zgodi, da bi bili to t:sti, ki jih je napovedal trentarski štndent. želim si, da bi tudi kmalu zapustili naše slovenske kraje. Poleg zgodbe O študentu iz Trente mi ie iz tistih dni ostala najbolj v spominu prelepa Bajka o zlatorogu in dobrih triglavskih ženah. Ti dve bajki in druge so me spominjale Bor-jane in domačih gora, domovine, v katero sva se nameravala z mamo vrniti že tedaj, ko je oče dobil vpoklic v vojsko in odšel na fronto, a nama je to preprečila vojna, ki jo je cesarstvu napovedala Italija in ki je potem vse do lanskega novembra divjala v naših krajih in jih pustošila. Zaradi te vojne sva bila z mamo zeio nesrečna. Trepetala sva za usodo maminih domačih, dokler nama niso s pomočjo rdečega križa sporočili prek Švice, da so vsi živi in na varnem. Toda najino trpljenje v tujini ni bilo vseeno nič manjše. Kmalu sva prejela novico, da je oče pogrešan. Zaman sva ga iskala s pomočjo rdečega križa, še danes ne veva o njem ničesar, čeprav upava, da je ostal živ in se bo morda kmalu vrnil, če se že ni, iz francoskega vojnega ujetništva. GLAS •# 16. STRAN SREDA — 4, JUNIJA 1969 še zadnjič si privzdlprimo čase in si napijmo v spomin na breskrbne dijaške dni. Zadnjič si nazdravimo, saj se bomo kmalu razkropili po vseh koncih in se bomo srečevali le še na ulici ali na obletnicah mature. Še zvoki »Gaudeamus igitur«, še zadnja preizkušnja znanja na maturi in postali bomo zreli v pravem pomenu besede... (vig). Foto: F. Perdan Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus ali po naše: Veselimo se torej, dokler smo še mladi S svečami in krsto se sedaj poslavljamo od učilnic, od cvekov, šolskih nalog in tihih vaj. Žal to slovo ni dokončno, kajti če« nekaj Mesecev nas bo spet čakalo učenje, takrat za spoznanje težje in celovitejše — iz maturantov ia maturantk se bomo prelevili v bruculje in bruce. Zato pj sedaj še tri meneč o brtufcrbaih pr»čiUiic, zabave, kopanja in mladostne norčavosti, (vig). Foto: F. Perdan Roparski zaklad JULIUS MADER »Kako težke so bile te palice, ki ste jih imeli v kleteh?« hoče vedeti Dodd. »To so bile običajne palice, ki so, v prometu med emisijskimi bankami. Kolikor vem, imajo različno težo. Mislim, da tehtajo zlate palice morda 20 kilogramov. Tako sodim. Sicer pa se to da izračunati. Če ...« Dodd ustavi Funkovo zgovornost z usmerjenim vprašanjem: »Dobro, odgovor zadostuje. Toda, ko ste bili v kleteh — ali niste nikoli opazili stvari, ki sem jih omenil, dragulje, cigaretne doze, ure in podobno?« Funk hlastno: »Nikoli! Nikoli! Jaz sem bil sploh vsega morda štiri ali petkrat v kleteh in še to le zato, da bi obiskovalcem pokazal to zanimivost.« Dodd je dvignil kazalec. »Vi trdite pred sodnim zborom, da niste kot vodja reichsbanke nikoli opravili pregleda, da se tako izrazim, nad zakladnico in preverili kritje! Ali niste nikoli opravili inšpekcije nad vsebino, preden ste izdali potrdila? To je vendar redni opravek vsakega odgovornega bankirja. Kaj lahko na to odgovorite?« Zakladnik nacistov modruje: »Ne, nikoli. Poslovanja reichsbanke tudi ni vodil predsednik, ampak direktorij. Jaz še tudi nisem zanimal za posamezne posle, posebno pa ne za različne prodaje posameznih zlatih predmetov v manjšem obsegu, če so prispele večje količine zlata, je to opravil direktorij; te posle je vodil direktorij in mislim, da je v posameznih primerih bil verjetno obveščen tudi samo odgovorni direktor, referent ali pooblaščenec direktorija.« »Dobro, o tem bomo še govorili. Sedaj pa, ker se ne spominjate, da bi bili kdaj koli imeli opravka z blagom, ki sem ga bil opisal, naj mi bo dovoljeno, da vam prikazem film o nekaterih predmetih, ki so bili najdeni v kleteh' banke, ko so jo zavzele zavezniške čete.« S temi besedami mu je Dodd vzel besedo in se obrnil k sodniški mizi. »Prosim, gospod predsednik, da dovolite obtožencu, da sede nazaj v vrsto, da bi si lahko bolje ogledal film in osvežil svoj spomin.« Predsednik je pokimal. Dva krepka ameriška vojaška policista sta odpeljala obtoženega Funka na sedež poleg njegovega advokata dr. Sauterja. Dvorano so zatemnili, nakar so se na filmskem platnu pokazala večkrat zavarovana vrata trezorja, popolnoma zaščitenega pred bombami. Kamera je posnela posamezne komore, predel j ene z masivnimi železnimi rešetkami. Bančni uradniki odpirajo varnostne ključavnice, žarometi obsvetijo vsebino komor. Vse se iskri in blešči od zlata, diamantov, briljantov, rubinov, smaragdov, srebra in platine. Nekateri kupi dragocenosti sploh niso sortirani, kakor da bi jih pravkar tja nasuli ali kakor da bi jih pustili presenečeni tatovi. Neki ameriški vojaški uradnik seže v ta kup in pomoli roko pred objektiv. Vidimo dragoceno biserno ogrlico, štiri zlatnike po 10 frankov iz leta 1862, rubinasto broško in dva zlata zoba. S tem so odpadli zadnji dvomi. To, kar je bilo spravljeno v fašistični banki, so naropalt skrunilci mrličev. V dvorani je spet dnevna svetloba. Predsednik sodišča prekine molk. »Gospod Dodd! Domnevam, da boste pojasnili, kje je bil ta film posnet.« »Gotovo,« je odgovoril Dodd. »O okolnostih, v katerih le bil ta film posnet, kdo ga je posnel in zakaj, bom predloži* uradno zapriseženo poročilo; trenutno pa lahko sporočil*1 sodnemu zboru, da je bil film posnet v Frankfurtu na Meim> ko so zavezniške čete zavzele mesto in vdrle v trezorja reichsbanke.« Dodd se je spet obrnil k Funku. »Sedaj, ko ste videli te slike o rečeh, ki so bile najdene pred približno enim l^J tom v kleteh vaše banke, ste se pač spomnili, da ste imelj tam štiri ali pet let, morda so bila samo tri leta ali nek»J več, take predmete?« Funk tarna: »Jaz nisem kaj takega nikoli videl. Ima**1 pa vtis, da izvira velik del stvari, ki so bile prikazane n» filmu, iz depojev. Ljudje so imeli v reichsban'Ž na t'soc depojev, zaklenjenih depojev, v katerih so 1C i nakit » druge vrednosti, kakor smo tu videli, verjetno deloma skri* vrednosti, ki bi jih bili morali izročiti, tuj denar, deviz^' zlatnike itd. Pri nas je bilo, kolikor se spominjam, na tisoc depojev, v katere banka ni imela vpogleda. Torej jaz ° vsega tega, kar je bilo na filmu, nisem nikoli videl niti eost samega predmeta in nimam pojma, od kod te stvari izviraj ' komu pripadajo, niti kako so bile uporabljene.« . »To je zanimivo,« je rekel Dodd s svojim občudovani vrednim mirom, »že včeraj sem vas vprašal in vas *d , ponovno vprašujem: Ste že kdaj slišali, da bi kdo prines v banko svoje zobe, da bi jih tam shranil?