KNJIŽNICA SEVNIC Trg svobode 10 8290 SEVNICA
RADIO/BREŽICE
a SS,7 In **,* MHi
Številka 88
Leto 4
Cena 240 SIT
4. september 2003
NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 18. SEPTEMBRA 2003.
Brežičan izbrisan in vpisan
Slovenija, Brežice - V javnosti se načenjajo teme izbrisanih, državljanov nekdanje SFRJ, ki so leta 1991 živeli v Sloveniji, a so jim bile pravice odvzete. Predstavniki zunaj parlamentarne Stranke slovenskega naroda zbirajo podpise za referendumsko pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma v zvezi z izbrisanimi. Nasprotujejo temu, da bi državni zbor na podlagi odločbe ustavnega sodišča sprejel zakon, s katerim bi prebivalcem nekdanje skupne države, ki so po osamosvojitvi zapustili Slovenijo, vse pravice vrnili.
Avgustovska “Zgodba Mo-mirja Kandiča” v časniku Mladina je zgodba o oficiiju nekdanje JLA iz Brežic, ki mu je država najprej dodelila državljanstvo, mu ga nekaj mesecev kasneje odvzela in po sodnem sklepu spet vrnila.
Kandič ni želel odpirati starih ran, ki mu jih je povzročila država, toda časnik navaja konkretna imena in “ohlapne” postopke takratnih uradnih oseb v Brežicah. Kakšna so njihova stališča?
...na strani 4
Stanovanjski blok, kjer je vojno preživel Kandič in v katerem živi še danes.
Bolnišnico poimenovala “nehumana stala”
iabetološki
dispanzer
od 8.00 do 15.00 ure od 8.00 do 15.00 ure od 8.00 do 15.00 ure
Brežice - Tihemu negodovanju pacientov o dolgih čakanjih v diabetološki ambulanti v brežiški bolnišnici, ki so se slišala že dlje časa, seje pridružila pacientka iz Krškega. Razočarana je nad odnosom sester do bolnikov, pa tudi sicer nad zelo slabim in nekakovostnim delom v Bolnišnici Brežice. Zatrjuje, da zdravnik bolnika odpravi kar mimogrede med vrati. Ogorčena nad doživetim bolnišnico imenuje “nehumana štala.”
...na strani 4
Primož peti na svetu
Pariz, Brežice - Primož Koz- mag. Andrejem Vizjakom pri- Trojico “veličastnih” so sprejeli in odmevalo Primoževo ime, penil se mus, član AK FIT Brežice, je bil pravil veličasten sprejem, na kate- pozdravili tako, kot se za velike je šampanjec in bilo je nepozabno, na minulem svetovnem prvenstvu rem se je zbrala množica ljudi, športnike tudi spodobi. Po ulici je	...na strani 14
v atletiki, ki je potekalo v Parizu, najboljši slovenski tekmovalec.
Izkazal se je že v kvalifikacijah, ko se je uvrstil v finale. S trenerjem Vladimirjem Kevo sta bila zadovoljna, saj je mladi atlet izpolnil zastavljeni cilj. Njuna naslednja želja je bila uvrstiti se vsaj na 8. mesto v finalu, vendar je Primož zbral dovolj moči, da se je predstavil v najboljši možni luči in tako s četrtim izidom finala osvojil končno 5. mesto. Kot najmlajši finalist med metalci kladiva je požel veliko simpatij, prijetno presenetil tudi naj večja imena svetovne atletike, nenazadnje pa je pripravil presenečenje tudi Atletski zvezi Slovenije. Primož Kozmus pravi, da ima za njegov uspeh ob Vladimirju Kevu velike zasluge tudi bioenergetik in fizioterapevt Marjan Ogorevc, ki ga je prav tako spremljal na svetovnem prvenstvu.
Navdušenje je odmevalo tudi v Posavju, še posebno v Brežicah.
Njegov matični klub AK FIT Brežice je v sodelovanju z županom Vladimir Kevo, Primož Kozmus in Marjan Ogorevc
Od polžev do arheološkega parka
Zabukovje - Vas, ki so ji domačini v davnini rekli tudi Šentlenart, je središče Krajevne skupnosti Zabukovje. Nekoč so bile v kraju šola, trgovina in gostilna, danes pa ni ničesar od tega. Gričevnat svet s približno 500 metri nadmorske višine prebivalcem omogoča, da se še ukvarjajo s kmetijstvom, vendar se šteje kot dopolnilna dejavnost. Od zemlje živijo le redki, po zanesljivejši kos kruha je treba v službo v dolino.
Iz Zabukovja vodita v Sevnico dve asfaltni cesti; ena skozi vinogradniški Podvrh, kjer je znano arheološko najdišče Ajdovski gradeč. Eno najbogatejših pozno antičnih naselbin na Slovenskem so pri iskanju polžev našli kmetje, odkrivalo jo je več generacij arheologov, prve podatke pa je v knjigi 1818 objavil profesor celjske gimnazije Ivan Anton Zupančič.
... na strani 11
Nasvidenje počitnice, pozdravljena šola!
Slovenija, Posavje - Za več kot 280 tisoč osnovnošolcev in dijakov seje začelo novo šolsko leto, kije v znamenju uvajanja devetletnega programa na vseh osnovnih šolah. Letos je v šolske klopi prvič sedlo 17.815 šestletnih prvošolcev, ki obiskujejo devetletko, ter 8250 sedemletnikov, ki se bodo učili še v “stari” osemletni šoli. Vseh osnovnošolcev je letos 178.387.
Čeprav so prvi šolski dnevi na vseh šolah minili v znamenju prijaznosti, pa bo šolsko leto na marsikateri šoli potekalo nekoliko travmatično; zlasti pomanjkanje prostorov za nivojski pouk pesti marsikatero šolo in kot pravi minister za šolstvo dr. Slavko Gaber, je v Sloveniji še 26 takih šol, ki delajo v nevzdržnih razmerah; med njimi je tudi OŠ Tržišče. Poleg tega kar dve posavski šoli nista začeli z rednim poukom 1. septembra; to sta Blanca in Senovo, saj šoli po dozidavi še nista povsem pripravljeni na vselitev, OŠ Bizeljsko pa pretresajo kadrovske težave.
Letos je v šolske klopi sedlo tudi 109 tisoč dijakov, od tega več kot 25 tisoč v 1. letnik; skoraj polovico jih predstavljajo gimnazijci. Kot kaže, sojih veliko (preveč?) sprejeli tudi na brežiški gimnaziji, saj bo v tem šolskem letu za brežiške maturante pouk potekal tudi v zapuščeni stavbi stare trgovske šole.
...na strani 2 in 6
Ravnateljico “odžagal” tudi minister
Ljubljana, Bizeljsko - Minister za šolstvo in šport Slavko Gaber je podpisal soglasje k razrešitvi dosedanje ravnateljice OŠ Bizeljsko Vide Najgcr. Soglasje ministra je potreboval svet zavoda, da zaključi postopek razrešitve. Vendar je moral svet zavoda Nsygeijevo še spomniti, da šoli vrne prenosni računalnik, mobilni telefon, “skener” in menda celo kosilnico, ki jih je imela doma. Del opreme je dosedanja ravnateljica po zagotovilih delavcev šole že vrnila, svet pa se bo ponovno sestal prihodnji teden. Odločati mora o postopku za imenovanje novega ravnatelja, najverjetneje pa bo izbral drugo možnost in za eno leto imenoval vršilca dolžnosti ravnatelja
V tem času naj bi mnenje o razrešitvi ravnateljice sprejel tudi občinski svet, ki se o problematiki še ni uspel opredeliti. Župana je sicer nekoliko presenetilo ministrovo soglasje brez mnenja lokalne skupnosti, zato upa, da bo svet zavoda, kije pristojen za razreševanje, počakal še na to mnenje. Vendar tudi župan ne pričakuje drugačnega stališča, kot sta ga sprejela KVIAZ in svet zavoda. Ob negativni farni okrog šole Bizeljsko pred začetkom novega šolskega leta je Saša Dernač, ki nadomešča ravnateljico, poudarila, da delo v šoli poteka nemoteno in da staršem ni potrebno biti v skrbeh.
