8554 44 0SRE0NJ4 KMJUNICA f>Ol< PRILviukSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 250 lir Leto XXXV. Št. 90 (10.309) TRST, sobota, 21. aprila 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel iziiajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni »Doberdoba - v tjOVCU prl trenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TISKOVNA KONFERENCA VODITELJEV KOMUNISTIČNE PARTIJE 0 POVOLILNIH PERSPEKTIVAH PET DNI PRED OBLETNICO OSVOBODITVE IZPOD NACIFAŠIZMA Ponoven izbruh teroristične dejavnosti: atentat na Kapitel in uboj mladinca KPI Protestna manifestacija v Rimu - Sodstvo sprožilo nov val aretacij med pripadniki «delavske avtonomije» - Včeraj zaslišali padovskega docenta prof. Tonija Negrija Berlinguer: «Prisotnost KPI v vladi nujna za premostitev sedanje krize» Začetek zasedanja vsedržavnega sveta KD: Zaccagnini potrjuje nujnost ohranitve večine demokratične solidarnosti in zavrača sodelovanje s komunisti v vladi da uskladijo besedilo sklepnega dokumenta. Večina namreč vztraja pri trditvi, da je nujno doseči skupni dokument, za katerega naj bi glasovali vsi. Ta dokument naj bi vseboval tri osnovne točke: potrditev politike državne solidarnosti, zavrnitev možnosti sodelovanja s KPI v vladi in razpoložljivost za razpravo o drugih možnih vladnih formulah, če bi se po volitvah izkazalo, da ni mogoče sestaviti vlade državne solidarnosti. Gre za iskanje rešitev v RIM — Vsedržavno vodstvo komunistične partije je včeraj na tiskovni konferenci predstavilo osnovne smernice, ki bodo vodile KPI v bližnji volilni kampanji. Na vprašanje časnikarjev je odgovarjal sam strankin tajnik Enrico Berlinguer, kar že samo po sebi priča o izredni važnosti, ki so jo komunisti pripisovali včerajšnji tiskovni konferenci. Uraden razlog za sklicanje te konference je bil sicer povezan z zadnjim strankinim kongresom, saj bi morali na njej razpravljati predvsem o dokončnem besedilu tez, ki jih je odobril 15. kongres KPI in o novem strankinem statutu. Vendar pa sta volilna kampanja in ocena povolilna stanja prerasli osnovne predmete tiskovne konference že od vsega začetka. Prvo vprašanje, ki so ga časnikarji zastavili Berlinguerju, s® je glasilo: «Kaj mislite o političnih predlogih, ki jih postavlja krščanska demokracija za bodočo zakonodajno dobo?» Berlinguerjev odgovor je bil kratek, a zelo jasen: «Mislim, da voditelji KD niso postavili nobenega predloga#. Komunistična partija torej sploh ne jemlje resno v poštev osnovnih predlogov krščanske demokracije za sestavo vlade po volitvah. Gre za predlog o obnovitvi levega oentra ali celo centristični vladi ter za predlog o nadaljevanju politike državne solidarnosti, seveda v Prisotnosti KPI v vladi. Tajnik komunistične partije je bil, kar se prisotnosti komunistov v vladi tiče, kategoričen. Dejal je, da je za premostitev sedanje krize nujna ■ ot-n°st predstavnikov KPI v vi in da torej ne bo popustila pri tej zahtevi. Vendar pa bo treba vsekakor Počakati na dokončno odločitev, kajti prej bodo morali krščanski demokrati predložiti svoje predloge, 0 katerih bodo lahko ostale stranke razpravljale. Komunisti so včeraj predstavili mdi program za evropske volitve. G tem je v Genovi govoril Giancarlo Uajetta. Geslo, s katerim se bodo komunisti predstavili na evropskih Volitvah je: »Če voliš za komuniste, y. Evropi razumejo italijansko*. Iz-mra tega gesla naj ,^i bila odgovor na socialistično gesio, ki se glasi: «Ce govoriš socialistično, te v Evropi razumejo#. Včeraj se je tudi začelo zasedanje vsedržavnega sveta krščanske demokracije. Uvodno poročilo je po-d*l tajnik Benigno Zaccagnini, ki v bistvu poudaril, da je treba nadaljevati s politiko državne solidarnosti. Zaccagnini je posvetil večji del svojega govora prav odnosom s komunisti in je med drugim dejal, °a. je «v prvi fazi KPI odgovorno Pristopila k parlamentarni večini, Zavedajoč se, da je naletela na odpor v svojem levem krilu.# Po mne-dju tajnika KD je bila politika dr-fdvne solidarnosti optimalna rešitev n je treba zavrniti vse tiste, ki sovorijo o nepopravljivem polomu. ,° njegovem mnenju nosijo komuni VS° od®ovoinost za Predčasne Zasedanje vsedržavnega sveta KD je tako nadaljevalo s precej ne-unimivo razpravo, h kateri se je tekakor že včeraj javilo 30 govorčkov. Resnična razprava pa je pokala na hodnikih, kjer so se se-tejale skupine in predstavniki struj, okviru socialističnih in liberalno-de-mokratičnih strank. Z zadnjim stavkom naj bi zadostili željam desnice, vendar pa še ni znano, če se bo reakcionarna skupina demokristjan-skih voditeljev s tem zadovoljila. Zasedanje vsedržavnega sveta se nadaljuje danes, verjetno pa se ne bo zaključilo in ga bodo morali o-dložiti na ponedeljek. Govori se tudi o nekaterih kandidaturah. Za evropske volitve bo na krščanskodemokratski listi v severozahodni Italiji nosilec liste sam Zaccagnini, Andreotti pa za evropske volitve ne bo kandidiral, ker na dan prvega zasedanja evropskega parlamenta ne bo še sestavljena nova italijanska vlada in bo torej Andreotti še vedno ministrski predsednik ,kar pa je nezdružljivo z mestom evropskega poslanca. Presenečenje pa prihaja iz socialističnih vrst. Senator Aldo Ajel-lo je včeraj izstopil iz socialistične stranke in dejal, da prestopa v radikalno stranko, kjer bo nadaljeval s «socialističnim bojem#. Jasno je, da je v sedanji predvolilni fazi ta sklep razburil duhove: tajništvo PSI je sporočilo, da je treba odločitev verjetno pripisati dejstvu, da socialistična stranka ni hotela kandidirati Ajella za evropske volitve V zvez: z volitvami naj še povemo, da se je včeraj začelo vlaganje volilnih znakov posameznih strank. Radikalci so vložili kar 29 znakov, 18 za poslansko zbornico in 11 za senat, med temi je tudi znak «Nuova sinistra#, s katerim naj bi se skupno predstavili radikalci, PDUP in DP, seveda če se bodo dogovorili o sodelovanju, (bbr) RIM — Včeraj ponoči ob 1.30 je pred rimskim Kapitelom eksplodiral močan peklenski stroj, ki je povzročil ogromno materialno škodo, a na srečo zaradi pozne nočne ure ni bil nihče ranjen, le muzejski čuvaj in dežurni mestni redar sta se močno prestrašila. Odgovornost za atentat si lastijo kar štiri teroristične organizacije, ki so v zgodnjih jutranjih urah telefonirale v redakcije rimskih časopisov. Med temi je še najbolj zgovorno sporočilo desničarske teroristične organizacije NAR (Nuclei armati rivoluzionari), ki se glasi: «Smo pripadniki NAR. Lastimo si odgovornost za sinočnji atentat z opozorilom, da se boste še dolgo spominjali letošnjega 25. aprila z bombami v Rimu, če ne boste takoj izpustili aretiranega kamerata. Preiskovalci nimajo nobenega dvoma, da je «ka-merat* bivši pripadnik zloglasne fašistične «avanguardie nazionale# Claudio Minetti, kj je predvčerajšnjim z nožem smrtno ranil pred sekcijo KPI v rimski četrti Torpi-gnattara 22-letnega Čira Principes-so. Ranjenec je včeraj zjutraj podlegel smrtnim ranam: na kraju zločina so njegovi tovariši in prijatelji ponesli cvetje in rdeče zastave ter transparent. «Ciro Principessa, dvaindvajsetletnik, vpisan v KPI, je včeraj umrl. Pred njegovo sekcijo ga je zabodel škvadrist, simpatizer MSI.# Rim se torej sooča s hudo teroristično ofenzivo. Smrt mladega komunista in atentat na rimski Kapitel sta le člena v dolgi verigi napada na demokratične inštitucije. Predsednik poslanske zbornice In-grao je po ogledu razdejanja na Kapitelu izjavil, da je atentat opozorilni znak, simbol, ki nam pravi, da so morilci vzeli na muho lastnino ........................im.. ČLANICA IS OLGA PEROVIČ O KRATKOROČNEM IN DOLGOROČNEM NAČRTU SANACIJE Kljub hudim ranam bo Črna gora takoj obnovila gospodarski potencial Čeprav bodo gostinski delavci živeli pod šotori, bodo turiste z običajno gostoljubnostjo sprejeli v obnovljenih hotelih - V titograjskem kliničnem centru je še 119 ranjencev (Od naših poročevalcev) TITOGRAD — Črna gora, ki je bila vedno nerazvita dežela in je od osvoboditve dobivala pomoč razvitejših republik, je z razvojem turistične dejavnosti, pristanišč in manjših industrijskih obratov, bila na tem, da se gospodarsko postavi na lastne noge in razbremeni federacijo. 4 Nedeljski katastrofalni potres je neusmiljeno zavrl njen razvoj, Olga Perovič, članica izvršnega sveta črne gore, je včeraj v daljšem razgovoru s časnikarji podala obračun-------------------- posledic potresa, doslej opravljenega dela in v strnjenih besedah orisala kratkoročni in srednjeročni načrt sanacije prizadetega področja. Turistična dejavnost je bila glavna panoga ki gonilno kolo črnogorskega gospodarstva, saj je čina gora revna dežela, ki nima drugih naravnih bogastev, razen prekrasne, divje in nedotaknjene prirode. Nekateri hoteli so bili porušeni, drugi huje ali lažje poškodovani, vendar računajo, da bo do začetka poletja dober del gostinskih objektov usposobljenih za sprejemanje gostov. «Turistična dejavnost, je poudarila Olga Perovič, nam je nujne potrebna, da ljudem zagotovimo delovna mesta in da vsaj delno poženemo stroj našega gospodarstva. Turisti naj se ne prestrašijo: Črna gora jih bo sprejela z običajno gostoljubnostjo, stanovali bodo v hotelih, ki bodo kot prej imeli vse udobnosti, pa čeravno bodo naši gostinski delavci živeli pod šotori ali v zasilnih bivališčih.# Ljudje so premostili prvotni strah in šok ter z večjim zaupanjem gledajo na bodočnost. Moč jim je vlila tudi bratska solidarnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije ter zavest, da imajo toliko prijateljev v svetu, o čemer priča izdatna in vsestranska pomoč. Črna gora, kljub hudim ranam, ki jih ji je zadal potres, hoče zato čimprej živeti kolikor toliko normalno življenje in obnoviti ves svoj gospodarski potencial, da doseže isto stopnjo razvoja. ki si jo je obetala. To je razvidno tudi iz četrtkovih sklepov izvršnega sveta, k; je na dolgi seji proučil položaj na prizadetem območju, predvsem pa stanje gostinskih objektov ter možnosti za nadaljevanje pouka. Sprejel je predlog o oblikovanju delovne skupine za odpravo posledic potresa ter za ustanovitev republiške komisije za ocenjevanje škode. Izvršni svet je menil, da je treba čimprej sprejeti ukrepe, ki naj zagotovijo, da se, čeprav z odločno zmanjšanimi zmogljivostmi, nadaljuje že začeta turistična sezona. To bo prispevalo k splošni gospodarski obnovi območja, ki ga je prizadel potres, obenem pa se bo pozitivno odražalo na celotno dejavnost za odpravo posledic ujme. Izvršni svet pripisuje poseben pomen sanaciji vseh objektov, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti za letošnjo turistično sezono, vključno z zasebnimi sobami. Istočasno je treba obnoviti in usposobiti najpomembnejše infrastrukture, še zlasti tiste, ki imajo /neposreden vpliv na razvoj turizma. Perspektive in možnosti odpravljanja posledic potresa in obnavljanja črnogorskega gospodarskega potenciala, so bili zaključni del razgovora z Olgo Perovič, ki nam je podrobneje orisala sedanji položaj in najnujnejše potrebe. Članica izvršnega sveta je poudarila, da se je prva faza, ko je bila vsaka pomoč dobrodošla, sedaj končala in da so odslej potrebne drugačne o-blike pomoči. Prizadeto prebivalstvo je sedaj vse pod šotori ali v prikolicah, hrane je dovolj, tudi vprašanje vode zadovoljivo rešujejo in zdravstveno stanje je pod nadzorstvom. Vendar bo obnova zahtevala veliko naporov, denarnih sredstev in časa ih ni mogoče misliti, da bj ljudje lahko preživeli tako VEDNO VEČJI RAZMAH NABIRALNE POBUDE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Benečija pošilja pomoč Črni gori Gradbeno podjetje Reaedil iz Čedada in njegovi delavci prinesli svoj prispevek 2.000.000 lir ■ Iz Rarda in Tipane blago za prvo pomoč v porušene kraje Plemenita solidarnostna tekma podjetij, organizacij in posameznikov vseh slojev Potres v hudo črni gori, ki je tako k Prizadel obalno in hribovsko tevalstvo, povzročil veliko šte-e 0 smrtnih žrtev, ranjenih in 0-Če 01,10 materialno škodo, je bole-Ški .teknil tudi med našimi liene-še IT|.1. Slovenci. V njih je obudil ho. Zlv spomin na preživele stra-joč p.red tremi leti. ko je uniču-Uiuk S'*a nardve rušila v prah z n,, , zgrajene vasice in zaselke Hes.terskili in nadiških dolinah Best^ (Avenije in Rezije ter me-jf, a ‘n vasi v furlanski nižini, strJeVeda »pomin na žrtve kata-je 10 v letu 1976. Toda istočasno bjf °0Uciila tudi spomin na nese-b0si° Pomoč, ki so jo ljudje Ju-biika kj6' in med njimi tudi repu-iri f G010 8°re, nudili beneškemu hlik]'U 1 nskenlu prebivalstvu v 0-takojšnje pa tudi trajne po- 1wfavn° ie zato, da je tudi v Sloven-občinah i° krajih Beneške zbir ,je hitro stekla akcija za bivli.te pomoči prizadetemu pre-^lstv'i čme gore. 11 redu v' sta 80 oglasila v našem ga ai;*;vu predstavnika gradbene-va rtejei.ia i:i delavskega kolekti-je r^tetja Benedil 7. Čedada to silo j tetja, ki zaposluje delovno ho iteneških občin in ki je del-Uov0 evzelo gradnjo novih in ob-‘t°slouPOruše,,ili hiš iz pomoči ju-»Oofj Vaaskih narodov in tudi iz po R°rišk- ' sm° jo zbrali tržaški in Slovenci v okviru akcije rskega dnevnika. Predstavnik podjetja Peter Zuanella (župan občine Sovodnje) in delavcev Ivo Pa-ljevec (iz Špetra), sta našemu glav nemu uredniku izročila ček za 1.995.000 lir kot prispevek podjetja (1.000.000 lir) in ostalo kot prispevek delavcev podjetja, ki so darovali enodnevni zaslužek. Zbrana sredstva so enoglasno sklenili prispevati v sklad Primorskega dnevnika, da bi tudi tako prišla do izraza solidarnost vseh Slovencev v Italiji s prebivalstvom Črne gore. Pri tem sta oba predstavnika povedala, da je bila nabiralna akcija v podjetju spontana in da je stekla takoj ob prvih vesteh o katastrofi v Črni gori. Župan občine Sovodnje Zuanella pa je še dodal, da teče nabiralna akcija tudi med prebivalci občine. Ob prevzemu čeka za 1.995.000 lir, se je predstavnik našega uredništva zahvalil predstavnikoma ”od-jetja in njegovih delavcev za velikodušni prispevek, in poudaril, da je to lep dokaz solidarnosti ljudi, ki so sami preizkusili grozote potresa in ki vedo, kaj pomeni v takih trenutkih človeška solidar nost. Zbiranje pomoči za prizadeta področja Čme gore pa je v teku' tudi v drugih beneških občinah. Že predvčerajšnjim zvečer sta se podala na pot v črno goro dva fur-gona natovorjena z raznim materialom (šotori, odeje, -zdravila) iz občine Bardo s spremljevalci Dan- tejem in Renzom del Medicom, Dantejem Ruffinijem in Raffaele-jem Culinom, včeraj pa je, prav tako z dvema furgonoma, odšla na pot v Črno goro pomoč iz beneške občine Tipana v spremstvu župana Fortunata Tomasina, nekega občinskega odbornika in enega od pobudnikov nabiralne akcije, Basilia Lo Presti ja. Nabirka denarnih sredstev za preživele po strašnem potresu se medtem nadaljuje tudi preko jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu. Prva dva dni se je pomoč stekala naravnost v konzularno predstavništvo, potem pa na tekoči račun gen. konzulata pri TKB št. 241-277 s pripisom »Za potre-sence v Črni gori#. Med včerajšnjim obiskom na konzulatu smo zvedeli, da je v ponedeljek zgodaj zjutraj prva prinesla svoj prispevek Violetta Barri 100 tisoč lir. Sledili so med drugim prispevki 2,5 milijona lir Hranilni ce in posojilnice na Opčinah, 200.000 lir Pogrebnega društva iz Gradišča na Goriškem in 150.000 lir podjetja Interprogress, zatem zneski, ki jih je darovala kakšna deseterica italijanskih občin pobratenih z juga slovanskimi, včeraj dopoldne pa je deželno tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL izročilo ge neralnemu konzulu Štefanu Cigoji. 2 milijona lir kot prvi sad komaj začete nabiralne akcije v posamič nih sindikalnih enotah prek tekočega računa v denarnem zavodu Banca commerciale italiana (agencija 3) v Trstu, Generalni konzul je sprejel tudi odposlanstvo VZPI - ANPI s pokrajinskim predsednikom Calabrio na čelu, ki mu je v imenu deželnega vodstva izrazila solidarnost ter ga seznanila, da je tudi to združenje sprožilo nabirko denarja za prizadete po potresu. Videmsko pokrajinsko vodstvo VZPI - ANPI nam .je sinoči sporočilo, da .je včeraj že začelo s takšno akcijo na lastnem sedežu v Ul. del Pozzo. dolgo obdobje pod šotori ali v prikolicah. Treba je zato misliti na postavljanje šol, občinskih uradov in gospodarskih poslopij, da se bo življenje, kljub izrednim pogojem, lahko odvijalo kolikor toliko normalno. In prav ta je pomoč, ki jo sedaj pričakujemo. Po besedah Olge Perovič, Črna gora sedaj potrebuje predvsem finančne pomoči, zlasti v obliki dolgoročnih nizkoobrestnih posojil ter vsestranske strokovne pomoči, tako za obnovo ali sanacijo poškodovanih hiš in proizvodnih obratov, kot tudi za postavitev temeljev gospodarskega vzpona. Članica izvršnega sveta je nadalje dala novinarjem shematično, vendar pa dokaj pregledno, sliko stanja na prizadetem območju in škode, ki jo je povzročil potres. V Ulcinju, najjužnejši črnogorski občini, znanem turističnem središču, ki je bilo v polnem razmahu, je bil povsem uničen stari del mesta, medtem ko so novi hoteli ob dvajset kilometrov dolgi peščeni Veliki plaži v glavnem zdržali. Na ulcinjskem območju sta bili zelo razviti panogi še vrtnarstvo in ribolov, ki pa sta zaradi potresa trenutno v zastoju. Bar je bil eno od glavnih gospodarskih središč Črne gore, kjer so pravkar dogradili novo pristanišče, ki bi lahko postalo eno od največjih in najbolj prometnih na Jadranu in v Sredozemlju. Za gradnjo pristanišča je prispevala vsa federacija, naložili so sredstva dveh petletnih načrtov, dani so bili vsi naravni pogoji za razvoj, potres pa je ohromil in zavrl za deset let vzpon luke. Barsko pristanišče je razdejano. dober del operativne obale je vsaj začasno onesposobljen, nekatera skladišča pa do tal porušena. Tudi v Budvi je največjo škodo utrpelo staro mesto. Obzidje je razpokalo, dokajšnja pa je tudi škoda v hotelih. Kljub izrednemu položaju, so v Budvi nemudoma usposobili pred nedavnim dograjeno pekarno, ki oskrbuje s kruhom tudi nekatere sosedne občine. V Kotori: so morali izseliti vse prebivalce iz starega mestnega predela, ki je najstarejši mestni kompleks na Jadranu. Škoda je neprecenljiva tudi z zgodovinsko - u-metniškega vidika, vendar pa bodo, Po besedah Olge Petrovič, Črnogorci napeli vse sile, da v čim večji možni meri zaščitijo, ohranijo in rešijo to kulturno premoženje. V herccgnovski občini se je pristanišče v Zeleniki, ki so ga komaj usposobili za mednarodno poslovanje, delno potopilo, ladjedelnica v V. mčAR - I. FISCHER (Nadaljevanje na zadnji strani) nas vseh, najvrednejša pričevanja naše zgodovine in naše civilizacije. «Mogoče pa smo le mi tisti, ki nismo še dokončno razumeli vsega, kj nismo še dovolj mobilizirali vseh sil v deželi in državi.# Atentat na sedež rimske občine na Kapitelu so obsodile vse demokratične politične sile. Predsednik republike Perti-ni je takoj telefoniral rimskemu županu Arganu in mu izrekel svojo solidarnost. Ob 11. uri je bilo izredno zasedanje rimskega občinskega sveta v razdejanih prostorih, ki so jih gasilci za silo podprli s tramovjem. Ob 18. uri pa se je pred Kapitalom zbrala ogromna množica ljudi, ki se je udeležila protestne manifestacije zaradi podlega atentata na rimsko »občinsko hišo*. Medtem pa je še vedno v teku širokopotezna protiteroristična akcija, ki je dejansko prejšnje dni zajela dobršen del italijanskih mest in je tudi včeraj obrodila nove sadove. Na ukaz rimskega sodstva so namreč agenti Digosa in karabinjerskih protiterorističnih oddelkov izvedli v rimu nad 40 stanovanjskih preiskav, katerim je sledil nov val aretacij med pripadniki skrajnoie-vega gibanja »delavske avtonomije#. Protiteroristična akcija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah, je seveda zavita v globoko tajnost, iz česa je možno sklepati, da akcija ni končana in ne gre izključiti možnosti novih razpletov. Molčečnost preiskovalcev je nepredirna, zvedelo pa se je, da je mandate za stanovanjske preiskave izdal namestnik državnega pravdni-štva dr. Domenico Sica in sicer pod pretvezo »dskanja orožja#. Preiskavi je, kot smo že zapisali, sledil val aretacij. Zaenkrat se ve za imena dvanajstih aretiranih avtonomistov, med katerimi so nekateri že dobri znanci rimskega Digosa kot Osvaldo Amato, Stefano Pirona, Paolo Grassini in Walter Manfredi, všl pa naj bi bili obtoženi pre- vratniškega delovanja in pripad- Rjo. pziano Maiolo bodo vsekakor za :va »oboroženi skut' ništva »oboroženi skupini#. Med preiskavo so agenti zaple- nili tudi tri pisalne stroje, enega od katerih v stanovanju novinarke dnevnika «Lotta Continua* Carmen Bertolazzi, kjer so tudi aretirali O-svalda Amata; dalje so zaplenili še številne obtožujoče dokumente, ki naj bi vsebovali dokaze o povezavi aretirancev z dvema atentatoma, ki sta si jih lastile «Rdeče brigade# in sicer napad na agenta javne varnosti Salvatora Tina in bombni atentat na center za zbiranje podatkov ministrstva za prevoze. Naj povemo še, da so agenti zaplenili v stanovanju novinarke «Lot-ta Continua# tudi nekaj knjig in dokumentov, ki govore o italijanskih zaporov in dokaj čudno bi bilo torej, da bi prav ona ne imela doma, med delovnim materialom, tudi kniige o zaporih. Vedno včeraj sta sodnika Arman-do Spataro in Luigi De Liguori potrdila aretacijo časnikarja tiskovne agencije Ansa Stefana Menentija in sicer po daljšem zaslišanju o že «zgodovinski večerji*, katere sta se lanske pomladi udeležila tudi sodnik dr. Emilio Alessandrini, ki ga je pred dvema mesecema ubila skupina teroristov »Prima linea#, in profesor Toni Negri, ki sedi trenutno v rimskem zaporu pod obtožbo pripadništva vrhu Rdečih brigad. Sodnika sta odredila aretacijo časnikarja Manentija pod obtožbo, da je o pogovoru, ki je tekel med tisto večerjo, krivo pričal in marsikaj zamolčal. Z »zgodovinsko večerjo#, ki je že postala pravi sodni »primer#, pa ni še vse jasno. Zaslišanja o pogovoru in temah večerje se še nadaljujejo, aretacije pa tudi. Tako je včeraj popoldne milansko pravdništvo odredilo »začasno# aretacijo Menen-tijeve žene, Tiziane Maiolo. ki je novinarka pr; dnevniku «Il Manifesta#. Tudi njo obremenjujejo kot njenega moža, 'krivega pričevanja o pogovoru med pomladansko večer- BLIZU 50 MILIJONOV Samo včeraj se je v naša zbirna središča steklo 22.174.000 lir. Prva 2.000.000 iz Beneške Slovenije Naša nabiralna akcija za žrtve potresa v Črni gori presega iz ure v uro vsa predvidevanja. Samo včeraj smo iz raznih zbirnih središč v Trstu in Gorici prejeli 22.174.000 lir in se tako približali na korak petdesetim milijonom v pičlih treh dneh akcije. Doslej zbrana vsota znaša namreč 49.586.500 lir Včeraj so nam iz Čedada prinesli v uredništvo 1.995.000 Ur, prispevek podjetja in delavcev gradbenega podjetja Benedil kot prvi prispevek tistih, ki so pred tremi leti bili sami žrtve potresne katastrofe v Benečiji in Furlaniji. Akcija v Benečiji teče tudi po drugih poteh, mnogi pa prinašajo svojo pomoč tudi neposredno na generalni konzulat SFRJ v Trstu. Človeška solidarnost je na zmagovitem pohodu! slišali danes, kot je tudi danes na vrsti zasliševanje sodnika dr. Antonia Bevereja, v stanovanju kate-tega je bila večerja. Včeraj popoldne se je tudi v rimskem zaporu Rebibbia pričelo zasliševanje prof. Tonija Negrija, ki je kot znano, obtožen prevratniškega delovanja, oborožene* vstaje proti državnim oblastem in končno še pripadništva vrhu teroristične skupine Rdečih brigad, sodelovanja pri pokolu v Ul. Fani, ugrabitve in umora Alda Mora. Zaslišanju, o vsebinj katerega se zaenkrat še nič ne ve, sta prisostvovala tudi Negrijeva zagovornika, odvetnika- Giuliano Spazzali in Francesco Piscopo, medtem ko ni tretji zagovornik Bruno Leuzzi SiT niscalchj mogel vstopiti, saj je namestnik državnega pravdništva o-dredil, da sta med zaslišanjem lahko prisotna le dva/zagovornika. Medtem ko sodna preiskava nadaljuje svojo pot, se pripadniki »delavske avtonomije# pripravljajo na vsedržavno protestno manifestacijo, ki bo danes popoldne v Padovi. Predstavnik podjetja Benedil, župan beneške občine Sovodnje Peter Zuanella, in predstavnik delovnega kolektiva Ivo Paljevec izročata našemu uredniku ček za dva miUjona lir ODMEVI IMA TITOV GOVOR OB 60-lETNICI KP) Priznanja jugoslovanskim komunistom Neprecenljiv prispevek k izboljšanju odnosov med partijami BEOGRAD — Predsednik Tito in centralni komite ZKJ dobivata ob 60-letnici ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije številne čestitke iz tujine. Poleg drugih so čestitke poslala partijska vodstva Kube, Sovjetske zveze, Kitajske, Poljske, Češkoslovaške, Bolgarije in Grčije. V sovjetski brzojavki, naslovljeni na CK ZKJ, je med drugim rečeno, da je KPJ nastala »v obdobju zanosa delavskega gibanja, ki ga je sprožila zmaga velikega oktobra in stopila na čelo boja delovnih ljudi za družbene in politične pravice, postala je organizator herojskega narodnoosvobodilnega boja proti fašističnim osvajalcem ter organizator socialistične revolucije, vodilna sila jugoslovanskih narodov, ki so stopili na pot graditve socialistične družbe*. Centralni komite sovjetske partije v brzojavki izraža tudi prepričanje, da bo nadaljnji razvoj jugo-slovansko-sovjetskih partijskih in državnih odnosov ustrezal »temeljnim interesom krepitve tradicionalnega prijateljstva med narodi obeh držav in interesom miru in socializma*. Centralni komite KP Kitajske v brzojavki s čestitkami centralnemu komiteju ZKJ med drugim poudarja, da ima jugoslovanska partija slavno revolucionarno tradicijo. «Pod vodstvom tovariša Josipa Broza Tita je ZKJ vodila neverjetno hud in naporen boj proti različnim protikomunističnim silam, premagala fašistične agresorje in zmagala v osvobodilnem boju#, je rečeno v kitajski brzojavki, ki opozarja, tudi na velik prispevek, ki ga' je ZKJ s • svojim vztrajanjem pri neuvrščeni zunanji pr litiki dala pro- tiimperialističnemu in protihegemo-nističnemu boju narodov in držav v svetu. Brzojavka iz Pekinga tudi poudarja, da se kitajski komunisti srčno veselijo uspehov jugoslovanskih komunistov. Tudi čestitke, ki so jih poslale druge partije, z izbranimi besedami govorijo o doseženih uspehih jugoslovanskih komunistov in izražajo prepričanje, da se bodo vzajemni odnosi uspešno razvijali. Po vsem svetu je na izjemen odmev naletel referat predsednika Tita na slavnostni seji v Beogradu predvčerajšnjim. Tanjugovi dopisniki iz svetovnih prestolnic poročajo o pisanju tujega tiska. Ameriški dnevnik «New York Times# je v poročilu o Titovem govoru med drugim poudaril odločnost Jugoslavije, da ostane neuvrščena, in Titove besede, da se jugoslovanski narodi in narodnosti ne bodo podredili nobeni od velikih sil, ampak bodo branili neodvisnost in se bojevali proti silam, ki skušajo razdeliti neuvrščeno gibanje. Kot poročajo zahodnonemški časniki, radijske in televizijske postaje, je Tito v referatu vnovič potrdil neodvisno in neuvrščeno politiko Jugoslavije. »Frankfurter Algemei-ne Zeitung# v poročilu na prvi strani navaja, da je Tito opozoril na nujnost uresničevanja splošnih političnih načel neodvisnosti, suverenosti in enakopravnosti vsake države in vsake komunistične partije, kar je bilo sprejeto na berlinski evropski partijski konferenci, zdaj pa postaja vprašljivo. Frankfurtski časnik opozarja tudi na Titovo kritiko vojn v jugovzhodni A-ziji in citira njegove besede, da »nikoli nismo bili privrženci ideje da bj socializem ustvarjali po voja ški poti.