« DELO BO V. KRATKEM ' IZsLO' P^ZALOZBI BOK*^* sreda — 4. junija 196« GLAS * 17. STRAN Samotar Lojze iz jame čin vJ.e im'™« različne na-0e /-imenja. Običajno si slinio družino in stanova-'je v °zkem sosedstvu. C ložah 10 Pač že P° navadi dru" n° bitje. Med nami pa so vek žab Hj^l taki, ki si začrtajo svoj Živli" . VanJa« a,i Pa jim SeDJT vJe samo. Za nas so po-jem Čeprav oni po svo-t)0 P°llr>ovanju žive navadiva t cn lakih ie prav g°" Loj j 0b'skal takih ze iz jame. sem ga, ko je bila tl0m s°nčna nedelja. Njegov lezi v čez dvesto metrov na Drno-se raz-od Mengša navzgor dole; ez dvestc famozni jami i r>ros','° >° P»'iu. ki Pro prot ^ot Km'^^auolam in Mostam ko,.^'6 V°)Ze Sam izmeril s ^oi\!; 'e do prvih hiš več wh>meter. ■Našel *<%i Sern ga sedečega ob n»vno 8rarnozne jame, ko je Jal jt> Wl divje jabolko. Dc-^olj^j' v a Je za cepljenje naj-Cepij' cas- ko jabolka cvetijo, saru. v Sniul° si "aredi kar ^0yo 8ozdu nabere smre-ha .a5molo, jo doma preku-|e bo]>a. še mast. Menda lplien?a J" traJneJša kot vabj| Pl"ijazno me je po- *nJeen1 st°pim r fe0V0" Jamo. z njim v Pa 10 ?e >>odPrta«. dru lvrin oz.no jamo so še okoriščali. Ob do l uz- ro- ci Dorafvdn° in ostaIi i1 Posni "SI S travo> rožami k,° SRS'.1 drevJ*"- Neka- a^a hisn jame stoji 7i" 1 ■ v kateri je prosto- ra nekaj kvadratnih metrov. Na betonski plošči, ki rabi za streho, se ovija gozdna trta. Lojze iz jame si bo čez dve leti naložil šesti križ. V obraz je ogorel in zguban. Drži se rahlo sklonjen naprej. Njegove oči pa so iskrive in polne življenjskega ognja. Z nekoliko zaleglo govorico je vedno pripravljen povedati, kako živi in zakaj je ostal v gramoznici. Hišica je nekdaj rabila za shrambo orodja, ki so ga rabili pri nakladanju in razkladanju peska. Lojze se je kmalu po drugi svetovni vojni vrnil iz Nemčije, kjer je delal kot rudar v obupnih razmerah. Dobro se še spominja, da je moraJ cel teden delati za kilogram kruha in dva kilograma krompirja. Doma v Mostah pri Komendi ni mogel ostati, ker ni bilo prostora. Okoliščine so ga torej prisilile, da je popravil hišico v jami in se tam začasno nastanil. Hodil je delat na Duplico, pozneje v mengeško drevesnico, v tesarsko podjetje v Mostah, nazadnje pa je bil zaposlen kot delavec v gramozni jami, kjer prebiva. Nekako z njegovo upokojitvijo, so jamo tudi zaprli. Podobo jame je počasi spreminjal sam. Zasadil je več sadnih dreves, najrazličnejše rože, si uredil drvarnico, majhno njivo in poti. Jabolka in hruške mu zdaj '— po več kot dvajsetletnemu bivanju —- že dobro rode. Z zaskrbljenostjo mi je poka-zoval krošnje, katere je poškodovala letošnja huda zima. Tudi zajci so mu naredili nekaj škode. Ko smo pri sadju — za cepitev je daleč naokoli poznan kot pravi mojster. Prav gotovo lahko cenimo srčno kulturo nekoga tudi po gojenju ptic in rož. Za oboje je Lojze že od nekdaj navdušen. Na vseh močnejših drevesih je pritrdil lično izdelane ptičje hišice. Da ne bi do njih mogle podlasice, je dober meter od tal okrog debel zabil železne trakove razper-jene navzven. Prebivalci hišic so mu posebej zdaj hvaležni, saj bi drugače težko preživeli zimo. Jama je tako slišati kot ena sama ptičja pesem. Lojzetu je le žal, da je preveč vrabcev v njih. Menda se vsako pomlad vrabci in škorci stepejo za hišice na deblih. Odnehati morajo seveda radi ali neradi vrabci. še toplejšo prijetnost pa dajo jami rože. Največ jih ima posajenih okrog svoje male hiše. Zanje ima urejeno mesto v večdesetih traktorskih plaščih, ki jih je z zunanje strani pobarval. Veliko-inočnicc, mačehe, nageljni, vrtnice... vseh, pravi, še sam ne pozna po imenih — mu skozi vse leto delajo družbo s svojo lepoto. Uredil si je tudi majhno toplo gredo, kjer vzgaja občutljivejše rože. Še preden niso iztrebili grobelj z Drnovega, pravi Lojze, je okrog njegovega domovanja bilo veliko fazanov, zajcev in tudi srne so prišle. Pozimi jim je pomagal s krmo. Menda so ga prišli prosit čisto do vrat. Zdaj jih je dosti manj. Vseeno pa ga obiščejo še kdaj taki prijatelji. Fazanka vali tik za njegovo hišo. Pravi, da se mu živali zelo smilijo in ne bi mogel nikdar nobene ubiti. Na njivici, ki jo je naredil sam z dovozom prsti na gramoz, je posadil nekaj malega krompirja. Ob severnem robu pa je pripravil nekaj metrov dolg in dober meter širok pas zemlje za fižol. Zanimivo je, kako zatira plevel. Na zemljo je posul čez in čez žaganje. Plevel ne more pre-bosti te plasti, fižol pa lahko. Tako ga ni potrebno okopavati, žaganje pa hkrati pognoji za naslednje leto. Njegova hišica je dobila pred leti tudi številko. Ker leži jama na suhadolskem polju, spada pod Suhadole, čeprav so vas Moste bližje. Za hišno številko Suhadole 65 ga je že precej stalo. Pravi, da se od pokojnine, čeprav je bolj skromna, da živeti, saj je navajen na trdo življenje. Rad bi videl, da bi poštair nosil pošto k njemu in je ne bi puščal pri njegovi sestri v Mostah. Gotovo bo sedaj, ko ima moped, rad ustregel kljub razdalji Lojzetovi želji. Naj mimogrede omenim, da drugače preživi Lojze pozimi in poleti vse dni v jami, aili tam pač, kjer dela, le kuha si ne sam. Za to skrbi njegova sestra. Nekaj bi kmalu pozabil. Kadar utegne, se usede pred hišo na klop in si nabaše pipo. To mu je velik užitek. — Ko sem ga slikal, je povedal, da se je tudi sam ukvarjal nekdaj s tem. Zdaj pa je predrago in tudi drugega dela ima dovolj. Po stezi, ki jo je kot bližnjico napravil v hrib, me je pospremil na polje. Ponosen mi je pokazal pisane njive, nad katerimi bedijo: Krvavec, Kamniško sedlo in Velika planina. »A ni lepo!« je po- kazal najprej na venec planin, nato pa na »svojo« jamo. Moral sem mu pritrditi. Tak je torej Lojze škrjanc, ali Lojze iz jame, kot mu pravimo. Uredil si je svoj način življenja in našel svoj smisel. Po eni strani ima prav, saj tako res lahko najde mir in odkriva vse skrivne čare, ki jih vsebuje narava. Samotno polje, drevesa, divje živali, rože, ptiči so njegovi prijatelji. Pa tudi v vasi ga ima vsakdo rad, saj je poznan kot tih, miren, delaven in pošten človek. I. Sivec TEHNIŠKA ŠOLA ZA KEMIJSKO, METALURŠKO, RUDARSKO, LESNO IN PAPIRNO STROKO V LJUBLJANI, AŠKERČEVA 7,1 razpisuje vpis v 1. razred V šolskem letu 1969 70 bomo sprejeli naslednje število učencev: na kemijskem odseku na metalurškem odseku na rudarskem odseku na lesnem odseku na papirnem odseku 165 učencev, 35 učencev, 35 učencev, 100 učencev, 35 učencev Pogoji za sprejem: 1. Uspešno dokončana osemletna osnovna šola. 2. Z uspehom opravljen sprejemni izpit iz materinščine in matematike. V skladu s statutom šole bo sprejemni izpit v primeru, če se bo prijavilo več kandidatov, kot je za posamezni odsek razpisanih mest. 3. Kandidat ne sme biti starejši od 18 let in mora biti telesno in duševno sposoben za študij izbrane stroke. Kandidati naj za sprejem izpolnijo predpisane obrazce, ki jih je izdala državna založba Slovenije, in naj jih, kolkovane s 1,00 din