...na strani 2
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
POSAVSKE HVŠICE
Oh, ta uničujoča suša!
Podnebne spremembe vsako leto znova kažejo svoje zobe. Letos še posebej. Suša je seveda najbolj prizadela kmetijstvo, zlasti živinorejce, ki so ponekod govedu za krmo pokladali hrastove veje. Ljudje se vse bolj sprašujejo, kaj sejati, kaj saditi in kako kmetovati v prihodnje.



Franci Šepetave potrebuje pomoč svetovalca.
Tildi kmetovalec Franci Šepetave iz Župelevca, ki ne ve, če bo čredo molznic rešil pred zakolom oziroma kako bo obdržal stalež. Prodaja živali zaradi sramotno nizke cene ne pride v poštev, zato je prizadevni in prizadeti kmet ob obisku Petra Vriska, predsednika stanovske zveze, močno na glas povedal, da je že zaprosil za status Roma. “Njim, ciganom, je lepše, kakor nam, kmetom!” je dejal.
Kako kmetovati naprej, se sprašujejo tudi Cerjakovi iz Dečnih sel, ki jim je na Planini suša uničila mlad sadovnjak.
len in kakovosten. Predvsem na desnem savskem bregu, v tako imenovani cvičkovi deželi, se obeta vesela trgatev. Pravzaprav so jo zaradi visokih sladkornih stopenj in v strahu pred deževjem nekateri vinogradniki že opravili. V nekaj dneh, zlasti zaradi uradnega odkupa frankinje, se zna val trgatve sprožiti v nekaj dneh. Kakorkoli, letošnja trgatev bo zaradi vročega poletja nenavadno zgodaj. Pravzaprav bo vse postavljeno na glavo; nekoč so vinarski strokovnjaki in nekdanji direktorji podjetij rotili dolenjske vinogradnike,, naj ne hitijo s trganjem, kajti cvičkov mošt je bilo treba do-sladkati. Letos to verjetno ne bo potrebno, še yeč, obstaja bojazen, da bo zaradi visokih sladkornih stopenj težko izšolati dober cviček. Mnogi bodo zato upravičeno pohiteli s trgatvijo, da bi ohranili kislino in za cviček značilne sestavine. Prenekateri strokovnjak pa se zdaj muza, češ, saj smo za dolenjskega posebneža predlagali višje alkoholne vrednosti. Toda cviček PTP je zdaj tu, je registriran, iskan in ne kaže spreminjati njegovih vrednosti. V cvičkovi katedrali, v leskovški vinski kleti, bodo pod vodstvom Zdravka Mastnaka že znali pravilno ukrepati. Po rdečem grozdju, zlasti modri frankinji, ki je poglavitna sestavina cvička, in rdečem bizeljčanu bodo bolj povpraševali tudi pri podjetju Vino Brežice, kjer bi zaradi brezalkoholnih pijač, katerih prodaja seje v letošnjem vročem poletju povečala za tretjino, že lahko spremenili ime firme! Matjaž Pegam, generalni podjetja namreč pravi, da se tudi rdeči bizeljčan reinkarnira, torej spet vstaja od mrtvih
Družina Mitje Cerjaka s Planine
Če se zaradi suše ponekod že praznijo vasi, pa ima naravna ujma seveda še druge in širše razsežnosti; predvsem jo občuti naša energetika, kjer imajo vse niti v rokah posavski možje. Njihovi domorodci seveda upajo, da bodo zdržali pritiske in se ne bodo odrekli gradnji savskih elektrarn. Zaradi klimatskih sprememb in nizkih savskih pretokov lahko postanejo HE Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice po besedah nekaterih strokovnjakov zgolj mlinčki z nizko močjo. Sto milijard SIT težka naložba pa zato ekonomsko vprašljiva. Je pa letošnja suša pokazala zobe tudi krški nuklearki in zapretil nam je električni mrk; hlajenje s savsko vodo ni dovolj in ne zadoščajo niti hladilni stolpi, zato bo treba zgraditi dodatne.
Sladki cviček
Očitno pa je letošnje sušno obdobje še najmanj prizadelo vinogradnike in trta, rastlina sonca, je spet potrdila svojo vrednost. Na nekaterih terasah je pomanjkanje vlage sicer prizadelo mlade rastline, v glavnem pa bo letošnji pridelek obi-
minister Gaber odprl razširjeno osnovno šolo na Senovem. V Kapele ga, ko bodo dogradili šolo in telovadnico, za gotovo ne bo. Težko je verjeti, da bi prišel zaradi vsega 23 otrok. Maloštevilni brežiški občinski svetniki so seveda ob polaganju temeljnega kamna v Kapelah lepo svetili županu. Andreju Vizjaku sta šla na limanice tudi strankarska veljaka Stane Radanovič in Ivan Molan. Bolj enotni pa bodo morali biti svetniki tudi tedaj, ko bo treba izglasovati denar za podražitve pri tej naložbi. Marsikdo se menda že kesa zaradi preobsežnih šolskih površin v Pišecah, saj je velike prostore treba tudi vzdrževati, ogrevati in dodatno zaposlovati.
Povsem drugačnih naložb se medtem lotevajo drugod po brežiški občini. Če je tista pri Mercatorjevem hipermarketu, kjer men-
(P
prinesla zunanja meja Evrope in so prepričani, da so iz vsega premalo iztržili. Umestno je zato
Rajka Kriianac
opozorilo vodilnim v KS Bizeljsko, kjer se dušijo v prahu, na Čatežu, ki je obdan z betonom, in v Krški vasi ter Skopi-

in povpraševanje narašča. Še kako pomembno bi zato bilo, da bi vinogradniki z bizeljsko-sre-miškega okoliša bolj poenoteno sledili naporom strokovnjakov, zlasti enologa Vlada Kovačiča, in bizeljski kapljici povrnili nekdanje ime!