# Madžarsko časopisje posebej na glaša Titove besede o politiki d< sosednih držav, sicer pa v širših iz vlečkih objavlja Titove poglavitn« misli iz referata. Prav tako so Ti tove besede naletele na zanimanje v drugih vzhodnoevropskih drža vah, še posebej pa, razumljivo, v (Nadaljevanje na zadnji strani) Tolmeču in Čedadu srebrna kolajna za vojaške zasluge RIM — Predsednik republike Sandro Pertini je podelil Čedadu in Tolmeču srebrno kolajno za vojaške zasluge v partizanskem osvobodilnem boju med drugo svetovno vojno. To visoko priznanje pa poleg obeh zgoraj omenjenih mest dobile tudi ostale vasi, ki spadajo pod njuno okrožje. V utemeljitvi je rečeno, da so se ljudje iz teh pokrajin borili proti nacifašizmu z izjemno korajžo, ki je terjala tudi brid ko izgubo mnogih vrednih člo veških življenj. Samo v tolme šem okraju je padlo 3.500 par tizanov in civilistov, v čedad skem pa 400. Upor proti krvni kom je vzniknil spontano in se zaključil z zmago 1945. leta. 0P60V0* PREDSEDSTEV VZPI-ANPI IN TPPZ Veliko ogorčenje zaradi odklonitve Rossettijeve dvorane za 25. april Prepoved uporabe gledališča je izraz nestrpnosti do proslavljanja enega najbolj svetlih trenutkov naše zgodovine Vest, da so Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru odklonili Rossettijevo dvorano za proslavo 25. aprila, je močno odjeknila med slovensko javnostjo na Tržaškem ter med vsemi tržaškimi demokrati. Za vse te je odločitev zavarovalnice Lloyd Adriatico, ki je lastnica gledališča, da Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru in združenju VZPI - ANPI odpove dvorano, potem ko jima je bila ta že obljubljena, le ponovna potrditev, da je v našem mestu še marsikdo, ki mu je vse to, kar dišj po spominih na nekdanje junaške dni vstaje in osvoboditve izpod nacifašističnega jarma trn v peti, da o tem, kar bi v tem okviru bilo količkaj slovenskega, sploh ne govorimo. Dejstvo je skratka (in zadržanje tistih, ki danes v Trstu še odločajo, kdo lahko kje nastopa in kdo ne, to jasno potrjuje, da si tržaške nacionalistične in šovinistične sile danes s podvojeno močjo trudijo, da bi zadržale «val slovanstva* v * *, ki naj bi, kot same zatrjujejo, preplavil »italijanski Trst*. «Prepoved uporabe gledališča Rossettj je izraz nestrpnosti do proslavljanja enega najbolj svetlih trenutkov zgodovine antifašizma in itali lanskega naroda, trenutkov, I bi jih morali proslavljati s kontinuiteto demokratičnega boja za utrditev demokratičnih inštitucij in ljudske soudeležbe, vključno s soudeležbo slovenske narodnostne skupnosti, ki živi na teritoriju italijanske republike, nastale iz odporništva* — to je osnovna ugotovitev predsedstev pokrajinskega združeni VZPI - ANPI in Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki sta izdali posebno poročilo, v katerem uradno sporočata nezaslišani sklep Llo.vda ter istočasno napovedujeta, da bo proslava 25. aprila v Avditoriju namesto v Rossettiju. «Glavni predstavniki Lloyda imajo verjetno raje heterogene skupine, je med drugim rečeno v poročilu, skupine, v katerih se prisotnost samozvanih »antifašistov* meša s prisotnostjo predstavnikov najbolj zakrknjenega indipendentizma, politične in gospodarske desnice, framazonov in drugih, ki zasledujejo destabilizacijo v teh krajih. Predsedstvi VZPI - ANPI in TPPZ najodločneje obsojata takšno ravnanje in pozivata demokratično jav- Slovenska skupnost nam je sporočila, da je njen deželni svetovalec Štoka vložil 20. aprila 1979 pismo na predsednika prve deželne komisije (Dario Barnaba) s prošnjo, da da na dnevni red in v diskusijo te komisije zakonski osnutek Slovenske skupnosti za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Tajništvo tržaške Nove delavske zbornice CGIL je izdalo poročilo, v katerem obravnava vprašanje najnovejše šovinistične kampanje proti Slovencem v Trstu in v deželi. Vsebina poročila je naslednja: Spričo problema priznanja pravic slovenske manjšine in razvoja u-mazane šovinistične kampanje izkrivljanja v naši pokrajini je nova delavska zbornica CGIL ODLOČNO OBSODILA vzdušje nestrpnosti, nasilja in instrumentalizi-ranja, ki ga širijo konservativne in neofašistične sile v Trstu ob vprašanju priznanja pravic italijanskih državljanov slovenskega jezika. Cilj te kampanje je obnova vzdušja nezaupanja, nacionalistične zaprtosti med obema narodoma, da bi prekinili mirno in omikano sožitje med Italijani in Slovenci v teh krajih. Tako skušajo odvrniti pozornost delovnih ljudi od resnih in zaskrbljujočih gospodarskih vprašanj našega mesta, ki jih je mogoče rešiti le s iniiiii iin iiiiiin iiiiiii m iiiiii n imHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiii iiint umu Hlinili n iii rmiiiiiii im iiiiiniiiiiiiii iiiiii iiiiuiiii iiiiiii n m iiiiuii m mm iiiiimiiiu VČERAJ POPOLDNE V PRIREDBI OBČINSKE UPRAVE Miljčani so se množično odzvali miroljubnemu pohodu do Lazareta Pobudo podprl tudi predsednik deželnega sveta Colli ■ Med udeleženci senatorka Cerbčeva in poslanec Cu/iaro - Odločen govor župana Bordona nost, politične sile, izvoljene svete naj se zoperstavijo temu nezaslišanemu dejanju, ki žali antifašistično odporniško gibanje in narodnoosvobodilni boj. Obenem vabita vse demokrate in antifašiste, da se udeležijo slovesnega koncerta, ki bo najodločnejši odgovor vsem nostalgikom, konservativcem in nacionalistom.* Stranke določajo kandidatne liste Kako je s kandidatnimi listami, ki jih bodo politične stranke predložile za bližnje parlamentarne in evropske volitve? Uradno ni še nobena stranka izdala imen ljudi, ki jih misli kandidirati. Vse je torej še stvar ugibanj, če izvzamemo i-mena glavnih kandidatov, ki so že v glavnem znana. Včeraj je o kandidatnih listah sklepalo pokrajinsko vodstvo PSI. Zasedal je tudi federalni komite KPI, medtem ko se danes sestane deželno vodstvo partije, ki bo ravno tako razpravljalo o kandidatih. Dokončno besedo pa bo o tem izrekel centralni kontrolni komite, ki se bo sestal prihodnji četrtek, 26. a-prila. Precejšnje zanimanje vlada za o-dločitve, ki jih bo sprejela Slovenska skupnost. Vodstvo stranke namreč vodi pogajanja s predstavniki Furlanskega gibanja za eventuelni skupni nastop tudi na parlamentarnih volitvah. Dokončno se bo o tem izrekel deželni svet SSk, ki se sestane danes v Doberdobu. POROČILO NOVE DELAVSKE ZBORNICE CGIL ODLOČNO OBSOJA NESTRPNOST DO SLOVENCEV S šovinistično kampanjo hočejo nazadnjaške sile onemogočiti sožitje med Italijani in Slovenci Milje najodločneje zahtevajo skladen industrijski in trgovski razvoj občine in njeno turistično ovrednotenje. V luči tega hočejo, da vojaške oblasti prepuste civilnim nek danjo lazareško vojašnico, iz katere bi ustvarili pravi letoviščarski raj. hkrati pa uredili rekreacijski prostor za krajevno delavstvo, ki tega silno potrebuje. Polemika o vojaškem objektu pri Lazaretu, ki stoji od 1954. leta, se vleče že dobrih sedemnajst let. Sporno ozemlje meri okrog 65.000 kvadratnih metrov. Država ga je oddala v uporabo vojski, sedaj pa ga lahko z ustrezno politično voljo dodeli civilnemu prebivalstvu. Tam že tri leta ni več vojašnice, v doi zapuščenih prostorih biva enajst oficirskih družin in nekaj vojakov, sicer jih uporabljajo le poleti kot kopališče. In vendar govore, da gre za strat^škty,4xxn?mbn9i »postojanko, za narodnoobrambni objekt.. «Lazaret leži streljaj, od meje,, ki je simbell miitiijtbnega. 'sožitja s sosedno republiko*, je naglasil na včerajšnjem popoldanskem javnem shodu pred vhodom na vojaško območje miljski župan Willer Bordon in s tem dal jasno razumeti, da nihče ne more pretentati ljudi z utemeljitvami na osno- vi nekega patriotizma. Zborovanja, ki je bilo v sklopu napovedanega miroljubnega pohoda z Marconijevega trga preko Čampor do Lazareta, se je udeležilo okrog tisoč oseb vseh slojev in starosti. Med njimi je bilo še zlasti mnogo delavcev, kar je župan v svojem odločnem govoru še prav posebno poudaril in priznal delavstvu, da ima globok posluh za gospodarske, socialne in turistične potrebe občine. V množici so izstopali rdeči transparenti federacije kovinarjev FLM. tovarniških svetov ladjedelnice Alto Adriatico, tovarne velikih ladijskih motorjev GM iz Bpljunca in Tržaškega arze nala, z druge strani pa italijanski in slovenski napisi, ki so zahtevali, da se Lazaret vrne civilistom v socialne in turistične smotre. Na čelu sprevoda sta hodila senatorka KPI, .Jelka,-Gerbec in poslanec Antonino Cuffaro. Pristanek na ma-,njfestacijo„so,„dali tudi predsednik deželorga, sv^aaM^rio Colli, združenje obrtnikov, zveza gostincev, združenje trgovcev, Zveza žensk Italije — UDI, sindikat upokojenih policistov in miljski katoličani. Naša zahteva ni egoistično interesne narave, je nadaljeval župan Bordon, ampak izvira iz krvavih SOGLASNA OCENA IZVRŠNEGA ODBORA Občni zbor SKGZ je pomenil velik prispevek boju za globalno zaščito Predsednik Race je poudaril, da je pomenil tudi afirmacijo vloge SKGZ - Prva seja novega glavnega odbora bo 14. maja - Razprava o evropskih in političnih volitvah - Solidarnost s prebivalstvom Črne gore - Obsodba odpovedi dvorane Rossetti partizanskemu zboru Izvršni odbor Slovenske kultumo-[ospodarske zveze je na svoji seji r četrtek ocenil pomen in odmev-iost občnega zbora, ki je bil 8. .m. v Kulturnem domu v Trstu, n ki je pomenil mogočno manife-tacijo v boju za globalno zaščito lovenske narodnostne skupnosti v taliji. V svojem poročilu je predsednik Joris Race izhajal iz treh osnov-lih ugotovitev, ki so bile že pou-Inrjene v komentarju Primorske-;a dnevnika: 1. Občni zbor je po :aslugi poročevalcev velikega ita-ijanskega dnevnega tiska močno djeknil v vsedržavni javnosti in tem bistveno prispeval k objek-ivni informiranosti o naših priza-levanjih za dosego in uzakonitev mših narodnostnih pravic in tudi i tem, da so nasprotniki naših zah-ev tisti desničarski in nacionali-itični krogi, ki so našli skupni menovatec v protiosimski in proti-lovenski Listi za Trst, to je kro ji, ki so svojo politiko vedno gra-lili na prevladi nad Slovenci in la svojem sovražnem odnosu do »dprtih meja in sodelovanja med talijo in Jugoslavijo. 2. Občni zbor e potrdil enotnost vseh Slovencev - Italiji neglede na njihovo stran-;arsko in ideološko pripadnost v ju za globalno zaščito naših pra ,ic. 3. Občni zbor je dokazal, da mamo Slovenci v tem boju na ivoji strani vse resnične demokra ične sile večinskega naroda. Poleg teh Ireh ugotovitev pa je jredsednik Boris Race podčrtal še iejstvo, da je občni zbor pomemb io afirmiral in utrdil vlogo Slo ■enske kulturno-gospodarske zveze ;ot dejavnika, ki lahko — spričo ivojega nestrankarskega značaja - najbolj načelno brez vsakršnih Irugih interesov vodi boi za paše larodnostne pravice. Dejal je, da e manifestativni uspeh občnega [bora pokazal, da naši ljudje ved to bolj čutijo to vlogo SKGZ, kar jrihaja do izraza tudi v raznih ;estankih na terenu, po drugi stra ii pa priznavajo vlogo SKGZ tudi -jeni strankarski sogovorniki, kar je rezultat njene načelnosti in res- nosti v obravnavanju problemov ter postavljanju in utemeljevanju zahtev. Vse to pa seveda nalaga celot*!} slovenski narodnostni skupnosti in naši zvezi vedno večje odgovornosti in zato tudi vedno večjo teoretično in praktično usposobljenost v boju, ki je težak danes in ki bo zahteval še mnogo trdih bojev in naporov. Na koncu svojega izvajanja je predsednik Race izrekel priznanje vsem, ki so se angažirali tako v pripravah na občni zbor kot na občnem zboru samem bodisi s pripravljanjem dokumenta, bodisi z diskusijskimi posegi, bodisi s povsem tehničnim in organizacijskim delom, kj je zahtevalo veliko napora in požrtvovalnosti. Po izčrpni razpravi o tej uvodni točki dnevnega reda, ki je osvetlila še razne druge aspekte občnega zbora, je izvršni odbor določil 14. maj za datum prvega sestanka novoizvoljenega glavnega odbora, ki bo moral izvoliti novi izvršni odbor in organe zveze ter sprejeti, v smislu sklepa občnega zbora, zaključno resolucijo s povzetki bistvenih značilnosti občnega zbora. Ob tem je izvršni odbor tudi začel poglobljeno razpravo o smernicah, ki naj bodo vodilo pri sestavljanju predloga za novi izvršni odbor, pri čemer je upošteval želje, ki so prišle do izraza s strani članic, pa tudi potrebe, ki jih narekujeta sedanji politični položaj in struktura SKGZ na Tržaškem Goriškem in v videm ski pokrajini. O strukturnih vora šanjih Zveze v Beneški Sloveniji sta občnemu zboru poročala Dino del Medico in Viljem Čemo. Izvršni odbor je nato začel razpravo o volitvah v državni parlament in v evropski parlament, ki bodo prvo oziroma drugo nedeljo v juniju. Po poročilu člana izvršnega odbora Boga Same je pozitivno ocenil izločitev Liste za Trst iz kombinacije za povezan nastop z narodnostnimi in jezikovnimi manjšinami alpskega loka na ev ropskih volitvah, in vključitev SSk v to skupno listo. Glede državnih parlamentarnih volitev pa je opravil prvi pregled volilnih možnosti, kot izhajajo iz zadnjih parlamentarnih volitev ob upoštevanju vseh tistih političnih momentov, ki so se pujavili v zadnjem razdobju na tržaškem in v videmski pokrajini. Prav tako se je izvršni odbor seznanil z dosedanjimi pripravami in možnimi kandidaturami ter izvolitvami kandidatov posameznih strank. Po razpravi je potrdil, da bo stališče Slovenske kulturno-gospodarske zveze tudi v tokratni volilni kampanji — kot v vseh prejšnjih — upoštevalo uveljavitev slovenske narodnostne skupnosti. Izvršni odbor je posebno točko seje posvetil tudi akciji za pomoč prebivalstvu Črne gore ob katastrofalnem potresu. Izrekel je svojo občuteno -solidarnost s prizadetim prebivalstvom in pohvalil pobudo Primorskega dnevnika za zbiranje denarnih prispevkov. Množičen odziv slovenske javnosti na to pobudo je ocenil kot zgovoren dokaz globokega humanega čustva in solidarnosti naših ljudi, ki je prišla do izraza ob vseh podobnih katastrofah v Jugoslaviji in v naši deželi, po drugi strani pa tudi kot izraz hvaležnosti za pomoč, ki so jo jugoslovanski narodi dali Beneški Sloveniji in Furlaniji ob potresu pred tremi leti. Izvršni odbor se je seznanil še z obiskom enotne slovenske dele gacije pri predsedniku deželnega odbora Comelliju in predsedniku deželnega sveta Colliju v zvezi z zakonom za globalno zaščito, na koncu pa je ostro obsodil odklonitev dvorane gledališča Rossetti Tržaškemu partizanskemu' pevskemu zboru in VZPI - ANPI za prireditev manifestacije ob 25. aprilu in ocenil odklonitev lastnika gledališča kot očiten poskus preprečiti v mestnem središču proslavo, ki bi imela tako v.razito protifašistični značaj in ki bi obenem izzvenela v duhu enakopravnosti med Italijani in Slovenci, (jk) potreb krajevnega prebivalstva, pa tudi širše javnosti v pokrajini sploh. Lazaret sodi med najlepše turistične točke Tržaškega, zato ga je to območje deželna uprava o-značila med tista, ki so v letovi-ščarsko-rekreacijskem smislu vredna največje pozornosti in ga tudi vključila v širši razvojni načrt. Vojaške oblasti so v zadnjem času pokazale določeno mero priorav-ljenosti, da se odrečejo objektu. To je spodbudno, vendar Miljčani ne bodo trpeli, da bi se iz njih z lažnimi obljubami brili norca. Bordon je pripomnil: »Če bi se zgodilo res kaj takega, bomo na prihodnji demonstraciji še množičnejši in učinkovitejša bo*. To ni bila grožnja, ampak svarilo, naj se interesi posameznikov ali skupin, tako npr. edine stranke, ki ni pristopila k manifestaciji, ne predpostavljajo interesom krajevne skupnosti. S problemom Lazareta .je namreč Bordon opozoril tudi na težke raz-mere. -v. ladjedelnici, na - .pomanjkanje delovnih mest, ki bi se mu dalo odpomoči s »čisto* industrializacijo doline Ospa ter na ekološka vprašanja, ki nastajajo zaradi industrijskega onesnaževanja okolja. Opozoril je tudi še na hudo nevarnost petrolejske luke. nakar se je v spremstvu načelnika komunistične svetovalske skupine na občini Gina Fontanota in načelnice socialistične skupine Amalie Trame podal na razgovor z vojaškim zastopstvom v bivši vojašnici, (dg) Obvestilo SDGZ Imetnike občinskih dovoljenj za prodajo na drobno vseh vrst blaga, mesa in pa dovoljenj za izdelavo mesnih izdelkov opozarjamo, da morajo najkasneje do 30. aprila plačati davek na vladne koncesije občinski upravi, ki jim je dovoljenja izdala. Ta davek je bilo treba plačati običajno do 31. 12. na tekočem računu za vladne koncesije finančni upravi v Rimu. Z decentralizacijo pa so to pristojbino prenesli na organe, ki dovoljenja izdajajo. Zainteresirane občinske uprave so za to določile posebne poštne tekoče račune, na katere je mogoče davek plačati. Ti računi so za posamezne občine kot slede: Trst - cc 11/288 Servizio tesore-ria), Zgonik - cc 11/254, Devin - Nabrežina - cc 11/4016, Repentabor - cc 11/415, Dolina - cc 11/81, Milje - cc 11/520. Na poštnih položnicah je treba navesti poleg podatkov polagatelja še številko dovoljenja (licenze) in datum izdaje. Pri dovoljenjih, ki jih je izdala občina Trst, je ta številka označena s siglo prot. cat. Davek znaša letos 32.500 lir za vsako izdano dovoljenje in ne več 25.000 lir kot je bilo za prejšnji dve leti. Za podrobnejša pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na urade Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v uradnih urah. skupnimi napori in enotnostjo. Ločevanja ne preprečujejo samo gospodarski razvoj naše pokrajine, pač pa tudi prijateljsko sodelovanje med mejnima sosedama. CGIL POTRJUJE, da se bo borila za takojšnjo odobritev skupka zaščitnih norm za Slovence, kakor določa republiška ustava. To je preizkusni kamen demokratičnosti političnih in družbenih sil in republiške vlade. Globalna rešitev vprašanj, ki so povezana z obstojem in dejavnostjo Slovencev, mora namreč pomeniti tudi širjenje demokratične soudeležbe, kar je cilj sindikalnih bojev in pogoj osvobajanja vseh e-nergij, ki so potrebne za gospodarski, kulturni in družbeni vzpon naših krajev. CGIL SE ZAVEDA, da je globalna zaščita slovenske narodne skupnosti zapleteno in delikatno vprašanje, kar terja resno, pogumno iskanje in iskreno soočanje, brez predsodkov, ki naj odpravi zaprtost, vnaprej o-predeljena stališča, instrumentaliza-cije in izkrivljanja. V tem duhu CGIL, ki je vedno združevala poleg italijanskih delavcev tudi veliko večino slovenskih delovnih ljudi, se obvezuje, da bo dala pobudo za najširšo razpravo v okviru vseh struktur sindikalne federacije in v svojih vrstah med delavci in državljani slovenskega in italijanskega jezika, da utrdi in razširi poznavanje problemov in upravičenih zahtev, da bomo vsi protagonisti in soudeleženi pri tej tako pomembni demokratični izbiri. Proslava osvoboditve v tovarni VM Ob obletnici osvoboditve bo tovarniški svet tovarne Velikih motorjev s spominsko svečanostjo, ki bo v torek, 24. aprila, ob 12.40 počastil spomin 43 padlih tovarišev v borbi proti nacifašizmu. Ob tej priliki bodo delavci položili lovorov venec na obeležje, ki spominja na padle borce bivše tovarne motorjev Danes stopata na skupno življenjsko pot BORIS SIMONETA in MARTA GRUDEN Kolektiv Primorskega dnevnika iskreno vošči svojemu sodelavcu in njegovi družici vso srečo in zadovoljstvo. Danes se poročita MARTA GRUDEN......... in BORIS SIMONETA Iskrene čestitke in veliko sreče jima želi PD Rdeča zvezda iz Saleža. Slovenska delegacija pri Colliju Kakor smo zabeležili v včerajšnji številki, je enotna slovenska delegacija v četrlek obiskala najvišje predstavnike dežel Furlanije - Julijske krajine, predsednika deželnega odbora ComeHija in predsednika skupščine Colli ja ter jima obrazložila zahteve in pričakovanja Slovencev v Italiji. Na sliki člani delegacije prt predsedniku deželnega sveta Collijn IIIIIHHUHUlUUlIHlUlMHUlUIIIHtimilHHUllltlUHIIIIIIHUHIIIHHIIIIIUIIUUUUUIIHHItHIUIIHIIIIHUHUllltllllllHHUHIIHIHHUHHIlUJIIIUHIIHMaHlUlUMIIUlinM KULTURNO.PROSVETNO DELO JE SPET ZAŽIVELO V Prebenegu je bil sinoči občni zbor obnovljenega društva Jože Rapotec Predsednik pripravljalnega odbora poudaril važnost kulturnega delovanja zlasti v se. dan jih razmerah, ko se proti naši skupnosti spet zaganjajo nacionalistični krogi Za družbeno življenje Prebenega se je včeraj pričelo novo poglavje. Obnovljeno prosvetno društvo, ki nosi ime po požrtvovalnem pevovodji in velikem borcu zs svobodo Jožetu Rapotcu, je namreč na sinočnjem ustanovnem občnem zboru postavilo temelje svojemu bodočemu delovanju, ki naj bi šlo, kot je sinoči poudaril predsednik pripravljalnega odbora Boris Bandi, v tri smeri: zaobjelo naj bj gospodarsko, kulturno in športno rekreacijsko področje. Na gospodarskem področju je prvi cilj gradnja srenjske hiše (z gradbenimi deli naj bi pričeli že v prvi polovici maja, objekt pa naj bi dokončno predali svojemu namenu že pred koncem leta, kot je po svojem pozdravnem nagovoru zagotovil podžupan dolinske občine Marino Pečenik), na kulturnem poprečju je v načrtu vrsta raznih pobud, kot so predavanja, filmska predavanja, razne prireditve ter zlasti ustanovitev otroškega pevskega zbora, za zadovoljitev športno - rekreacijskih potreb, zlasti mlajših vaščanov,' pa naj bi se društvo zavzelo za zgraditev majhnega nogometnega igrišča. Osnovni cilj, v katerega so u-smerjena prizadevanja Prebeneža-nov, da bj uresničili te načrte, pa je ohranitev narodnostne istovetnosti te vasi, ki je v preteklosti toliko žrtvovala. Ta cilj pa mora biti svetlejši in ta prizadevanja popolnejša zlasti sedaj, ko se je v tržaških nacionalističnih krogih zaostrila gonja proti slovenski narodnostni skupnosti in ko se z vse večjo ihto zaganjajo proti upravičenim zahtevam našega ljudstva, da bi mu bile priznane vse pravice. Tudi to je predsednik pripravljalnega odbora jasno poudaril na sinočnjem občnem zboru, podobne misli pa so izrekli tudi razni gostje, med njimi že o-, men jeni podžupan Pečenik, nato podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj, ki je med drugim dejal, da je pobuda obnovitve društvene dejavnosti posebno hvalevredna, ker je prišla s strani mladih in v času, ki ni najbolj naklonjen kulturno - prosvetnemu delu, nadalje predstavnik koordinacijskega odbora društev dolinske občine Vojko Slavec, ki je ponudil vso pomoč odbora, ter predstavnika prosvetnih društev »Fr. Venturini* od Domja Alojz Krmec in »V. Vodnik*1 iz Doline Davorin Ota. ,nu1<»i * Občni zbor, ki se ga je udeležilo i zadovoljivo število vaščanov, je o-dobrii statut ter izvolil odbor, ki DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI UIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllillllilllllMIIIIIUlMIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIUIHUlllllllHllllllllllimillMIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA OSTRA NOTRANJA NASPROTJA V LpT GLEDE DRUŽINSKIH POSVETOVALNIC Slovenščino naj bi uporabljali le tam, kjer je naša narodnostna skupnost v večini ■ Opozicija napovedala vrsto popravkov in dopolnil Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je dokazala še določneje kot ob prejšnjih priložnostih, kako ostre so razprtije v melonarskih vrstah, ko ne gre za demagoško fra-zarjenje, ampak za konkretne probleme družbe. Odbornik Perco, ki ga prištevajo k naprednejši struji v LpT, je namreč predložil na zadnji seji osnutek novega pravilnika za družinske posvetovalnice, ki je — navzlic mnogim pomanjkljivostim in tudi grobim napakam — usvojil zahteve rajonskih svetov, ženskega kolektiva in levičarskih strank. Vključil je zato med