državne takse, oddajo v šolski upravi. Prijave morajo biti oddane v dneh 18., 19 in 20. junija 1969 v dopoldanskih urah (od 8. do 12. ure). Prijavi je treba priložiti: spričevalo o dokončani osemletni osnovni šoli (original), izkaz o uspehu in vedenju ter po možnosti rojstni list. Vsi prijavljeni kandidati se morajo zglasiti na šoli dne 25. junija 1969 ob 8. uri. S seboj naj pri-neso nekaj pol papirja in pisalni pribor; to bodo potrebovali pri morebitnem sprejemnem izpitu. Le-ta bo obsegal učno snov osnovne šole iz slovenskega jezika in matematike. Dne 25. junija popoldne bo objavljeno, kateri učenci bodo sprejeti. Istega dne bo tudi vpisovanje sprejetih kandidatov. Podrobnejši opis šolanja in zaposlitvenih možnosti za absolvente posameznih odsekov je objavljen na šolski oglasni deski. Kandidati, ki so doma izven Ljubljane, in žele biti sprejeti v lom tehniških šol, naj istočasno z dopisom na šolo vlože prošnje z^ sprejem neposredno v upravi doma Ljubljana, Vidovdanska 7. V šolskem letu 1969 70 bo mogoč tudi vpis v naslednje oddelke za izobraževanje odraslih: — v oddelek tehniške šole: za kemijsko stroko v Ljubljani. za lesno stroko v Ljubljani, — v oddelek delevodske šole za lesno stroko: v Ljubljani, Škofji Loki in Mariboru, — v oddelek rudarske nadzorniške šole v Ljubljani. Prijave za vpis ra te oddelke bo sprejemala uprava šole od 23. do 30. junija 1969. Oddelke bo šola odprla lc, če se bo prijavilo dovolj kandidatov. Vse informacije glede študijskih pogojev na oddelkih za izobraževanje odraslih dobe kandidati v upravi šole v Ljubljani, Aškerčeva 7/1, za rudarsko nadzorniško šolo pa tudi na upravah rudnikov Slovenije. GLAS * T8 STRAN SREDA — 4. JUNIJA 1969 Tine Dolar - Čiro je med vojno prehodil pot od borca, kurirja, sekretarja okrajnega komiteja do pomočnika polit-komisarja brigade. V današnjem sestavku objavljamo njegove spomine iz dni, ko je bil kurir jeseniškega okrožnega komiteja Bil sem kurir komiteja za jeseniško okrožje 30. decembra 1942. leta je bil Cankarjev bataljon na Jelovici nekje nad Dražgošami. Prebivalci so se pripravljali na praznovanje novega leta, kolikor se je pač dalo praznovati v vojnih letih, mi pa smo ugibali, kako dolgo bo še trajala vojna. Trdno smo Jbili prepričani, da je to zadnje leto vojne, čeprav so bili Nemci daleč v osrčju Sovjetske zveze. Slišali smo za težke boje pri Stalingradu, čeprav smo šele kasneje doumeli, da se je prav pri Stalingradu vojna sreča obrnila ram v korist. Nemcem je primanjkovalo vojakov, zato so mobilizirali naše fante in jih pošiljali na rusko fronto. Mnogi so takoj odšli v partizane, drugi pa so se jim priključili, brž ko so prvič prišli na dopust. Vse to je zahtevalo večjo aktivnost naših političnih delavcev na terenu. Tistega mrzlega decembrskega dne me je komandant Cankarjevega bataljona obvestil, da se moram nemudoma javiti na okrožni komi-Jr-tcoice. Povedal mi je, da so me določili za kurirja okrožnega komiteja. Na to dolžnost so me postavili, ker sem dobro poznal teren pod Karavankami. Menda ni potrebno posebno omenjati, da so bili za kurirje določeni samo najboljši, vzdržljivi, zaupljivi in vztrajni borci. Morali so biti neustrašni, poznati so morali pota in ljudi. Jaz sem jeseniški okoliš zelo dobro poznal, pa tudi bližnje gozdove in prebivalce. Komandantu sem omenil, da ne poznam dobro poti do Radovljice, kajti nikdar prej nisem bil v gozdovih nad Dražgošami. Zaprosil sem ga, naj mi dodeli vodiča do Radovljice. S Sonjo na pot Moj razgovor s komandantom je slišala partizanka Sonja. Borci se je verjetno dobro spominjajo, ker se je kasneje poročila s Krt inom, poveljnikom Prešernove brigade (po vojni je za posledicami nesreče umrl v Kranju, Sonja pa dela v tovarni Sava, Kranj). Sonja je bila doma iz neke vasi blizu Jamnika. Prostovoljno se je javila, da me spremlja do Jamnika. Se isti dan popoldne sva s Sonjo šla na pot. Vso pot je močno snežilo. Gazila sva globok sneg. Utrujena in premočena sva se zvečer oglasila na njenem domu. Domači so naju začudeno pogledali. Menili so, da sva prišla za novo leto na obisk. Res me je mikalo, da bi dan ali dva ostal v topli izbi in se grel na kmečki-peči, zobal domače dobrote in da bi nadaljeval pot šele, ko bi se vreme zboljšalo. Zal so bile to le novoletne želje, saj me je zavest, da sem borec, partizan, silila naprej, kamor me je poslalo vojaško poveljstvo. Sonjin brat je bil takoj pripravljen, da me spremlja do železniškega predora pri Radovljici. Do tja sva hodila vso noč. Snega je padlo že 70 centimetrov. Ob močnem sneženju sva gazila pot, pri tem pa večkrat zašla. Od časa do časa sploh nisva vedela, v katero smer greva. Zjutraj okrog petih sva prišla do železniškega podvoza pri Radovljici, od tam naprej pa sem sam nadaljval pot. Bombe pod glavo Po globokm snegu sem se prebijal sam mimo Radovljice proti Begunjam. Na polju, nekje pri Novi vasi, sem zagledal senik. Na silo sem odprl vrata, se zakopal globoko v seno in trdno zaspal. Pred tem sem pripravil tri bombe, puško in pištolo, da bi jih lahko takoj uporabil, če bi me sovražnik sledil po snegu. Zbudil sem se šele ob treh popoldne. Skozi špranje sem ogledoval okolico. Snežilo ni več. Daleč naokrog je bilo vse mirno. V mraku sem nadaljeval pot. Desna noga mi je začela pešati. Nič več nisem mogel gaziti snega. Spomnil sem se, kako sem nekoč na Silvestrovo plesal in se veselil v družbi prijateljev, zdaj pa sem bil sam sredi zasneženih poljan brez pomoči, brez hrane in pijače, izčrpan ter bolan. Ker nisem mogel več gaziti snega, sem od Hlebe do Zabreznice šel po glavni cesti. Kako nevarno je bilo to, me lahko razumejo samo tisti, ki so bili decembra 1942. leta partizani Deset dni sem ostal pri Pavli Kokalj na Selu pri Žirovnici. Okrožnemu komiteju sem sporočil, da pridem, ko bom ozdravel. Okrožni komite je bil za Ajdno nad Potoki. Takrat je bil sekretar komiteja Karel Preželj, Jeseničan, ki je pa»-del aprila 1943. leta ob nemškem napadu na partizansko tehniko v Mišačah pri Pod-nartu. Prežijev namestnik je bil Venigair s partizanskim imenom Gabrin. Njemu sem izročil potrdilo štaba Cankarjevega bataljona, da sem do- ločen za kurirja okrožnega komiteja. S Prežljem in Veni-garjem se tokrat nismo prvič srečali. Že prej smo bili skupaj v Cankarjevem 1 rdjo-nu, ko je bil leta še pod Karavankami. Raztrganec Glažar me zasleduje Preželj me je nadrobno seznanil s kurirsko po- j tjo, povedal mi je, kje ! je javka, oziroma zveza z j drugimi kurirji. Moja kurir-tka pot je vodila iz Ajdne prek Belskega polja do Save, nato prek Save in mimo Blejske Dobrave na vrh hriba nad Blejsko Dobravo. To je bila zelo nevarna in težka pot. Na zvezo sem šel