Investicije, takšne in drugačne
Predvsem v brežiški in krški občini je naložbena dejavnost ta čas izredno bogata, obeti pa še večji. V Krškem urejajo predvsem prometnice in hudomušneži pravijo, da so najprej zaključili s krožišči, kjer krožijo predvsem traktoiji. Denimo pri Podbočju in na Drnovem. Šele sedaj je na vrsti semaforsko urejanje križišča pri nakupovalnem središču, kjer je promet največji. Predsedniku krajevne skupnosti (KS) Jožetu Ha-bincu pa je medtem uspelo preurediti park sredi občinskega središča. Zal se zaradi peska po njem z visokimi petami ne bodo mogle sprehajati krške dame. Morale bodo obuti “adidaske”, tudi kadar bodo hotele po parku z vozički popeljati svoje malčke. Zato pa bo kljub tatovom sredi oktobra

Stane Radanovič in Ivan Molan
da nastaja nova blagovnica T\iš, vprašljiva, pa so druge, državnega pomena, bolj pomembne. Mednje sodijo načrtovana nova krožišča, pa železniški podvozi v Brežini in Dobovi ter predvsem prepotrebni objekti ob slovensko-hrvaški meji. Kako nujni bi bili že danes, dokazujejo prometni zamaški v turistični sezoni. Denimo pretekli konec tedna, ko je bilo na Obrežju za prehod meje treba čakati tudi več ur! Potniki, zlasti tujci, so se čudili prometnemu infarktu in besni hupali v noč. Nihče pa se ni spomnil, da bi vsaj našim in hrvaškim potnikom svetoval prehod v Slovenski vasi, kjer so se cariniki in policisti dolgočasili. Zato pa se ne dolgočasijo tajniki krajevnih skupnosti ob bodoči schengenski meji, ki morajo vsak dan sproti reševati neposredne življenjske zagate ljudi. Zadnje čase prebivalce ob bodoči avtocesti še posebej prizadeva delo v tretji izmeni. Ko ropot tež-
cah, kjer se promet gosti, naj bodo bolj pazljivi.
V kulturi ni suše
Letošnje sušno poletje se ni prav nič odražalo v kulturni ponudbi, saj je bilo vse od Loke pri Zidanem Mostu do Dobove dogodkov na pretek. Brežiški festival se je medtem dodobra uveljavil, le nihče spet ni poskrbel, da bi pred gradom in v mestu kot zunanje znamenje dogajanja izobesili zastave. Saj imamo državno in občinsko! Bo zdaj res treba domisliti še brežiško mestno zastavo? Za vse pa posebej poskrbijo v Pišecah, kjer “kulturni ataše”, kakor drugod po vaseh, ni ravnatelj osnovne šole Martin Dušič. Očitno mu ne prija stara glasba. Zato pa je “deklica za vse” predsednik KS Peter Skrivalnik. Mu bodo res uspeli celo načrti, da bi pišečki grad postal evropska
Peter Skrivalnik je “deklica za vse'
kih strojev ljudem ne da spati, ko veliki tovornjaki uničujejo krajevne ceste, na Jesenicah pa po besedah tajnice Rajke Križanac nastajajo problemi še zaradi asfaltne baze. To seje posebej potrdilo na nedavnem zboru krajanov, kjer sta se spet sporekla Milko Veršec in župan Vizjak. Na vseh koncih in krajih pa ljudje šele sedaj, denimo na Veliki Dolini, ugotavljajo slabosti, ki jih bo
sko korist v višini najmanj 7,6 milijona SIT. V isti zadevi so kriminalisti podali kazensko ovadbo tudi zoper poslovodkinjo trgovine zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin ter pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic.
Tudi minister za razrešitev ravnateljice
Ljubljana, Bizeljsko - Na Bizeljskem se razpleta zgodba glede ravnateljice, ki je razgrela že tako vroče poletne mesece. Zadnji delovni dan pred pričetkom pouka pa je minister za šolstvo in šport podpisal soglasje k razrešitvi dosedanje ravnateljice OŠ Bizeljsko Vide Najger.
Svet zavoda šole je po seji 21. avgusta Ministrstvo za šolstvo prosil za potrebno mnenje k razrešitvi ravnateljice, minister pa je soglasje tudi podpisal. Napovedano mnenje o predlogu za njeno razrešitev na seji občinskega sveta 1. septembra je tako postalo brezpredmetno.
Ravnateljico sicer razreši svet zavoda z ministrovim soglasjem, je pojasnil vodja sektorja za osnovno šolstvo pri pristojnem ministrstvu Borut Hvatali, svet zavoda pa ima nato možnost, da imenuje v.d. ravnatelja za največ eno leto ali takoj objavi razpis za ravnatelja. Svet zavoda se bo v prihodnjih dneh sestal, je povedal predsednik, da o soglasju ministrstva obvesti svoje člane, za vršilko dolžnosti ravnatelja pa naj bi imenovali svetovalno delavko Sašo Dernač. Dernačevo je za nadomeščanje v času odsotnosti zaradi bolniške pooblastila tudi Najgerjeva. Hvatali je še pojasnil, da so tovrstne razrešitve v državi izjemno redke, in je bil nekaj let nazaj le en tovrsten primer.
Spomnimo, zakaj je do razrešitve prišlo. Kriminalisti Policijske uprave Krško so na okrožno državno tožilstvo 30. junija podali kazensko ovadbo zoper ravnateljico in sicer zaradi zlorabe položaja ali pravic, neupravičene uporabe denarja ter ponareditve ali uničenja poslovnih listih. Vida Najger naj bi si po policijski preiskavi z omenjenimi kaznivimi dejanji, ki naj bi jih storila lani, protipravno pridobila premoženj-
prestolnica Akademije za varstvo narave in regionalni razvoj? Franci Zidar, direktor Kozjanskega parka, ki bo nosilec projekta, je na zadnji prireditvi v Pišecah že predlagal “koalicijo Posavja”, ki naj bi podprla to zamisel. Bo v regiji, kjer je gradov na pretek, res mogoče doseči posavsko poenotenje?
Vlado Podgoršek

Saša Dernač poudarja, da starši naj ne skrbijo, saj bo pedagoško delo potekalo nemoteno tudi naprej. Poudarja tudi, da je učiteljski kolektiv izredno motiviran za delo v novem šolskem letu in podaja veliko idej, kako popestriti življenje in delo v šoli.
Vida Najger
Svet zavoda šole je 3. julija izglasoval uvedbo postopka za razrešitev ravnateljice. Dan kasneje se je za njeno razrešitev izrekel tudi kolektiv. Svet zavoda je s sklepom o razrešitvi seznanil Občino Brežice. V času dopustov je župan sklep o razrešitvi odstopil komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ), ki naj bi pridobila mnenje Ministrstva za šolstvo. KVIAZ se je strinjala z nadaljevanjem postopka za razrešitev ravnateljice OŠ Bizeljsko. V drugem sklepu pa je KVIAZ predlagala Občini Brežice, da uradno obvesti Ministrstvo za šolstvo in šport, kije sogla-sodajalec v postopku, in ga zaprosi za pravno mnenje o pravilnosti predlaganega postopka o razrešitvi. 11. avgusta je občina oziroma komisija od ministrstva dobila odgovor, v katerem opozarja na potrebne postopke pri razrešitvi, šolo je vmes obiskal inšpektor za šolstvo ter računska inšpekcija Ministrstva za finance.
In kakšno je trenutno stanje na OŠ Bizeljsko? Najgerjeva je za čas svoje odsotnosti pooblastila svetovalno delavko Sašo Dernač. Ta je pojasnila, da so od konca junija vse zadeve glede šole delali sproti, pomagajo ji tudi drugi ravnatelji, občina ter ministrstvo, kamor se obrača po pomoč. Skupaj s kolektivom optimistično gleda na novo šolsko leto, v katerem je prag OŠ Bizeljsko prestopilo preko 160 učencev in 38 “vrtičkarjev”.
Suzana VahtariČ
Šolarji z Blance še kar na počitnicah!
Blanca - Nova oziroma dograjena osnovna šola na Blanci do začetka šolskega leta še ni bila nared za sprejem šolarjev. A večina pomanjkljivosti je že odpravljenih, tako da bodo s poukom začeli 8. septembra.
trebno opravljati; zadostovala bo že izjava nadzornega organa odpravi pomanjkljivosti. Po zagotovilu odgovornih bodo te odpravljene v tem tednu in pouk na Blanci se bo normalno pričel 8. avgusta.