naloge posvetovalnic tudi kontracepcijsko službo in pomoč pri prekinitvi nosečnosti ter demokratična vodila pri upravljanju s skupščino uporabnikov. V sinočnji razpravi o splošnih načelih pravilnika so mu to odprtost tudi priznali svetovalci opozicije (razen demokristjana Favottija, ki je zagovarjal zgolj psihosocialno vlogo), čeprav so napovedali vrsto po- pravkov in dopolnil za odpravo pomanjkljivosti. Ivašičeva (KPI) je na primer ostro kritizirala določilo, po katerem naj bi imeli uporabniki pravico do rabe slovenščine le tam, kjer predstavlja naša narodnostna skupnost večino, kar potrjuje usmerjenost LpT, ki bi rada izolirala Slovence na podeželje. Najhujši napad je pa prišel iz samih vrst «melonarjev». Klerikalec Dolcher si ni mogel kaj, da ni tvegal (in še enkrat dosegel) blamažo s svojstvenimi razmotrivanji o snovi, ki je ne pozna. Še hujši je bil Gambassini, ki se je zagnal proti »materialistični kulturi* in dolžil KPI in druge stranke levice, da zagovarjajo «družinski in spolni kolektivizem*. (Zmanjkalo mu je pa besed, ko ga je Panella vprašal, kdo naj bi bili nosilci materialistične kulture in se je po dolgem premisleku mogel spomniti le na Manca, ki s temi vprašanji nima nobene zveze). Oba sta izjavila, da bosta glasovala le po svoji vesti, tako da je priča- kovati očiten razdor v LpT ob glasovanju, ki bo sledilo na prihodnji seji, po razpravi o posameznih členih pravilnika. V uvodnem delu seje je župan Cecovini obsodil umor policaja v Milanu in atentat na občinsko poslopje v Rimu ter izrekel solidarnost sosedni Jugoslaviji ob potresu, ki je opustošil Črnogorsko Primorje. • Danes ob 10. uri bo v dvorani občinskega sveta občni zbor Konzor-cialnega podjetja za promet. Poleg že najavljenih vprašanj bo skupščina obravnavala tudi poviške prevoznin. Določe i je bil tudi že datum za naslednjo sejo, ki bo v ponedeljek, 23. aprila, ob 17.30 v istih prostorih. ga sestavljajo Darjo Kraljič, Pavel Bandi, Boris Bandi, Nevija Olenik, Oskar Kraljič, Sedgij Bandi, Do-rjan Žerjul, Milan Kraljič, Marjan Žerjul, Edvin Križmančič, Josip Rapotec, Miranda Bandi in Viljem Bandi. Prva akcija, ki jo je društvo sprožilo, je zbiranje denarnih prispevkov za pomoč prizadetemu ljudstvu Črne gore in o tem je na sinočnjem občnem zboru u:di stekla beseda, eden glavnih problemov, ki ga je sinočnja razprava nakazala in s katerim se ho moralo društvo še veliko ukvarjati, pa zadeva poimenovanje domače osnovne šole. Do izraza je prišla zlasti dilema, ki že dalj časa razdvaja prebivalce Mačkolj in Prebenega, in s cer, ali naj se šola poimenuje po duhovniku Tulu, kot predlagajo v Mačkoljah, ali pa naj nosi ime partizanske učiteljice Mire Bandi, ki so jo nacisti umorili, ko ji je bilo šele šestnajst let. Slednji predlog zagovarjajo v Prebenegu. Najti bo treba seveda pravo pot za rešitev. tega,-.zapletenega vprašanja. Vsako poglabljanje nasprotij med sosednima krajema bi lahko imelo hude posledice: kakorkoli pa se bo problem rešil in naj bo šola nosila to ali ono ime, ni mogoče dopustiti, je bilo na sinočnjem občnem zboru izrecno poudarjeno, da bi kdorkoli omalovaževal lik mlade borke Mire Bandi, kajti za naš narod je prispevala največ, kar je lahko dala — svoje življenje. TFS Stu ledi na srečanju prijateljev folkloristov Danes bo v Kranju prvo srečanje prijateljev folkloristov, katerega se bo udeležila tudi tržaška folklorna skupina Stu ledi. Poleg nje bodo nastopile še folklorna skupina Sava iz Kranja, Šaleška folklorna skupina iz Velenja in Beneški Blumarji iz Črnega vrha. Drugo srečanje folkloristov bo jutri v Domu kulture v Velenju, prihodnji teden pa se bodo folkloristi predstavili v sobo-, to, 5. maja, v Kulturnem domu f Trstu, dan pozneje pa v Benečiji. Nesreča delavca na gradbišču Med delom na gradbišču podjetja Sie na cesti za Bazovico se j® včeraj ob 14, uri huje ponesreči* 44-letni delavec Giuseppe Musizz® iz Ul. Maovaz 11. Ponesrečenec je nosil po stopnišču na ramenih 1®" sen podstavek, ko je naenkrat zgubil ravnotežje in padel vzna'.: P? stopnicah. Z rešilcem Rdečega križa so ga prepeljali v bolnišnico-Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 3* dni Dne 19. t.m. je preminil v 38. letu starosti naš dragi BORIS VIŠNJEVEC Pogreb dragega pokojnika bo danes, 21. t.m„ ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesku. Žalostno vest naznanjajo: sestre Marija ter Danica in Sandra z družinama in drugo sorodstvo Gročana, Dolina, 21. aprila 1979 Zaradi včerajšnje stavke javnih uslužbencev ni gotovo, da bo pogreb ob javljeni un in dnevu. Množica pred Lazaretom Ob prvi obletnici smrti sta še vedno neutolažljivi žalost In praznina, ki si ju zapustila za seboj, ljubljena RINI V 2°* T.rafl1i>xv> I Vabljeni! Razna obvestila PD Rdeča ezda in ŠK Kras prirejata jutri, 22. t.m., s pričetkom °b 18. uri, ob otvoritvi društvenega sedeža v Saležu, ples z ansamblom L. Furlan. SPDT prireja v foyerju balkona Kulturnega doma fotografsko razstavo znanega slovenskega fotografa Jake čopa pod naslovom «Raj pod Triglavom*. Razstava bo odprta do torka, 24. aprila. Gledališča S S G Stalno slovensm, gledališče v Trstu gostuje jutri, 22. t.m., ob 15. in ob 19.30 v Ljubljani (Mestno gledališče) s predstavo Miroslava Krleže «Leda». VERDI Drevi ob 20. uri sedma predstava «Mazepe» P. I. Čajkovskega. Dirigent Niksa Bareza, Vstopnice pri blagajni gledališča. V petek, 27, aprila, se prične simfonična sezona »Pomlad 1979*, Prvi koncert bo vodil Lorerizo Ricci, kot solista pa bosta nastopila violinist Uto Ughi in -opranist'--' Gloria Pau-lizza. Začetek ob 20.30. ROSSETT1 Danes ob 20.30 za red «prva sobota* bo Teatro Stabile uprizori1 Goldonijevo komedijo «La donna di gar-bo» ob 25. obletnici delovanja. V abonmaju: odrezek št. 8. AVDITORIJ Danes ob 20.30 «Staromodna komedija Alekseja Arbuzova. Igrata Lina Volonghi in Ferruccio De Cere-sa. Veljaven je abonmajski odrezek št. 5 kot tudi poseben blok ciklusa Auditorium. * « * Jutri ob 11. uri štirinajsti nedeljski koncert. Nastopil bo komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom S. Zannerinija z Bachovimi skladbami. Vstopnice v prodaji od danes dalje v Pasaži Protti. CIKLUS AUDITORIUM Od 24. aprila Gigi Angelillo in Lu-dovica Modu. -n; «Spostamenti d'a-more di Alfred Jarry». Kino Mladinski odsek SPDT prireja jutri, 22. aprila IZLET NA KRAS za osnovnošolsko mladino. Zbirališče je pred glavno železniško postajo ob 9.30. Odhod vlaka do Vižovelj jfe ob 10.08. Cilj izleta je Grmada nad Ce-rovljami. Povratek z vlakom na glavno železniško postajo ob 18. uri. Vabljeni! Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 21. aprila SIMEON *tonce vzide ob 5.10 in zatone ob VI.58 — Dolžina dneva 13.48 — Lu-"a vzide ob 2.23 in zatone ob 13.00. Jutri, NEDEUA, 22. aprila LEONIDA yrcme včeraj: naj višja temperatura. 14,6 stopinje, r.ajnižja 6,5, c j 13. 'ri 14,6 stopinje, zračni tlak 1019 mb •■sr v*aga 25-odstotna, nebo 6 de-j!jt'nk pooblačeno, veter vzhodnik ktn na uro, morje rahlo razgiba-*c'temperatura morja 10,2 stopinje. t. Dnevna služba lekarn Tti (od 8.30 do 20.30) t« d. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero V’ i ' Felluga 46, Ul. Mascagni 2. A** 8 30 do 13. in od 16. do 20.30) Dl. Giuiia 1. Ul. S. Giusto 1. nočna služba lekarn c (od 20.30 dalje) ^ Giuiia 1, Ul. S. Giusto 1. Zdravstvena dežurna služba jNočna služba za zavarovance in ENPAS od 22. do 7. ure: Wlef. štev. 732-627. B , LEKARNE V OKOLICI , “nijunec: tel. 228-124; Bazovica: SI’ 228-166; Opčine: tel. 211-001; V^ek: tel 225-141 • Božje polje; 2(V\°?ik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. t , 121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: - ' 213-137; Milje: tel. 271-124. Prispevajte za dijaško matico La Cappella Uiioergrouna Zaprto Ariston 16.00 «Girl friends* (Pili che amiche, piu che compagne, piu che amanti). Režija Klaudia TVeill. Melanie Mayron, Anita Skinner, Eli Wallach. Ritz 16.00—22.15 «Giallo napoletano*. M. Mastroianni, O. Muti, R. Pozzet-to, M. Piccoli. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «11 segreto di A-gatha Christie*. Dustin Hoffman, Vanessa Redgrave. Barvni film. Grattacielo 16.30 «L'Umanoide». Excelsior 16.00 «Animal House*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15.30—22 00 «11 cacciatore*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Nazionale 15.30 «Peter Pan*. Sledi «11 cavallo tatuato*. WaL Disney. Mignon 16.00—22.00 «Happy days* (La banda dei fiori di pesco) H. Winkler, Silvester Stallone. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Blu porno college*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Collo d'acciaio». Burt Reinolds. Barvni film. Moderno 16.30 «Superman». Marlon Brando. Barvni ul o. Aurora 16.30 - 19.00 - 21.30 «Forza dieci da Navarrone*. R. Shaw. Capitol 16.30 «Letti selvaggi*. Uršula Andress, Laura Antonelli, Silvia Kristel.' Prepovedan mladini pod 14. letom. ■tJL; mini. VftltJHč Venčto '16.3l) V VIDMU Okrogla miza o ljudskem izročilu ter njegovem vračanju množicam Udeležili so se je strokovnjaki iz naše dežele, Lombardije, Emilie Romagne in Slovenije V AKCIJI ZA ZBIRANJE POMOČI ČRNI GORI Angažirana slovenska društva trgovci in delavski sindikati Prosvetni in športni delavci bodo skupno zbirali prispevke Akcijo so začeli tudi goriški trgovci in sindikati * Včeraj smo v Gorici nabrali 3.353.000 lir V Gorici nastajajo v raznih kro- prispevke izročijo združenju gori-gih pobude za pomoč potresencem ških trgovcev, tako se goriški trgovci, ki imajo veliko posla z ju- goslovanskimi kupci, pravilno vključujejo v akcijo zbiranja prispevkov za ponesrečence v sosedni prijateljski Jugoslaviji. Kot smo že včeraj poročali, se tudi akcija Primorskega dnevnika Zbiranje in zapisovanje ljudskega glasbenega izročila naj bo samo sebi namen in torej zadeva redkih posameznikov, ali pa mora služiti drugačnim, plemenitejšim ciljem, s tem, da se vrednote ljudskega izročila, ljudske kulture, za katero žal mnogi trdijo, da je le poslednji izraz določenega načina življenja in torej nujno obsojena na propad, vračajo med množice. Na ta vprašanja so skušali odgovoriti na sinočnji okrogli miz: na sedežu društva Filologica friulana v Vidmu, na temo ljudska glasba, plesi in pesem, njih raziskava in uporaba. Pripravilo jo je tržaško društvo Musicoop, v sodelovanju s središčem za kulturne izmenjave ter z ustanovo za spoznavanje slovenskega jezika ter ob podpori Filologi-ce friulane, ki je dala na razpolago dvorano. Pobudi se je pridružil, kakor smo kasneje->zvedelv>4u-di študijski Činter' Nediža. Pri o- krogli mizi so sodetoval) ‘priznarti-U’"1 * - • • strokovnjakirlfef^nai®'dež^.1 '^ (TftOOfll^a lRZfllirja bardije in Emilie Romagne ter iz * Slovenije: Roberto Leydi iz Bologne, Giampaolo Gri iz Trsta. Pavle Merku iz Trsta, Bruno Rossi iz Vidma, Paolo Sancin iz Trsta, Ju lijan Strainar (udeležil se je posveta kot predstavnik etnografskega inštituta iz Ljubljane), Bruno Pianta iz Milana, Paola Natali iz Ferrare. Okrogle mize, ki je na žalost potekala v mejah zelo skopo odmerjenega časa, se je ude- ležil, čeprav šele proti koncu, tudi deželni odbornik za kulturo, šport in rekreacijo Diego Carpenedo. Kljub temu je bilo slišati nič koliko zanimivih in hkrati žalostnih ugotovitev, kako na področju tovrstnih raziskav posebno v naši deželi močno zaostajamo, za tem, kar ] že vrsto let delajo v Lombardiji ali v sosednji Sloveniji. Ne bi na- j vajali podrobnosti 'iz posameznih posegov, važna je le ugotovitev, I da so se vsi udeleženci okrogle mi- j ze strinjali, da morajo skrb za zbi-! ranje ljudskega izročila in njegovo vračanje, ozaroma posredovanje množicam, prevzeti javne ustanove, j Tu pa je bistvenega pomena po-, j iskati pravi in najbolj učinkovit pristop. Škoda, da je bila udeležba občinstva bolj skromna. 'Detovur mesto ta Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za ljudske hiše (IACP) je razpisalo iavni natečaj na podlagi diplom in izpitov za delovno mesto inženirja ali arhitekta v oddelku za novogradnje. Rok za predložitev prošenj poteče 10. maja letos. Za podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo na tajništvo ustanove, vsak de* lavnik, razen ob sobotah, med 10. in 12. uro. V naši nabiralni akciji v pomoč Črni gori smo včeraj na Goriškem nabrali 3.353.000 lir. Prispevali so: Kmečka banka Gorica 1.000.000 lir; Podporno društvo za Goriško v Ganci, 300.000 lir: avto-prevozno podjetje «La Gorizia-na», 1.000.000 lir; člani in o-sebje gospodarskega kolektiva «Copego», 138.000 lir; arh. Jože Cej in Mar ja Jeremič Cej, Gorica, 100.000 lir; družina ing. Mirko Čubej, Garica 50.000 lir; Hortenzija Devetak, Gabrije 10 tisoč lir; Mirko Rogelja, Gorica 10.000 lir, družina Butkovič, Sovodnie 10.000 lir: Lojze Ho-han, Štandrež 20.000; Stanko Koren, Gorica 20.000 lir: prof. Ivan Bratina, Gorica 20.000 lir; Marija Susič, Podgora 10.000 lir; N.N., Gorica 20.000 lir; Bruno Pahor. Jamlje 20.000 lir; Giordano Semolič, Jamlje 20 tisoč lir; Franc Pavšič in družina. Gnrica 30.000: družina Paulin (Drevored XX. sept.), Gorica 100.000 lir; N.N. Podgora 50.000 lir; dr. Igor Franko, Gorica 50.000 lir; Gizela Vižintin, Sovodnje 5.000 Ur: Karlo Humar, Geriča 10.000 lir; Terezija Ipavec, Gorica 5.000 lir; družina Grusovin, Gnrica 20.000 Ur; A.K., Gorica 20.000 lir: družina dr. Avgusta Šfiligoja, Gorica 50.000 lir; Pavlina Komel, Gorica 5.000 Ur; osebje Kmečke banke v Gorici: Zoro Škerk, 100 tisoč lir; Tatjana Plahuta, 20 tisoč lir; Valerija Figelj, 20 tisoč lir; Borut Leban, 20.000 Ur; Marko Bregant, 20.000 Ur; Danilo Jakin, 10.000 lir; Savo Cle-de, 10.000 lir; Boris Baša, 10 tisoč lir; Ivan Bregant, 10 tisoč lir; Ivan Figelj, 10.000 lir; Rado Nanut, 10 000 lir; Zdravko Kuštrin, 10.000 Ur; Valdi Klanjšček, 10.000 Ur. za zbj ra nje prispevkov nadaljuje ih vMfejJtao dobili, kot bodo naši bralci -ugotovili, spet precej pri-5peyjm^!:), Vendarle se prava akcija šele'prične na našem podeželju v teh dneh, ko bodo angažirana vsa naša/prosvetna in športna društva. Sinoči so namreč imeli zastopniki teh društev skupni sestanek V doberdobski občini so z akcijo že pričeli. V četrtek zvečer so se zastopniki vseli prosvetnih, ŠDort-nih, borčevskih društev in sekcije krvodajalcev zbrali na sestanku, ki ga je sklicala tamkajšnja občinska uprava in sklenili izvesti skup- Predstavniki oblasti in ustanov so si ogledali našo telovadnico ....................................................................................... n0 akcijo v pomoč potresencem. V 1 ta namen je bil sestavljen tudi priložnostni odbor, ki ga vodi predsednik združenja krvodajalcev Jože Ferletič. Zastopniki tega odbora bodo danes popoldne in jutri zjutraj, obiskali vse družine v, Doberdobu in zbirali denarne prispevke. Tako nabrana vsota bo izročena Primorskemu dnevniku, seznami darovalcev bodo v njem objavljeni. Kot poročamo ria drugem mestu, je tudi član tajništva pokrajinske sindikalne federacije Luciano Pini na včerajšnjem sindikalnem zborovanju na Travniku pozval delavce, naj prispevajo denar za pomoč potresencem v črni gori. Ponoči je zgorel TV sprejemnik V stanovanju Vittoria Bemardija v Largo Culiat 8 se je včeraj ponoči ob 3 urah iz nepojasnjenih vzrokov vžgal barvni televizijski sprejemnik. Preden so prišli gasilci na lice mesta je zgorelo tudi dvajset kvadratnih metrov poda in še nekaj kosov pohištva. Škoda znaša tri milijone lir. Izleti Predstavniki oblasti in javnih ustanov so se izredno navdušujoče izražali nad telovadnico v slovenskem kulturnem in športnem središču Telovadnico v slovenskem kulturnem in športnem središču v Gorici so si včeraj ogledali najvišji predstavniki oblasti, javnih ustanov ter športnih organizacij. Navzoči so bili župan Pasquale De Simone, predsednik pokrajinske u-prave prof. Silvano Pagura, predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri, predsednik upravnega sveta goriške Hranilnice inž. Gelseri-no Graziato, predsednik Unione Gin-nastica Goriziana Giovanni Bigot, podpredsednik CONI in funkcionar šolskega skrbništva prof. Arrigo Mari, predsednik pokrajinske turistične ustanove (EPT) Mario De) Ben, predstavnica ARCI za Gorico Lucia Lamberti in predsednica UISP za Gorico Chiara Ppresson. Predsednik odbora za gradnjo slovenskega kulturnega in športnega središča Gorazd Vesel se je v svo: jem pozdravnem nagovoru najprej »Celotno zgradbo si gradimo zato. da zamašimo vrzel, ki je predolgo časa obstajala na področju materialne osnove za naše narodno življenje in brez katere si ne moremo zamisliti našega narodnega obstoja in razvoja, je dejal Vesel. Za ižgradnjo telovadnice smo se odločili zato, ker so nam pri srcu predvsem mladi, ki jih ne smemo prepustiti cesti in ker mladi hočejo uveljaviti svoje navdušenje za šport in tekmovanje v okviru svojih športnih društev. Teh želja doslej niso mogli uresničevati zaradi pomanjkanja primernih prostorov, pa tudi potem, ko bo ta telovadnica zgrajena in dana v uporabo, njihove želje ne bodo v njej docela uresničene, tolikšna je njihova dejavnost.* Telovadnica, skromna kot je po svoji razsežnosti, je nadaljeval Go- zahvalil predstavnikom oblasti za razd Vesel, bo predvsem odprta za odziv na povabilo, potem pa je de vsa slovenska športna društva, v jal, da je b:la v prvi fazi- zgra skladu s politično izbiro, ki odra-jena telovadnica, gledališko dvora-, ža tudi odprto politiko SKGZ. pa no, ki je poleg telovadnice, pa bi morali pokriti v času enega meseca. bo na razpolago tudi italijanskim športnim organizacijam in šolskim ustanovam. Ista opredelitev bo ve- ljala tudi za kulturni dom, ko bo le-ta dograjen in dan v uporabo. »Hotel sem povedati teh nekaj besed — je ob koncu dejal Gorazd Vesel — ostalo pa naj 'pove' o-bjekt sam, delo projektantov in izvajalcev.* Gostje, ki jim je funkcionalnost objekta ter njegove tehnične nadrobnosti pojasnil profesor Aldo Rupel, ki bo koordiniral športno življenje in delo v telovadnici, so si z zanimanjem ogledovali telovadnico in spremljajoče prostore ter se izredno pohvalno izrazili tako glede urbanističnih kot funkcionalnih rešitev. Posebno presenečeni so bili nad toplino telovadnice, nad zelo posrečeno harmonijo barv ter zadostno svetlobo tudi takrat, kadar je sončno vreme in svetlobna telesa niso prižgana. V pogovoru so bile načete možnosti izkoriščanja telovadnice za razne šol ske prireditve in treninge. S tem v zvezi so predstavniki občine in šolskih oblasti pokazali živo zanimanje in interes, da bi čimprej bili sklenjeni dogovori o uporabi. Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence nedeljskega izleta v Vipavo, da bo avtobus odpeljal po sledečem voznem redu: odhod s Travnika ob 13. uri, iz Štandreža ob 13.10 in iz Sovodenj ob 13.15. Priporočajo točnost. Kino Gorica CORSO 17.00—22. «Collo d acciaio*. Barvni film. VERDI 17.00—22.00 »Interiors*. VITTORIA 17.00—22.00 »Le pomo-raogli*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30—23.00 »Ciao, Ni*. PRINCIPE 17.30-22 00 »L'ingorgo». Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Vohuii, ki me je ljubil*. Ameriški film. SVOBODA 18.00 »Sneguljčica in sedem palčkov*. Risanka. 20.00 »Julie*. Francoski film. DESKLE 19.30 »Mož z jekleno masko*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes cel dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel, 21-24. Obisk makedonskih založnikov Včeraj se je mudila na obisku pri Založništvu tržaškega tiska delegacija založniških podjetij iz socialistične republike Makedonije. Goste so spremljali predsednik časopisne in založniške dejavnosti ter knjigotrštva Slovenije Martin Žnideršič, predsednica odbora za za-ložnišvo pri gospodarski zbornici Slovenije Anka Vesel ter predstavnik založniškega podjetja Lipa iz Kopra Sušnik. V delegaciji makedonskih založnikov so bili generalni direktor založne »Naša knjiga* Vaško Anastasov in urednik Metodi j Razumovski. urednik publikacije «Detska radost* Aco Popovski, predstavnik albanske založniške dejavnosti v SR Makedoniji Flaka Flaznimit, pre-dstavnik založne Makedonska knjiga Kosta Bojadžiev-ski in predstavnik založne Prosvetno delo Dimita:- Mickovski. V razgovoru s predstavniki Založništva tržaškega tiska, Primorskega dnevnika in odbora za kulturo SKGZ so se gostje seznanili z založniško dejavnostjo ZT'T in Slovencev v Italiji sploh, kakor tudi s splošnim stanjem slovenske narodnostne skupnosti na političnem, gospodarskem in kulturnem področju, gostje pa so spregovorili o založniških prizadevanjih in dosežkih v Makedoniji tako v makedonskem kot v albanskem in turškem jeziku. Pri tem je Vaško Anastasov izrekel zadovoljstvo gostov, da so se lahko podrobneje seznanili z življenjem Slovencev v Italiji in pri tem omenil mnogo podobnosti, ki povezuje Makedonce in Slovence. Predstavnike ZTT je tudi povabil na obisk v Makedonijo. Razgovor je potem stekel o sodelovanju med ZTT in makedonskimi založniškimi hišami, pri čemer so bile ugotovljene nekatere konkretne možnosti sodelovanja. Popoldne so si gostje ogledali še Kraško hišo in Kraško galerijo v Repnu, kjer jih je z vlogo Kraške hiše in na kratko z zgodovino in današnjo problematiko ohranjanja slovenskega Krasa seznanil pred sednik zadruge «Naš kras* in obenem predsednik upravnega sveta ZTT Egon Kraus, ki je goste sprejel tudi na sedežu ZTT v Ul. Man »ecchi. Na sliki gostje is Makedonije, ki so se v prostorih založništva srečali s predstavniki ZTT. Za Zahodni svet, bolje rečeno, za razviti del sveta z liberalnim gospodarstvom se že nekaj let govori, da je v krizi, ki da se je začela z energetsko, točneje s petrolejsko krizo. Od časa do časa pa se oglašajo ekonomisti, ki zatrjujejo, da se o recesiji na Zahodu ne more govoriti, ker da gre ekonomija posameznih dežel kar normalno po svojih tirnicah, le da so posamezne dežele nekoliko opešale, čemur pa da so krive notranje razmere. Ni naš namen, da bi se postavljali na stran tistih, ki tarnajo, kot tudi ne onih drugih, ki jim je vse prav. Držita pa dva zanimiva podatka: na eni strani podatek, da se število breznoselnih v tem delu sveta veča, na drugi strani pa podatek, da posamezne gospodarske panoge kar normalno u-spevajo, tako da bi o krizi ne mogli govoriti. Glede tega so značilni podatki, ki govore o proizvodnji jekla in železa. uiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||ll|||||||||l||||||||||l|mi||l||||mi|||||,,l,||||,,a„||,|,|||||l|||||||||| S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Odslej po novem asfaltu v zanimivo naselje Zrenj Značilnost te istrske vasi je kraški svet - Sv. Hieronim nima nobene zveze s to istrsko vasjo, kot tudi ne z jamo nad Kašteli - Kaj vse nudi nova cesta OB RAZPRAVAH O RECESIJI PROIZVODNJA JEKLA V KROGU DEVETERICE Največ jekla proizvajajo v deželah z veliko proizvodnjo - ZDA so letos pohitele - Edina negativna postavka je bila tokrat Francija Najpomembnejši dogodek v bližnji prihodnosti bo na področju gornje Bujščine izročitev prometu asfaltne ceste med Lucijo in Zrenjem. To bo 6. maja na dan občinskega praznika bujske občine. Vas Zrenj na meji med bujsko in buzetsko komuno, na samem vrhu hriba, s katerega se širi krasen razgled na del Slovenije ter na območje Buzeta in Bujščine, je bila doslej težko dostopna, ker je bila cesta med Lucijo in Zrenjem makadamska in vrh tega v zelo slabem stanju in ko so turisti prispeli do Lucije, po navadi poti proti Zrenju niso nadaljevali. In tako so lepote in zanimivosti te vasi na 500 m nadmorske višine bolj slabo znane. Zrenjsko področje se dokaj loči od pokrajine gornje Bujščine. Je namreč planinski in kraški kraj, kjer je zelo vetlfift'' kaffič"’ nja, nekaj pašnikov in gozdov in le malo obdelane rdeče 'zemlje,-. po večini vrtač/ Sivi kathen daje ton vasi, ki je zgrajena na skali in kjer so vse hiše iz kamna, neometane in pokrite s kamnitimi ploščami. Tudi dimniki na strehah so iz grobega kamna in nekaj je tako nenavadnih, da bi jih bilo zares treba vsaj fotografsko dokumentirati, preden propadejo. V Zrenju je namreč tudi nekaj hiš brez ljudi, ki bodo šle po zlu. Zrenj ni bil nikoli nekakšen srednjeveški «kaštel*, kot so bila nekatera druga mesteca Bujščine jn Istre nasploh, pač pa po razporejenosti hiš na vrhu hriba in ob robu globokega prepada, v predelu vasi, ki mu pravijo «krog», lahko sklepamo, da so stari pre- bivalci Zrenja pri gradnji svojega naselja le sledili osnovam prazgodovinskega gradišča. Cerkev v Zrenju ni kdove kako lepa, je pa strukturalno nekaj posebnega, ker izpričuje, da je bilo v Zrenju vedno premalo prostora. In cerkve niso mogli graditi drugje, kjer bi bilo več prostora in kjer bi poleg glavne ladje mogli postaviti še dve stranski ladji, zato je notranjost cerkve nenavadna in se zdi, ko bi ji kaj man jkat o. Ko sedaj popotnik prispe po a-sfaltni cesti v Zrenj, bo na novi tabli ob vhodu v vas prebral napis «Zrenj» - «Stridone». Morda bo presenečen in bo mislil, da je prispel v rimski Stridon, v domovino starega Hieronima, čeprav je res, da je cerkev v Zrenju posvečena sv. Hieronimu, Zrenj 'Tij^nikakfŠerrA-irtiSki stridon. Kako je prišlo dcr tega, da so v ča-'su. Benetk in Italije imenovali Zrenj - Stridone’in da^so menili, da je bil to domovina sv. Hieronima? Stari barbanski kanonik in zgodovinar don Pietro Stankovich je težil za tem, da bi v njegovi knjigi o slavnih ljudeh Istre bilo teh ljudi čimveč in je zato med nje uvrstil tudi svetega Hieronima. In prav v istem času, v začetku preteklega stoletja, so dalmatinski svečeniki trdili, da je Stridon bil pri Splitu in da je sv. Hieronim živel v neki jami nad splitskimi Kašteli. Ti «zaključki» temeljijo na ljudskem izročilu in v legendah, pa naj gre za svetega Hieronima I-strana ali Dalmatinca. Sicer pa ne gre le za sv. Hieronima. Kjer- milllllllMIIIIIIIIIMlilllHIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllltllMlIMIIIIIIII.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIllllllllllllllKIIIII Pogovori o davkih Obdavčljivi dohodek in čisti davek Čeprav je letošnja davčna prijava osebnih dohodkov že peta po vrsti, kaže, da mnogim prijaviteljem niso znana osnovna načela obdavčevanja po davčni reformi, ki je stopila v veljavo s 1. januarjem 1974. V bistvu je načelo obdavčevanja dokaj preprosto, če izvzamemo seveda številne postranske predpise, kj si jih je davčna birokracija izmislila in si jih sproti izmišlja za mešanje pojmov milijonski množici prijaviteljev. Vsak dohodninar z letnim dohodkom iznad določenega zneska bo moral odslej do maja vsakega leta prijaviti dohodke prejšnjega leta. Najbolj srečni so v tem pogledu tisti, ki prejemajo izključno plače od dela ali pokojnine. Ostali, ki imajo poleg morebitnih delovnih ali pokojninskih prejemkov še druge vrste dohodnine, morajo svoje dohodke prijaviti s tako imenovanim obrazcem 740 in sicer v raznih okvirih, pač po vrsti prihodkov. Povzetek vseh dohodkov, ki služijo za prijavo davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF), prikažemo v predzadnjem okviru N, medtem ko dohodki, ki so obdavčljivi za davščino v prid krajevnih u-stanov (ILOR), so vsebovani v zadnjem okviru O). Seštevki v sedaj omenjenih okvirih A, N) in O) se nanašajo na tako imenovani kosmati dohodek, t.j. na celotno dohodnino brez vsakega popusta ali olajšave. In prav na tem področju vlada največja negotovost prijaviteljev in tudi pretežna večina zmot in opustitev. Zakon predvideva dvojno vrsto olajšav ali popustov. Prva olajšava se nanaša na možnost, da od kosmatega prijavljenega dohodka odtegnemo nekatere po davčnem zakonu točpo določene postavke. Nesmiselno jn krivično bi npr. bilo, da bi davkoplačevalec moral plačati svoj IRPEF na davščino IL OR, ki jo je bil primoran plačati. Od tod načelo, da lahko vsako leto odštejemo od letnih dohodkov med drugim ILOR, ki smo jo plačali v prejšnjem letu. So pa tudi drugi stroški, zlasti socialnega pomena, ki postanejo odtegljiva postavka. Mislimo na socialne zavarovalnine in na zdravstvene stroške. Važna je možnost, da davkoplačevalec odtegne od stroškov tudi obresti na hipotekarna posojila, toda le do 2 milij. lir letno. Vse odtegljive postavke (če smo jih seveda imeli) naštejemo v posebni razpredelnici. Njihov skupni znesek odštejemo od kosmatega dohodka ter tako dobimo čisti obdavčljivi dohodek. Na ta znesek bomo izvedli samoobdavčitev na osnovi posebne razpredelnice, ki jo najdemo med navodili (10% na prve tri milij., 13 na naslednji milijon itd.). Prišlj smo na ta način na kosmati davek. In prav tu moramo postati pozorni na olajšave, ki jih dopušča zakon v obliki popusta na kosmato davščino. Pravila v tem pogledu so dokaj preprosta. Prav vsem priznavajo popust 36.000 ne glede na trajanje dohodnine med letom. Če pa je davkoplačevalec odvisni delavec ali upokojenec, lahko tej številki doda v celoti še 84.000 lir, ki jih je potrebno razdeliti na dva-najstinke za vsak mesec dejanskega prejemanja plače ali pokojnine. Kakor za osnovni popust 36.000 priznava finančna uprava še do- Jtatne popuste za osebe v breme (otroke, roditelje, taste ipd.), ki jih je potrebno deliti v mesečnine. Da bi prijavitelju, ki ima le dohodke od dela, prihranili dokumentacijo za odtegljive postavke, mu zakon prizna popust 18.000 lir. Če smo že prikazali posebne odtegljive postavke ne bomo mogli še enkrat v isti namen zahtevati tudi pavšalni popust na davku 18.000 lir. Tak je torej potek prijavnega postopka: navedba vseh vrst pri-javljivih dohodkov s seštevkom vseh dohodnin pridemo do kosmatega prijavljenega dohodka: od tega lahko odštejemo odtegljiva bremena in dobimo čisti letni obdavčljivi dohodek; v tej fazi izračunamo kosmati dolgovanj davek; do čistega davka, ki ga bomo položili pred predložitvijo, pridemo končno z odtegnitvijo dovoljenih popustov na samem kosmatem davku. Obdavčljivi dohodek ža ILOR (vedno 15%) bomo izračunali s samoobdavčevanjem z morebitnim odbitkom pri osnovi, ki znaša npr. pri avtonomnih delavcih kar 6 milijonov lir letno. Bistvo nesporazumov in pomot je od vsega početka obstajalo zaradi mešanja pojma med odteglji-vo postavko (oneri deducibili) in popust; na davkih (detrazioni d’im-posta). ST. OBLAK koli so v našem starem svetu v bližini nekega naselja ali mesta v kaki jami našli človeške kosti in sledove življenja nekega neznanega živega bitja, so si takoj omislili, da gre za bivališče kakega svetnika. In tako na primer ljudje v Merišču trdijo, da je v jami Cingareli pod Meriščem, ki je znano predzgodovinsko najdišče, živel svetnik, s katerim se ponaša tudi Trst in ki naj bi bil živel v jami pod Socerbom. Duhovništvo je taka ljudska izročila podpiralo in tako so se začeli dalmatinski in istrski duhovniki potegovati za čast, da je sveti Hieronim njihov svetnik in eni so zato trdili, da je njegov rojstni kraj Stridon pri Splitu, drugi v Zrenju. Sodobna znanost pa je dokazala, da rimljanski Stridon ni bil ne v Splitu in ne v Zrenju, Bpač pa v Bosni ih da "torej sveti Hieronim nima nikakršne zveze fiitj s Splitom, kot tudi ne z Zrenjem. Zrenj nima nikakršnih sledov niti iz stare rimske dobe, saj Zrenj ni bil niti srednjeveški ka-štel, pač pa je vas nastala dokaj kasno. Zgradili so jo slovanski doseljenci, o čemer govore povsem slovenski toponimi Po vsej okolici. Sicer pa je v drugi polovici preteklega stoletja bila v Zrenju že hrvaška šola in ni prebivalstvo Zrenja nikoli govorilo italijansko. Zrenj je bil torej vedno Zrenj — v vsiljeni italijanski varianti «Sdregna». Toponim «Stridone» nima nikakršne zveze z etnologijo in zgodovino in je nastal verjetno tako, kot so nastali nekateri drugi toponimi v Bujščini kot na primer «Argilla» za Momjan-skj potok ali «Collalto» za vas Bredo, kot je vsilila italijanska iredenta še vrsto imen, da bi zabrisala sleherno sled hrvatstva v teh krajih. Takšni toponimi so prišli tudi v zemljevide ter v katastrske mape, ki so jih natisnili oziroma izdelal; v času fašistične okupacije Istre, a so se, žal, ohranile do danes. Z leti je toponim Stridone odšel v pozabo in tisti ljudje, ki so govorili italijanski, so za Zrenj u-porabljali le toponim Sdregna. Sedaj pa, ob asfaltiranju ceste od Lucije do Zrenja ter ob urejanju cestnih znakov, je po nekem naključju ponovno priplaval na površje ponesrečen; Stridone, ki z zgodovino hrvaške vasi na meji med bujsko in buzetsko komuno nima nikakršne zveze. Na koncu se bomo vrnili spet k najlepšemu razgledu v vsej Bujščini in sicer k razgledu, ki se širi z Zrenja na okolico, ter poudarili, da pomen asfaltne ceste Lucija - Zrenj n; le v tem, da bo boljša pot omogočala obiskovalcem uživati v tem razgledu in svežem zraku, pač pa da bodo predvsem prebivalci Zrenja veliko bolj naglo in udobneje prišli do Buj in ostalega sveta ter da se z izboljšano cesto odpirajo nove perspektive prebivalstva tega kraja, ki je bilo nekako ob robu in malone ločeno od ostalega sveta. Ne smemo namreč pozabiti, da cesta, ki so jo uredili do Zrenja, ne bo občepela tu, pač pa jo bodo nadaljevali vse do zelo znanega termalnega zdravilišča, do Istrskih toplic, kj privabljajo vedno več domačih in tujih gostov. T. F. .........................................................................................................................IHIIliMllllllllllilllMIIIMIIIIIIIinilllllltltlll^llMlllllllllliiiti OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odpravite napake slabe poslovne organizacije. Prežeti boste s pesimizmom. BIK (od 21.4. do 20.5.) Kljub prizadevnosti vam sodelavci ne bodo priznali. Dobro voljo boste prenesli na druge. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Uredite gospodarsko neodvisnost. Postavite se po robu čenčanju. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne zamenjujte poguma z neprevidnostjo. Bodite bolj spravljivi. LEV (od 2.1.7. do 22.8.) Rešite vprašanja, ki jih še niste ute- Horosko gnili. Odgovorite na kritike z argumenti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) U-krepajte brez strahu, ker je nastopil vaš trenutek. Boljše razumevanje z drago osebo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Močno vas bodo kritizirali in to vas bo spravilo v slabo voljo. Težave zaradi neurejenih razmer. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preveč tvegate in brez jamstva. Prijetni vplivi glede bližnjih načrtov. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne bo šlo vse tako, kot ste računali. Ljubosumni boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vzdušje za delo, ki ste ga prevzeli. Tudi v domačem okolju prijetno. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S taktom boste veliko več opravili kot s silo. Zvezde so naklonjene novim čustvom. RIBI (20.2 do 20.3.) Vse vam bo šlo od rok in veliko bo finančnih uspehov. Previdnost pri izražanju čustev. V letošnjem marcu je siderur-ška industrija devetih držav evropske gospodarske skupnosti dosegla nov rekord 12 milijonov 617 tisoč ton jekla, kar je za obilnih 6 odst. več kot v istem mesecu lani. Tako razbiramo iz podatkov, ki so jih objavili v Bruslju v mednarodnem inštitutu za železo in jeklo. «Deveterica* iz evropske gospodarske skupnosti zavzema s tem prvo mesto na svetu, seveda neu-poštevaje socialističnega sveta. Na drugem mestu so ZDA, ki so v marcu proizvedle' 11 milijonov 400.000 ton jekla, kar je za 14 odstotkov več kot v marcu lani. Japonska je v marcu proizvedla 9.231.000 ton jekla, kar je za 11,6 odstotka več kot lani. Kot vidimo, so se ZDA letos «potrudile», kajti lani so morale uvoziti iz ostalega sveta obilnih 12 milijonov ton jekla, Japonska pa, kot vidimo, krepko veča svojo že itak veliko proizvodnjo, saj je že lani prišlo do malo manj kot 100 milijonov ton in je njena proizvodnja jekla največja na svetu, seveda glede na število prebivalstva. Med državami evropske gospodarske skupnosti je na prvem mestu Zahodna Nemčija, ki je v marcu letos proizvedla obilne 4 milijone ton jekla in za obilnih 13 odstotkov več kot v marcu lani. Na drugem mestu je Francija z 2 milijonoma 166 tisoč ton, kar pa je skoraj za 3 odstotke manj kot v marcu lani. Italija je v marcu proizvedla za skoraj 3 odstotke več kot v marcu lani in sicer 2 milijona 128 tisoč ton. Tu je še Velika Britanija, ki ni dosegla 2 milijonov ton, mala Belgija pa je proizvedla milijon 238 tisoč ton, kar je za obilnih 11 odstotkov več kot lani. Če pa vzamemo proizvodnjo prvih treh mesecev letošnjega leta, je Zahodna Nemčija še vedno na prvem mestu z malo manj kot 11 milijoni ton, na drugem mestu je Italija z obilnimi 6 milijoni ter z neznatno razliko 1,4 odst. več kot lani, na treriem mestu je Francija s 6 milijoni in nekaj več, vtem ko je Velika Britanija komaj presegla 5 milijonov ton. Če analiziramo gornje podatke, bomo ooazili da države z veliko proizvodnjo jekla to še povečujejo in celo veliko bolj našlo kot države z manjšo proizvodnjo. E-dini negativni moment smo opazili pri Franciji, ki prav tako nima kdove kako izrazite močne siderurgije. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Oddaja o zdravstvu 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 Genova - Gimnastika 17.00 Sobotni program, 1. del 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Sobotni program, 2. dei 19.20 Vesolje 1999, TV film Taybor, 2. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Luna park, program s Pip-pom Baudom 21.50 Raziskovalci Dnevnik in Vremenska slika 22.45 Dolly — Srečanja s kinematografijo Drugi kanal 12.30 Blaskgjeva dekleta, TV film Topless ... ali ne topless 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.00 O potrošniških problemih 14.00 Odprta šola: O šolskih problemih 14.30 Dnevi Evrope 17.00 Barbapapa, risanke 17.05 Citta controluce, film 18.00 Sobotni spored 18.25 Sedem proti sedem 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Dribbling — športna sobota 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Ugo von Hofmannsthal — La torre, drama Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.05 Kidričevi nagrajenci 79 11.00 J. Janicki: Pota Poljske, TV nadaljevanka 12.25 Televizija brez trebuha 13.05 625 15.30 Poročila 15.35 Prepovedane igre, mladinski film Prepovedane igre je eno najstare.j.ših filmskih pričevanj zoper vojne grozote, ki ne prizanašajo niti otrokom. Zgodba nam predstavlja malo Paulette, ki je leta 1940 na begu pred Nemci izgubila starše. Deklico so sprejeli preprosti kmečki ljudje in tam je našla prijatelja, malega Michela. Svet otroštva bi moral biti poln igre, sproščenosti in veselja, pod vplivom vojnih grozot, ki sta jim priča, pa to ni več. Njune igre so odraz stanja, v stalnem srečanju s smrtjo je tudi njuna igra s križi, tudi tistimi s pokopališča, ki pri ljudeh zbudijo začudenje, zgražanja in kaj malo ra- zumevanja. V nadaljnjem poteku dogodkov smo priče ločitve dveh otrok, saj mora Paulette z žandarji negotovi usodi v sirotišnici naproti. Film je mojstrovina, nagrajena s številnimi nagradami m številni avtorji so ustvarjali podzavestno pod vplivom tega filma, kadar so se lotevali filmov na temo otrok v vojni. 16.55 Nogomet: Dinamo - Budučnost 18.45 Naš kraj 18.55 Muppet show 19.30 TV dnevnik 20.00 Ungri - Amigo: Pet letnih časov, TV nad. 21.05 Igra s pižamo Igra s pižamo je bil najprej broadwayski musical, napisan pa je bil po knjigi Richarda Bissella «Seven and Half Cents*. Stanley Donen pa je temu gledališkemu musicalu dal izvrstno filmsko podobo, tako da Igra s pižamo sodi med boljše filmske muzikale. Tudi vsebina filma je dokaj nenavadna. Delavci v neki tekstilni tovarni se u-pro. ker hočejo zvišane plače, toda posrednica v stavki delavce izneveri, saj se zaljubi v šefa tovarne. 22.45 TV dnevnik 23.00 Športna reportaža Koper 16.55 Nogomet: Dinamo - Budučnost 18.45 Hokej: svetovno prvenstvo iz Moskve 19.30 Otroški kotiček 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 TV dnevnik 20.30 Topovi ne mirujejo, film 22.00 Kakšen jutri? — Borba proti onesnaževanju okoba 23.00 Pregled sporeda za prihodnji teden / Zagreb 18.45 Prizori iz družinskega življenja 20.00 Celovečerni film ŠVICm 18.10 Plazilci, dok. 20.45 Strogoff, film TRST A 7.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Radijsk; trim; 9.05 Pesmi jugoslovanskih avtorjev; 10.05 Z naših koncertnih odrov; 11.00 Čas in družba; 11.35 Mozaik melodij in ritmov; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš’, slovenske ljudske pesmi; 14.10 Dva kraja v šestih slikah; 14.30 Dve uri po so- ■ -yy ,rr r»r botno; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 16.40 Leitmotivi; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Carlo Goldoni: «Krč-marica Mirandolina*, radijsk; o-der; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro: 8.32 Hi - fi magazine; 9.15 Poje Shirley Bassey; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Poje Franco Simone; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Tedenski LP; 14.33 Orkester Disco Machine; 14.45 Kim Parade; 15.00 I Semprever-dd; 15.45 Orkester Borghesi; 16.00 Pismo; 16.05 Poslušam, poslušaš; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugo-ton; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo — spored domačih viž in napevov: 19.33 Glasbeni vikend; 22.00 Glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 do 7.30 Glasba za dobro jutro; 10.00 Posebna oddaja Radia 1; 10.35 Svobodni — vsi; 11.30 Glasbeni program z Milvo; 12.30 Evropa. Evropa; 14.05 Kriv alj nedolžen?; 14.35 Glasba za mladino; 15.05 Pojdi misel; 15.15 Jaz protagonist; 17.05 Jazz; 17.50 Poje Bob Dylan; 19.35 Popevke z zdravnikom; 20.20 Klasična glasba; 21.05 Zakaj ne?. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 in 8.00 Nekega drugega dne; 9.20 Vprašanja; 9.32 Kosilo pri Antonu; 10.12 La corrida: preizkušajo se začetniki; 11.00 Pesmi za vsakogar; 12.45 Alto gradimento; 13.40 Romanca; 15.35 Gran Varieta; 17.55 L’arte di cospirare; 21.00 Koncerti. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Pionirski tednik; 9.05 Z rad'om na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Promenadni koncert; 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Svetovna reportaža; 11.40 Domače viže; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Kulturna panorama; 15.30 Od melodije do melodije: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Popularna orkestrska glasba; 18.30 Zgodovinsko desetletje »Trboveljskega slavčka*; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z Dobrimi znanci; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.30 Oddaja za naše izseljence. založba borec ljubljana miklošičeva 28 Jernej Primožič: LETA UPANJA in LETA UMIRANJA Avtor opisuje svoje življenje, trpljenje in preizkušnje, prav tako usodo svojih tovarišev v železniških delavnicah v Mariboru in pozneje na Dunaju, kamor so jih kot nezanesljive premestili nemški okupatorji. Tu so, kolikor so mogli, bili povezani z domovino in dogodki doma. Vmes pa je prišlo izdajstvo in gestapo je vse aretiral. Najprej so jih zasliševali in mučili v dunajskih zaporih, potem pa so jih odgnali v Mauthausen. Tu jih je nekaj končalo v krematoriju, druge, še kolikor toliko zdrave, so poslali na prisilno delo v tovarno letal Schvvechat pri Dunaju. O Mauthausnu še nismo brali podrobneišeaa ooisa čeprav je bilo v tem taborišču precej Slovencev. y NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) — PD Za knjigo J. PRIMOŽIČ — LETA UPANJA IN LETA UMIRANJA — cena 210,00 ND Podpisani(a): Natančen naslov: Zaposlen(a); PLAČILNI POGOJI: 1, Znesek bom plačal tako| s položnico 2. Znesek bom plačal po povzetju (Ustrezno podčrtaj) Datum: Podpis: Naročilnice odpošljite na naslov: ZALOŽBA BOREC, kn|igotrškl oddelek, Miklošičeva 28, Ljubljana Knjiga je na razpolago tudi v 7*iaiki knjifaitu - Ul. sv. Frančiška 20, TRST IRANSKI PRESKOK Bas, »Frankfurter AUgemeine« Bolgarska teza v OZN Bolgarija uradno ponovila svojo tezo, s katero zanika obstoj makedonske narodnostne manjšine v tej državi NEVV YORK, 17. aprila (Tanjug) — Bolgarija je v OZN uradno ponovila svojo tezo, s katero zanika obstoj makedonske narodnostne manjšine v tej državi. To bolgarsko tezo so pojasnili na zasedanju odbora generalne skupščine OZN za človekove pravice, na katerem razčlenjujejo poročila vlad o praktičnem uresničevanju mednarodne konvencije o državljanskih in političnih pravicah. Ta dokument so sprejeli leta 1968 in se mu je do danes pridružilo približno šestdeset držav. Trikrat na leto 18 članov odbora iz vrst uglednih strokovnjakov za mednarodno pravo analizira uradna poročila vlad. V takem poročilu bolgarske vlade je rečeno, da so Bolgari »edina slovanska narodnostna skupina« v tej državi in da obstajajo še manjšine Turkov, Romov, Židov in Armencev. Docent pravne fakultete v No. vem Sadu dr. Dejan Jančar, čigar mandat v odboru traja štiri leta (začel se je minulega januarja), je v obliki vprašanja opozoril na uradne bolgarske podatke ob popisu leta 1956, ko so v Bolgariji zabeležili 187.789 pripadnikov makedonske narodnostne manjšine, ob popisu leta „ldealist“ v Hondurasu Odnosi med Jugoslavijo in Hondurasom v Srednji Ameriki se zadnji čas sicer krepijo, vendar se še niso pomaknili z bolj ali manj simbolične ravni. V tej slikoviti državi nas bolj malo poznajo — poroti Slobodan Pavlovič za Borbo — vedo za osebnost Tita in njegov boj in njegovo delo, toda kaj vse se dogaja v Jugoslaviji, ki ji stoji na Selu, pa ne vedo kaj dosti. Vsaj do preteklega tedna je bilo tako, ko se je vendarle ponudila priložnost za široko spoznavanje jugoslovanskih narodov in razmer: načrtovani eno- tedenski filmski pregled se je namreč podaljšal v mesec Jugoslavije na filmskah platnih Hondurasa. V tem mesecu dni se je o nas tukaj več pisalo, govorilo in zvedelo kot pa leta poprej. V pretopli in med hribi zbiti Tegucigalpi, prestolnici Hondurasa, Jugoslavija drugega predstavnika. Naše priseljence v Hondurasu bi lahko prešteli na prste ene roke. Nedavno je postal častni konzul Jugoslavije neki lokalni poslovni mož in tako je bilo običajno pričakovati, da bo »teden jugoslovanskega filma« samo običajna kulturniška manifestacija. Toda Honduras je jugoslovanske goste v delegaciji nadvse presenetil, da bodo pomnili in se ga še dolgo v lepem spominjali, in to velja vsaj na kratko zapisati. Španske kopije (ne ravno najbolj posrečeno pre- Okence v svet vedene in opremljene) Pretnarjevega »Idealista,« Markovičevega »Posebne vzgoje,« Mimičevega »Kmečkega putna,« Bauerjevega »Prezimovanje v Jacobsfel- nima in še..nikoli ni..imela... .dJU Karakljajičevega »Lju- riiplnmal-.slfPfla ali Iralrogn ho^n.cilfogt, »iVIjanja Budl- mira Trajkeviča,« Stamen-kovičevega »Kako umreti« li Vukotičevega »Akcija stadion« so v honduraški prestolnici in v večjih krajih torej vrteli polne štiri tedne namesto predvidenega enega »Tukaj smo preplavljeni z zahodno proizvodnjo, zlasti ameriško«, pravni Enri-que Ponče Garay, filmski kritik »Tiempa«, najuglednejšega dnevnika v Tegucigalpi. »Jugoslavija nam je precej bližja in dražja, zato bi radi, da se filmsko sodelovanje nadaljuje — nikar sedaj ne čakajmo spet na novi teden filma čez nekaj let«. Kino »Maya« s tisoč sedeži, eden največjih in najmodernejših v Tegucigalpi je bil petnajst dni razprodan (tri predstave dnevno) med tednom jugoslovanskega filma. Kopije so potem poslali predvsem v industrijsko središče San Pedro Sul blizu atlantske obale in v regionalno središče Juti-calpo, kjer .so .prav tako privabljale polne—dvorane gledalcev, in to tudi cela dva tedna. »Jugoslovanski teden filmov nas je sočil s kinematografijo, ki je za nas pomembnejša kot pa tiste, na katere smo orientirani«, je zapisal neki drug kritik. »Z vsebino in formo, tehnično perfektnostjo, realizmom in vrhunskimi stvaritvami svojiih mladih, a izkušenih igralcev, je jugoslovanski film visoko presegel komercialno rutino in se povzpel v umetniške sfere, o katerih je mogoče govoriti le z najveojim spoštovanjem«. Takih in podobnih sestavov je bilo v honduraškem tisku na desetine, neomenjeno ni ostalo nobeno režisersko ali igralsko ime. Ob kratkem, laskave ocene so spremljali pravcati hvalospevi. VsakakoT sta najgloblji vtis zapustila Kara-kljajičev. »Budimir Trajko-vič« in Vukotičeva »Akcdja stadion« — ker sta s svojima temama in sporočiloma najbližja deželi in času, v katerem živi. Honduras je resda dežela z vojaško diktaturo, vendar pa si očitno prizadeva izgubiti ta politični zven. -O. R. 1965 pa se je to število skrčilo na 8000 ljudi. Ne da bi se spuščal v razpravo, polemiko ali kakršnokoli ocenjevanje, je dr. Jančar še citiral bolgarske uradne vire, po katerih je bilo v Bolgariji ob popisu leta 1956 še 19 manjšin, zdaj pa omenjajo samo štiri. V odgovoru je bolgarski veleposlanik Aleksander Jankov ponovil staro in prozorno tezo, da je Bolgarija preživ- Šolanje naših otrok v Švici O tej problematiki se bo pogovarjala jugoslovanska delegacija v Bernu O šolanju otrok jugoslovanskih delavcev v Švici se bo s švicarskimi predstavniki te dni pogovarjala jugoslovanska delegacija, ki jo bo vodil pomočnik direktorja zveznega zavoda za mednarodno- znanstveno, prosvetno, kulturio in tehnično sodelovanje Vlastimir stame novič. Po prvih pogovorih 1977. leta pri nas bodo zdaj v Bernu širše obdelali to vprašanje, in sicer za vse ravni šolanja. Posebno po zomost bodo posvetili dopol nilnemu pouku otrok jugoslovanskih delavcev v materinščine. Stalna delovna skupina strokovnjakov naj bi sprem Ijala, kako to šolanje poteka Po podatkih je v Švici 5600 obrok jugoslovanskih delavcev v starosti do 6 let. V obveznih švicarskih šolah je 2353 jugoslovanskih učencev, od katerih pa ima samo 1769 učencev dopolnilni pouk. Več masla in mleka s planin Tolminci si prizadevajo posodobiti planine — Uspehi se so še preskromni — Zanimanje za ovčerejo se povečuje — TOLMIN, 18. aprila — Na Tolminskem so v zadnjih letih dosegli lepe uspehe pri obnovi planin, vendar bi glede na velike možnosti lahko dosegli še vidnejše rezultate, če bi vsesplošna podpora kmetijstvu prišla nekaj let prej, ko so imeli kmetje še več živine. Z opuščanjem planinske paše v povojnem obdobju so se namreč pojavile številne težave pri sedanjem Izkoriščanju planin. V temeljni organizaciji kooperantov Josip Kraš v Tolminu, ki skupaj z občinskim skladom za pospeševanje kmetijstva in kmetij sko zemljiško skupnostjo skrbi za obnovo planinskega pašništva, so povedali, da so lam organizirano izkoriščali 38 planin, od tega štiri za ovčerejo. Na teh planinah so pasli 1737 govedi, oziroma 878 krav in 676 ovc. S planinsko pašo so pridobili 550.794 litrov mleka — 627 litrov na kravo — oziroma 32.288 kg sira, 834 kg masla In 6.100 kg ovčjega sira Primerjava proizvodnih rezultatov z letom 1973 kaže, da niso uspeli samo zaustaviti opuščanja planin, temveč da zdaj že dosegajo bbljše Čebelarji so se zbrali