dvakrat na teden. Posebno nevarno in težko je bilo januarja, februarja in marca; nevarno zato, ker bi me po snegu lahko sledili, težko pa zato, ker sem se vsakič ob Savi slekel in gol gazil strupeno mrzlo Savo, obleko pa sem nesel na ramenih. Savo sem bredel ob večerih, ko je bilo 15 stopinj mraza ali pa še več, jaz pa sem najmanj štirikrat tedensko moral gol bresti vodo. Vsakič sem trepetal od mraza in preklinjal Hitlerja in njegove pajdaše, ki nam ne dajo mirno živeti. Ko sem prilezel iz vode, sem se skril v najbližje grmovje ali drugo skrivališče in se hitro oblekel. Najrajši bi urno stekel naprej, da bi se ogrel, toda teči nisem smel, ker sem moral biti kot kurir zelo previden. Večkrat sem menjal smer in pot, da bi zmešal sledi. Hodil sem po ledu in potokih, kjer se niso poznale stopinje. Raztrganci z razvpitim vodjem Glažar-jem so me dva meseca zaman zasledovali. Želeli so me dobiti živega ali mrtvega. Vedeli so, da sem kurir, čakali so me vsepovsod. Res sem imel srečo, da se nismo srečali. Morda zato, ker sem večkrat menjal poti. Na Blejski Dobravi sem imel dobre obveščevalce. To so bili Tine Dreza, Milan Bagatelj, Ivan Selan in Detela. Le-ti so me točno obveščali o premikih nemške policije in raztrgan-cev. Ko sem prvič šel čez Savo, me je spremljal Cimp-kov Boris s Potokov. Boris me je kljub mrazu in nevarnosti peljal ob Savi gor in dol ter mi pokazal ugodna mesta za gaz prek reke. Cimpkov Boris je tako dobro poznal Savo na tem področju, da mi je povedal za vsak večji kamen v vodi. Sploh je bil Cimpkov Boris vodnik, terenec in obveščevalec, kakršnega smo si lahko samo želeli. Sumljivo letalo nad Ajdno Janez Šmid, politični delavec, me je večkrat opozarjal, naj bom previden. *Ce bo kdaj napaden okrožni komite,« me je opozarjal Šmid, »skoči v to smer.« Pokazal mi jc goste smrečice, ki naj bi me zaščitile v primeru napada. 16. marca 1943. leta Je vzniklo lepo sončno jutro. Marčevske noči so bile P vedno mrzle, zato smo bil' vedno dobre volje, kadar se je izza gora nasmehnilo sofl; ce in nas grelo s toplin11 žarki. V taborišču okrožnega komiteja smo bili Gabri"' sekretar komiteja, Franc Pa-pler-Boris iz Žirovnice, Janf2 Šmid in jaz. Franc Paplet' ic bil določen za kurirja, ki b° nosil pošto prek Karava«* na Koroško. Taborišče je lo dobro skrito in zakrink3' no med smrekami. Okrog d°" poldne se je nad nami poj3' vilo letalo. Nad Ajdno je & telo z zaprtim plinom, da Ža ne bi slišali. Sekretar kom1' teja ga je opazil in reke^ »Ciro, to je sumljivo. Le z3" kaj leti nad nami brez rop0-ta?« Ko je letalo, ki smo m" pravili lojzek, prvič prelet«" lo nad Ajdno, smo bili vsi v taborišču. Menili smo, & nas iz letala niso mogli op3" žiti. Gabrin je pa le meni'' da letalo ni tako nedol** kot je videti, zato je naroč'1 meni in Tonejčku, naj g£**J na rob Ajdne, odkoder J* dobra razgledna točka, op3' zovat, če je kaj sumljiv«*1 v dolini. Ko sva z Borisom na opazovalno točko, že sv3 v daljavi zaslišala rafale. ^ kaj se dogaja nad Smoku' škim vrhom, sva ugiba''1' medtem pa že opazila, da s ponovno približuje leta'0' »Lojzek« se je zopet nribli*" val Ajdni z zaprtim plin01"! Z Borisom (Tonejčkom) sV se skrila pod smreko, ko P se je letalo oddaljilo, sva ^ pet ogledovala okolico. $\ Smokuškim vrhom so še v«* no odmevali posamezni str li. Kasneje sem zvedel, da * nad Smokuškim vrhom ci streljali na partizana 0 brijela Dežmana, medlem je komandir čete Planine bil cel rafal iz brzostrelk nahrbtnik, njega pa niso nili. Napad na komi*e Vpartizanih jc bila ,^ vada, da smo v °^°J\ taborišča vedno P° Jj, suhljad brez lubja. Spo10",,, ko sva se z Borisom v' ^ la v taborišče, sva tudi P°j( rala suhljad. Komaj sVf,set približala bivaku na d*j|i metrov, že so tik naju PjEj streli. Zaslišala sva P^ff^ »Halt, Hande hoeh. ablegen! (Stoj, roke jfii' Odvržita orožje)« Tisoč , sli mi je švignilo skozi S * Smrt z brzostrelkami l0 ^j. škami je stala pred n' f Ne spominjam se " jfi drugega kot to, da sem ^i) knil: »Boris, skoči«. ^ sva bila na tleh, nad^ n' / mi glavami pa so zazv $i < svinčenke. Zavalila sva ^f, jarek, nato pa v vozn° ki naju je ščitila. Bežala sva nazaj, odkoder sva prišla. Midva sva se srečno umaknila, kasneje pa sem zvedel, kako je bilo z drugimi. Sekretar je skočil v hrib nav-*gor in se tudi srečno izmuzni iz obroča. Le Janez Šmid Je imel smolo. Prav Šmid, ki me je vedno opozarjal, naj bom previden. Skočil je v smer gostih smrekic, tam pa Je bila zaseda. Skočil je ravno med Nemce. Zaslišali smo obupni krik. Vedeli smo, da se je Janezu nekaj strašnega zgodilo. ^enili smo, da je bil ranjen. Nemci so še dolgo na slepo peljali po gozdu. Kot sem £ejal, so Janeza Šmida ujeli. Kasneje smo zvedeli, da so 8* dobro zvezali, nato pa pe-*Jaii privezanega na vrvi kot žl.val skozi Potoke do Zirov-niCe, od tam na jeseniški gestapo, šmida so razkazovali 'Judem, češ, poglejte, kakšni *° gošarji. šmid pa je hodil Qostojanstveno. Molčal je med Potjo, molčal je na ge- a.pu. Gestapovci niso od Jega zvedeli ničesar. Izdal ™£ ničesar, čeprav so ga zve- 1,nsko mučili. Janez Šmid, ^oniunist in borec, je tragi-°> a herojsko preminil v 'aPoru. Sedem novincev En dan pred opisanim dogodkom smo iz Lesc in Radovljice dobili j,..eni fantov, ki so se prisili naši borbi. Dobro se ™>njam, da je bil med kj neki študent medicine, na c ^ po v°Jni zdravnik 0Tt Prespali v bližini bivaka rožnega komiteja na nj ini' seveda jim tega nihče ra Po.Vedal. Fante smo name- Poifi drugi dan P°slati "a nan H,lko in Jelovico. Med kon^• Nemcev na okrožni tj Jte so ostali novinci skrije C(vrav niso vedeli. zakaj °^rUi Sre^' Nemci niso Ko pra Sva se s Tonejčkovim sva 1 izvlekla iz ognja, «oviSe nerr,udoma napotila k sre^m b°rcem, Vesela in 2a^,SaV7a,bila'.k° SVa jlh prest ' zdrave in ne preveč jih or,asene- S Franckom sva jeVj , pve,Jala Proti Valvasor- ]o vi ' ker na A»dni ni bi" ^*ali Varno- v gozdu smo ^veC{ ' da se bo stemnilo. tosVn,Srno krcnili proti Po- strmin nini' nato smo se P° ški p,.1 sP>'stili proti železniško s°81 in cesti, prebredli Ot,bravavo in mimo Blejske I>riSpe'.e okrog desetih zvečer čakaj ' na VršnJe. kjer je že fante od°rja.nski kurir, ki je driske ''al naprej v parti-j on°le na Jelovico. ^£rki.okrožni komite je Vasi od\1943- »«a zajemal °e, BIed Kateč do Radovljici. Va'. G°rje in bohinjski S.SI 041 Radovljice na-*U oVr vsPar*Kr»kf rt-!t£tedi!fca — Foto: F. Perdan par samouk, ki s precej bojaznijo gleda na bodc^no*1' piparske obrti. »K pokojnemu Bezm'k1' sem hodil gledat, kako itd? luje pipe,« je začel pripo^ dovati Stare, »sicer pa samouk. Pipe izdelujem že * let. Izdelujem 40 vrst pip. ^ vrst cigaretnih ustnik01'' okrasne škatle iz javori^' lovske in ribiške spomins* znake, pa še kaj drugega V° naročilu.