Čeprav to ni najbolj ugodno, da že na začetku šolskega leta ne bo vse steklo tako, kot bi moralo, pa je ravnateljica Ana Mešiče^ prepričana,da bodo z delovnim* sobotami nadoknadili vse zamujeno. N.Č.C.
21. avgusta je na Blanci potekal tehnični prevzem nove osnovne šole, ki pa ni bil v celoti uspešen. Odkrili so vrsto pomanjkljivosti, vezanih v glavnem na strojne instalacije. Po tem ko so se različni izvajalci del lotili popravkov in dokončanja del, so bili ob koncu prejšnjega tedna spet na delu inšpektorji. Ugotovili so, da je večina napak odpravljenih, vendar pa je treba popraviti še nekaj nepravilnosti. Ponovnega tehničnega prevzema ne bo po-

Sava Glas, 4.9.2003
Zelena luč za asfaltno bazo
Jesenice na Dolenjskem - Tamkajšnji prebivalci so se na zboru krajanov, ki ga je na njihovo zahtevo sklical župan mag. Andrej Vizjak, s tajnim glasovanjem izrekli za obratovanje že postavljene premične asfaltne baze družbe SCT. Vendar ob natančnih pogojih Sveta Krajevne skupnosti (KS), na katere družba pristaja, čeprav sporazum med stranema še ni podpisan. Med potrebnimi dovoljenji za zagon baze mora družba SCT pridobiti le še gradbeno dovoljenje, za to pa je ključno ustrezno soglasje lokalne skupnosti.
Junija je Jeseničane presenetilo postavljanje asfaltne baze, ki jo je SCT začel postavljati skoraj sočasno, ko je podal vlogo na občini. Sledila je zahteva za sklic izredne seje občinskega sveta, v juniju je svet KS Jesenice na Dolenjskem najprej izglasoval zahtevo za odstranitev baze, ko pa je ta že stala in so bile ponujene odškodnine, so konec junija za bazo
Stjepan Prosenik z Obrežja: Naša hiša je v neposredni bližini asfaltne baze, nihče mi še ni nič ponudil in nič nisem podpisal, ne za bencinski servis ne za bazo. Sem proti asfaltni bazi, saj sem prvi sosed. O njej bi morali odločati mi, prizadeti znotraj pasu, kjer bo najbolj čutiti vplive na okolje, ne pa vsi drugi. Sadovnjak je še bližje bazi in bo povsem neuporaben. Hrup pa se je slišal že, ko sojo postavljali in če ne bi bila škodljiva, ne bi ponujali odškodnin.
sprejeli načelno soglasje.
Nekaj dni kasneje, 30. junija, se je občinski svet izrekel proti bazi. SCT se je na sklep pritožil, odgovor je zahteval ukrepanje župana, ki mu je za lažjo odločitev “prišla prav” sredi avgusta posredovana zahteva 388 krajanov za sklic zbora občanov.
Na zboru seje zbralo 200 krajanov in se jih 156 izreklo za bazo. Župan mag. Andrej Vizjak je poudaril, da so podpisniki tudi podporniki izdaje soglasja baze in je zanj izid glasovanja pričakovan. “Izdajo soglasja je podprlo okrog 85 odstotkov tistih, ki so glasovali. Občinski upravi in meni, ki bom odločal o izdaji soglasja na drugi stopnji, to olajša delo. Če so krajani in krajevna skupnosti za to in če Občina Brežice doseže sporazum z SCT-jem, ki je praktično usklajen, ni pa podpisan, ne vidim več zadržkov za izdajo soglasja za postavitev mobilne asfaltne baze”.
Izvršni direktor za operativo pri SCT Borut Willenpart je pojasnil, da bodo vsi znotraj kilometrskega pasu dobili odškodnino, tudi tisti, ki z SCT še nimajo sporazumov, del odškodnine pa bo pridobila tudi KS. Zneski naj bi bili zaenkrat še poslovna skrivnost, govori se o 15 pa do 100 milijonov SIT.
Predsednik KS Jesenice na Dolenjskem Boris Ajster je opozoril na zahteve KS, ki so zapisani v osnutku sporazuma, s katerim SCT soglaša, in navaja: “Baza bo obratovala do konca gradbene sezone 2004, dnevno bo
Dva dni za KS Jesenice na Dolenjskem se je zbudila tudi KS Velika Dolina in župan je na željo krajanov tudi tam sklical zbor krajanov s poudarkom na problematiki asfaltne baze. V kilometrski pas okoli baze, kjer naj bi družba delila odškodnino, sodi tudi del področja Velike Doline. Sklenili so, da tudi KS Velika Dolina ne nasprotuje asfaltni bazi, če bo investitor - to je SCT - prispeval asfaltno maso za krajevno infrastrukturo, dogovor teče za najmanj 2000 m2 asfaltnih površin.
obratovala med 7. in 19. uro, za izjemno obratovanje mora SCT pridobiti soglasje KS, permanentno se bo izvajal monitoring hrupa, vode in zraka ter na objektih v neposredni bližini. SCT bo s krajani, pri katerih bo z obratovanjem baze nastala škoda, sklenil dogovor o povračilu dokazane škode. Definirali bodo transportne poti in pogoje koriščenja, vsi transporti materiala se morajo izvajati pokriti, SCT mora omogočiti krajanom nabavo asfalta za njihove potrebe po ekonomski ceni ter KS zagotoviti odškodnino vstopa v prostor. Če se spremenijo pogoji iz omenjenega sporazuma, izvajalec mora pridobiti no-
vo soglasje KS.”
Kot trdijo v družbi SCT, želijo z asfaltno bazo zagotoviti izgradnjo avtoceste na odseku Kronovo -Obrežje v roku, to je do konca leta 2004. Asfaltna baza švicarskega proizvajalca naj bi bila varna za okolje, tehnologija proizvodnega procesa asfalta pa popolnoma usklajena z vsemi okoljevarstvenimi merili, trdijo v družbi. Proizvajalec tudi zagotavlja, da je emisija v okolje dvakrat manjša od dovoljenih v Sloveniji oziroma v EU. Hrup, ki ga objekt povzroča, pa naj bi bil neločljiv od hrupa, ki ga povzroča bližnja hitra cesta.
Suzana Vahtarič
Anica Agnič z Obrežja: Živimo ob cesti na križišču pri Kalinu, kjer se odvija glavni grad-biščni promet proti meji. Nismo upravičeni do odškodnine z naslova asfaltne baze, saj smo 100 metrov zunaj tega območja. Ne upoštevajo, da smo na največjem udaru gradbišča, kamioni za mejni prehod vozijo material ves čas, mimo hiše bodo vozili tudi asfalt, pa rečejo, da ne bo vplivov na nas in zato ne bo odškodnine.
Na regionalki skozi Bizeljsko dela še letos?
Bizeljsko - Nedokončan odsek regionalne ceste skozi Bizeljsko v izmeri okoli 160 do 170 m je velik trn v peti tamkajšnjih prebivalcev. Cesta je nevarna, opozarjajo prebivalci ob njej. Zdaj naj bi še zadnji lastniki zemljišč dosegli dogovor z državo glede odkupa zemlje za potrebno dokončanje rekonstrukcije. Z deli naj bi po zagotovilu posameznih krajanov začeli že septembra.