v Osijeku Kongres naj bi nakazal nove možnosti za razvoj čebelarstva pri nas OSIJEK, 19. aprila (Tanjug) — V Osijeku se je danes začel prvi kongres čebelarjev Jugoslavije, ki se ga udeležuje 500 delegatov čebelarskih društev In organizacij iz vseh republik in socialističnih po krajin. Čast, da je gostitelj prvega povojnega čebelarskega kongresa, pripada Osijeku, ker slavi letos 100-letnico domače ga čebelarskega društva. Kon greš naj bi nakazal nove mo žnasti za razvoj čebelarstva, ki jih prav gotovo imamo. V Jugoslaviji pridelamo na le to okoli 5.800 ton modu kai je premalo glede na domačo porabo, zato dvakrat vpč uvr žarno. Boljše izkoriščaj. ie nn ravnih možnosti pa ne sme ostati samo skrb čebelarjev temveč tudi širše družbene skupnosti. Računajo da je v Jugoslaviji okoli 900 tiso' pa rezultate kot pred leti. V tolminski zadrugi so povedali, da so razmere v planinah danes povsem drugačne kot pred nekaj leti. V takšnih razmerah, kot so pasli nekoč, danes ni mogoče. Tako so doslej registrirali že 31 pašnih in 7 hlevskih skupnosti, kjer se rejci dogovarjajo in sporazumevajo o pašnih načrtih, gnojenju, nakupu strojev, tehnologiji pridobivanja sira, investicijah, izboljšavah ... Razen tega so z oživitvijo ovčereje — lani so izplačali republiške premije že za 1334 ovc: ustavili še štiri ovčarske skupnosti. Ocenjujejo, da je zdaj na Tolminskem okoli 2500 ovc. Zadruga je za zdaj sklenila 30 kooperacijskih pogodb za rejo ovc, kar kaže, na večje zanimanje za ovčerejo tudi na Tolminskem. Najkrajša pot iz prometnih zagat Podpisan dogovor za študijo »Transportni sistem Slovenije« LJUBLJANA, 19. aprila — Danes so podpisali sporazum o izdelavi in financiranju po membne študije »Transportni sistem Slovenije«, ki ga financirajo združeni narodi, izvršni svet SRS, raziskovalna skupnost SRS, ZG Ljubljana, republiška cestna skupnost, koprska Luka In gospodarska zbornica. Predsednik republiškega komiteja za promet in zveze Livij Jakomin je uvodoma poudaril, da je ta študija dobila vso podporo zlasti v združenem delu, saj se danes v najširšem družbenem krogu že za vedamo, da moramo hitro najti najboljši izhod iz vse večjih prometnih zagat. Studijo pripravlja promet m inštitut pri ZG Ljubljana ob sodelovanju številnih do mačih in tujih strokovnjakov. To bo ena izmed najpomembnejših nalog na področju prometa. Z. F. V zvezi s posodabljanjem planin so povedali, da so v zadnjem času uredili štiri planine, v naslednjem srednjeročnem obdobju pa naj bi jih 12 do 15. Praksa je namreč pokazala, da se bedo obdržale le tiste planine, ki bodo povsem urejene in modernizirane. V takšno posodobitev pa spada uvedba strojne molže, električni agregati, novi hlevi, ureditev zemljišč in organiziranje čre-dinske paše, ureditev bivalnih prostorov za pastirje, posodobitev predelovalnih obratov..., pa vse do gradnje cest in poti, obnove ograj, gnojenja in podobno. Kljub doseženim rezultatom v tolminski zadrugi ugo tavljajo, da poteka posodobitev planin prepočasi. Rejci so sicer zadovoljni s pomočjo in možnostmi posodobitve reje na planinah, vendar pre- že kažejo, vendar Organizirana paša velikega zanimanja za bistvene premike na planinah ne kažejo, največ zaradi tega, kei zdaj v glavnem živijo že od dohodkov iz drugih dejavnosti. Zaradi tega razmišljajo, da bi akcijo posodobitve planin zastavili širše, in ?icer tako, da bi zajeli tudi druge živinorejske predele Primorske, kjer imajo več živine. Tako so že lam začeli izkoriščati več zapu ščenih pašnikov za rejo plemenske živine, letos pa bodo vključili še trt. 2e lani so na tolminskih pašnikih pasli 173 plemenskih telic iz Brd, Vipave. Postojne m Sežane, letos pa naj bi tako sodelovanje še razširili. RAJKO OCEPEK SPODREZAN FRAK Čez kakih sto let vse prav pride — bi lahko rekli ob tem, kar se -ie nedavno zgodilo v teksaškem mestecu Auro-ra. Pred 80 leti, aprila 1897. se je v teksaškem, tisku pojavil članek n nenavadni, cigari podobni vesoljski ladji, ki se je zaletela v mlin na veter v mestecu Auro ra in se razbila. Truplo astronavta, ki so ga našli pod razbitinami, so pokopali na kra jevnem pokopališču. Zgodbe tedaj ni nihče vzel resno: izmislil si jo je prebivalec Aurore. da bi proslavil svoj kraj. A proslavil ga šele dandanes. Nedavno je nekdo odkril članek v starih časopisih in ga vzel zares. V Avrorn je pridrla množica ljudi, ki so iskali os‘rmk'> vesoljske ladje. Nekdo je s pokopališča odvlekel celo nagrobni kamen, vod katerim na-; bi ležal astronavt.. Skratka, časopisna raca —• s stoletno brado... ijala ob popisu leta 1956 »posebne politične okoliščine« in da je bila »izpostavljena hudemu pritisku« ter da se je v takšnih razmerah utegnila pojaviti številka približno 188.000 Makedoncev, ne da bi pri tem dal kakršnokoli pojasnilo. Bolgarski predstavnik je dejal, da se v vseh normalnih okoliščinah« državljani njegove države izrekajo kot Bolgari. V skladu s takšnimi verzijami o »nenormalnih« in »normalnih« okoliščinah je v dokumentu bolgarske vlade, predstavljenem svetovni organizaciji, navedeno, da na tleh Bolgarije obstaja en sam slovanski narod: bolgarski. Računalnik za gordijski vozel Avtomatiziran tramvaj je nov proizvod dveh belgijskih podjetij OD DOPISNIKA TANJUGA BRUSELJ, 17. aprila — Avtomatizirani podzemski tramvaj z računalniškim uravnavanjem vožnje v konicah in neprometnih urah v mestnem prometu? Gre za dosežek visoke tehnologije, prilagojen urbanističnim problemom srednje velikih mest. Avtomatizirane tramvaje bosta proizvajali belgijski tvrdki iz Charleroija — ACEC in BN, ki sta že v začetku stoletja zasloveli v Evropi s svojimi električnimi tramvaji. Prvi takšen sistem bo začel delovati že leta 1981 v mestecu Jumet, kjer si ga bodo lahko ogledali potencialni naročniki. Serijsko proizvodnjo pa naj bi cačeli leta 1985. Za kaj pravzaprav gre? Dve ali tri vozila na tirih naj bi sestavljala kompozicijo s 60 sedeži in 96 stojišči. Kompozicijo naj bi poganjali elek tromotorji, avtomatsko pa naj bi jo vodili iz računalni. škega centra in s pomočjo televizijskih kamer, jo usmerjali in hkrati usklajevali ritem vožnje. Tako naj bi propustno moč proge v eni sme. ri naravnali 1000 do 6000 potnikov'naduro. Potniki naj bi na postajah čakali največ tri minute; to velja celo za konice. Tirnice bi s krožne proge žarkasto speljali do že obstoječih avtobusnih in tramvajskih prog. To bi omogočilo, da bi bili tiri le rahlo upognjeni in vozila bi lahko na tirnicah za klasični tramvaj dosegla hitrost metroja. Prednost novega sistema je udobna in varna vožnja brez zamud. Izumitelji zatrjujejo, da bi sistem dokončno premagal osebna vozila in razrešil »gordijske vozle« prometa v mestnih središčih, ne da bi bilo treba uvesti »mo dre cone«. MIRKO BOLFEK Rekordni dolg Urugvaja BUENOS AIRES, 17. aprila (Tanjug) — Urugvaj preživlja hudo gospodarsko krizo, o čemer priča rekorden dolg tujini, ki je dosegel 1311 milijonov dolarjev. Leta 1971 je imela ta država 730 milijonov dolarjev dolga v tujini. Za gospodarski položaj v Urugvaju je značilen tudi velik trgovinski primanjkljaj, ki Je leta 1977 znašal sto milijonov dolarjev, trikrat več kot leta 1976. V lanskem letu pa je Urugvaj zabeležil tudi 13 odstotkov brezposelnih. Slovenija na obisku v Parizu Jugoslovanski kultumo-in-formativni center v Parizu Je v zadnjem času zaživel tudi v znamenju Slovenije. Otvoritvi imenitne razstave grafik Jožeta Ciuhe, ki je zbudila veliko pozornost, je sledil večer Marca Alyna, ki nam je ob sodelovanju svoje žene prijetno in za Francoze dovolj izčrpno predstavil Slovenijo v sliki in besedi. Marc Alyn, s pravim imenom Fecherolle, je dvainštiridesetletni francoski pesnik in literarni kritik. Svoje članke je objavljal v revijah in časopisih »Arts«, »Figaro Okence v svet littčraire« in »Figaro«. Osnoval je zbirko »Poezija« in mednarodno revijo »Formes et Langages«. Med njegovimi lastnimi pesniškimi zbirkami so najbolj znane »Cas drugih« (Le Temps des autres), »Kruta razvedrila« (Cruels dlvertissements) in »Neskončno onostranstvo« (Infini au-delš). V raagovo ru mi je povedal, da se je s Slovenijo prvič srečal leta 1960, ko mu je Pierre Seg-hers, pesnik in založnik, predložil, naj bi pripravil antologijo naših pesnikov. To delo ga je kasneje močneje pritegnilo ln Alyn je na svojo pobudo pripravil še prevod Kosovelovih pesmi. Na večeru v Jugoslovan- skem centru, kjer sta zakonca Alyn ob diapozitivih prikazala Slovenijo najprej z geografskega in nato še z zgodovinskega stališča, smo lahko slišali prevode Vodnikovih, Prešernovih, Gradnikovih, Kosovelovih in Mi. nattijevih pesmi. Podoben večer, posvečen slovenski kulturi, sta Arnova z uspehom pripravila že na Jugu Francije, saj stalno živita v mestecu Uzčs. Avtor mi je omenil, da nameravata z ženo obiskati še nekatere druge francoske kraje, na primer Au-metz ali okolico Lilla, kjer živi veliko našiih izseljencev, seveda če ne bo prevelikih organizacijskih ovir. Za prihodnje leto pa pripravlja Marc Alyn s prevajalcem Viktorjem Jesenikom prevod vseh Prešernovih pesmi. MARJETA NOVAK Z OTVORITVENE RAZSTAVE JOŽETA CIUHE. l Saudske sence nad ZDA Washington še vedno ne ve dobro, kako naj bi ocenil odnos arabskega sveta do egiptovsko-izraelskega mirovnega sporazuma. Administracija vsaj javno vztraja pri mnenju, da se arabsko negodovanje kaže bolj v besedah kot v akcijah, in izraža upanje, da se bodo tudi druge države pridružile procesu, ki se je začel s sklenitvijo miru. Državni sekretar za zunanje zadeve je minuli teden v senatu zahteval dodatnih 4,8 milijarde dolarjev vojaške in gospodarske pomoči za Izrael in Egipt in ob tem izjavil, da arabsko srečanje v Bagdadu ni povsem zaprlo vrat temu procesu. Prepoved prodaje nafte ne bo prizadela Egipta, doslej obljubljeno pomoč mu bodo zagotovili, obeta pa se tudi, da se bodo nekatere arabske države premislile. »Temu smo bili v preteklosti že večkrat priča«, pravi Cyrus Vanče. To pa je »predvsem odvisno od izida prihodnjega kroga pogajanj o palestinski samoupravi na zahodnem bregu Jordana in v območju Gaze«, meni ameriški minister. V ZDA prevladuje mnenje, da se vsaj v kratkem ni bati hujših groženj. Proces, ki se je začel s sklenitvijo miru, naj bi se nadaljeval brez ovir. Po mnenju večine opazovalcev Saudska Arabija ne more tvegati spremembe režima v Egiptu, ker baje lahko samo od režima, kakršen zdaj vlada v Egiptu, pričakuje pomoč, če bi bila ogrožena. Palestinci so zmožni izvesti le osamljene in obupane akcije. ZSSR je v dvomih: če z vetom prepreči, da bi sile svetovne organizacije ostale na Sinaju (kot predvideva egiptovsko-izraelski sporazum), to lahko sproži prihod manj zaželenih vojaških sil, med drugim tudi ameriških. Poleg tega ZDA sodijo, da se Sovjeti ne bodo preveč zavzeto zoperstavljali egiptovsko-izraelskemu sporazumu, zdaj ko naj bi velesili podpisali sporazum o zajezitvi tekme s strateškim orožjem in ko se na ameriškem vrhu začenja bitka za ta sporazum. O takšnem stališču Washingtona, kar zadeva neposredno prihodnost, priča tudi dejstvo, da zdaj iščejo nekoga, ki naj bi v bližnjevzhodnih zadevah nadomestil predsednika in zunanjega ministra. Kandidata za ta posebni položaj sta VVilliam Scranton, republikanski politik, ki je svoj-čas na moč ujezil proizraelski ameriški lobby z izjavami, da bj moral Washing-ton v arabsko-izraelskem spopadu nastopati bolj »nepristransko«, in George Mc-Bundy, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost v vladi predsednika Lindona Johnsona. V ameriškem vrhu pa je slišati tudi drugačne govorice o ameriških in zahodnih življenjskih interesih na Bližnjem vzhodu. Najostrejša opozorila je bilo slišati tz naftnih krogov. V širši javnosti manj znani,-: v teh krogih' pa zelo cenjeni' »Petroleum Intelligence Weekly«, ni poročal le o tem, 'da bo Saudska. Arabiji v drugem tromesečju žmatijšala pfčizvodnjo nafte ha prejšnjih 8,5 milijona sodčkov na dan (z dosedanjih 10 milijonov sodčkov), temveč tudi o tem, da je odločno omejila načrte ne bo novih zmogljivosti«, ugotavlja »Pe-o povečanju proizvodnje. Upanje, da se bo Saudska proizvodnja nafte v osemdesetih korekcije cen. »Tako bo Saudska Arabija v osemdesetih letih lahko zavrnila ameriške zahteve, naj poveča proizvodnjo, ker troleum Intelligence Weekly«. letih povečala najprej na 14, nato pa na 16 in celo več milijonov sodčkov na dan, velja opustiti, ker Riad ni vložil več sto milijonov dolarjev v nove vrtine, opozarja glasilo naftnih krogov. Z drugimi besedami, Saudska Arabija za zdaj skuša na svetovnem naftnem trgu ohraniti stanje, ki je nastalo z iransko revolucijo. Dolgoročne perspektive pa so videti še bolj mračne: Riad se je odrekel načrtom o povečanju proizvodnje in s tem tudi prejšnji politiki, s katero je proizvodnjo ohranjal na ravni, ki zagotavlja le zmerne Te ugotovitve so se potrdile minulo soboto v dramatični razpravi v ameriškem senatu. Navzlic odločnemu nasprotovanju naftnih družb, ki delajo s Saudsko Arabijo, so zunanjepolitičnemu komiteju senata prebrali poročilo, katerega temeljni sklep je, da se je Saudska Arabija odločila za oster preobrat v naftni politiki, ki Ameriki v osemdesetih letih ne obeta nič dobrega. »Očitno je, da ZDA svojih energetskih načrtov ne morejo zasnovati na domnevi, da bo Saudska Arabija proizvajala dvolj nafte in v prihodnjih desetletjih krila potrebe ZDA in sveta, ki so jih izračunali na podlagi sedanjega tempa rasti porabe«, je rečeno v poročilu. Tej slabi novici za ameriške in zahodne interese so se te dni pridružile tudi druge govorice in vesti s podobno težo. Saudski zunanji minister Saud el Fejsal, za katerega velja, da v okviru kraljevske družine v Riadu zagovarja tesnejše sodelovanje z drugimi arabskimi državami, bo baje od šejka Jamanija (skrajno prozahod-no usmerjenega) prevzel posle s saudsko nafto. Iz Riada so sporočili, da Saudska Arabija načrtuje gradnjo jedrskega centra z objekti za predelavo jedrskega goriva, kar bi ji omogočilo, da bi izdelovala jedrsko orožje. Kot kaže naj novejši spor med ZDA in Pakistanom in verjetno tudi izraelska sabotaža francoskih jedrskih naprav za Irak, pa je to vsekakor najhujša ameriška mora v zvezi z Bližnjim vzhodom: ZDA se bojijo, da bi katera izmed arabskih držav imela jedrsko orožje, ki ga Izrael verjetno že ima, In s teh pozicij zahtevala pogajanja o rešitvi bližnjevzhodne krize. Kakšne sklepe Je dejansko sprejel ameriški vrh o svojih interesih, pa bo jasno šele, ko se bodo začela pogajanja o »samoupravi« Palestincev zahodno od Jordana. Moskovsko sporočilo Pekingu Kitajski zunanji minister Huang Hua je 3. aprila predlagal sovjetskemu veleposlaniku v Pekingu Ščerbakovu, naj bi državi brez poprejšnjih pogojev začeli razgovore za zboljšanje medsebojnih odnosov in reševanje spornih vprašanj; istočasno ga je obvestil, da Kitajska ne bo podaljšala sovjetsko-kitajskega sporazuma iz leta 1950, ki bi bil sicer avtomatično podaljšan za pet let. Včeraj, 17. aprila pa je sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko izročil kitajskemu veleposlaniku noto s predlogom, da bi se obe strani začeli pogajati o dokumentu, v katerem bi bila formulirana načela, na katerih naj temelje sovjetsko-kitajski odnosi. Prav tako včeraj sta v Hanoju sedli za pogajalsko mizo vietnamska in kitajska delegacija, ki je prišla v vietnamsko glavno mesto že v soboto. Sovjetska* stran je kitajski predlog za »pogajanja brez poprejšnjih pogojev« molče obšla, včeraj pa je posredno odgovorila nanj s svojim predlogom. V sovjetski pobudi ni nič takega, kar s sovjetske strani že ne bi bilo povedano, in brez kitaj-sk note, ki jo je dobil Sčerbakov 3. aprila, bi lahko rekli, da gre za brezizhodni mimobežni dialog. Novost, ki je v temo sovjetsko-kitajskih odnosov spustila medli žarek možnosti, da na dialog ne bo treba čakati »tudi 10,000 let«, je prišla s kitajske strani. Vsi dosedanji sovjetski predlogi za razgovore so namreč padli v prazno spričo treh kitajskih pogojev: umik sovjetskih vojakov iz Mongolije; razredče-nje vojaških enot na obeh straneh meje na stanje pred letom 1969 (Usuri); sovjetsko priznanje, da so s carsko Rusijo sklenjene pogodbe »krivične« in bodo o njih znova razpravljali. Peking je 3. aprila to pregrado umaknil ln teoretično ne na eni ne na drugi strani ni več formalnih ovir za razgovore, saj obe pobudi govorita o zboljšanju odnosov. Bilo bi sicer nestvarno pričakovati, da je že ta neznatni premik znanilec »novega obdobja« v sovjetsko-kitajskih odnosih. Ni pa mogoče mimo vtisa, da se stvari v »velikem trikotniku« po vietnamski vojaški intervenciji v Kampučiji in po kitajskem vdoru (in poznejšem umiku) v Vietnam spet vračajo v sfero diplomatskih pobud na relaciji Peking—Moskva—Hanoi, to pa je lahko znamenje, da je »indoki-tajska situacija« ostala v mejah kontroliranega in da se je eskalacija (za sedaj) ustavila. Nobene poteze enega od partnerjev v »velikem trikotniku« ni mogoče iztrgati Iz »trikotniškega« konteksta, v katerem je ameriška diplomacija za sedaj izbojevala najbolj udobno mesto: Kitajska se je sama odločila, da bo v moderno življenje svoje tisočletne zgodovine zakoračila v družbi Zahoda, ne pa v povezavi s Sovjet- sko zvezo ali zaprta sama vase. Toda ta udobnost je funkcionalna z ameriškega vidika samo dotlej, dokler bolj ali manj nemoteno teče dialog in sodelovanje tudi na relaciji Washington—Moskva. »Za Ameriko idealno stanje je, če so Združene države bolj prijateljske s Sovjetsko zvezo m s Kitajsko, kot sta ti dve državi prijateljski med seboj«, je pojasnil svetovalec Brze-zinskega, profesor Schulman. In Salt-2 bo preizkusni kamen za to, ali bodo Američani še naprej tako udobno sedeli v »velikem trikotniku« kot doslej: Carter se mo. ra v razumno kratkem času sestati z Brežnjevom in dobiti od njega privoljenje za tak tekst sporazuma, ki ga bo Kongres pripravljen ratificirati. Ce se mu to ne bo posrečilo, se utegne sedanja prednost sprevreči v svoje nasprotje, to pa bi premaknilo obstoječe ravnotežje v »velikem trikotniku«. Nobena skrivnost ni, da je Dengov obisk v Ameriki povečal nervoznost Moskve spričo »kitajsko-ameriškega« zbliževanja; Deng se je mojstrsko potrudil za to, da bi se sovjetska nervoznost stopnjevala po principu emotivne reakcije. Salt-2 je bil blokiran, sledil je vietnamski vdor v Kampučijo ter kitajski vdor v Vietnam. Ko je Peking 3. aprila sporočil, da ne bo podaljšal kitajsko-sovjetskega sporazuma, ki je bil tudi po sovjetskem mnenju potreben, da mu izbrišejo protijaponško lepotno napako, so nekateri v tem videli nov kitajski poskus, povečati sovjetsko nezaupanje do kitajsko-ameriških odnosov in pripraviti Moskvo do emocionalne reakcije, ki naj bi v nedogled blokirala sporazum o Salt-2, ki ga potrebujeta tako Moskva kot Washington. Nota, ki jo je Gromiko včeraj izročil kitajskemu veleposlaniku, vzbuja vtis, da je sovjetska diplomacija že prišla iz magnetnega polja emocionalnega reagiranja v sfero hladnega računa. Žoga, ki jo je Peking 3. aprila vrgel na sovjetski del igrišča, je spet na kitajski strani. Skrb za ohranitev in gojitev divjadi Tiskovna konferenca pred sobotno skupščino Lovske zveze Slovenije - V SRS 19.500 lovcev LJUBLJANA, 19. aprila — »Med najpomembnejše naloge lovcev in lovskih organizacij sodi skrb za ohranitev in gojitev divjadi. Pri tem smo že veliko dosegli, saj je številčno stanje divjadi dokaj ugodno. Zmanjšuje se le število zajcev, jerebic, velikih petelinov in druge male divjadi«, je na današnji novinarski konferenci pred sobotno skupščino Lovske zveze Slovenije dejal njen predsednik Lojze Briški. Novi zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju gojišč in lovišč predvideva vrsto družbenih dogovorov, ki bodo začrtali vse temeljne ukrepe za varstvo in gojitev divjadi. S tem bosta zagotovljena tudi večja skrb in vpliv družbe na izvajanje lova. V lovski zvezi si že dalj časa prizadevajo za čim večjo odprtost lovskih družin. Vanje se lahko včlanijo vsi, ki opravijo potrebne preizkuse znanja. Vsako leto vstopi v njihove vrste več kot 500 novih članov, tako da je pri nas ta čas že 19500 lovcev. Precejšnjo skrb posvečajo tudi strokovnemu izpopolnjevanju. Šestletno dopisno šolo za lovske tehnike je opravilo že 250 kandidatov, na posebnih tečajih pa so izšolali blizu 600 lovskih čuvajev. Člane oskrbujejo tudi s strokovno literaturo. Še zlasti velja omeniti Zlatorogovo knjižnico, ki jo tiskajo v 20.000 izvodih. Pomembno mesto pa imajo lovci v naši zasnovi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, saj hranijo doma blizu 35.000 pušk. S krajevnimi organizacijami zveze borcev so se dogovorili, da bodo oskrbovali vse težje dostopne spomenike NOB. BRANKO SOBAN Sredozemski potresi nastajajo na stikališčih celinskih plošč Potrese v Sredozemlju uvrščajo strokovnjaki v tektonsko področje pritiska afriško-evrazijskih plošč, katerih pas se vleče vse od Azorov do Himalaje Znanstveniki sodijo, da se na območju sedanjega Sredozemskega morja stikata dve orjaški geološki plošči »Evrazija« in »Afrika«. Ob pritisku druge ob drugo je nastalo večje število »ploščic« — koliko, si še niso edini. Po eni izmed domnev sestavljajo Jadran, vzhodni del Italije, padska ravnina, južni del alpskega loka in zahodni del Jugoslavije po vsej verjetnosti jezik (ali izrastek), ki spada k »afriški plošči« in ki neposredno pritiska ob »evrazijsko«. Italijanski Videm je po tej domnevi na severnem koncu tega jezika, Messina je v njegovem jugozahodnem kotu, Skopje pa na vzhodnem robu. Na tem območju je tudi več ognjenikov: Vezuv, Etna, Stromboli in Volcano, Strom-boli pa v bližini stičišča z drugim jezikom. Po ribjih fosilih kaže, da je bil na tem območju v davnih geoloških dobah ocean, ki je izginil. Tako sklepajo tudi po ležiščih karbonatov, sulfatov, klora in kalija v morskih lagunah in v kopenskih jezerih. Po razsežnosti in gostoti teh snovi v sredo- zemskih globinah sklepajo, da je bilo Sredozemsko morje v geološki zgodovini večkrat ločeno od svetovnega oceana, ker sta plošči (afriška in evrazijska) nekajkrat zaprli zvezo z njim. Po najverjetnejši teoriji pritiska afriška plošča od juga proti Španiji, Siciliji in vzhodnem delu Črnega morja, evrazijska pa od vzhodne strani čez Turčijo in v njenem zahodnem delu proti jugovzhodu ter iz bolgarske smeri proti Albaniji. Sedanja podoba Sredozemskega morja in njegovega potresno-ognjeniškega sistema naj bi bila posledica medsebojnega pritiska afriške in evrazijske plošče na eni in Atlantika na drugi strani. Na pritisk Atlantika sta se plošči v geo. loški preteklosti včasih oddaljevali, potem pa sta spet zaceli pritiskati druga na drugo. Potrese na območju Sredozemlja uvrščajo izvedenci v »tektonsko poglavje« pritiska afriško-evrazijskih plošč, katerih pas sega cd Azorov na zahodu do Himalaje na vzho. du in ki je še posebno izrazit na območju Sredozemskega morja, Alp in Turčije. Po oceni francoskega seizmo. loga Jean-Pierra Rotheja sta ti plošči v minulih 136 milijonih let venomer spreminjali medsebojno lego. Ko sta se oddaljevali, je po Rothe-jevem mnenju polagoma izginjal davni ocean Tetis, katerega zadnji ostanek je Sredozemsko morje. V novejši dobi (z začetkom pred pri. bližno devetimi milijoni let) se Afrika bolj in bolj približuje Evrcpi. Zaradi tega bli-žanja, ki se še nadaljuje, nastaja na stičiščih pritisk, za. radi katerega prihaja do potresov zdaj v tem, zdaj v drugem delu Sredozemlja. Plošči se krušita, pravijo seizmologi, nastajajo manjše ploščice, ki pod pritiskom spreminjajo medsebojno lego, se premikajo in s tem povzročajo potrese, hkrati pa nastajajo nove prelomnice. MILAN MAVER: Stalna služba Hiša se ne sme podreti Inž. Sergej Bubnov o potresno varni gradnji pri nas — Še vedno je vse v rokah gradbenikov, ne pa arhitektov LJUBLJANA, 17. aprila — »Potres lahko primerjamo le še s tistim, ki .je bil leta 1667 v Dubrovniku, ko je izgubilo življenje okoli pet tisoč Hudi, ali onim, ki je bil v drugem stoletju in ko je morje pogoltnilo tudi Epidaurus (kjer je zdaj Cavtat). To je eno naših zelo nevarnih potresnih območij, kar je videti tudi po strmo odsekanih stenah ob obali ki so pravzaprav geotektonske prelomnice. Nekoč so se potresno zlomile, v morju pa jih je še veliko,« pravi diplomirani gradbeni inženir Sergej Bubnov, predsednik jugoslovanskega društva za seizmično gradbeništvo in hkrati predsednik podobnega evropskega združenja. »V začetku aprila smo v Beogradu sprejeli novo seizmično karto Jugoslavije, ki bo veljala od naslednjega le. ta. V njej smo označili kot območja z mogočo 10. stop-n:o po Mercalliju tisto okrog Dubrovnika, poleg tega pa le še Valandovo (v Makedoniji) in blizu Gevgelije. Toda sedanji potres je že pokazal, da bi morali takšno stopnjo pripisati tudi območju naprej od Dubrovnika ob obali, medtem ko prejšnja seizmična karta Jugoslavije 10 stopnje sploh nikjer ni obeležila.