« , Pipe izdeluje iz hrušovJ^' Za okrasitev pip uporab1'^ bisenno matico, za okovJ srebrno pločevino, ustnik V* je lesen z ožganimi ornart1^ ti. u, Ogledoval sem si pipe jih vrtel v rokah, pri tem razmišljali, koliko dela je v ženega v vsako pipo. »Pipo delam dva d/rri-v đ vsaki pipi je za dva l's'°'c3Z(. starih dinarjev srebra. ji slabo zaslužimo, zal,0.Ao verjamem, da se bo še 11 odločil za to obrt. ^fZp-sem najmlajši in zadnji K, klicni pipar. Pipe ne S1 ^. več dobro v promet. ^°!ifi< ške pipe so sicer znane, ^ ^ dar v zadnjem času zanJe reklame.« ^ Jože se je hudovaii, ^ uvažamo tovarniške piP?^* mačo obrt pa podcenjuj2 , Ali bo Jože res romantik iz generacije ^ juških. oripariev? j- Prodam Prodam KAMIN z dvema Sedežema, rabljen divan, KAV C in OMARO. Šimun c, Zupančičeva 30, Kranj 2660 Gasilsko društvo Hlebce Proda gasilski vprežni GU-MlVOZ-platen, primeren tudi za ostale prevoze. Prednost Pri nakupu imajo gasilska društva. Ogled v gasilskem domu Hlebce 2751 Prodam 6 mesecev brejo TELICO ali zamen jam za BIKA. Pšenična polica 7, Cerklje 2752 Prodam KRAVO ali TELIJO po 8 mesecev breji. Glinje 12, Cerklje 2753 Prodam košnjo SENA. Za-tog 24, Cerklje 2754 Prodam stoječe SENO. Zg. Brn,ik 4 2755 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Glinje 4, Cerklje 2756 Prodam KRAVO, ki bo v *ra*kem teletila. Bašelj 33, Preddvor 2757 Prodam POLKAVČ. Brodar, Kranj, Oldhamska l/I 2758 Prodam stoječo TRAVO. Pozenik 36, Cerklje 2759 Prodam KRAVO, 8 mesecev ,reJo, dobra mlckarica. Ko-*rica 54, Ki; tj 2760 Prodam 5 novih NAPAJALNIKOV alfa — laval za goved *ri motonno SLAMOREZNICO * vgrajenim malim puhalni-*°m. Naslov v oglasnem oddelku 2761 Poceni prodam .levi vzidi j i v STEDILNIK in zidno maces-"ovo OMARO. Sr. Bela 17, preddvor 2762 Prodam zazidljivo PARCELO z dokumentacijo ma lepem kraju Gorenjske. Voda na Parceli in nekaj gradbenega MATERIALA. Informacije dobite pri pismonoši v Smledniku 2763 Prodam malo rabljeno KOSILNICO gutbrot, primerna vsak teren. Hudol, Tržič 2764 Za motorno prodam. 2776 Dobro ohranjeno SLAMOREZNICO RuPa 21, Kranj Poceni prodam dobro ohra-"Jono SPALNICO. Poizve se v rgovini Astra Kranj (Pavšič) 2777 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov "uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-SS0; uprava Usta, ma-'ooglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din cena za eno številko •5o N din. Mali oglasi: eseda 1 N din, naročniki »najo i0o/o popUSta. Ne. P'acanih oglasov ne ob. 3avljamo. Motoma vozila Ugodno prodam NSU-pri-mo 175 ccm, tudi na obroke. Zibert, Posavec 30, Podnart 2716 Prodam skoraj nov torno-sov TRICIKEL ali PRIKOLICO. Gregorčičeva 7, Jesenice 2765 Prodam FIAT 1300, letnik 1965, Krener Miloš, Vodo p i v-čeva 12, Kranj 2766 Prodam MOPED T-12. Hišnik os. šole Skofja Loka 2767 Ugodno prodam FIAT 750. Informacije dobite po telefonu 70-101 2768 Zaposlitve UČENCA (moški) z dobrim spričevalom sprejme prodajalna PEKO, Skofja Loka 2772 1 Stanovan Opremljeno SOBO oddam dvema fantoma. Kranj, Kova-čičeva 7 2773 1 Izgubljeno KUHARJA-ico za poletno sezono sprejmem. Plača 4500 do 5000 šilingov, stanovanje in oskrba. Gasthaus »TRINK« Am Faakersse, post Drobol-lach, Avstrija 2769 Iščem pridno DEKLE za pospravljanje tujskih sob. Želeška 9, Bled 2770 Iščem delavko ali upokojenko za varstvo dveh otrok po 6 ur dnevno — dva -tedna dopoldan 1 teden popoldan. Dam hrano in stanovanje ali plačam. Telefon 21-647 2771 Dvočlanska družina išče pridno pošteno DEKLE nad 20 let, ljubiteljico psov, za gospodinjska dela (brez kuhanja) v enostanovanjski hiši. Zaželeno delno znanje nemščine. Nastop službe od L—15. septembra 1969. Plača 400 šv. frankov. Frau Maria Schlenk, C. F. Maverslrasse 30, Kilchberg 8802, Švica . 2778 30. 5. sem pozabila na avtobusni postaji Kranj rjavo JOPICO. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi Dor-farje 33, Žabnica 2774 Preklicujem naročilnico št. 280 Kr. opekarne Kranj na ime Mohar Stane Kranj, za neveljavno 2775 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT ISKLADISCE KRANJ (bivš: Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna kr mila za: 0 kokoši nesnice in piščance 9 krave molznice in tele ta 9 prašiče # koruzo v zrnju, šrot, pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra DELOVNA SKUPNOST STANOVANJSKEGA PODJETJA TRŽIČ PROSTO VODILNO DELOVNO MESTO ponovno razpisuje 'ODILNO DELOV direktorja Kandidat za razpisano delovno mesto mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Imeti mora: — visoko strokovno izobrazbo gradbene ali ekonomske stroke ter najmanj dve leti prakse na vodilnih delovnih mestih; — višjo strokovno izobrazbo gradbene ali ekonomske stroke z najmanj petletno prakso na vodilnih delovnih mestih. Poleg pismene ponudbe mora kandidat predložiti tudi dokazila o strokovni izobrazbi, opis vseh dosedanjih zaposlitev ter kratek življenjepis. Ponudbe pošljite na naslov: Stanovanjsko podjetje Tržič, Cankarjeva 1, z oznako Prijava na razpis. Razpis bo zaključen osmi dan po objavi. KMETOVALCI! V soboto, 7. VI. 1969, ob 15. uri in v nedeljo, 8. VI. 1969, ob 9. uri bo v Kranju na Zlatem polju poleg vrtnarije Kmetijsko živilskega kombinata Kranj prikaz oranja s plugi znamke Tonu tt i Orali bomo z enobrazdnim in dvobrazdnim (navadnim in obračalnim) plugom 10' in 12'. PLUGI BODO V PRODAJI PRI ŽIVILSKEM KOMBINATU KRANJ. KMETIJSKO Glasbena šola Kranj razpisuje vpis novih učencev za šolsko leto 1969/70 v oddelek za godala, pihala, trobila, klavir, solopetje, kitaro in klavirsko harmoniko. Vpisovanje bo v ponedeljek, 9. junija 1969, ob 9. in ob 18. uri na Glasbeni šoli v Kranju, in ob 17. uri na osnovni šoli v Šenčurju; v torek 10. junija 1969, ob 12. uri na osnovni šoli v Cerkljah in ob 17. uri na osnovni šoli v Preddvoru. Podrobnosti o vpisu so razvidne iz objave na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo. V IME Ki A J STAVKIH JERANOVO — Podjetje za distribucijo električne energije »Elektro Ljubljana« bo letos postavilo dve novi transformatorski postaji v Sadni drevesnici v Tunjicah in na Jeranovem, kjer jc že zelo slaba električna napetost. Vaščani .Teranovega sedaj skoraj ne morejo gledati televizijskega sporeda, pa tudi uporaba gospodinjskih strojev je večkrat nemogoča. Predvidevajo, da jim bo .svetlejša luč zasvetila že letos. - žr KAMNIK — Kamniške gospodinje so po nakupovanjih večkrat kaj neprijetno presenečene. Ce v trgovinah kupijo mleko v tetrapaku, se jim doma v loncu zasiri. Ta neprijetnost je v poletnem času še pogostejša. Za to nepravilnost so krive tako Ljubljanske mlekarne, ki mesto oskrbujejo