Tamkajšnje prebivalce moti hrup težkih kamionov in prah, ki nastaja pri prevozu gramoza za potrebe gradnje avtoceste iz bližnjega kamnoloma. Prevažajo se ob “petkih in svetkih”, miru ni od zgodnjih jutranjih ur skozi vse dni krepko čez polnoč, opozarjajo krajani.
Krajani so pisali peticije na razne naslove; na krajevno skupnost, občino, izvajalce, ministrstva, stranke v postopku, inšpekcijo in policijo, napovedovali zaporo ceste, poskušali izvesti shod, pa ni nič pomagalo.
Eden od prizadetih Jože Kovačič pravi: “V tem času, ko je sušno leto, je nemogoče živeti, ker moramo imeti vsa okna zaprta in vse je zaprašeno, nemogoče je spati. Tu je nemogoče živeti iz zdravstvenih in drugih razlogov.
Starši so zaskrbljeni, kako bodo na tem delu ceste šli otroci v Šolo.”
Šele v zadnjih 14-tih dneh cesto večkrat dnevno polivajo, da ni Več toliko prahu. Kot je še dejal Kovačič, je prizadetih okoli 30 krajanov, ki jih jezi, ker so v le-* tošnjem letu pristojni dosegli dogovor z vsemi razen z Milkom Veršcem.
Kot je pojasnil Miran Marus-s>g z Družbe za državne ceste, bo Po zadnjem dogovoru tudi Veršec Podpisal pogodbo za odkup zemljišč. Izveden je javni razpis za oddajo del, kjer je kot najugod-
Prebivalce moti hrup težkih kamionov:
nejši ponudnik izbrano podjetje CGP Novo mesto, čakajo pa tudi še na sofinancerski sporazum za regulacijo potoka, kije v podpisu na Ministrstvu za okolje in prostor. V republiškem proračunu 2003 in 2004 so predvidena sredstva za rekonstrukcijo ceste in regulacijo potoka. Po pridobitvi omenjenih podpisov bodo lahko pričeli z delom, pravi Marussig.
Milko Veršec svoje nesoglasje utemeljuje, da je zahteval le, da so vsi lastniki potrebnih zemljišč za cesto v enakovrednem položaju in da imajo pri pogajanjih enaka izhodišča. Zahteva še, da se vse uredi po projektu. Kot pra-
vi, bodo težave sosedov, ki jih čuti tudi sam, rešili le, če bodo prevozniki spoštovali omejitev hitrosti in bodo na kamionih z gramozom imeli ponjave. Prepričan je, bodo tresljaji povzročili veliko škodo na objektih kot v Dolgi vasi. Vprašanje varnosti in uničenje regionalne ceste zaradi prevoza gramoza je sprožil tudi na občinskem svetu. Sicer pa Veršec meni, daje projekt omenjene ceste “zavožen” tudi na delu, ki je že urejen in je cesta prinesla kraju le nevarnost in nobenega razvoja.
Suzana Vahtarič
S septembrom dražji vrtec
Krško - Na julijski seji je občinski svet obravnaval predlog Oddelka za družbene dejavnosti o določitvi novih cen v vrtcih občine Krško z veljavnostjo od 1. septembra dalje. Svetniki so takrat sprejeli le predlagane cene programov v kombiniranih oddelkih ter ceno poldnevnega programa v vrtcu pri Osnovni šoli Senovo. Za ostale vrtce in oddelke pa je bil sprejet sklep, da se lahko cene povišajo le za uradno priznano stopnjo inflacije. Ker je to v nasprotju z zakonom, saj morajo bili cene oblikovane na podlagi stroškov vzgoje in prehrane otroka v vrtcu, je župan Franci Bogovič zadržal izvajanje tega sklepa in sklical izredno sejo, na kateri so tematiko ponovno obravnavali.
Občinski svet je tokrat potrdil predlagani cenik, ki za vsak vrtec v občini upošteva kriterije in morebitne posebnosti, zato so se cene oddelkov različno zvišale, ponekod (zaradi večjega števila otrok) pa celo malenkostno znižale. Nove cene bodo veljale do izteka leta, s 1. januarjem 2004 pa bo za plačilo staršev veljala najnižja cena za istovrstni program v občini ne glede na to, v katerem vrtcu je otrok. Razliko bodo pokrili iz občinskega proračuna. Ta že tako v večini pokriva stroške otroškega varstva, saj prispevek staršev predstavlja le dobrih 20 odstotkov potrebnih sredstev. B.D.
AMKtiA
Kdo bo gospodaril z morjem?
Hrvaška je slovensko javnost pred mesecem dni presenetila z novico, da bo najverjetneje jeseni uvedla gospodarski pas na j Jadranu. Med državama so se pričele izmenjevati note, zavrela je gospodarska in politična kri. Politizacija in dvigovanje nervoze j se med državama in prebivalci nadaljujeta. Po nepotrebnem so spet pod vprašajem dobrososedski odnosi. In ponovno se ob še nedifinirani meji na morju obnavljajo vprašanja, čigavo je in kdo ima koliko dostopa do morja. Kaj pa o tem menijo Posavci?
Rudi Klavžar, kmet iz Pečic: Zdaj se sploh ne ve, čigavo je moije, saj meja na moiju še ni določena. Rekel bi še to, da se naša vlada Hrvatom preveč prilizuje, Hrvati pa nas šikanirajo. Vlada bi morala biti bolj odločna. Glede izključnega ekonomskega pasu se bodo nesoglasja še nekaj časa vlekla, nato pa bo Hrvaška naredila, kar misli narediti, slišim, da jih pod- i pira Italija. Za nas bo to slabo, razen če nam ! bodo pustili koridor na odprto moije.
Dejan Kmetič, univerzitetni diplomirani upravni organizator in študent politologije iz Boštanja: To je še en predvolilni poskus hrvaških oblasti, da s trenutno neugodnih političnih razmer preusmerijo pozornost medijev na temo, kije za volivce vsekakor bolj privlačna. Mnenje Evropske unije o izključnem gospodarskem pasu pa je tako in tako znano.
Sandra Gabrič, vzgojiteljica predšolskih otrok iz Bojsnega: Vse skupaj se mi zdi prav brez veze. Slovenija razpolaga s tako malo moija, sploh se še niti ne ve, kje naj bi tekla meja, politiki pa si kar naprej izmišljujejo nekaj novega. Enkrat naši, drugič.hrvaški. Očitno pa nikogar ne briga moije v resnici, saj tako malo, kot ga že imamo, zanj nismo sposobni in ne znamo poskrbeti. In kaj bo z našimi ribiči, ki se že tako in tako borijo s preživetjem?
Borut Bizjak, ekonomski tehnik iz
Sevnice: Menim, da smo Slovenci v mednarodni politiki zelo nerodni in nimamo pravega pristopa. Včasih se obnašamo kot otroci in sploh nismo dorasli temi; še posebej kar zadeva zunanjo politiko. Zato nas imajo nekateri “za k maši” in so v diplomatskem smislu korak pred nami; kar zadeva morsko mejo pa smo nasploh analfabeti.
n
Jurij Prosenik, delavec z Rožnega.
Slišal sem, da želi Hrvaška na Jadranu uveljavljati gospodarski pas in kot spremljam poročanje medijev, jim lahko to tudi uspe. Pravno lahko to naredijo. Izgleda, da so nas naši politiki spet malo naplahtali, ko so razlagali, kako brez slovenskega soglasja do tega ne bo prišlo.