« Inženir Bubnov pravi, da iz prvih posnetkov seveda tudi še ni mogoče razbrati vseh vzrokov za podrte zgradbe, če seveda odštejemo t:ste stavbe, ki jih je že načel tudi čas in tudi niso bile ustrezno protipotresno grajene. Sestanek v Titogradu Jugoslovansk- strokovnjaki s tega področja so se danes zbrali v Titogradu, potem pa bodo na potresnem območju razvrstili objekte, po tem, kai še kaže ohraniti oziroma je sploh še varno, kaj pa bo treba tudi dokončno porušiti To je zelo važno za odpravljanje posledic potresa. Podobno bodo seveda sprego vo-d* tudi o mogočih vzrokih za razdejanje. Enega od teh bi mogoče našli tudi v tem, da je bilo doslej to območje razvrščeno v 8 potres, no območje namesto v deve to Druga težava je tudi v tem, pravi Sergej Bubnov, da so zelo ostro zarisane meje med posameznimi potresnimi območji, saj nekje tudi Iznenada preide iz devete v šesto sto-pnjo, kar se potem pozna tudi pri tem, kako kje gradijo. Ce so se namreč dosledno držali seizmične karte, tudi niso zunaj ožjih območij z deveto stopnjo gradili bolj potresno varno, kot je to bilo sicer določeno. Seveda pa je treba vsako graditev tudi učinkovito nadzorovati, ko zlasti v naglici (gre za izrazito turistično območje) mo rebit: kaj tudi spregledajo, važna je kakovost gradbenih materialov in podobno. Prav gotovo pa bi morali že projektanti v zasnovi svojih načrtov upoštevati, na kakšnem terenu bo kakšna stavba stala, ne pa, da je to še vedno več ali manj prepuščeno le gradbenikom oziroma njihovim statikom. Tako pa o tem teče beseda že vsaj petnajst let, ko bi morali o ase-izmični gradnji poučiti bodeče arhitekte že v šoli, ven. dar bodo o tem"Vss£j' 'kfeflaf' na ljubljanski FAGG slišali pri podiplomskem študiju. Ostrejše preverjanje statike Seizmologi ne morejo videti dosti vnaprej; predvsem registrirajo, kar je že bilo. Zato je edina rešitev v tem, da se gradi potresno varno, trdi Bubnov. Naše izhodišče je, da se tudi pri najhujšem potresu ne smejo podirata hiše ali da bi zaradi tega imeli tudi človeške žrtve. Vendar pa to zahteva tudi veliko strokovne vestnosti tako arhitektov, gradbenikov, statikov, kot izdelovalcev gradbenih materialov. Jugo. slavija je na splošno zelo potresno aktivna, temu pa je treba posvetiti veliko pozornosti pri potresno vami grad nji, zlasti še tam, kjer so takšne večje potrese že imeli. Strokovnjaki se zavzemajo, da bi na območjih, ki so vsaj v osmi potresni stopnji, vpeljali strokovno oceno pro. jektov, kar zadeva stat!ko. Tud: slovenski zakon o seizmološki službi že predvideva nekaj takega. Znova pa smo pri problemu, da še tako popoln projekt brez dobre izvedbe n* koristi dovolj, kar je bilo že večkrat videti tudi ob večjih potresih. Pred tem niso vami tudi drugod, kar se je zlasti pokazalo leta 1971 ob potresu v ameriškem San Femandu. V Jugoslaviji smo zbrali že precej izkušenj v potresno vami zidavi, naši strokovnja. ki jih tudi nenehno primerjajo z drugimi v svetu. Spoznanja na tem področju se vedno bolj poglabljajo, tako da so tudi seizmične karte že bolj ali manj jasne. V zadregi pa so še vedno, ko gre za seizmične sile in tisto, s čimer nam še lahko postreže Zemljina notranjost. Kot pravi Sergej Bubnov, je vsak potres drugačen in ima svoje posebnosti. Varna zidava j ni predraga I Večkrat je slišati, da bi j potresno vama zidava izredno podražila gradbene stroške in na koncu tudi prodajno ceno stanovanj in drugih zgradb. Na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je skupina strokovnjakov te stvari že tudi ekonomsko precenila. Leta 1977 so namreč primerjali povečanje. s^roStov gradnje na konkretnem stanovanj, skem objektu* s stenasto nosilno' konstrukcijo Za ^eižfnič-no območje 9. stopnje in ase-izmično območje. Ugotovili so, da so se stroški povečali zr manj kot odstotek. To pravzaprav drastično spoznanje pomeni, da bi stalo trikratno povečanje seizmič. ne varnosti (od 6. na 9. stopnjo) le samcat odstotek prodajne cene objekta. Se veda pa pri tem niso pozabili povedati, da je vse odvisno predvsem od tega, ali je objekt arhitektonsko pra-I vilno zasnovan in dimenzio-I niran. Sicer se lahko stro-I ški res izredno povečajo (ka-! mor lahko vtaknemo tudi vse | tiste stavbe, ki so jih v šestdesetih letih zgradili z »meh-( kimi« pritličji, se pravi na < nekakšnih stebrih in podob-j nem, kamor so postavili | predvsem poslovne prostore) i Koliko potresno varno pa 1 lahko sploh še gradimo na nekem območju, ki mu grozi deseta potresna stopnja po Mercalliju? Kot sodi Sergej BuNpov, pravzaprav ni pomo či objektu, ki bi se znašel ravno na kraju, kjer bi se tla za tako močan potres ka. rakteristično deformirala. Vendar se po vseh normativih zgrajena stavba ne bi smela kar tako podreti niti ob deseti jakostni stopnji. Dokaz za to je potres v maroškem Agadiru: imel je deseto stopnjo, pa vendar ni vsega podrl do tal. STOJAN ŽITKO Priprave v polnem teku V mariborski občini bodo pričeli 21. aprila s prvimi proslavami ob petdesetletnici smrti Djure Djakoviča MARIBOR, 19. aprila — Dvajsetega aprila 1929 so na Lib-n jaku v Zagrebu aretirali Djura Djakoviča, organizacijskega sekretarja CK KPJ in Nikolo Hečimoviča, sekretarja cen. tralnega odbora rdeče pomoči Jugoslavije. SONCE S PEGAMI — Risal 16. aprila 1979, UT 1001— 1025 h, na katadioptričnem daljnogledu. Nagib Sončeve osi minus 25,7,,in .ekvatorja- minus 5.1 stopinje. Wol-fova rel. št.: g = 8, f = 93, S+ -f. ....... P. K- Pege in potresi Za zdaj premalo dokazov za trditev, da sončna pega lahko sproži potrese LJUBLJANA, 17. aprila — Zdaj smo nekako v sredini 21. letih. Dne 8. aprila je vzšla velika samotna pega, ki je od cikla Sončeve aktivnosti. Maksimum bo v približno treh začetka ostala skoraj nespremenjena, njena površina pa je obsegala malone milijardo kvadratnih kilometrov. Po štiridnevnem mučenju so ju 25. aprila zverinsko umorili v šelovi grapi pod Ostrim vrhom na avstrijsko-jugoslovanski meji. Na Duhu na Ostrem vrhu so priprave na proslavo 50-letnice tega zločina, ob 60-letnic: KPJ, 35-letnici Lackovega odreda in republiško proslavo dneva borca v polnem teku. Danes je organizacijski odbor teh proslav pripravil tiskovno konferenco, na kateri so sodelovali tudi zgodovinarji in raziskovalci zgodovine delavskega gibanja, ki so še nekoliko bolj natančno osvetlili dogodke pred petdesetimi leti. Udeleženci tiskovne konference so obiskali zgodovinska mesta na Ostrem vrhu in se tod srečali z revolucionarji tega obmejnega območja. Prčš&Ve “tti prireditve ob 50-letnici smrti- obeh revolucionarjev se "b6do v - -občini Take pege morajo povzročiti na Zemlji zanesljivo ugotovljene pojave: povečano po larno svetlobo, hude magnet ne viharje in prekinitev radio-telegrafskih zvez na kratkih valovih. To zadnje moti orien tacijo posebno na oceanski plovbi. Redki astronomi in geofizl ki pa takim pegam pripisu jejo sposobnost, da lahko z nekaterimi žarki sprožijo po trese v najobčutljivejših po tresnlh območjih, če je tam, tudi več deset kilometrov globoko v zemeljski notranjosti, narasla primemo visoka (recimo) napetost in je bila pega, iz katere so se v vesoljstvo vsipali mogočni snopi zadevne energije, »na perjma« proti tistemu področju ali vsaj v bližino. Ne da bi hotel kaj trditi, povem le to, da je bila seda- nja velika pega, vidna na risbi — zdaj je že nekoliko od sredine proti nam obrnjene Sončeve plošče — 15. aprila precej točno v sredini. Običajno rišem potek Son čeve aktivnosti vsak senčen dan. V nedeljo ga izjemoma nisem, vendar je bil položaj pege po vseh merjenjih tak, kot sem ga nakazal. Gotovo je le eno: zaradi mnogo prešibkih dokazov, da bi psge na Soncu mogle sPrt>žiti P0*1' res, četudi so izredno velike In sevajo malone iz centra proti nam obrnjene Sončeve plošče, znanstveniki v pretežni večini odklanjajo to možnost. Hkrati pa je res, da o sevanju Sonca še vedno ne vemo vsega. (Točnost položaja peg na Soncu le delna.) PAVEL KUNAVER Telegraf in telefoni pri nas še ne gredo v korak z načrti V Sloveniji močno zaostaja graditev krajevnega ptt omrežja —- Občutno pa šepa tudi prej načrtovana gradnja telegrafskih in telefonskih priključkov JUBLJANA, 19. aprila — Izvajanje srednjeročnega plana azvoja PTT prometa v Sloveniji v minulih treh letih ob-utno zaostaja za načrtovano dinamiko, saj je bilo v tem asu Izpolnjenih le 45 odstotkov celotnega plana. Znatneje aostaja zlasti načrtovana izgradnja telegrafskih in telefon, kih priključkov, izgradnja krajevnega PTT omrežja, opremljanje PTT enot in posodabljanje dostave. Poglavitni vzrok za to je seka-kor izpad načrtovanih irov sredstev za uresničenje ogovorjenih razvojnih na->g. Zaradi neekonomskih »n nekaterih storitev, nara-:-anja stroškov zaradi podra. itev opreme, reprodukcijske-a materiala in storitev, hit-ejše rasti zakonskih in dru-ih samoupravno dogovorje-ih obveznosti ter večjega za-olževanja za izvedbo načrto. anih naložb PTT organizaci- je niso mogle zagotoviti predvidenih lastnih sredstev zn uresničevanje razvojnega pla na. V minulih treh letih so na primer lahko zbrale :e 55 odstotkov za to obdobje predvidenih lastnih sredstev, letos in prihodnje leto pa jih bodo še manj. Se večji je izpad združenih sredstev uporabnikov PTT storitev; za uresničenje dogovorjenega razvoja so te načrtovali v skupnem zne- sku 600 milijonov, vendar so jih v minulil) treh letih uspeh zbrati le 202 milijona dinarjev. Zato so za začete naložbe morali najemati več bančnih in komercialnih po. sojil po dokaj neugodnih pogojih; za bančne kredite s 5—7-letno odplačilno dobo in 8—12-odstotnlmi obrestmi so morali zagotoviti 50 odstotkov lastne udeležbe, za posojila dobaviteljev oprepie s 5-letno odplačilno dobo in najmanj 10-odstotnimi obrestmi pa do 30 odstotkov lastne udeležbe. Rezultat tega je, da večina PTT ogranizacij ni več sposobna najemati kreditov za uresničevanje razvojnega programa letos in prihodnje leto — kot so na seji izvršilnega odbora splošnega združenja za promet in zveze opozorili predstavniki združene PTT organizacije Slovenije. Srednjeročni plan razvoja bi tako do konca leta 1980 lahko izpolnili le največ 70-odstotno. Zato v PTT organizacijah sodijo, da bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki bi zagotovili pogoje za uresničenje začr tanega srednjeročnega razvoja PTT prometa; predloge ukrepov, ki so jih pripravili v združeni PTT organizaciji Slovenije, so obravnavali in podprli na torkovi seji izvršilnega odbora splošnega združenja za promet in zveze. V prvo skupino predlaga- nih ukrepov lahko uvrstimo tiste, ki bi zagotovili boljši ekonomski položaj in večjo reproduktivno sposobnost PTT prometa: ekonomsko ceno za storitve v poštnem prometu, zvišanje mesečne naročnine za telefone v stanovanjih, uvedbo časovne im. pulzacije v krajevnem telefonskem prometu, usklajevanje rasti cen PTT storitev z rastjo ceno opreme, reprodukcijskih materialov in storitev; dalje predlagajo znižanje stopnje obveznega poso. jila za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in SAP Kosovo (3 na 1 odstotek) in znižanje stop nje davka iz dohodka TOZD PTT prometa za 50 odstotkov. V drugo skupino sodijo ukrepi, ki naj bi omogočili in pospešili združevanje sredstev uporabnikov PTT stori, j tev: predlagajo, naj bi repub-1 lika z ustreznim predpisom omogočila izdajo občinskih odlokov o obveznem združevanju sredstev uporabnikov za razvoj PTT prometa, hkrati pa tudi enkratni prispevek novih telefonskih naročnikov za razširjeno reprodukcijo telefonskih zmogljivosti. ZDRAVKO STEFANČIČ ; Jublej slavijo z uspehi IBE se je po 30 letih dela uveljavil doma, pa tudi v tujini LJUBLJANA, 19. aprila -»Čeprav smo največja sloven. ska projektantska organizacija in ena največjih v Jugoslaviji, predstavljamo v Sloveniji le deset odstotkov zaposlenih na tem področju. Raz. drobljenost je velika, povezovanje in združevanje sorodnih organizacij pa še ni prav zaživelo«, so poudarili predstavniki inženirskega biroja Energoprojekt iz Ljubljane na tiskovni konferenci ob praznovanju 30-letnice usta. novitve. Danes je v IBE zaposlenih 375 delavcev, ki na izkušnjah iz preteklosti in ob uvajanju sodobne tehnologije na vseh področjih svoje dejavnosti, sodelujejo pri gradnji hidro in termo objektov, daljnovodov in transformatorskih postaj. Tako so sodelovali pri gradnji vseh dravskih elektrarn, šoštanjske in trbo. veljske termoelektrarne pa ljublianske toplarne in drugih. Med številnimi daljnovodi, ki so jih gradili, je najpomembnejše sodelovanje pri gradnji 400 kV omrežja Nikola Tesla, s katerim bomo povezali vse pomembnejše jugoslovanske elektroenerget. ske proizvajalne in potrošniške centre med seboj ter jih vključili tudi v vzhodno in zahodnoevropski elektroenergetski sistem. Sodelujejo pa tudi pri gradnji atomske elektrarne v Krškem. IBE se je uspešno uveljavil tudi pri gradnji energetskih objektov v Jugoslaviji. Predvsem v Cmi gori z na črtovanjem hidrocentral ter termoelektrarn v Tuzli, na Kosovu in drugod. V povezavi z domačimi in tujimi partnerji pa se IBE uveljavlja tudi na tujem. Gradili so že v Libiji in Alžiriji, sedaj pa delajo v Nepalu in nekaterih evropskih deželah. Čeprav sodelujejo pri številnih pomembnih gradnjah doma in na tujem, menijo, da njihove možnosti še niso 'zkoriščene v celoti. Z več. jim zaupanjem v domače strokovnjake in organizacije bi marsikaj, kar sedaj za drag denar uvažamo, naredili doma, mnogokrat pa tudi uspešno vnovčili v tujini. IZTOK RAZDRIH Maribor začele 21. aprila z raznimi kulturnimi in športnimi manifestacijami. Petindvajsetega aprila bodo na Duhu odkrili spominsko obeležje Djuru Djakoviču in Nikoli Hečimoviču. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi prenovljeno šolo, spominsko sobo posvečeno obema revolucionarjema, na šoli pa bodo odkrili spominsko ploščo, ki bo posvečena tudi spominu na padle borce tega kraja. Na Duhu bodo proslavljali tudi 2. maja, ko bodo tu odprli obnovljeno cesto Zgornji Kovač—Karavla Hečimovič, odkrili spominsko ploščo na šelovi domačiji in v Šelovi grapi, kjer je bil zločin storjen. Ta dan bodo proslavili tudi v Kamnici, kjer bodo ob krajevnem prazniku v spomin obema revolucionarjema odkrili spominsko ploščo na Kormonovi domačiji. Slikarska in literarna prireditev V prostorih Študentskega kulturnega centra na Starem trgu 21 v Ljubljani bodo v ponedeljek ob 18. uri odprli razstavo del slikarjev Jožeta Slaka in Velja Tašovskega. Ob otvoritvi bo tudi literarni večer, na katerem bodo nastopili Marko Brecelj, Ivan Volarič-Peo, Blaž Ogorevc, Milan Jesih in Jože Slak. V sredo, 25. aprila ob 19. uri pa bodo v istih prostorih na sporedu vizualije Francija Slaka, i Razstavo si bo moč ogledati do 4. maja. Ob proslavljanju teh zgodovinskih dogodkov je časopisno založniško podjetje Komunist izdalo tudi spominsko značko. Izdelali bodo milijon značk z upodobitvijo Djura Djakoviča in Hičimoviča, čisti izkupiček — 7 milijonov dinarjev pa namenili za ureditev spominskega parka na Duhu. MAJDA ŠTRUC Delegacija kitajskih žensk pri Kurtoviču B. DGRAD, 19. aprila (Tanjug — Predsednik zvezne konference SZDLJ Todo Kru-tovič je sprejel delegacijo vsekitajske federacije žensk, ki jo vodi Luo Ciong, podpredsednica federacije in članica stalnega komiteja kitajske nacionalne politične posvetovalne konference. Delegacija se mudi v Jugoslaviji kot gost konference za vprašanje družbenega položaja žensk Jugoslavije. Skupna ponudba za gradnjo olimpijskih objektov Rudis nosilec celovite ponudbe iz SRS za zimske olimpijske igre 1984 v Sarajevu LJUBLJANA, 18. aprila — Na današnjem sestanku predstavnikov organizacij združenega dela iz Slovenije, ki so se prijavile kot zainteresirane za projektiranje, gradnjo in opremljanje objektov in naprav za zimske olimpijske igre v Sarajevu 1984. leta, so se dogovorili, da bo nosilec.., skttmm. p.Oftadbp trboveljslci Rudis. Pobudo, naj, bi. zajofcere- celovito ponudbo, sirane organizacije iz 1 Odbor je nato. pozval še republike nastopile or- vse zainteresirane orgami-ganizirano, s skupno in zacije, naj pošljejo prijave celovito ponudbo za projektiranje, gradnjo in opremljanje športnih .n vseh spremljajočih objekto-’ za zimske olimpijske igre v Sarajevu, je dala slovenska gospodarska zborni ca; v okviru te so oblikovali poseben ožji odbor. Odbor je na sestanku s predstavniki organizacijskega komiteja za zimske olimpijske igre v Sarajevu zbral podrobnejše informacije o športnih in spremljajočih objektih, ki jih bo potrebno zgraditi in opremiti Komite je obvestil, da bodo zainteresirane organizacije iz Slovenije nastopile s skupno, in ponudbe storitev, del ali opreme, s katerim: bi sodelovale v skupni ponudbi. Iz teh njihovih po nudb bo Rudis — kot so se dogovorili na današ njem sestanku — pripravil skupno, celovito ponudbo. Vanjo se lahko še vključijo tudi zainteresirane organizacije, ki še niso poslale prijave; te naj sto pijo v stik z Rudis Engi neeringom v Ljubljani, Linhartova 7. Na današnji seji so se dogovorili, da bo Rudis nastopa) kot nosilec celovite skupne ponudbe. ZDRAVKO STEFANČIČ Razvejene niti obrambe Razne oblike usposabljanja za obrambne naloge, ki jih organizira ZRVS, so lani zajele 613 tisoč udeležencev LJUBLJANA, 17. aprila — »Rezervni starešine se moramo še aktivneje kot doslej vključiti v obrambne priprave naše družbe Skupaj z drugimi dejavniki si moramo prizadevati, da splošna ljudska obramba in družbena samozaščita postaneta množično ljudsko gibanje, ki ga člani zveze rezervnih vojaških starešin lahko pomembno obogatimo s svojimi izkušnjami. Hkrati pa si moramo prizadevati tudi za okrepi, tev samoupravnih odnosov v okolju, kjer živimo in delamo,« je na današnji seji RK ZRVS Slovenije poudaril predsednik Janez Japelj. Kot prejšnja leta, so tudi lani največ pozornosti namenili idejnopolitičnemu in splošno vojaškemu izpopolnjevanju članov ZRVS. V razpravi so dejali, da se je predavanj, seminarjev, tak-tično-tehničnih zborov in dru gih akcij udeležilo več kot 335.000 starešin. To pomeni, da se je vsak udeležil vsaj petih akcij. V razne oblike obrambnega usposabljanja pa so občinske in krajevne organizacije pritegnile več kot 400.000 občanov. Ce k temu prištejemo še 185.000 mladih, ki so sodelovali na 529 obrambnih dneh ter več kot 13.000 šolarjev ln dijakov, v obrambnih krožkih, ki jih pogosto vodijo prav rezervni starešine, potem se zgornja številka povzpne na kar 613.000 udeležencev. To je vsekakor svojevrsten rekord v organizirani dejavnosti, ki jo načrtuje in uresničuje ZRVS bodisi samostojno ali v sodelovanju z drugimi dejavniki. Pomembno vlogo so rezervni starešine odigrali kot sestavni del organiziranih soci alističnih sil v okviru SZDL. Vključevali so se v vse njene akcije od krajevnih skupnosti do republike. BRANKO SOBAN • Rezervnim stareši-nam je govoril tudi sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki jim je na kratko orisal notranjepolitični položaj pri nas. Franc Šetinc je še posebej opozoril na velik pomen naše zasnove splošne ljudske obrambe in dejal, da je krepitev SLO ta čas ena naših osrednjih nalog. Vsi družbeni dejavniki morajo zato obrambnim pripravam posvetiti vso skrb. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita morata postati množično ljudsko gibanje, ki bi ga morali obogatiti z izkušnjami iz NOB. Franc Šetinc Je poudaril, da je naša obrambna sposobnost odvisna predvsem od idejnopolitično enotne ZK, gospodarske stabilnosti In trdnih samouprav-nih odnosov. Berite PRIMORSKI DNEVNIK KOLESARSTVO DIRKA PO APULIJI Belgijec De Vlaeminck končni zmagovalec Zadnjo etapo je osvojil Foini, pred De Vlaeminckom - Saronni razočaral MARTINA FRANCA (Taranto) — Walter Foini je osvojil včerajšnjo četrto in obenem zadnjo etapo dirke po Apuliji. Na cilju je prehitel končnega letošnjega zmagovalca. Belgijca Rogerja de Vlaemincka, Ge-vazzija in Saronnija, ki je bridko razočaral svoje navijače tudi včeraj. Vrstni red zadnje etape: 1. Foini 4.5'15” 2. De Vlaeminck po 2” 3. Gavazzi 4. Saronni 5. Baronchelli Končni vrstni red dirke po Apuliji: 1. De Vlaeminck (Bel.) 18.25’14” 2. Algeri po 37” 3. Contini po 40” 4. Johansson (Šve.) po 44" 5. Visentini 6. Zanoni po 1’03" .7. R. Van der Linden (Bel.) 1’04” 8. Gavazzi 1’05” KOŠARKA z lahkoto polnil koš. Končni izid 116:82 v korist Don Bosca pa je bil kljub temu le prehuda kazen za še kar borbene «plave». Omeniti je še treba, da sta po dogovoru sodila Pistrin in Marini; sodnika iz federacije se namreč iz neznanih vzrokov sploh nista predstavila na igrišču. Meko Danes se poročita MARTA GRUDEN in BORIS SIMONETA Svojemu odborniku in njegovi izvoljenki čestita in želi vso srečo ŠK Kras. KOŠARKA V ZADNJEM KOLI PROMOCIJSKE E1GE TRIJE KANDIDATI ZA PRVO MESTO Končna odločitev med Jadranom, Ferroviariom in Jeans Cornerjem pa skoraj gotovo ne bo padla niti v tem kolu PROMOCIJSKO PRVENSTVO Zadnje kolo promocijskega prvenstva nam verjetno ne bo prineslo imena zmagovalca tržaške skupine, ki naj bi se nato pomeril z zmagovalcem goriške cone za prestop v D ligo. V boju za prvo mesto so namreč kar tri ekipe: Jadran, Ferroviario in Jeans Corner. Mirne duše lahko trdimo, da bosta Jadran in Jeans Corner brez velikih težav prešla še zadnjo oviro v tem prvenstvu. Zanesljivo lahko namreč računamo, da bosta vodeči peterki odpravili miljsko Car-tario, oz. ekipo Grandi Motori. Veliko pa tvega Ferroviario, ki sprejema v goste Bor. «Železniča-rji* v zadnjih dveh sezonah še niso okusili zmage proti borovcem, ki so vselej zmagali, čeprav z malenkostnimi razlikami. Naj omenimo le spopad v lanskem prvenstvu, ko je Bor slavil s piko prednosti. Če bo torej Bor zmagal, se bosta za zmago v prvenstvu borila .........................................................................................Milin«" II KOLESARSTVO NA NAŠIH CESTAH V PRVENSTVU 1. DIVIZIJE Visok poraz «plavih» Don Bosco — Bor B 116:82 (49:46) BOR B: Udovič 15 (1:3), Mesesnel 20 (0:1), Koren 17 (1:3), Male 2, Pegan 6 (2:2), Jančar 2 (2:5), Slobec 8 (4:10), Canciani (k) 6, Ražem 3 (1:3), Lokar 3 (1:2). V svojem četrtem srečanju so «plavi» ponovno okusili visok poraz proti sicer mladi, a visoki ekipi Don Bosca. Priznati pa je treba, da so «plavi» tokrat morda le zaigrali nekoliko bolje, vsaj v prvem polčasu. Tedaj so še kar u-spešno branili, dobro in učinkovito pa so tudi napadali (sicer skromno) mož — moža obrambo nasprotnika. Tako so povedli s kar 8 točkami. Tedaj pa se je nasprotnik zaprl v consko obrambo in borovci so zašli v težave. Težje so prihajali pod koš, slabo pa so tudi krožili z žogo. V drugem polčasu so «plavi» že takoj v začetku nekoliko popustili in ekipa Don Bosca jim je ušla kar za 13 pik. Borovci so skušali še enkrat reagirati in v deseti minuti so zaostajali le .za,10-tačk.i.To Pa je bilo tudi vse. Zatemso namreč zašli v celoti v, 'Ipnzp; ,,sjab<3 so začeli skakati, brezglavo napadati. Nasprotnik pa jim je medtem ■»•iiiiiMnuMmmMmunmiiiiiniiHimiiiiiiiiiiitMiiniiiiiisssmiiiJiiiiiniiiinHiiMuiuiiHiMiMiiiiiiiinMiMin OB PRVOMAJSKIH PRAZNIKIH KAR ENAJST TEKMOVANJ Kolesarji Adrie bodo nastopili ta teden na mnogih dirkah Kolesarji Furlanije - Julijske krajine imajo pred seboj spet bogat tekmovalni spored. V raznih kategorijah, od najmlajših do najstarejših bo od jutri do srede na sporedu kar enajst dirk, izvzeti pa so le amaterji, ki bodo morali oba praznična dneva v Veneto. Za nas pa so zanimive predvsem dirke, katerih se bo udeležila tudi lonjerska Adria. Sandro Čok bo tako v nedeljo dirkal v Venetu na 90 km dolgi in naporni progi, kjer bo treba desetkrat preko tri kilometre dolgega vzpona. Lonjerski kolesar se je namreč naveličal ravninskih dirk, kjer nima prevelikih možnosti za dobre uvrstitve. Tako se je odločil za nedeljsko potovanje v Veneto, kjer u-pa na boljši rezultat. V sredo pa bo dirkal spet v naši deželi in sicer v San Quirinu pri Pordenonu. Amaterja Godnič in Petelin bosta POMAGAJMO ČRNI GORI! namizni tenis Jutri v Križu mednarodni turnir Nastopile bodo naslednje ekipe: Ilirija (Ljubljana), Sele (Avstrija), Senigallia, Kras in Mladina tudi morala potovati oba dni v Veneto, če liosta hotela dirkati. Verjetno bosta obakrat nastopila pri Trevisu na precej napornih dirkah, ki so začele pož.vljati tekmovalni koledar. O naporu in ostri konkurenci sta se oba kolesarja Adrie prepričala že prejšnji teden, ko sta z večjimi ali manjšimi uspehi nastopila na treh dirkah: v soboto, nedeljo in ponedeljek. Prispela sta v glavnini izredno ostri konkurence, saj je bilo vsakokrat na startu čez sto kolesarjev, v soboto pa celo 160! Cikloamaterji bodo nastopili jutri na domačih tleh in sicer v Dolini na precej naporni progi, saj je treba večkrat voziti preko napornega grebena, ki vodi v Dolino. Start dirke bo ob 10. uri, za Adrio pa bodo dirkali Marušič, Ferluga in Macarol (tokrat skoraj gotovo). Lonjerski dirkači so dobro pripravljeni, kar so dokazali tudi v nedeljo pri Domju, manjka jim le malo sreče, da se izkažejo že v začetku sezone. 