z mlekom, kot tudi trgovina, ki mleka ne shranjuje v hladilnih omarah. Kamniške gospodinje pa se jezijo, saj je dobra žlica sirotke, kolikor jo ostaite od litra mleka, le predraga. - žr KOMENDA — Kmetijski institut iz Ljubljane ima vsako leto na poljih Agrokombinorn Emona posejan seroerski krompir. Letos ga imajo rasejanejTa na južni strani ceste od Komende do Lahovč kr.r na 12 hektarih. Za krompir na poljih skrbita dva kmetijska tehnika in sedem žensk, ki krompir okopavajo in odstranjujejo plevel. Na njivah imajo letos zasajenih okoli 200 vrst krompirja, ki ga bodo začeli izkopavati že v začetku julija. -bb KRANJ — Posebnost Kranja je vsekakor že star vodovodni stolp zahodno od mostu čez Kokro na Primskovo. Nekoč je bila to najvišja zgradba v mestu, po vojni pa ga je prerasel poslovno-stanovanjski nebotičnik. Vodovodni stolp sedaf delavci SGP Projekta Kranj obnavljajo, ker je bil strop nad rezervoarjem že dotrajan. - bb KRIŽ — Ob košnji je bilo včasih treba veliko koscev i\i grab* ljic, zlasti šc, če so bili travniki veliki. Na travnikih Agro-kombinata Emona, ki so med Križem in Jaišami, so prejšnji teden začeli kositi deteljo in visoko travo Ker so travniki popolnoma v ravnini, ne potrebujejo nobene kose in tudi grabelj ne. Kosili so s kosilnicami, suših* z obračalniki, nakladali s sesalcem in sproti spravljali seno v bale. Posušeno seno vozijo v velika odprta zbirališča, ki so blizu Mengša. -bb TOPOLE — že od leta 1935 imajo pri Mejačevih veliko vetrnico, ki črpa vodo iz zemlje in jo nato zbira v velikem rezervoarju pod stolpom te črpalke na veter. Postavil jo je Anton Vahta, idejo zanjo pa je dobil na Nizozemskem. Vetrnico je dobil v Polzeli, ker pa je bil izučen ključavničar, je sam nadomestil manjkajoče dele. Hotel je, da bi vetrnica črpala vodo za celo vas, vendar so bili vaščani preveč nezaupljivi do te novosti in so še naprej hodili po vodo v star vaški vodnjak. Ta še danes stoji, vendar ga nihče več ne uporablja, ker imajo v vas že speljan vodovod. Omenjena vetrnica pri Mejačevih v Topolah je najbrž edina te vrste na Gorenjskem. - bb GLAS * 22 STRAN O delu društva upokojencev v Železnikih Nesreče zadnjih dni Društvo upokojencev Železniki zajema celotno območje Selške doline in šteje 614 članov. Prav sedaj potekajo priprave na njihov redni letni občni zbor, ki bo 5. junija ob 9. uri v domu TVD Partizan Železniki. Podpredsednik društva tov. j Franc Tolar, nam je v zvezi i s pripravami na občni zbor povedal naslednje: »Upravni odbor si je zadal nalogo, da v letu 1969 vsaj J delno preuredi poslovne pro- j store našega društva. Del sredstev za to že imamo (po- j brana članarina), za ostalo j pa bomo najeli dolgoročni j kredit pri občinskem odboru društva upokojencev šk. Loka. Na občni zbor bomo povabili tudi predstavnike komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj, ki bo udeležencem razlagal nove predpise o pokojninskem zavarovanju. Na zadnjih sejah smo se večkrat dogovarjali o akcijah, ki naj bi jih društvo organiziralo in sklenili, da bomo vsaj enkrat letno obiskali tiste člane — upokojence, ki so zaradi starosti ali bolezni priklenjeni na posteljo. Poklonili jim bomo skromna darila.« Tov. Tolar je še povedal, da učenci osnovne šole Železniki pripravljajo kratek kulturni program, ki ga bodo izvedli na upokojenskem občnem zboru. To*je vsekakor dokaz, da mladi ne pozabljajo na tiste, ki so poskrbeli — bodisi z udeležbo v NOB ali pa z dolgoletnim delom — za boljše in lepše življenje kasnejših generacij. Tone Sedej Kino Kranj CENTER 4. junija franc. barv. film BLEDOLICNI UBIJALEC ob 16. in 20. uri, italij.-špan. barv. CS film ADIJO, TEXAS ob 18. uri 5. junija amer. barv. SC film RUSI PRIHAJAJO, RUSI PRIHAJAJO ob 17. in 19.30. 6. junija amer. barv. CS film RUSI PRIHAJAJO, RUSI PRIHAJAJO ob 17. in 19.30. Kranj STORžIC 4. junija franc. barv. film SMER SANTA COSTA ob 17. in 19. uri 5. junija italij.-špan. barv. CS film ADIJO TEXAS ob 17. uri Tržič 4. junija japon. silm ONI-BABA ob 18. in 20. uri — mladini pod 16 let neprimeren 6. junija amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, II. DEL ob 16. uri, angl. barv. film DR. SYN ALI STRAŠILO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 4. junija amer. barv. CS film RUSI PRIHAJAJO, RUSI PRIHAJAJO ob 17.30 in 20. uri Kamnik DUPLICA 4. junija amer. film GOLA KONICA ob 19. uri 5. junija amer. film GOLA KONICA ob 20. uri Radovljica 4. junija amer. film NOČ IGUANE ob 18. in 20. uri 5. junija amer. barv. film HONDA IN APACI ob 18. uri, kalij, barv. film M ADE IN ITALY ob 20. uri 6. junija amer. barv. film HONDA IN APACI ob 20. uri Bled 4. junija švedski barv. film LJUBEZEN ELVIRE MADI-GAN ob 18. in 20.30. 5. junija švedski barv. film LJUBEZEN ELVIRE MADI-GAN ob 18. in 20.30. 6. junija amer. barv. film MAŠČEVALEC IZ RIM RO-CA ob 18. in 20.30. skofja Loka SORA 4. junija amer. barv. CS film MOŽ, KI NI ZNAL LJUBITI ob 17.30 in 20. uri 5. junija amer. barv. CS film POTOVANJE V DVOJE ob 20. uri 6. junija amer. barv. CS film POTOVANJE V DVOJE ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 4. junija amer. barv. CS film BOSONOGA V PARKU Jesenice PLAVŽ 4, junija amer. barv. film MARNI 5. —6. junija amer. barv. CS film PIRATI IZ MOONFLE-ETA Žirovnica 4. junija amer farm TARZAN IN NJEGOV SIN Dovje - Mojstrana 5. junija amer. film TARZAN IN NJEGOV SIN Kranjska gora 5. junija amer. barv. CS film BOSONOGA V PARKU V križišču ceste Staneta Žagarja in Gregorčičeve ulice v Kranju je v petek, 30. maja, dopoldne nenadoma pritekla na cesto 8-letna Erika Logar iz ulice Moša Pi-jade 38. Otrok je pritekel prav pred avtomobil, ki ga je vozil Alojz Ovse-nik iz Kranja. Hudo ranjeno deklico so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Na cesti tretjega reda v Podgori je v nedeljo, 1. junija, ob eni uri ponoči voznik poltovornega avtomobila Franc šuštar-šič iz Medvod zapeljal s ceste. Vozilo se je prevrnilo. Pri tem sta bila voznik in sopotnik Branko Kosec huje ranjena. Lažje so bili ranjeni še štirje potniki, škode na avtomobilu je za 6000 Ndin. Na Partizanski cesti v Kranju je v nedeljo popoldne voznik motornega kolesa Ivan Pagon iz Kra- nja trčil v stoječi osebni avtomobil, lastnik Anton Belančič iz Kranja. Voznik motornega kolesa je bil pri tem huje ranjen. Škode je za okoli 500 N dinarjev. Istega dne zvečer je v Britofu voznik osebnega avtomobila Milan Batič zadel dve leti starega Kra-jačiča, ki je nenadoma pritekel pred avtomobil. Otrok je bil hudo ranjen. V ponedeljek, 2. junija, zjutraj je na cesti med Potoki in Koroško Belo zavozil s ceste voznik osebnega avtomobila Franc Pintar iz Brega pri Žirovnici. Nesreča se je pripetila zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti. Voznik je bil ranjen, škode na avtomobilu pa je za 10.000 N din. Na poljski poti med Bregom in cesto prvega reda pri Kranju je v ponedeljek voznik neregistriranega traktorja Viktor Breznik iz žabnice zavozil v nasproti vozeči vojaški kamion. Voznik traktorja je bil laže ranjen, škode na vozilih pa je za 15.000 N din. L. M. Medved v Breznici V Breznici nad škofjo Loko se je pojavil medved. Razbil je čebelnjak in pojedel iz njega med. škofjeloška lovska družina je o tem obveščena. Kronika Sporočamo žalostno" vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je podlegel ranam prometne nesreče v 58. letu starosti moj dragi mož, brat, stric in svak Stane Dernie Lipokojenec Pogreb dragega in nepozabnega bo v sredo, 4. 