“Za” večje sejnine in nagrade
Brežice - Svetniki so na prvi septembrski seji med zanimivejšimi vsebinami zavrnili predloge o podžupanih in sprejeli pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah, kije bil nekaj mesecev zadržan. Z njim so si svetniki plače in nagrade povišali.
Županu mag. Andreju Vizjaku je bilo jasno, daje opozicija, povezana v petih svetniških skupinah, v premoči, in da s svojimi kandidati za podžupane ne bo uspel. Kljub vsemu je napovedoval, da se bodo svetniki o njih opredelili. Na tajnem glasovanju - glasovali so za posameznega kandidata in ne v paketu, kot naj bi glasovali - zavrnili imenovanje Milene Jesenko (ZLSD) in Ivana Molana (SDS). Tretji kandidat Ivan Vogrinc (SLS) pa na seji ni soglašal z imenovanjem, ker je menil, da bi moral kot podžupan imeti vsaj dvotretjinsko podporo svetnikov. Tako v Brežicah še vedno nimajo podžupanov.
Gladko ni šlo tudi z dopolnitvami pravilnika o plačah in nagradah, ki so ga sprejeli že konec maja, uveljavljal pa naj bi se za celo leto nazaj. Pravna služba je takrat opozorila, da to ne gre, župan pa je pravilnik zadižal. Zaradi retrospektivne veljavnosti in potrebnih sredstev, ki v proračunu niso predvidena, je župan pridobil mnenje Urada za lokalno samoupravo, ki temu pritrjuje. Pra-
vilnik je maja predlagala KVIAZ in njen takratni predsednik Milko Veršec (SDS). Slednji je na tokratno sejo prinesel posnetek “Županove ure", predvajane v programu Radia Brežice in Radia Sevnica, in županu očital zavajanje javnosti glede najvišjih sejnin v Posavju. Tudi Jože Avšič (LORKS) je povedal, da je bil opo-zoijen na županove izjave v tej oddaji in meni, da se je župan zelo negativno opredelil do občinskega sveta in imenoval stranke v opoziciji, ki niso sodelovale pri tem pravilniku in ga predlagale. Zupanu so očitali, da radijsko oddajo izrablja za svojo propagando in Vizjak se je svetnikom opravičil, za negativno interpretacijo odnosa do občinskega sveta. Pravilnik bo po objavi v Uradnem listu veljal od včerajšnje seje, z njim so si sejnine povišali s 14.000 SIT za sejo na menda okoli 45.000 SIT, dobijo pa tudi povrnjene pome stroške. Obenem spremembe pravilnika prinašajo “denarne kazni” za zamudnike in tiste, ki predčasno zapustijo sejo brez odobritve predsedujočega S. V.
SavaCto, 4.9.2003
Po sledeh pisanja Mladine
Izbrisani Brežičan
Brežice - Časnik Mladina je 18. avgusta v temi Izbrisani pod naslovom “Zgodba Momirja Kandiča” pisal o Kandiču, oficirju nekdanje JLA iz Brežic, ki mu je država najprej podelila državljanstvo, mu državljanstvo in stalno prebivališče nekaj mesecev kasneje odvzela, nato pa izgubila vse spore pred sodiščem in mu vrnila stalno prebivališče in državljanstvo. Kandič ni želel pogrevati starih težav, ki so zdaj za njim, in ni pristal na intervju za SavaGlas.
Zgodba Momirja Kandiča
nazorno kaže, piše Mladina, da so bili “izbrisani” celo tisti, ki ne le da so zaprosili za slovensko dr-žavljanstvo, pač pa so za državljanstvo zaprosili in ga tudi dobili, nato pa ga izgubili zgolj zaradi pavšalne obtožbe, da so nekoč nosili napačno uniformo. V primeru Kandiča je bilo nenavadno to, da si je v treh mesecih Ministrstvo za notranje zadeve kar dvakrat premislilo. Najprej so mu državljanstvo septembra 1991 zaradi izpolnjenih pogojev po 40. členu zakona o državljanstvu podelili. Decembra istega leta so si na notranjem ministrstvu premislili in mu državljanstvo odvzeli. Nato so mu vzeli še stalno prebivališče v Brežicah, kjer je ostala družina.
Mladina navaja, da se Kandič leta 1991 sploh ni udeležil spopadov in sprašuje, v čem je bil torej njegov greh? V času vojne je bil doma, v stanovanju. Vseh deset dni, od 25. junija do 5. julija. Ko je 26. junija prišel iz službe, so ga poklicali z le.tališča, mu povedali, da so ceste blokirane in naj zato ne hodi od doma, saj ga sicer lahko aretirajo. Tako je ostal doma, enako kot še za kakšna dva ali tri polne avtobuse ljudi, civilistov in oficirjev iz Brežic. Doma je v tem času čakal in poslušal radio, predvsem takratnega ministra Kacina, kije pozival slovenske državljane, naj prestopijo v teritorialno obrambo (TO), in skupaj z drugimi stanovalci čistil zaklonišče v svoji stolpnici. Razmišljal je celo 0 prestopu v TO, toda ker so slovenski organi v tistem času k prestopu pozivali. samo slovenske državljane, se poskusiti kaj takega ni zdelo posebej modro. 5. julija so ga končno poklicali in mu povedali, naj pride na letališče. Od tam se je vrnil šele 17. julija, seje takratnih dogodkov za Mladino spominjala soproga.
Izgon je ukazal Ivan Kapušin (Kapušin, op.av.), občinski sekretar sekretariata za notranje zadeve v Brežicah. V odločbi je zapisano zgolj, da je bil Momir Kandič do nedavnega aktivna vojaška oseba, zaposlena v nekdanji JLA, in da so pri odločitvi upoštevali mnenje “operativnih organov”, navaja časnik.
Ivan Kapušin je v pokoju in je za SavaGlas povedal: “Moram reči, da se glede tega, kar je napisanega o omeni, ali kar se mi pripisuje, ali na kar se namiguje, absolutno ne sekiram. V tej zvezi omenjenega pisanja ne jemljem kot kaj posebnega in nekaj, na kar bi moral reagirati. Se mi ne zdi niti malo pomembno in sem na to že pozabil”. Kapušin je dejal le: “Glede opisanega primera naj povem, da so policisti zbrali obremenilne materiale zoper nekatere častnike ali podčastnike jugoslovanske vojske in na tej osnovi smo jim izrekali ukrepe izgona za štiri leta, najvišja možna odstranitev iz države pa je bila pet let. Dolžnost organa, kateremu sem načeloval, je bila, da zakon spoštuje in izvaja. Nikakor nismo imeli pooblastil, da hkrati tudi ocenjujemo, ali je zakon dober ali manj dober. V tem pogledu se seveda tudi danes ni nič spremenilo in se zagotovo tudi ne bo, saj to bi vendar bila anarhija, Slovenija pa je menda pravna država. Da
nisem bil tedaj jaz podpisnik odločbe, bi pač bil nek drug “Kapušin”. Stvari se torej ne bi spremenile. Kako je bilo z vročanjem konkretne odločbe, se več ne spominjam, domnevam pa, da so jo vročili policisti. Po pisanju v Mladini bi rekel, da je bila narejena neka nespretnost, vendar pa to ne spremeni dejstva, zaradi katerega je bila odločba sploh izdana oziroma je bil izrečen izgon.