44 44 4» V ponedeljek zvečer bo v Ljubljani predstavitevletošnje mednarodne amaterske kolesarske etapne dirke Alpe - Adria: pri kateri so poleg Kolesarske zveze Slovenije soorganizatorji tudi italijanski klubi AC Udinese, Inter 1904 iz Trsta ter Kolesarski klub Adria iz Lonjerja. Dirka bo letos startala v Portorožu, na ponedeljek, 7. maja, zaključila pa se bo po petih dneh vožnje v Murski Soboti, 11. maja. Obširneje poročilo o tem tekmovanju lomo podali v prihodnjih dneh. R. Pečar Jutri bo v Urižu tradicionalni namiznoteniški turnir ob priliki prvomajskih praznovanj. Letos je organizator, ŠD Mladina, dal tej prire- oei lAvsirije; ni leiusujc Janške prvake v ekipni konkurenci fc Senigallie, poleg domačih društev Krasa in Mladine. Turnir, ki je 3. P° vrsti, bo torej leto izredno kva-hteten; nastopili bodo zelo mladi i-Pfalci, saj bodo tekmovali v kategorijah pionirjev in mladink, tako v ekipni, kot posamezni konkurenci. Namiznoteniški delavci iz Križa so *e tudi tokrat zelo potrudili in smo ‘ahko utemeljeno prepričani, da bo Jutri potekalo vse v najboljšem re-uu. Igrali bodo v Ljudskem domu, s Pričetkom ob 9. uri, ko bosta na sPoredu ekipni tekmovanji pri pionirjih in mladinkah, nato pa bo še 'zločilni del za posameznike. Po Predvidevanjih bodo lovorike osvo- jili Ljubljančani in gostje iz Seni gallie, verjetno r bi tudi naši i-gralci in Korošci lahko pripravili kako presenečenje. ŠD Mladina je ob tej priliki pripravilo tudi ustrezno brošurco, \ . *** Danes popoldne bo tretje kolo de želnega namiznoteniškega promocijskega prvenstva. Kriški ekipi Mladine bosta tokrat odigrali obe srečanji doma, v občinskem rekreacijskem domu v Križu. Pionirska ekipa (Mladina A) se bo ob 16. uri spoprijela z goriško Azzurro, z L stim nasprotnikom bodo ob 18. uri igrali tudi starejši pingpongaši Mladine. Jadran in Jeans Corner; v primeru zmage Ferroviaria pa se bo tudi ta ekipa potegovala za najvišjo uvrstitev. KADETI Čeprav se je prvenstvo kadetov že končalo in sta že znani imeni ekip, ki se bosta pomerili za pokrajinski naslov (Inter 1904 in Ferroviario), mora Bor, ki je, kot je znano, nastopal v A skupini, odigrati še zaostalo tekmo z ekipo SGT. Borovci so prejšnji teden že igrali dve zaostali tekmi (s Ferroviariom in Chiadinom) ter so obakrat odšli poraženi z igrišča. Malo je torej možnosti, da bi Peganovi varovanci lahko posegli danes po zmagi, predvsem če pomislimo, da so istim nasprotnikom že v prvem delu visoko klonili. 1. DIVIZIJA Danes in jutri bodo stopile na igrišče vse naše ekipe, ki se udeležujejo tega prvenstva. Derbi kola bo tokrat na Kontovelu, kjer si bosta stali nasproti domača e-kipa ter Bor B. Seveda so Konto-velci favoriti, prav gotovo pa bodo pri mladih borovcih naleteli na močan odpor. «V tekmi s Stello Azzurro star-tamo na prvo zmago*. Tako nam je (resno, a ne preveč) dejal Borov igralec Boris Siega o današnji tekmi. Doslej so Borovi veterani imeli dokaj težak razpored, na domačem igrišču pa bi znali, naslanjajoč se predvsem na svojo izkušenost, presenetiti mlado nasprotno ekP° NARAŠČAJNIKI Poletu ni niti v zaostalih tekmah s Servolano in Interjem uspelo iztržiti prve zmage, čeprav so v obeh srečanjih Tavčarjevi fantje nudili močan odpor. Prav gotovo ne bodo prišli do prvega para točk niti jutri, saj imajo za nasprotnika prvouvrščeno postavo Don Bosca, ki je doslej utrpel le en poraz. Tudi Kontovel bo pred skoraj nemogočo nalogo: igral bo namreč z Interjem 1904, ki je trenutno drugi na razpredelnici. V tej tekmi pa ni izključeno presenečenje, še posebno po zadnjih dobrih nastopih Lukševe vrste. DEČKI Drevi bo s srečanjem z miljskim Interjem zaključil svoj križev pot v tem prvenstvu nabrežinski Sokol. Cilj Nabrežincev v tej tekmi je seveda, da nasprotniki ne dosežejo stotice, kar se je na zadnjih tekmah redno dogajalo. Tudi Kontovel nima velikih možnosti za ..uspeh, saj gostuje pri pjepp JfSF.roviario, ki sodi med bolj-š^ ;gpst4yevtega prvenstva. Naj omenimo še, da bo ža naslov pokrajinskega prvaka v tem pr- venstvu potrebna verjetno še dodatna tekma med Alabardo in Don Boscom: obe ekipi imata namreč enako število točk in je le malo možnosti, da bi v zadnjem kolu odšli poraženi z igrišča. PROPAGANDA Bor A bo tokrat imel težjega nasprotnika, ekipo Inter 1904. Le-ta je bila doslej le enkrat poražena (z Alabardo), v zaostali tekmi pa je premagala celo Don Bosco, ki sodi v sam krog favoritov. Če bodo borovci prešli tudi to oviro, potem jim bo le s težavo kaka ekipa odvzela prvo mesto. Bor B pa bo imel še eno priložnost, da si skuša pridobiti prvi točki v prvenstvu. Mladi borovci bodo igrali s Ferroviariom, ki je osvojil le eno tekmo v tem prvenstvu. Seveda, ne bo naloga Cancianije-vih varovancev najlažja, moramo pa pomisliti, da gre pri njih v glavnem za začetnike. Marko NOGOMET V TURINU Včeraj so pokopali Paola Barisona TURIN — Včeraj so v tem mestu pokopali Paola Barisona, ki je u-mrl v nesreči, v kateri je bil hudo ranjen tudi trener nogometne e-kipe Torina Gigi Radiče. Pogreba se je udeležilo več osebnosti iz i-talijanskega nogometa; pokojnemu Barisonu bo združenje športnih veteranov posvetilo v spomin zlato kolajno. Zdravstveno stanje Radiceja se medtem ni izboljšalo. Zdravniki si še vedno pridržujejo prognozo, čeprav kaže na boljše nesrečnemu trenerju Torina. KOŠARKA V kvalifikacijskih tekmah za košarkarsko A-l ligo so dosegli ta izida: Pintinox - Bancoroma 103:95 Mobiam - Pagnossir 103:94 VATERPOLO BUKAREŠTA - SZ je že četrtič osvojila vaterpolski «Pokal Romunije*. V odločilni tekmi je premagala Romunijo s 6:4, Madžarska pa je izenačila proti ČSSR 6:6. DOMAČI ŠPORT DAN KS SOBOTA, 21. aprila 1979 NAMIZNI TENIS DEŽELNO PROMOCIJSKO PRVENSTVO 16.00 v Križu Mladina B - Azzurra 44 44 44 18.00 v Križu Mladina A - Azzurra KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 21.00 v Miljah Cartaria - Jadran 1. DIVIZIJA 18.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor A - Stella Azzurra KADETI 16.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - SGT NARAŠČAJNIKI 16.30 v Gorici, na Rojcah Dom - POM DEČKI 19.30 v Miljah Inter Milje - Sokol * * * 15.00 na Kontovelu Kontovel - Ferroviario PROPAGANDA 15.15 v Dolini Bor - Inter 1904 niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiii*iii»iiii,,,'l"l,,,,,*M,l,,,im,n,l,,l,iml,,,,,,l,,ln,,,,,,,n,,lni,,,i ODBOJKA V ZENSKI B LIGI MOSKVA — V nadaljevanju svetovnega prvenstva v hokeju na ledu so dosegli naslednje izide: SZ - Kanada 5:2 Švedska - Češkoslovaška 3:3 Na lestvici vodi SZ. ki ima štiri točke, sledi ČSSR s tremi, švedska z eno točko in Kanada z 0. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi OBVESTILA Odbor SPK Čupa iz Sesljana je ®Wenil, da prispeva društvo 100 tisoč lir za potresence v Črni gori ter Poziva člane, da se pridružijo Oabiraln: akciji. Prispevke lahko vP'ačajo v Hranilnici in posojilnici na Opčinah. 41 « • ZSŠDI Paziva vse svoje članice in šport-n "e> da bi z organizacijo nabiral-n'o akcij prispevali za potrcsen-Ce v čn.i gori. Prispevke sprejemata urada ZSŠDI v Trstu in Garicj • • • ŠZ Bor Tahi vse svoje člane, da prispevajo^ S*i*at* za P0010® hudo prizade- Prebivalstvu Črne gore. Denarne prispevke lahko , izroči-“!! tudi na sedeži ŠZ Bor, na sta-!nnu «1. maj» v Trstu, v uradnih r‘*h (vsak dan razen sobote In čf"c'ie, od 17.30 do 19.30, ob tor-* h 'n četrtkih od 17.00 do 18.15). 4» • • . Danes ob 14. uri (v primeru sla-uh8l vremei,a v ponedeljek ob isti n ,°do na kotalkališču Poleta na i Peinali predobčinske mladinske k, v kotalkanju. Poleg Poleta nastopila tudi Polisportiva E- Izredno važno gostovanje borovk Domači nastop Sokola pa bo za Nabrežinke zgolj formalen Nekatera odbojkarska prvenstva so končana, druga se nagibajo h koncu, tretja pa so prišla na polovico poti. Glede na ta dejstva postajajo tekme vse bolj zanimive in nekatere tudi odločilne. ŽENSKA B LIGA Za nabrežinski Sokol je praktično vse odločeno. Domače srečanje z vodečo šesterko Libertas Fascina iz Fiume Veneta bo zato le gola formalnost. Nabrežinke res ne morejo računati na osvojitev izkupička s temi nasprotnicami, ki so v dosedanjih petnajstih nastopih izgubile samo enkrat. Ne glede na to pa zna biti tekma zanimiva. Tržaški Bor se bo podal na prvo izredno važno gostovanje ob koncu letošnjega prvenstva. Srečanju v Schiu sledi gostovanje v Brescii in potem poslovilni nastop doma. Neposredni obračun z Libertasom je za splave* izredno važen. Zmaga borovk bi pomenila matematično gotovost še nadaljnega obstanka v tej konkurenci. Slovenske odbojkarice so-imele prečej'1 težko' delo'' preden so odpravile Libertaš že v Dolini, saj so slavile šele po petih setih. Tokrat pa bo potrebno pokazati veliko več. S ponovnim porazom bi se borovke znašle v ne preveč prijetnim položaju. ŽENSKA C LIGA Zastopnice Sloge bi morale končati prvenstvo že pred tednom. Zadnjo srečanje z vodečo Spineo pa je vodstvo slovenskega tretjeligaša preložilo. Neposredni obračun s Spineo bo za slog-šice dvojno slovo. Poslovile se bodo od prvenstva in tudi 3. lige. Z zmago bi bilo slovo nekoliko bolj prijetno, toda domačinke nimajo velikih možnosti za uspeh, ker nasprotnice v letošnjem prvenstvu niso še potegnile krajšega konca. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Med našimi tremi zastopniki bodo slej ko prej imele najlažjo delo zastopnice Konto vela, ne glede na dejstvo, da igrajo jutri popoldan v gosteh pri šesterki Julie. Morala Kontovelk je pa zadnjem izjemnem uspehu nad Libertasom iz Krmina na višku. Igralke Hrasta iz Doberdoba odhajajo v goste odLčM Pratlkj ima se vedno velike možnosti ža napredovanje v višjp- Jgp, tem nastopu.#^ ^m,preju^a),ysft račune. Vrsta Brega bo gostila PAV De- NOGOMET V 2. AMATERSKI LICI Več pomembnih nastopov naših ekip V 3. AL bo Vesna v nedeljo igrala proti zadnjemu letošnjemu nevarnemu nasprotniku stop v višjo ligo in je prav prejšnjo j varno, da morajo Štandrežci v pre nedeljo nerodno klonila Zaulam, | ostalih dveh kolih iti v goste 1 Pri Boru skrbijo letos tudi za moški odbojkarski naraščaj, zato se druga ekipa splavih* udeležuje prvenstva 3. moške divizije. Na sliki: Borova šesterka med prvenstvenim srečanjem s Volley Clubom 2. AMATERSKA LIGA Na Goriškem bodo jutri odigrali pare 13. povratnega kola, na Tržaškem pa ‘ pare 11. povratnega kola, ki bo za naše enajsterice precej naporno, saj igra pred domačim občinstvom le bazoviška Zarja. Giarlzzole — Primorje To bo verjetno osrednje srečanje tega zavrtljaja, saj bo končni izid velikega pomena za obe enajsterici, ki se borita za obstanek v ligi. Giarizzole in Pnmorje imata namreč na lestvici 23 točk, kar pomeni, da še nista na varnem. Po nepričakovanem porazu z Ga-jo, Prosečani tokrat res ne smejo razočarati, kajti to bi jih lahko drago stalo. Vendar tokrat navijači niso preveč optimist.čni, saj Primorje v zadnjih nastopih ni povsem zadovoljilo. Trener Manda-nicci bo zato moral nekaj spremeniti, kajti s takim sistemom igre, predvsem pa s takim agonizmom, kot so ga pokazali posamezni nogometaši Primorja, bo ekipa res težko prišla do točk. V nedeljo bo po treh kolih izključitve ponovno na razpolago branilec G. Husu, zato bo na sredini igrišča lahko spet igral Tomizza. Problematičen ostaja še vedno napad, saj še ni znano, če bo lahko igral Rustja. Nedvomno bi Giarizzolam iztrgana točka predstavljala za Primorje lep uspeh. Zarja — Sovrana Bazoviška Zarja sprejme v goste Sovrano, ki bo gotovo delala preglavice Bazovcem. Tržačani imajo v svojih vrstah precej nadarjenih nogometašev, ki bi lahko igrali tudi v višjih ligah, vendar kljub temu ekipa ni dosegla tako vidnih u-6pehov, kot so v začetku vsi predvidevali. Sovrana lahko brez težav spravi na kolena vsakega nasprotnika, vendar (kot se je v tem prvenstvu večkrat zgodilo) pa lahko kloni prav tako vsaki ekipi. Tega se Bazovci dobro zavedajo in celo 6ami so v prvem delu prvenstva premagali Sovrano z zgovornim 3:1. Vendar v povratnem delu prvenstva Zarja ne igra več tako zanesljivo j kot v prvem. Kot podatek lahko po vemo, da Zarja v povratnem delu j prvenstva ni še zmagala in smo zadnji uspeh Zarje (2:0 proti Bregu) zabeležili 1. januarja Kljub vsemu mislimo, da bi tudi Bazov ce jutri točka zadovoljila. Costalunga — Breg Naporno gostovanje čaka enajsterico Bre:«a, če upoštevamo, da Costalunja o« vedno upa na pre nedeljo nerodno klonila Zaulam, | ostalih dveh kolih iti v goste k kar pomeni da tokrat Tržačani ne j Torriani in nato gostiti Sevegliano, z zmago j to je enajsterici, kj se potegujeta špar iz Vidma, ki v gosteh ni tako nevaren kot doma. S to tekmo se pričenja izredno ugodna serija tej kem za Dolinčanke, ker pa se gre za obstanek v tej ligi, upamo da jo bodo tudi skrbno izkoristile. 2. MUSKA DIVIZIJA Po dveh zaporednih uspešnih nastopih bo goriški Dom tokrat . gostoval pri Intrepidi, s katero ima odprt račun. Goričani so doma prepustili temu tekmecu dve dragoceni točki, s tesnim izidom 3:2. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Naš edini zastopnik v tej ligi (01ympia iz Gorice) pa se bo spoprijela pred domačimi gledalci z ekipo Julie, ki ne spada med bolj nevarne tekmece. 3. MCSKA DIVIZIJA Kombinirana ekipa Bora je doslej glede zmag in porazov v razmerju 3:3. V domačem srečanju s CUS oa je enkratna možnost, da se jeziček na tej tehtnici nagne na pozitivno stran. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Za vaaeši.Bop.Bi ki v šestih nastopih ni prepustil - nasprotnicam ni-;**a niza, bo spopad z Interjem B le igra mačke z mišjo, čeprav bodo «plave» nastopile močno okrnjene. Težke naloge ne bo imela niti dru-*a postava Sloge, ki bo gostila slabi Volley Club. Pred težko nalogo pa bo v tem zadnjem nastopu prvega dela prvenstva Kontovel B, ki bo imel na drugi strani mreže Solaris. V skupini B bo jutri prva postava Kontovela gostila Inter A. G. F. smejo razočarati. Samo namreč lahko Costalunga še upa, saj Tržačan; po nedeljskem porazu zaostajajo kar za pet točk za vodečo Opicino. Zato je povsem razumljivo, da bo naloga Brega precej težka. Pozabiti pa ne smemo, da je Breg v povratnem delu prvenstva dobesedno presenetil in pokazal, da je lahko kos vsakemu nasprotniku. Kot zanimivost bi povedali, da so Brežani v tem delu prvenstva (10 tekem) zbrali 14 točk, kar je doslej uspelo le prav jutrišnjemu nasprotniku Costalungi. Torej kot izgleda bo igrišče pri Sv. Sergiju prizorišče dvoboja e-kip, ki sta trenutno v najboljši formi, zato lahko pride do vsakega izida, GMT — Primorec Čeprav gredo Trebenci v goste k ekipi, ki je matematično že obsojena na izpad, bo vseeno to gostovanje za Primorca naporno. Trener Kralj ima velike težave s postavo moštva. Oba najboljša strelca, Mauro in Boris Kralj, sta poškodovana, prejšnjo nedeljo pa sta bila izključena tudi P. Kralj in A. Milkovič, zato jutri ne bosta mogla nastopiti. Primorec (v okrnjeni postavi) mora skrbeti predvsem zato, da ga nasprotnik ne preseneti, saj je položaj trebenske enajsterice nekoliko kritičen. Ker pa dobro poznamo zagrizenost trebenskih nogometašev smo prepričani, da se bo Primorec vrnil s tega gostovanja vsaj s točko v žepu. Campanelle — Gaja Tudi Gaja je že matematično obsojena na izpad, kljub temu padri-ško - gropajska enajsterica ne namerava proti Campanellam igrati podrejene vloge. Morda prav zato, ker gajevci nimajo več problemov z lestvico, lahko sedaj igrajo bol sproščeno. Vendar je njihov jutrišnji nasprotnik solidna enajsterica, ki meri na celoten izkupiček, saj Campanelle še vedno upajo na prvo mesto lestvice, čeprav trenutno zaostajajo kar za pet točk za vodečo Opicino. Juventina — Ruda Po štirih zaporednih zmagah ima Juventina še možnost ostati v ligi, vendar zna b ti prav nedeljska tekma z Rudo odločilnega pomena. Ruda ima le tri točke več od Ju-ventine. Torej jutrišnji izid v Štan-drežu zna biti odločilen za Juven-tino, ki tokrat res ne sme razočarati, sicer bi rešitev za Juventino bila skoraj nemogoča, če upošte- za prestop v višjo ligo. 3. AMATERSKA LIGA Po nedeljskem počitku bodo jutri na Tržaškem odigrali pare šestega povratnega kola. Kras — Esperia SA Kras sprejme v goste ekipo E speria SA, ki je po odličnem startu v povratnem delu dobesedno odpovedala, zato upajo navijači Krasa, da bo ekipi vendarle uspelo priti do celotnega izkupička. Pozabiti namreč ne smemo, da je Kras v prvem delu prvenstva s klasičnim 2:0 že premagal Esperio SA. Edera — Vesna Težja naloga čaka Vesno, ki gre v goste k Ederi. Za Križane je morda to zadnja težja ovira v. gosteh, kajti če premostijo tudi to, praktično ne bi smeli imeti več težav z osvojitvijo prvenstva in s prestopom v višjo ligo. Vendar je tudi za Edero v nedeljo še zadnje upanje, kajti če Edera izgubi tekmo proti Vesni nima v tem prvenstvu več nobenih možnosti, niti za uvrstitev na drugo mesto. Izid tega srečanja bo zato odločilnega pomena za obe ekipi. Vesna, ki je boljše uvrščena, bi se prav gotovo 'zadovoljila tudi s polovičnim izkupičkom. B. R. Sovodnje — Mladost Jutri bo na sporedu v Sovodnjah slovenski derbi med Mladostjo in Sovodnjami. Obe ekipi se trenutno nahajata v res dobri formi in to pričajo tudi nedeljski uspehi teh moštev med Foglianom, oz. nad San Lorenzom. Kot v vseh derbijih je tudi v tem težko predvidevati zmagovalca, posebno pa še to velja za Mladost in Sovodnje, ki sta letos igrali skozi vso prvenstvo res zelo nekonstantno. Pri Sovodnjah bo tudi tokrat verjetno odsoten steber o-brambe Kovic, vse ostale nogometa še pa bo imel zelo verjetno trener Valle na razpolago. Tudi trener Mladosti Barbana ne bo imel večjih težav pri sestavi enajsterice, saj bo tokrat odsoten le Edvard Gergolet. No, vsi pogoji za po srečanje obstajajo, upajmo le, da ne bodo nogometaši na igrišču razočarali. Na koncu pa še enkrat statistični podatek: v prvem srečanju v Doberdobu je slavila Mladost s 3:2, z dvema goloma Gabrijela Ferfo-lje ter golom Šuligoja, za Sovo-denjce pa sta bila tokrat uspešna Musulin in Maršem. OBVESTILA PD Rdeča zvezda in ŠD Kras prirejata jutri, 22. t.m., s pričetkom ob 18. uri, ob otvoritvi društvenega sedeža v Salfžu ples z ansamblom «L. Furlan*. * « t ŠD Mladina obvešča, da bo nagrajevanje klubskega smučarskega prvenstva v Saurisu drevi ob 20. uri v bivšem vrtcu v Križu. Nagrajevanju bo sledilo predvajanje filmov o smučanju. • • • Košarkarska rekreacija pri ŠZ Bor ŠZ Bor obvešča, da je na stadionu «1. maj* v Trstu rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30. ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 21.15 v Nabrežini Sokol - Libertas Fascina * * * 18.00 v Schiu Libertas Schio - Bor ŽENSKA C LIGA 18.00 pri Banih Sloga - Spinea 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.45 v Dolini Breg - PAV Despar 44 44 44 20.00 v Prati Prata - Hrast 3. MOŠKA DIVIZIJA 18 00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor - CUS Trst 3. ŽENSKA DIVIZIJA 20.00 na Preseku Kontovel - Solaris 44 44 44 19.00 v Trstu, licej «Petrarca» Inter B - Bor B • « • 16.00 pri Banih Sloga B - Volley Club NOGOMET KADETI 15.30 v Trstu, Sv. Ivan San. Giovanni - Breg CICIBANI 16.30 v Trstu, Chiarbola Sant’ Andrea - Breg 44 44 44 16.30 na Proseku Primorje - Domio JUTRI NEDELJA, 22. aprila 197« KOLESARSTVO CIKLOAMATERJI 10.00 v Dolini Nastopa tudi Adria ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 15.00 v Trstu Julia - Kontovel 2. ŽENSKA LIGA 10.00 v Gorici 01ympia - Julia 2. MOŠKA DIVIZIJA 10.00 v Marianu del Friuli Intrep da - Dom 3. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 na Proseku Kontovel A - Inter A NAMIZNI TENIS MEDNARODNI PRVOMAJSKI TURNIR 9.00 v Križu, Ljudski dom Nastopata tudi Kras in Mladina KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Trstu, Miramarski drevored Ferroviario - Bor 1. DIVIZIJA 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor B - Kontovel NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, Istrska ul. Libertas - Polet * M »C V-' , 44 44 44 15.30 v Trstu, Miramarski drevored Ferroviario - Kontovel PROPAGANDA 13.00 v Trstu, Miramarski drevored Ferroviario - Bor B NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Štandrežu Juventina - Ruda * « « 15.30 v Trstu, Sv. Sergij Breg - Costalunga * * 44 15 30 v Trstu, Ul- Flavia Giarizzole - Primorje * * 4« 15.30 v Bazovici Zarja - Sovrana « » • 15.30 v Žavljah Grandi Motori - Primorec » • • 15.30 v Trstu, Campanelle Campanelle - Gaja 3. AMATERSKA LIGA 15 30 v Sovodnjah Sovodnje - Mladost 44 44 44 15.30 v Križu Kras - Esperia SA 4» 4» 44 8.45 v Trstu, Ul. Flavia Edera - Vesna NARAŠČAJNIKI 10.00 v Moši Mossa - Juventina * • 4» 10.00 v Gorici Audax - Sovodnje 44 44 * 10.30 v Bazovici Zarja - Blue Star ZAČETNIKI 11.45 v Miljah Fortitudo - Primorje 10.00 v Doberdobu Mladost - Monfalcone .« » • 12.30 v Trstu, Sv. Alojzij Esperia SA - Breg NAJMLAJŠI 8.00 v Trstu, Sv, Sergij Inter S.S. - Vesna 44 44 44 10.30 v Trebčah Primorec - Giarizzole 44 44 4» 10.45 v Križu Kras - Ponziana 44 * 44 8.45 v Trsu, stadion «1. maj» Triestina - Breg 44 * * 10.30 v Miljah Fortitudo - Primorje Vratar Mladosti Sandi Gergolet Ascoli - Aveilino 1 2 X Catanzaro - Perugia 2 Fiorentina - Atalanta X 1 Juventus - Roma 1 Vicenza - Inter X 2 1 Lazio * Torino X Milan - Verona 1 Napoli - Bologna 2 X Bari - Taranto X 1 Cesena - Monza X 2 Spal - Udinese 2 Barletta - Catania X Grosetto - Carrarese 1 L Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir Letno naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, zd zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrOfl 8 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz v Italiji pri SPI. 21. QprilQ 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska | IZTT V Trst Furlanije - Julijske vseh drugih dežel Član italijanske, zveze časopisnih |K| založnikov FIEG^I AKCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA POMOČ ČRNI GORI ZBRALI SMO SKORAJ 50 MILIJONOV LIR Objavljamo četrti seznam darovalcev, ki so se odzvali na akcijo Primorskega dnevnika za pomoč prizadetemu prebivalstvu Črne gore: Podjetje BENEDIL S.r.l. 1.000.000 lir. Uslužbenci podjetja BENEDIL iz Čedada (enodnevna plača): Claudio Blasutig, Silvano Cedarmas, Mara Cerno, Valentino Chia-bai, Ciano Cromaz, Giuseppe Cucovaz, Pietro Cucovaz, Mario Cu-drig, Sergio Culino, Antonio Domeniš, Olivo Domeniš, Claudio Dre-cogna, Marino Dugaro, Claudio Fedeie, Silvio Feletig, Mario Franz, Paolo Gariup, Agostino Gosgnach, Giuseppe Gosgnach, Lino Gos-gnach, Mirella Gosgnach, Mario Lazzari, Silvio Loszach, Lino Len-daro, Ardeo Macorig, Giampietro Matteucig, Andrea Medveš, Roberto Medveš, Luigi Melissa, Igor Orel, Giovanni Paljavec, Tiziana Petricig, Valter Predan, Renato Qualizza, Marco Ruchin, Danilo Ruttar, Milan Skolaris, Franco Strangolino, Luigi Sturam, Guerrino Trinco, Vittorio Trusgnach, Pietro Venturini, Pietro Vogrig, Noe Venturini, Mario Vogrig, Alvaro Zantovino, Rosina Zufferli, Pietro Zuanella, Paolo Cromaz — skupno 995.000 lir. Zbrano v tržaškem uredništvu Primorskega dnevnika in v Tržaški knjigarni: Ag. Marittima Mediterranea 1.000.000 lir, Rešim -Trst 500.000, Velox Import - Export 500.000, Jožefa Guštin (Prosek št. 142) 10.000, N. N. 50.000, Ivan Milič 10.000, Danica Pertot 10.000, Vasja in Vedrana Pertot 10.000, Andrej Starc 50.000, Irma in Lojzka Škabar 50.000, Julka Lazar 5.000, Ivanka Colja 10.000, Josip Sancin (Dolina 95) 10.000, Zveza vojnih invalidov NOV 100.000, Ondina in Diego Fichfach 30.000, Ani Berginc 10.000, družini Veljak - Gra-honja 40.000, Vida Grgič 10.000, družina Urdih 10.000, Pavla in Ton-ka Kolarič 20.000, Marta in Darko Kobal 40.000, Alojz Brataševec 10.000, družina Kocijan 10.000, Miro Mozetič 15.000, družina Brundu-la (Ul. degli Alpini 118) 100.000, družini Kodrič in šiškovič 100.000, Tilde Sestan 10.000, Felicita Pulgher 15.000, Ivanka Širok 20.000, Vanda Tavčar 15.000, Mario Ota 50.000, družina Može 10.000, Ivanka Stibiel in družina 100.000, Saška in Niko Kosmina 50.000, Mila in Milko Sosič 10.000, Rastislav Slavec (Boljunec 282) 10.000, Marija Weisenfeld (Zagraj) 20.000, Nada Zadel 20.000, Albina Makovec 20.000, Olga Lakovič 10.000, Miranda in Atilij Kralj 30.000, Mara in Odo Kalan 20.000, Ingrid Kalan 10.000, Vera Sancin 5.000, T. I. 20.000, Alberta Dragonja 5.000, Stanislav Lupine 20.000, družina Riccardo Rebula 10.000, Josip Marc 10.000, Miran in Ada Čok 10.000, Ladi Vodopivec 20.000, družina Rupel (Ul. Cologna) 35.000, družina Ke-bar 10.000, Mario in Nidia Blaževič 10.000, Alojz Mihelj 10.000, Wan-da in Oskar Čok 20.000, Neva in Ivan Lavrenčič 15.000, Silvan Mesesnel 100.000, družini Puntar - Bizjak (Prosek) 30.000, Carlo Škerlavaj 5.000, Anton Gerdina (Ricmanje) 10.000, Angela Kerse-vani 5.000, Rinaldo čač 20.000, Milan Babič 10.000, zadruga Gospodarsko društvo na Kontovelu (152) 100.000, Virgil Perini 10.000, Stanko Starec 100.000, družina Marzari 30.000, Romana, Nadja in Sonja Legiša 30.000, družina Cijak 20.000, Melanija in Velimir.Batič 15.000, Fani Šferza 5.000, Rozalja in Mario Sedmak (Križ) 10.000, Pavletič -Berce 20.000, Justina in Anica Daneu 100.000, Aleksij Mikol 25.000, Ottavio in Savica Verginella 20.000, Iva in Mario 50.000, Lidija Kapun 10.000, Ernesta Bizjak - Simonetti 15.000, Marceila Cattonar 10.000, Vidmar, Giaconi, Tuk 15.000, Marija Malalan vd. Trojano 5.000, Franc Antonič 10.000, Vittorio Grgič (Padriče) 50.000, Mario Grbec 10.000, Snežka in Sergij Cesar 25.000, Roža in Jože Cesar 50.000, družina Kovačič 10.000, Karlo Maar 20.000, Žitko in Regent 10.000, Ivana Puntar 10.000, Eufrazija Kravos 10.060, ‘Jože Prašel 10.000, Štefanija Terčon 10.000, Deziderij Švara 10.000, Karlo in Danica Rustja 10.000, Silvana Boneta 10.000, Milko lil Liili čebulec 20.000, ijrago škerlavaj 15.000, družina Jež (Sesljan) 20.000, Mila Babič - Bucci (Videm) 10.000, Walter Kodermac 10.000, Zugna 5.000, sekcija Slovenske skupnosti v Dolini 50.000, Pekarna Ota (Boljunec) 50.000, trgovina Zobin (Ul. Rosani) 20.000, Carlo Grizonič (Kr-menka) 10.000, Viktor in Andi Širca 40.000, Draga Guttadauro 10.000, odv. dr. Mitja Bitežnik 50.000, Boris Kuret 20.000, Gracijela Metlika 10.000, Vera Merkuža 10.000, Edvin in Adrijana Guštin 20.000, Karel Sancin (starejši - Dolina 7) 35.000, Karlo černjava (Gabrovec 63) 5.000, Nini in Nada Furlan (Gabrovec 55/A) 10.000, Anton Petaros (Boršt 71) 10.000, Zorka in Mirko Čok (Lonjer) 20.000, družina Alojz Markovič (Sesljan 77) 50.000, Milan Tul 100.000, Rosanda in Silva Gasperčič 25.000, Marta Godina 10.000, N. N. 10.000, Inči Pečar 20.000, Anita in Niko Škamperle 10.000, Hermina Šturm 20.000, Milena Vrabec 10.000, družina Gomisel 20.000, Modra Rinc-ner 10.000, Marija Frank 15.000, Jožef Gulin 15.000, Zlatarna Luxor 50.000, Ivan Košuta (Procesija) 15.000, Sandro 50.000, Maks in Meri Spetič 50.000, semenarna Agro Sosič 50.000, Mario Gherlani 50.000, Slavka 10.000, Marija Glažar (Bazovica 184) 20.000, Lado Premru 10.000, Matilda Kermac 10.000, Justina in Marija Bizjak 50.000, Danica in Emil Regent 10.000, Adamič 50.000, Jarmila in Mirko Luin 50.000, Pappalardo 10.000, A. M. 5.000, Mara Puntar 5.000, Julijana Meden 10.000, Olga Roncelli 12.000, Miloš Budin 30.000, N. N. 50.000, Ondina in Davorin Tavčar 20.000, Vladimir Fornazarič 20.000 lir. Družini Ražem 10.000 lir (pomotoma objavljeno 19. 