6. 1969, ob 17. uri izpred hiše žalosti Prešernova 19 na pokopališču v Radovljici. žalujoči: žena Minka, bratje, sestre in drugo sorodstvo Radovljica, Podnart, Stražišče, Koper, dne 2. 6.1959 Zahvala Ob tragični izgubi našega nepozabnega sina, brata, in svaka bratranca, nečaka, strica Janeza Gregočiča šoferja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna hvala tov. Dolinšku in pevcem šole Lucijana Seljaka, podjetju Avto Kočei/je, družinam: Dagarin, Čampa, Veliko-oja in Gregorčič. Hvala tudi g. župniki in vsem, ki so nam pomagali v teb težkih trenutkih. žalujoči: mama, sestre: Boža z družino. Vlalči, Cvetka, brata: Štefan z družino, iudi in drugo sorodstvo GLAS * 23. STRAN Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Kaj je z ženskim rokometom na Golniku? Pred dnevi nas je presenetila novica, da je izstopila iz ljubljanske conske rokometne lige ženska ekipa Storžiča iz Golnika. Zanimalo nas je, kaj je vzrok za ta ukrep. Iz razgovora s članom upravnega odbora društva tovarišem štrukljem smo izvedeli, da uprava društva uradno ni odjavila ekipe od tekmovanja. Tekmovalna komisija v Ljubljani je namreč prejela le odpoved, ki jo je poslala dolgoletna igralka ženske ekipe Storžiča. S tekmovanjem bodo namreč še nadaljevali, čeprav so sedaj ekipo zapustile kar štiri igralke, ki so bile steber moštva. V ekipo bodo vključili nekaj mlajših igralk, tako da se bo ženska ekipa že prihodnje leto spet lahko potegovala za prvo mesto. Velik problem v razvoju rokometa na Golniku vsekakor predstavlja igrišče. Že več let imajo v načrtu, da bodo asfaltirali že dotrajano lesnato igrišče. Ta želja se jim bo po vsej priliki že letos izpolnila, ko bodo na Golniku praznovali 15-letnico rokometa. V vsem tem razdobju pa je dosegla največji uspeh ženska ekipa, ki je lani tekmovala v republiški ligi. Sicer pa se je športno življenje na Golniku v zadnjih letih zelo razmahnilo. Poleg rokometa gojijo še namizni tenis, kjer so prav v minuli sezoni dosegli najlepši uspeh. Aktivni pa so še v šahu, badmintonu in smučanju. J. Kuhar Pionirsko prvenstvo Gorenjske v nogometu končano Triglav pred Jesenicami S finalnima tekmama v Kranju je bjik> v nedeljo kontno letošnje pionirsko pr-^nstvo Gorenjske v mogome-tu- V letošnjem tekmovanju & nastopalo v dveh skupinah 14 ekip. V finalnem srečanju *a novega prvaka je kranjski Trigiav šele po streljanju ^ajst met rovke s 3:2 prema-W mlade igralce z Jesenic. Naslov prvaka Gorenjske so priborili i naslednji igralci Triglava: Brezar, Klajič, Žagar, FJamder, Sajovic, Radanovič, Marak, štagar, Jakovac, Zorč, Pajnič (Zumer). V borbi za tretje mesto pa je Kranj odpravil Trboje s 4.T. Končni vrstni red: 1. Triglav, 2. Jesenice, 3. Kranj, 4. Trboje. P. Didič Državni rekord Pristova ^ finalnem tekmovanji za **fetskđ pokal Jugoslavije je v nedeljo na centralnem stadionu v Ljubljani k ran', .ski Triglav osvojil sedmo mesto. * tem zaključnem nastopu 80 sodelovali predstavniki 35 a*]etskih organizacij Jugosla-viJe. Prvo mesto so zasluženo osvojili mladinci celjske-^a Kladivarja. Med posamezniki je Triglavu Bogdanu Pristovu uspel Vel»ki met. Poleg pomembne image je v metu kladiva do- segel tudi odlični rezultat 47,64 m, kar je 12 cm bolje od starega slovenskega in jugoslovanskega rekorda za mladince. Tudi drugi metalec Triglava Lapanja je dosegel zelo dober rezultat 42,48 m in s tem 6. mesto. Zvonko Napast je zasedel 5. mesto v metu diska (36,43 metra), Ivan Krumpak je bil druga v skoku s palico (340), štafeta Triglava 4X100 m pa je zasedla 8. mesto (47,2). M. Kuralt Novice iz streSstva Reprezentanca Kranja je v *cd«l.io nastopila v Celovcu, *Jer se je pomerila z mestno J^Prezeinitanco Celovca v stre-ijanj\i z zračno puško in Zrt>čno pištolo. V tekmovanju 1 tračno puško so zmagali 5ranjčanii z 2713:2135 krogi. v dvoboju z zračno pištolo Z* so bili uspešni domačini * Rezultatom 1025:1020 krogi. Na strelskem dvoboju re-pre*entanc Slovenije in av- strijske štajerske sta se odlikovala Kranjčana Peternel in Poženel. Prvi je dosegel nov državni rekord s pištolo velikega kalibra z rezultatom 579 krogov. Zmagal pa je tudi v streljanju s hitrostrelno pištolo, medtem ko je bil drugi s pištolo proste izbire. Poženel pa je zasedel drugo mesto v streljanju s pištolo velikega kalibra. B. Malovrh Šport v kratkem NOGOMET — V prvi republiški ligi je Triglav na domačem igrišču izgubil z 0:1 (0:0) s kandidatom za prvo mesto mariborskim Železničarjem. V zahodni conski ligi pa so gorenjski predstavniki igrali takole: LTH : Izola 1:1 (1:1), Tabor : Kranj 4:4 (2:3), Kamnik : Sava 1:1 (0:1). Torej polovičen uspeh gorenjskih ligašev v minulem kolu v republiških ligah. ROKOMET — Rokometaši Tržiča iz kola v kolo slabše igrajo. Tokrat so doma izgubili z 10:13 s kandidatom za izpad iz lige — Ribnico. V ženski Mgi pa so poskrbele za presenečenje rokometašice Kranja, ki so zmagale v Piranu z 11:8. Če bodo Kranj-čanke v naslednjih dveh kolih osvojile tri točke, bodo zanesljivo ostale v republiški ligi. V nedeljo se srečajo doma z zadnjim na lestvici — Koprom, v zadnjem kolu pa bo padla odločitev, ko se bodo v Hrastniku pomerile z neposrednim tekmecem za izpad iz lige — Steklarjem. Leta ima sedaj še točko prednosti. Selca pa so v tem kolu doživele poraz v igri s Slovanom s 13:15. Kljub vsemu pa bodo bo koncu prvenstva pristale na odličnem drugem mestu. ODBOJKA — V drugi zvezni ligi so Jesenice izgubile z Metalcem 1:3 in so trenutno na tretjem mestu. V ženski republiški ligi pa so Jescni-čanke premagale Kamnik s 3:1 in se tako utrdile na vrhu tabele. V moški republiški ligi je Kamnik premagal Bra-slovče s 3:1 in je trenutno v sredini lestvice. KOŠARKA — V republiški ligi so gorenjski predstavniki dosegli naslednje rezultate: moški — Kroj : Triglav 70:77 (to je že četrta zaporedna zmaga Kranjčanov-). Triglav je trenutno na petem mestu, Kroj