Če razmišljam politično, sem bil funkcionar, potem naj rečem, da smo šli v Sloveniji v osamosvojitev resno. Samo slepci in bedaki nam tega niso verjeli oziroma niso videli ali razumeli. Saj prav zato je bila vojna in prav zato je tudi ta vojna zahtevala žrtve, žal tudi veliko in preveč človeških življenj in tudi vseh drugih vrst tragedij je povzročila. Tudi izbrisani so eni od produktov te neproduktivne vojne, žal so si tudi sami zelo pomagali in tako so postali izbrisana ali samoizbri-sanci in seveda žrtve. Žal in škoda, bog pomagaj.
Vsakemu poštenemu človeku mora biti žal za vsako posamično žrtev, pa naj bo take ali drugačne vrste. Tudi meni je žal, čeprav morda nisem pošten človek.
Za konec pa sprašujem, kaj bi šele bilo, da smo vojno izgubili...”
Časnik navaja, da je junija 1992 Momir Kandič. kije medtem zapustil JLA, znova prišel v Slovenijo. Medtem je bil izbrisan iz registra stalnih prebivalcev, vendar se je na svojem naslovu začasno prijavil kot tujec. Nadaljevanje je bilo povsem nepričakovano, piše Mladina; kot tujec se je začasno prijavil na UNZ Krško. Tam so ga pošteno izprašali in Dušan Ficko je zatrdil, da njegovo gibanje ni omejeno. Kandičeva pa je za Mladino povedala, da sta 9. julija zjutraj prišla dva policista in možu povedala, da je izgnan in da mora takoj z njima na mejni prehod Dolga vas, ker tako želi Republika. Kasneje je na policiji zahtevala odločbo o izgonu, toda komandir Plohl jo je vprašal, ali misli resno, saj ob izgonu naj ne bi bilo potrebno nič, to lahko policija stori kar tako. V Ljubljani je nato govorila z gospodom Brvarjem, ki je bil jezen samo zato, ker izgon še zmeraj ni bil izveden. Šele čez tri dni sojo klicali s policije in ji izročili odločbo. Kasneje so ji na policiji v Brežicah skušali vročiti še eno, češ, dajo policija “pooblašča”, da jo lahko sprejme namesto moža, se po navedbah Mladine spominja Breda Kandič.
Za komentar smo zaprosili tudi Ivana Plohla, kije zaposlen v PU Krško, vendar nas je napotil na službo za stike z javnostjo, saj je deloval po uradni dolžnosti. S PU Krško pa so v odgovoru zapisali: “Policisti PU Krško so v letu 1992 opravljali oziroma izvajali naloge po takratni veljavni zakonodaji, ki je obravnavala tovrstno problematiko, izjav posameznikov pa ne moremo komentirati.”
Kot še navaja Mladina, se Momir Kandič ni vdal. Zoper odločitve Ministrstva za notranje zadeve seje pritožil. Po leto trajajočem postopku je vrhovno sodišče sklep o izgonu iz države razveljavilo in od upravnih orga-
nov zahtevalo, da v novem postopku upoštevajo sodbo vrhovnega sodišča. Na Ministrstvu za notranje zadeve so morali v skladu s sodbo vrhovnega sodišča izdati novo odločbo. Novih dokazov za prvotne trditve o Kan-dičevem “sodelovanju v agresiji” omenjeno ministrstvo ni našlo. Vendar je še naprej vztrajalo pri svoji odločitvi. Bile so potrebne sodbe treh sodišč, da je Momir Kandič dobil stalno bivališče.
Objavljamo vprašanja, ki smo jih želeli zastaviti Momirju Kandiču, a je intervju zavrnil:
1.	Kaj je bilo ključno, da se niste odzvali na pozive in prestopili k TO?
2.	Glede na to, da ste bili v času vojne formalno pripadnik takratne JI A, ste bili seznanjeni z njihovimi vojaškimi udejstvovanji?
3.	Ste v času vojne, glede na to, da se niste udeležili spopadov kot pripadnik JLA, morebiti z informacijami pomagali TO?
4.	Na podlagi česa so vas po vašem mnenju obsojali “sodelovanja v agresiji na Slovenijo”?
5.	Kdo ima največje zasluge, da se je vaša zgodba, za razliko od mnogih drugih, srečno končala?
Sicer pa je Kandič, po zapisu Mladine, bil na podlagi zakonske zveze s Slovenko sprejet v državljanstvo in danes z družino živi v Brežicah.
Suzana Vahtarič
Partnerski odnos med pacienti in zdravniki
Je tudi pacient kralj?
Brežice - Diabetična bolnica, ki se zdravi v diabetološki ambulanti brežiške bolnišnice, slednjo vodi dr. Vanda Kostevc-Zorko, je opozorila na slab odnos sester do bolnikov. Doživela naj bi ga sama, sicer pa ima tovrstnih izkušenj več, zato se je odločila, da zadnjo izkušnjo obelodani. Kot je zapisala, je zelo razočarana nad odnosom sester do bolnikov, pa tudi na splošno nad zelo slabim in nekakovostnim delom v Bolnišnici Brežice. Dodaja še, da zdravnik bolnika odpravi kar tako mimogrede (med vrati). Po njenem mnenju je to znak, da bolnišnica smrdi pri glavi. Zato se ne čudi, da se je že govorilo o zaprtju te velike “nehumane štale.”
Bolnica navaja, daje bila določenega dne naročena v ambulanti ob 8. uri, tako kot nekaj drugih pacientov, prišla je že ob 6. uri, “delo seje začelo ob 7. uri s kavo dveh vzvišenih-arogantnih sester. Pri zdravnici je bila na vrsti prva, zapletlo pa seje pri izpolnjevanju (izdaji) receptov. Ko je recepte že dobilo kar nekaj pacientov, je dvakrat vprašala sestro, kaj je z njenim receptom, in dobila odgovor “počakajte”, tretjič je rekla, naj ji recepte pošljejo po pošti skupaj z izvidi. Dobila naj bi odgovor, daje tečna, da tega ne delajo in niso dolžni. Nakar jim je pacientka odbrusila, da jih naj obdržijo in odšla.
Vanda Kostevc-Zorko
Dr. Vanda Kostevc-Zorko je
na omenjeno kritiko dejala: “Globjc, kot se da, ne moremo obžalovati, če kdorkoli ni zadovoljen s storitvijo in enako velja za gospo, ki je opozorila na nezadovoljstvo. Če kaj, se celoten diabetološki tim zna opravičiti”. Meni, da gre za izredno neljub dogodek in želijo, da se pacienti v takih primerih obrnejo na pristojne, da nepravilnosti takoj odpravijo. Pojasnila je še, da ambulanta začne
delati ob 8. uri, sestre se prej le pripravljajo. Bolniki so naročeni na uro, pregled pa je lahko kratek ali razširjen in takšen poteka po fazah, od vpisa do laboratorija, razgovora pri zdravniku, in traja dve uri.
Direktor Bolnišnice Brežice Tone Zorko pa je ob tem dogodku povedal: “V Bolnišnici Brežice si prizadevamo biti prijazna bolnišnica, s prijaznim odnosom do bolnikov. Prepričani smo, da nam nasplošno to uspeva, vendar pa ne trdimo, da so vsi bolniki zadovoljni in da ima celotno zdravstveno osebje do bolnikov vedno korekten odnos. V ambulantah bolnišnice in v funkcionalni diagnostiki specialističnih ambulant je letno pregledanih preko 80.000 bolnikov, kar pomeni, da je ob delavnikih na pregledih in preiskavah približno 270 bolnikov. Ob tako velikem številu pregledov in preiskav bi bilo idealno, da bi bili vsi zadovoljni z zdravstvenimi storitvami in odnosom zdravstvenega osebja.