4. samo 15.000 namesto 25.000 lir). V spomin na Marjana Trampuža darujeta sestra Svetka in Albin Pertot 15.000 lir. V spomin na brata Borisa Višnjevca darujejo sestre Marija ter Danica in Sandra z družinama 50.000 lir. Namesto cvetja na grob ob 1. obletnici smrti Erminija Krmca daruje Vojko Godina 10.000 lir. Ob 27-letnici smrti Ivana Saražina darujeta žena in hčerka Meri 5.000 lir. V spomin na Ivana Blokarja darujeta Rozalija in Meri Saražin 5.000 lir. V počastitev spomina Josi pine Levak daruje sin Ludvik 100.000 lir. Namesto cvetja na grob Mare Čotar Prinčič daruje Leonora Križman 50.000 lir. V spomin na Ignaca Marca darujeta Vida in Dario Jagodic 20,000 lir. V spomin na nono Ivanko in strica Marjana Trampuža darujeta Ivan in Igor Svetlič 10.000 lir. Nakazano na tekoči račun št. 2409/74 pri Tržaški kreditni banki: podjetji Coloniale in CO.GE.CO (L. Polojaz, I, Lokar in N. Po-lojaz) 2.000.000 lir, Adriaimpex S.p.A. 1.500.000, Iniectoplast Sari 250 000, Josip in Tatjana Panjek 300.000, Dimar (Paulina Divljak) 1.000. 000, Ivanka Bigolini 10.000, Marija Orel Jerina 10.000, Ramiro Blaževič 30.000, Luciano Pahor 10.000, Rudolf Černigoj 40.000, Olga Pangerc 10.000, Ivanka Visintin 10.000, N. N. 50.000, Boris Možina 100.000, Egon Pischianz 20.000, Profumeria Vitti 2.000, Agraria Gabrovec 50.000, rag. Luciano Fabian 100.000, Mirko Maver 10.000, Anka Barej 10.000, Elviro Savi 50.000, Tunčka in Emil Colja 100.000, Inko Starec 30.000, Ferdo Rukin 50.000, Zorko Tavčar 500.000, Srečko in Edi Grgič 10.000, Viktor Kante 20.000 in Carlo Cok 40.000 lir. Tržaška kreditna banka 2.500.000 lir. Kolektiv Tržaške kreditne banke (enodnevna plača): dr. Žarko Simonič, Adrijan Semen, Jelka Švab, dr. Edi Germani, dr. Karlo Mezgec, Paolo Paoli, Vlasta Gionori, Lidija Sossi, Dragica Blaževič, Luisa Budin, Rudi Piščanc, Slavko Pirjevec, Rino Roncelj, Ladko Komar, Rajko Zajec, Rožica Počkar, Darko Metlika, Marjan Krpan, Srečko Širca, Ilario Cej, Edi Sosič, Vinko Ferluga, Regina Kuret, Lucilla Rakar, Edi Ferluga, Miran Pečenik, Annamaria Pahor, Paolo Ceh, Igor Racman in Egon Guštin — skupno 670.000 lir. Kolektiv Slovenskega dijaškega doma v Trstu: Marija Bertok, Franc Bizjak, Rafko Butkovič, Karla Čač, Angela Čok, Bruna čok, Albina F ebeljak, Marjo Gabrovec, Boris Mihalič, Sonja Pečar, Albina Pečar, Tatjana Starec, Vojka Škerlavaj, Janez Štebljaj, Edvin Švab in Jelka Vatta — skupno 183.000 lir. Domska skupnost gojencev 100.000 lir. Uslužbenca ZSŠDI (enodnevna plača) 29.000 lir. Zbrano na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju: Techna Import Export (Kafol) 1.000.000 lir. Zbrano v Gorici (seznam darovalcev objavljamo na 3. strani): 3.353 000 lir. Včeraj smo zbrali: 22.174.000 lir Prejinjl znesek: 27.412.500 lir SKUPNO: 49.S86.500 lir OSTRE KRITIKE AVSTRIJSKEMU KANCLERJU KREISKEMU NEZASLIŠANA RAZSODBA V D0SSELDORFU Koroški Slovenci hočejo svoje pravice Sodniki oprostili nacistične krvnike ne pa pravljice o manjšinski politiki Enotnost pogledov slovenskega tiska na Koroškem CELOVEC — «Kdor se sam hvali, pohvale ne zasluži*: s tem stavkom današnji «Slovenski vestnik* začenja komentar h poročilu avstrijskega zveznega kanclerja Krei-skega o »ukrepih za izboljšanje položaja manjšin od leta 1970», ki ga je minuli teden predložil parlamentu. Pod naslovom «nam gre za pravice, ne pa za pravljice o manjšinski politiki*, «Slovenski vestnik* poudarja, da že osnovna kanclerjeva trditev, da se je po letu 1970 položaj manjšin v Avstriji s pomočjo številnih ukrepov tako po pravni kot tudi po gospodarsko - finančni plati, bistveno izboljšal. Gre povsem mimo resnice, kajti prav v tem obdobju je manjšina doživela tako generalni napad nemškega nacionalizma na svoje pravice in prosluii «tafelsturm», kot tudi statistični rodomor v obliki jezikovnega preštevanja in na njegovi osnovi zakon o narodnih skupinah, s katerim je Avstrija dokazala višek sofizma. Ko po eni Stranj oznanja ohranitev manjšin, na drugi strani, pa njihove pravice skrči na smešen minimum, če se temu doda še sodni pregon številnih slovenskih aktivistov, potem je v grobih obrisih prikazano, kako se je položaj «izboljšal». O vsem tem pa v kanclerjevem poročilu ni zaslediti niti besede. Tam je govor samo o tistem, kar je bilo ne le s strani prizadetih manjšin, ampak tudi pred mednarodnimi forumi okvalificirano kot enostranska revizija državne pogodbe. Glede kanclerjevega sklicevanja na modelni značaj manjšinske zakonodaje, piše «Slovenskj vestnik*, da to že meji na prepotenco, kajti «edinstvena» in »vzorna* je sedanja rešitev samo v negativnem smislu. Kdor se pusti od kanclerjevega poročila, ki ni nič bistveno drugega kot samohvala, tako zavajati, si sam izstavlja spričevalo. To pa velja tako za avstrijske poslance kot tudi za tiste jugoslovanske novinarje in druge, ki jih je dunajski šarm menda že očaral. Koroški Slovenci, kot neposredno prizadeti, takim pravljicam ne motajo verzij, .p/J,,-Čeprav jih pripoveduje sam zvezni kancler. Nam ne gre za pravljice, nam gre za uveljavitev pravic, ki bodo zagotovile naš obstoj in enakopravni razvoj na celotnem ozemlju naše avtohtone naselitve, kakor to jamči državna pogodba, piše »Slovenski vestnik*. Tudi glasilo Narodnega sveta Koroških Slovencev, »Naš tednik*, na vidnem mestu pod naslovom »O-supnil nas je odgovor Kreiskega*, odgovarja na kanclerjeva izvajanja, Pahljača njegovih odgovorov sega po »Našem tedniku*, od nestvarnosti preko smešnosti, do polovičarskih podatkov in računske netočnosti. »Naš tednik* prav tako opozarja na značilne negativne dogodke v obdobju od leta 1970 in zakon o narodnih skupinah, ki ga kancler dolgovezno hvali, imenuje protiustavni akt, ker nedovoljeno zmanjšuje ozemlje veljavnosti ustavnopravne mednarodne pogodbe. Po obširnem kritičnem pretresu kanclerjevih izvajanj pa v zaključku piše: «Ne gre vabiti Slovence hkrati na Dunaj v sosvete in v Salzburg ali Wiener Neustadt pred svete kazenskega sodišča. Ne gre govoriti o denarnem pospeševanju, letno pa Odpirati npr. Narodni svet z vsoto, ki jo naš finančni minister zapravi v štirih plesnih nočeh*. Kanclerjevo poročilo »o izboljšanju položaja manjšin* doživlja v glasilih koroških Slovencev hudo kritiko, v kratkem pa bosta do njega zavzeli obširno stališče tudi obe osrednji organizaciji koroških Slovencev. Vendar ni pričakovati, da bo kanclerjevo poročilo naletelo med koroškimi Slovenc; na pozitiven odmev. Potres (Nadaljevanje s 1. strani) Bijeli pa je dobesedno zdrknila v morje. Ogromno škodo je utrpel tudi bol-nišniški sistem, saj sta se zrušili bolnica za slaboumne pri Kotoru in znana bolnišnica za kostne bolezni pri Risnu. Na srečo pa ni bil nepopravljivo prizadet veliki klinični center v Igalu. Skopa in shematična slika dovolj prikazuje kolikšen udarec je dobila Črna gora, vendar smo prepričani, da bo trdoživo in značajno črnogorsko ljudstvo ob pomoči jugoslovanskih narodov in narodnosti ter mednarodne javnosti, znalo premostiti hudo uro in se znova pogumno zazreti v prihodnost. O tem priča tudi trdna volja, da v najkrajšem času obnovijo turistične in druge gospodarske dejavnosti. # * * BEOGRAD — Iz črnogorskih krajev, ki jih je v nedeljo prizadel in razdejal katastrofalni potres, prihajajo spodbudne novice o postojnem normaliziranju razmer. Pomoč se naprej prihaja iz vse države in iz tujine ter blaži hude posledice naravne nesreče. Iz Ulcinja poročajo, da je 3.500 družin do včeraj dobilo šotore za začasno bivanje, odprli so dve trgovini, ki sicer delata v minimalnih delovnih pogojih, vendar vsaj nekoliko zmanjšujeta težave pri oskrbi prebivalstva. Mesto je spet dobilo ulično razsvetljavo, za kar gre zasluga inštalaterjem s Kosova, ki so pripeljali s seboj transformatorsko postajo. Po podatkih iz stava za civilno zaščito bedo do psnedeljka uredili improviziran vodovod, vendar voda spočetka ne bo uporabna za Pitje. Največ prebivalcev črnogorskih primorskih krajev, ki so bili ranjeni pod ruševinami, kij ih je povzročil potres, so menudoma po tragediji prepeljali v titograjski klinični center. Kot je včeraj izjavil direktor centra, primarij Ljubomir Uličevič, je v tej zdravstveni ustanovi na zdravljenju še 119 ranjencev, med katerimi jih je osem v težki situaciji, dva celo v življenski nevarnosti. V prizadetih krajih prebivalci, mladina, enotne civilne zaščite in teritorialne obrambe ter delovne organizacije, ob obilni in zavzeti pomoči pripadnikov jugoslovanske armade, postopno odpravljajo posledice potresa in si prizadevajo za normalizacijo življenja. Vojska se posebej ukvarja z raztovarjanjem, pretovarjanjem in skladiščenjem blaga, ki iz vseh koncev in krajev prihaja kot pomoč prizadetemu prebivalstvu. • Priznanje (Nadaljevanje s 1. strani) Romuniji. Tamkajšnje osrednje partijsko glasilo «Scintea» izrecno navaja, da se je Tito postavil po robu stari praksi v komunističnem gibanju in dal neprecenljiv prispevek k izboljševanju odnosov med partijami na načelih samostojnosti, enakopravnosti, ne vmeša vanja in spoštovanja pravice vsake partije do lastne politike, kar je tudi bistvo e-notnosti in solidarnosti. Sovjetsko partijsko glasilo «Prav-da» v 80 časopisnih vrsticah poroča o slovesni seji ob jugoslovanskem partijskem jubileju in med drugim navaja, da je Tito namenil vehko pozornosti v svojem referatu tudi mednarodnim vprašanjem, tako na primer, popuščanju napetosti. »Pravda* objavlja tudi Titovo oceno o zgodovinskem pomenu ustanovitve KPI pred '60 leti,"V‘minulih" šestih- iz uničevalnega taborišča Majdanek Za sodišče so bili dokazi, ki so jih podkrepili bivši zaporniki v taborišču smrti, nezadostni in so izpustili obtožence na svobodo desetletjih pa se je Jugoslavija po zaslugi revolucionarne dejavnosti Z KJ spremenila iz zaostale v industrijsko in agrarrto razvito državo. «Predsednik Tito je poudaril, da pritisk na Jugoslavijo nikoli in z nobene strani ne bo obrodil sadov.* To poudarja kitajski partijski časnik «Renmin Ribao*, ko poroča o Titovem govoru o jugoslovanskem partijskem jubileju. Kitajski tisk je govoru namenil pomembno pozornost in zlasti poudarja stališča glede neuvrščene politike in odločnost Jugoslavije, da bo vztrajala na socialistični, samoupravni in neuvrščeni poti. Sicer pa je «Renmin Ribao», tako kot nekateri drugi časniki po svetu, te dni namenil tudi poseben članek obletnici ustanovitve jugoslovanske partije, (vb) ..................................................................................................... (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Porotno sodišče v Diis-seldorfu je spustilo zastor nad delom prizorišča procesa proti trinajstim glavnim rabljem iz nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Majdanek, v katerem so na zverinski način umorili najmanj 250 žrtev, največ med njimi Židov. Prve štiri obtožence — 67-letnega esesovskega zdravnika Hein-richa Schmidta ter esesovske nadzornice Hermine Bcettcher (60 let), Charlotte Mayer (61) in Roso Suess (58 let), kj so jih številne priče neizpodbitno obremenile z dokazi, da so, bodisi neposredno sodelovali pri množičnih ubojih, bodisi izbirali kandidate za strašno smrt, so včeraj izpustili na prostost z obrazložitvi- jo, da so bili dokazi »nezadostni*. Že takoj v sodni dvorani je zbrano občinstvo — največ je bilo mladih — izrazilo svoje ogorčenje zaradi povsem nesprejemljive odločitve sodišča, ki pa jo je bilo mogoče tudi pričakovati, saj se je za o-prostitev četverice ogreval celo državni tožilec. Dan po razsodbi se je v ZR Nemčiji priglasilo k besedi več organizacij in posameznikov, ki se zgražajo spričo poteka tri in pol let dolge sodne farse. Krivdo za razplet tega procesa, ki bo brez dvoma škodil tudi mednarodnemu ugledu ZR Nemčije nosijo po mnenju osrednje židovske organizacije v ZR Nemčiji ne samo današnja sodišča in tožilci, ampak tudi politiki in družbene sile, ki so dovolili, da so v prvih povojnih letih REFERENDUM V EGIPTU Potrjena podpora Sadatu Za mirovni sporazum z Izraelom se je izreklo 99,9 od sto Egipčanov ■ Na jugu Libanona se nadaljuje napad krščanskih maronitov na čete OZN KAIRO — Včeraj popoldne so že objavili prve neuradne rezultate referenduma, na katerem so se E-gipčani izrekli o egiptovsko - izraelskem mirovnem sporazumu in še o nekaterih reformah notranje državnega značaja, ki jih skuša uvesti predsednik Sadat. Po teh prvih podatkih se lahko že potegne sklep, da se je skoraj 10 milijonov volivcev izreklo za mirovni sporazum, kar pomeni, da je celoten Egipt i-zrekel svojo zaupnico Sadatovi politiki. Skratka, 99,9 od sto Egipčanov je za mir z Izraelom, medtem ko je le neznantno število ljudi proti. Četrtkov referendum torej utrjuje Sadatovo oblast in nudi priložnost večje kontrole nad islamskimi radikalnimi skupinami, ki so aadnjih mesecih čedalje bolj glasno izražale nezadovoljstvo nad Sadatovo politiko. In če se je položaj v Egiptu obrnil popolnoma v prid Sadatu, pa je nerešenih problemov na Bližnjem vzhodu še cela kopica. Veliko vprašanje je sedanji položaj v Libanonu, ki je izjemno napet. Glavni štab mirovnih sil OZN v Nakuri še vedno oblegajo vojaki desničarske milici-je. Tudi prejšnjo noč se je slišalo streljanje, a položaj je dokaj nejasen. O spopadih med «modrimi čeladami* in konservativnimi četami majorja Haddada javljajo tudi iz Beit Yahouna, vendar je četam OZN uspelo zaustaviti krščanske maroni-te. Zaenkrat ni vesti o človeških žrtvah. Glavni tajnik OZN Kurt Waldheim je predstavil včeraj varnostnemu svetu posebno poročilo o predvčerajšnjem napadu na Nakuro. Wald-heim je poudaril, da pomeni napad maronitov nezaslišano dejanje in pri tem dejal, da si bo prizadeval, da se take zločinske akcije proti četam OZN in libanonski vladi ne bodo več ponovile. Izraelski obrambni minister Ezer Weizman pa je v nekem intervjuju izjavil, da je major Haddad »domoljub in libanonski borec, za katerega je Bejrut edina prestolnica in je prepričan, da v Libanonu morajo vladati Libanonci in ne Palestinci ah Sirijci*. »Ni dvoma, je pristavil Weizman, da je veliko skupnega med našimi stališči in stališči majorLfflfi) v ZR Nemčiji na nacistične zločine zavestno «pozabili». Izredno ostro so na odločitev sodišča reagirali predstavniki obeh mladinskih organizacij vladajočih bonskih strank «Mladi socialisti* in «Mladi liberalci*, ki so v posebnih izjavah opozorili, da pomeni stališče, na katero se postavlja zahodnonemško pravosodje, potuho skrajnim desničarjem. »Vsaj sedaj je jasno, da se nam maščuje politična restavracija A-denauerjevega časa, za katero je bilo značilno, da so se poskušali z vsemi sredstvi izriniti nacistični zločini iz nemške zavesti*, je poudaril predsednik mladinske organizacije liberalne stranke Christoph Straes-ser. Zahodnonemška tiskovna agencija «DPA» je popoldne sporočila iz Jeruzalema sklicujoč se na dobro obveščene kroge, da bo izraelska vlada preko ministra za zunanje zadeve Dajana proti razsodbi duesseldorfskega sodišča tudi uradno protestirala pri vladi v Bonnu. Liberalni »Frankfurter Rundschau*, piše danes v komentarju, da je razsodba sramotna. Posebno nerazumljivo je dejstvo — opozarja Ust, da so s prvimi preiskavami v zvezi s taboriščem Majdanek začeli šele oktobra 1960. leta, čeprav je bil obstoj tega taborišča znan že na nuernberških procesih. Zanimivo je, da so v krogih zahodnonemških demokrščanskih strank izrek sodbe v Duesseldorfu že izkoristiU za agitacijo v korist zastaranja nacističnih zločinov. Proces je — tako menijo Straussovi po-Utični prijatelji — «dokazal», da toliko let po vojni ni več mogoče ugotoviti, kaj je v obtožbah res in kaj ne. Taktika zavlačevanja, ki je bila značilnost procesa, za katerega pravijo, da je zadnje »vehko* sojenje nacističnim zločincem v ZR Nemčiji, naj bi se torej izplačala. IVO VAJGI POMAGAJMO ČRNI GORI! TRŽAŠKI DNEVNIK Z MANIFESTACIJO V SREDISCU MESTA Demokratične ženske pritegnile pozornost na nerešene probleme Poudarjen pomen sožitja med Italijani in Slovenci • Bogat kulturni program Brez nasilja, v sožitju med Slovenci in Italijani, brez nikakršnih diskriminacij med moškimi in ženskami — v taki družbi bi ženske našle svoje mesto. Tako so na včerajšnji manifestaciji na trgu Goldoni zatrdile članice tržaške Zveze žensk ItaUje, ko so utemeljevale pomembnost enotnega nastopa slovenskih in itaUjanskih žensk na Tržaškem ravno v trenutku, ko protislovenska in širše antidemokratična gonja ponovno dobiva zaskrbljujoče tone. Golo obsojanje takih pojavov pa ne privede daleč, je še enkrat ponovila ZŽI, ki je zato hotela s celodnevno manifestacijo v središču mesta pritegniti pozornost na kopico še nerešenih vprašanj, ki v prvi vrsti zadevajo ženske, vendar pa je predvsem želela poudariti, da lahko ženske samo v demokratični družbi najdejo pozitivne rešitve za lastna hotenja. Demokratična družba v naši deželi pa ne more mimo mirnega sožitja med slovenskimi in italijanskimi prebivalci. Ves dan so se torej včeraj zbirale ženske na Goldonijevem trgu. Postavile so si tam malo mestece iz lepenke, mestece, ki je ponazarjalo to, kar bi po mnenju žensk moralo biti pravo mesto. Pravcato ograjo tega namišljenega zaželenega mesteca pa je predstavljala ograja »stvarnosti*: sestavljali so jo pasteli znane tržaške slikarke Tiziane Fantini, ki je na njih prikazala tako imenovano »naravno usodo ženske* od rojstva do smrti. Popoldanski spored je bil pestrejši. Po kratkem nagovoru tržaške pokrajinske tajnice ZŽI - UDI Ester Pacor, ki je v glavnem orisala pomen in namen manifestacije, se je zvrstil kulturni program. Najprej je z južnoameriškimi pesmimi nastopila Violetta Parra iz Pordenona, nato so članice krožka ZŽI zgoni.ške občine ter člana openskega prosvetnega društva »Tabor* brali pesmi sodobnih slovenskih avtorjev ter pričevanja obsojenih antifašistov. Za slovenskim delom programa sta nastopila še dva ansambla: »D canzo-niere di Aiello*. čeprav samo v ženskem sestavu, ter »II canzoniere triestino*. ki je spremljal Graziello Rota. Obe skupini sta v glavnem sli pesmi o ženski zapostavljenosti, o njenem hotenju, da se iztrga »na ravnim zakonitostim* in se kot polnopravni državljan vključi v družbo. Manifestacija demokratičnih žensk la Goldonijevem trgu SESTANEK NA PREFEKTURI MED PREDSTAVNIKI OBLASTI STANOVANJSKI IZGONI: ŠE NOBENE ODLOČITVE Prihodnji teden spet skupen sestanek Včeraj so se na prefekturi sestali predstavniki deželne uprave, občinske uprave, pokrajine, Zavoda za ljudske gradnje in prefekture, da bi našli ustrezno rešitev za vedno bolj pereče vprašanje izgonov iz stanovanj. Tisti, ki so pričakovali, da bo ta sestanek odločujoč za vsaj delno premostitev krize, so ostali sicer dolgo razpravljali, a niso še sprejeli nobene končne odločitve. Vse kaže, da so razpravljali predvsem o možnosti dodelitve prvim izgnancem nekaterih zasebnih stanovanj, katerih lastniki naj bi bili pripravljeni oddajati stanovanja v najem po lestvicah, ki jih predvideva zakon o pravičnih stanarinah. razočarani. Udeleženci sestanka so | Ta predlog so podprli predstavniki Zavoda za ljudske gradnje IACP in predstavniki tržaške pokrajine. U-deleženci posveta se bodo spet sestali prihodnji teden. SPD IGO GRUDEN ŠD SOKOL zbirata denarne prispevke za pomoč pot. rsencem v Črni gori v društvenih prostorih: ob delavnikih od 17. do 19. ure in ob nedeljah in praznikih od 10. do '1. ure. Člani, prijatelji, izkažimo svojo solidarnost! ODBOR OB RAZPRAVI V OBČINSKEM SVETU Zensko gibanje o posvetovalnicah Bojazen, da se od besed ne bo prišlo k ukrepom »Predlagani osnutek v precejšnji meri odraža naše zahteve in želje, vendar pa je od same odobritve besedila, za kar se mi potegujemo, še veliko pomembnejša ustanovitev prvih družinskih posvetovalnic v tržaški pokrajini*. Tako so razne ženske organizacije — od Kolektiva za zdravje žensk, pa do ženske komisije pri KPI in Zveze žensk Italije — ocenile osnutek pravilnika o tržaških družinskih posvetovalnicah, ki ga je odbornik Perco predložil tržaškemu občinskemu svetu na zadnji seji, o čemer so občinski svetovalci razpravljali na sinočnji seji. Celotno žensko gibanje se seveda zavzema za odobritev občinskega pravilnika, z morebitnimi popravki glede na predlagano besedilo, vendar pa ob tem nenehno poudarjajo nujno po konkretnih ukrepih. Prejšnji mesec je namreč deželni svet končno izglasoval popravke na deželni zakon o družinskih posvetovalnicah, ki tako v nekohko večji meri vsebuje duha in določila državnega zakona o istem vprašanju ter osporavsnega zakona o prekinitvi nosečnosti. Kljub odločitvam deželnih sveto- valcev, velikemu pritisku ženskega gibanja in precejšnjemu številu prošenj za finančno osnovo ustanavljajočih centrov pa deželni odbor še do danes ni izdal načrta o razdelitvi sredstev za ustanovitev družinskih posvetovalnic v deželj, češ da je treba počakati na uresničitev zdravstvene reforme, Zato je zaskrbljenost žensk, da se od besed še ne bo prešlo k dejanjem več kot upravičena. Že med posvetovanji, ki predvsem s prejšnjim tržaškim odbornikom za zdravstvo nikakor niso bili sproščeni ter odkriti, so zato ženske organizacije ob vsebinskih napotkih dale tudi ne-daj praktičnih predlogov. Kot že rečeno predlagani pravilnik upošteva zahteve žensk, predvsem pa spoštuje popravljeni deželni zakon o družinskih posvetovalnicah, državnega o istem vprašanju in še specifična določila zakona o splavu. Mimo ali preko navedenih občinski pravilnik ne more: zato označuje posvetovalnice kot centre, kjer bi prebivalcem določenega področja zastonj nudili pomoč in nasvete ob psiholoških, družbenih, zdravstvenih, legalnih' in vzgojhih vprašanjih. Meje so seveda tiste, ki jih po- stavlja deželni zakon in ki se v prvi vrsti nanašajo na vlogo in težo žensk v posvetovalnicah. Kajpada ne razrešuje niti v pozitivnem smislu odnosa mladoletniki-posvetoval-nice ter do zapletene problematike o prekinitvi nosečnosti. Vsekakor pa bi ustanovitev tudi takih centrov — pomisleke so ženske organizacije in posameznice glasno izrekale že med nedavno razpravo v deželnem svetu — predstavljala velik korak naprej. Zato je Kolektiv za zdravje žensk, v predvidevanju vsakovrstnih praktičnih težav, posredoval nekaj napotkov. Za nekatere mestne okoliše je tako že navedel primerne prostore: točneje gre za okraje Valmau-ra - Sveta Sobota, Rojan - Greta -Barkovlje in Kjadin Rocol. Nadalje je predlagal, da bi posvetovalni ce v okolici bile «premične», v določenih dnevih bi pač poslovale v določenih vaseh. Pravilnik upošteva tudi rabo slovenščine, čeprav, vsaj v osnutku, samo v krajih, kjer bi slovenski jezik govorila večina uporabnikov posvetovalnice. Na kakšni podlagi pa namerava odbornik Perco izračunati večino ni povedal, (bp) PRETEKLO SREDO V REPNU Dušan Udovič o globalni zaščiti naši V sredo zvečer je bila na sedežu prosvetnega društva Srečko Kumar v Repnu razprava o vprašanju globalne zakonske zaščite Slovencev in o sedanjem političnem položaju. Tajnik Dušan Udovič je uvodoma orisal razmere, v katerih potekajo prizadevanja, da bi se končno rešila vprašanja Slovencev, potem ko js podpis osimskega sporazuma razblinil še zadnje sledove nerazumevanja med Italijo in Jugoslavijo in so bili utrjeni pogoji za vsestransko sodelovanje ob meji. Pri tem vsekakor zaskrblja dejstvo, da se odprta vprašanja ne rešujejo zaradi položaja ki je nastal v Trstu po uveljavitvi pro-tiosimskih sil. Po začetnem žolčnem nasorotovanju vsega, kar prinaša osimski sporazum, so te sile usmerile svoj udarec proti naši narodnostni skupnosti in skušalo na vsak način preprečiti pridobitev pravic, ' i jih zahtevamo. Glasilo Liste za Trst je sprožilo pravo šovinistično kampanjo, ki je zavzela zaskrbljujoč obseg, pri čemer velik del neinformiranega italijanskega prebivalstva naseda demagoškim argumentom in izkrivljenemu prikazovanju vprašanj, ki se tičejo naše skupnosti. Nazadnjaške sile. pri tem računajo na številne predsodke, ki so se skozi desetletja nabrali v italijanskih ljudeh, saj ni bilo od strani odgovornih krogov nikoli spodbude, da bi se tržaško prebivalstvo objektivno seznanilo z življenjem in problemi naše narodnostne skupnosti. V razpravi je prišla do izraza nujna potreba, da se vse slovenske organizacije in društva zavzamejo za to, dr. so naši ljudje o tej problematiki obveščeni in da organizirano nastopijo proti vsakršnemu poskusu zaviranja boja naše skupnosti i” sil, ki so ji naklonjene, da bi Slovenci prišli do vsega, kar nam italijanska država dolguje.