na osmem in Jesenice na devetem mestu. V ženski ligi pa so Jeseničanke premagale Slovan z 72:35, Kroj pa Konus s 64:31. V vodstvu so Jesenice, Kroj pa je na petem mestu. Mohorič in Bal-derman v mladi reprezentanci Jugoslavije Za Šorlijem in Velika njo, ki sta nedavno branila barve mladinske vaterpolske reprezentance Jugoslavije, sta bila sedaj poklicana na skupne priprave državne reprezentance mladincev do 21 let starosti še Kranjčana Viktor Mohorič in Tomo Bal-derman. Reprezentanca trenira že nekaj dni v Krškem in bo 7. in 8. junija nastopila na turnirju na Nizozemskem. P. D. Kegljači Triglava so na pravkar minulem državnem prvenstvu osvojili odlično drugo mesto. Z leve proti desni: Jereb, Česen, Bregar, Martelanc, Ropret, Kordcž; sedijo: Rogelj, Ambro-žlč, sekretar Stane Rebolj in Turk. Triglav drugi, Jesenice pete Pričakovanja se niso izpolnila. Kegljači Triglava so namreč osvojili na letošnjem državnem prvenstvu v Zagrebu »samo« drugo mesto. Naslov prvaka jc osvojil zagrebški Medvcščak. čeprav so v Zagreb odpotovali brez Martelanca, so Kranjčani upravičeno računali na prvo mesto. Njihova želja pa bi se jim povsem lahko i/polnila, če ne bi zelo slabo zaigral Lojze Kordcž, ki je v obeh nastopih dosegel rezultat, daleč izpod svojih zmožnosti. Pohvaliti pa velja reprezentanta Turka, zelo dobro pa sta zaigrala še česen in Ambrožič. Zelo lep uspeh pa so dosegli tudi kegljači Jesenic, ki so zasedli peto mesto. Kegljači Triglava so na tem prvenstvu dosegli naslednje rezultate: Turk 1830 ( 943 -f 887), česen 1804 (898 rf 906), Ambrožič 1779 (913 1 866), Bregar 1720 (874 + 846), Jereb 1690 (866 + 824), Kordcž 1649 (842 I 807). P. Didič Atletske vesti Ijina: Kavčič (Tr) 4,18, Ozim (Tr) 4,17; krogla: Ostanek (Ol) 10,55, Papler (Tr) 8,91, Miščevič (Tr) 8,73; 4X100 metrov: Slovan 59,1, Trielav 59,6. Pionirji— 60 m: Novak 9,3, I. Krstić 9,6, Bohiia (vsi Tr) 9,7; 4X100 m: Triglav 65,6. M. Kuralt # V sklopu finalnega tekmovanja za Atletski šolski pokal Slovenije so se na stadionu v Celju pomerili za naslov najhitrejšega pionirja zmagovalci področnih tekmovanj. Zmagal je Zigon (Šempeter pri Gorici), gorenjski predstavnik Legat (osn. šola Žirovnica) pa je z zelo dobrim rezultatom 7,4 zasedel tretje mesto. Na istem tekmovanju je Darinka Hribar (Oš Simon Jenko Kranj) zmagala pri skoku v daljino z osebnim rekordom 5,11 m. % Na odprtem dvoboju ekip mlajših mladincev ljubljanske Olimpije in Triglava so na stadionu v Kranju /ma gali gostje z rezultatom 54:36. Izvon konkurence so startali tudi tekmovalci Jesenic in Slovana (Ljubljana). Nekaj rezultatov: mlajši mladinci — 100 m: Lojk (Tr) 11,4; 300 m: Lojk (Tr) 37,5; 1000 m: Gart-naa- (Tr) 2:44,4, Koblar (Jes) 2:46,4; višina: M. Prežel j (Tr) 165; daljina: Jereb (Ol) 5,99, Osovmikar (Tr) 5,76, čufar (Jes) 5,76; disk: Lakota (Jes) 38,73; krogla: Štajnar (SI) 11,41, Grilj (Tr) 9,41; kopje: šolar (Ol) 50,78, Klinar (Jes) 42,47; 4X100 m: Olimpija 46,4, Triglav 49 Z Mlajše mladinke — 80 m ovire: Kavčič (Tr) 15,2; 60 m: Kavčič (Tr) 8,6; 100 m: Trošt (SI) 15,2, Puhar in Kavčič (obe Tr) 15,3; 400 m: Vidlc (Jes) 1:06,8; višina: Purger (Jes) 135, Grum (Tr) 130; da- Četrta ekipa boljša od prve Na kegljaškem prvenstvu Slovenije za starejše člane je presenetila četrta ekipa kranjskega Triglava, ki je osvojila drugo mesto za ljubljanskim Gradisom. Prva ekipa Triglava pa je bila šele peta. Jesenice pa so osvojile četrto mesto. Šesto mesto pa je pripadlo Triglavu III, na deveto mesto pa se je uvrstila ekipa na novo ustanovljenega kluba Elektro-Kranj. Med posamezniki je naslov prvaka osvojil Mar-tinšek iz Ljubljane, odlično pa so se uvrstili tudi Gorenjci. Kranjskogorčan Magušar je zasedel tretje mesto, 4. je bid čenčič (Triglav), 5. Potušek (Triglav), 7. Čufar (Jesenice), 9. Boncelj (Elektro), 10. šegula (Triglav). J. J. SREDA — 4. JUNIJA 19&> Ansambel Lojzeta Slaka je Imel med sprevodom po ljubljanskih ulicah, zlasti pa kasneje v dvorani Tivoli, glavno besedo. Neumorni fantje so ves dan ogrevali srca in noge srečnih mladoporočencev ter razposajenih svatov. — Foto: F. Perdan Jelena žic in Vinko Dežman tule še nista poročena. Kdo bi vedel, kakšni občutki ta hip prevevajo slovenski par 69? Kljub temu, da so njunemu samskemu stanu štete minute, nista videti ravno žalostna. — Foto: F. Perdan Kmečka ohcet 69 Vsa Ljubljana je pospremila pare na magistrat Med ljudmi je završalo. »Že gredo!« so vzklikali nekateri gledalci ob Titovi cesti in besedici sta kot blisk preleteli množico ter narasli v zamolklo, viharju podobno buča-pje. Pisana kolona svatov in muzikantov, narodnih noš in okrašenih konjskih vpreg — toliko jih doslej v Ljubljani ie nismo videli — se je raz- potegnila v dobra dva kilometra dolgo kolono. Ljudje na pločnikih so vzklikali in mahali, pozdravljajoč Gorenjce in Dolenjce, Štajerce, No-tranjce in Primorce, Slake ter druge ansamble, postavne jezdece in plešoče skupine. Ko je mimo vozila povorka z nevestami, z dvanajstimi brhkimi dekleti, namenjenimi Usodni »da« je že izrečen. Jelena in Vinko Dežman si pravkar natikata prstane. In tud j švedski par Barbro Sardal ter Bertil Svensson je očitno srečen. Vsem štirim želimo, da »i takšni ostali vse življenje. — Foto: F. Perdan Kmečka ohcet brez štirinožca? Ne to pa ne! Ampak precej vode je že preteklo, od časov, ko so bile krave na ljubljanskih ulicah še vsakdanja stvar. Morda prav zato sta dobrodušna žival in njegov gospodar med gledalci vzbujala veliko pozornost. — Foto; F. Perdan na magistrat, so se tisočeri glasovi zlili v en sam samcat pozdravni vzklik. 80.000 Ljubljančanov je pospremilo mlade pare, ki so se jim iztekale zadnje minute samskega življenja. šranga na Trgu revolucije ln skupina širokoplečih fantov ob njej sta bodoče zakonske može drago stali. Starešina Tone Kozlevčar in njegovi varovanci so segli v žepe ter privlekli na dan za celo pre-moženje ,ta zelenih' — a še je komaj zadoščalo. Potlej sta se skupinici le pogodili in z zdravico potrdili sklenjeno kupčijo. Povorka svatov je odšla naprej. Malo po dvanajsti uri jc v avli ljubljanskega magistrata štiriindvajset smehljajočih se ust izreklo usodni »da« in s tem spodneslo noge svojemu »ledik« stanu. Sledili so poljubi, čestitke, slišati je bilo tudi pokanje, ko so spretne roke odpirale steklenice šampanjca, hoteč nazdraviti novope- čenim zakoncem. Kmalu z»* tem se je vsa dolga povorka pisanih svetov spet premah' nila, hiteč skozi sprevod r»* dovednežev proti dvorani Tj" voli. In tam šele so svat je oO dobri jedači in kapljici, <>b zabavnem programu, ki J* trajal tja do poznih večernin ur, dali duška svojemu vC*^\ Iju. Ne, takšne ohceti pri 0* še ni bilo (ig.).