Primer neprijaznosti zdravstvenega osebja, ki ga navaja pacientka, v bolnišnici obsojamo in kritiziramo. Daje bila tako nezadovoljna z odnosom zdravstvenega osebja, kaže na to, da ni bila deležna pričakovanega odnosa. Obenem v bolnišnici obžalujemo, da se nezadovoljna bolnica ni poslužila običajnih pritožbenih postopkov in svoje nezadovolj-
stvo ni izrazila neposredno predstojniku oddelka, glavni sestri oddelka ali bolnišnice, direktorju bolnišnice ali da ni izrazila svojega nezadovoljstva s pisno pritožbo, ki bi jo takoj oddala v us-
O odnosu zdravnik/osebje-pacient v omenjeni ambulanti smo skušali povprašati tudi druge bolnike. Nihče ni hotel biti imenovan, vsi so rekli, da jim je zdravnica zelo pomaga, da pa je res, daje pacientov veliko in jih moti, da je potrebno dolgo čakati.
Tone Zorko
trezen predal: Povsod, kjer so ambulante, ima bolnišnica namreč nameščene predale z vidno oznako “Pritožbe-pohvale” in vsako pritožbo, ki je oddana v bolnišnici, tudi pozorno obravnavamo, posebej še vse tiste, ki so podpisane in navajajo točne podatke, kdaj in kje se je dogodek pripetil. Javno izrečeno nezadovoljstvo je sicer legitimno, vendar na njegovi podlagi težje ukrepamo kot na takojšnjo pripombo oziroma pritožbo. Bolnica navaja, daje že ob 6. uri čakala v čakalnici, čeprav je bila naročena šele ob 8. uri. V bolnišnici brezuspešno opozarjamo, naj bolniki ne prihajajo prezgodaj na pregled. Žal nam je, da z zdravstveno storitvijo ni bila zadovoljna. Trudili se bomo, da bo nezadovoljstva bolnikov čim manj. Omenjene navedbe pa bomo raziskali in se bolnici opravičili.”
Suzana Vahtarič
mnenja, odgovori, popravki.
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na katerije mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Mnenje o gospe Vidi Najger, ravnateljici OŠ Bizeljsko
Na vzgojnem področju smo v zadnjih letih sodelovali z mnogimi šolami v Sloveniji, tudi s šolami v brežiški občini in med temi z Osnovno šolo Bizeljsko. Sodelovali smo tudi z gospo Vido Najger, ravnateljico OŠ Bizeljsko, oziroma z osnovno šolo in z njo osebno. Gospo Vido Najger smo zelo dobro spoznali in zato lahko trdimo, da je oseba, vredna naj večjega spoštovanja. Poznamo jo kot urejeno, pošteno in skromno ter prijazno osebo. Odraža se s svojo modrostjo in dobrosrčnostjo, bogatimi znanji na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, vodenja in na ostalih področjih ter sposobnostmi razumeva-
nja in prilagctjanja.
Njeno razmišljanje je pozitivno. Ima izrazito sposobnost za delo z ljudmi, z mladimi, krajani in tudi širšo družbeno skupnostjo. Pripravljena je prisluhniti vsakomur, mu pomagati in koristno svetovati. Vedno se je odzvala in sodelovala tudi v prostem času, če je ocenila, da lahko njena angažiranost doprinese znanja in koristi mladim in družbi.
Pričakovati je bilo in je še, da bi gospe Vidi Najger izrekli javno zahvalo za njen trud in uspešno delo na osnovni šoli, kjer je zaposlena, v kraju, kjer vsa leta aktivno deluje, na ravni lokalne skupnosti in tudi širše. Vemo, da je že s svojim dobrim odnosom veliko naredila za svoj kolektiv, učence, starše in krajane.
Prepričani, da so se na negativna mnenja posredovana preko medijev,
odzvali in se za Vido Najger zavzeli njeni sodelavci in krajani, se s tem mnenjem našega zavoda zavzemamo zanjo tudi sodelavci zavoda A-HELP Brežiče.
A-HELP, Zavod za svetovanje na področju zdravstvenega in socialnega varstva, direktor Boris Prodan, inž.
Delo je, (brezposelnih) delavcev ni
SavaGlas, št. 87, stran 4
V časopisu SavaGlas sem zasledila prispevek Delo je — delavcev ni, zato bi malo komentirala ta prispevek. Takoj po razpisu prostih delovnih mest v podjetju, ki se odpira V Jut-ranjških prostorih, sem oddala vlogo za delo.
Naslov podjetja Siloko je bil objavljen tudi na teletekstu TV Slovenija. Sem brezposelna oseba in prijavljena na Zavodu za zaposlovanje Sevnica. Ker se trenutno še šolam s pomočjo zavoda, sem prošnjo oddala brez njegove vednosti. Danes mineva že več kot mesec dni, odkar sem prošnjo oddala, pa nisem dobila ne pozitivnega ne negativnega odgovora. Žal mi je le, da vloge nisem poslala kot priporočeno pošiljko, da bi o
njej imela dokaz. Jaz pa zagotovo vem, da sem jo odposlala. Sprašujem se, ali je res vsa neresnost na strani brezposelnih?
Helena Kantuiar Sevnica
Javno vprašanje KOP-u
Sem naročnik in bralec vašega časopisa SavaGlas. Glede na to bi Želel, da objavite javno vprašanje za KOP d.d. Brežice, ki obračunava in zaračunava porabo pitne vode. Na kakšni osnovi in po katerih kriterijih zaračunavajo na ceno mi vode poleg vseh ostalih prispevkov 200 in več odstotkov “takse na obremenjevanje vode" in na to takso še 8,5 odstotka DDV-ja. Nekateri porabniki vode, ki jim to ni jasno, so že osebno iskali pojasnila v podjetju, vendar so bili na kratko odslovljeni s pojasnilom da je to tako določeno z uradnim listom in računalniško obdelano. 200 odstotkov in več za obremenjevanje porabe vode in še davek na takso nima nobene logike, niti pravne podlage. Uprava podjetja KOP d.d. naj zato poda javno pojasnilo " obrazložitev. To je zahteva krajanov porabnikov vode.
■ Alojz Šepet' v imenu krajanov KS Kapele
Sava Glas, 4.9.2003

>
i
i
r
i
ti
»/
a
n
a
h
i-
■i
ie
o
ti
/i'
7/
n,
s-
)0
i*
f <i ti-
aj
IV,
/f
Posledice nove zakonodaje
Ustavnemu sodišču čas ni gospodar
Sevnica - Družba Stilles je v začetku leta na Ustavno sodišče RS vložila predlog za presojo skladnosti tistih členov Zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja v postopku prisilne poravnave in stečaja ter ukinjajo veljavnost določb iz Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Pred januarjem 2003 namreč v kadrovskem prestrukturiranju po programu prisilne poravnave ni bilo potrebno upoštevati zaščitenih kategorij delavcev, novi Zakon o delovnih razmerjih pa govori drugače. Stilles od ustavnega sodišča še ni dobil nobenega odgovora. Pravna nelogičnost je blokirala program kadrovskega prestrukturiranja, posledično ima podjetje večje stroške, kot so bili načrtovani v finančnem delu programa prisilne poravnave.
Ko seje sredi lanskega novembra v Stillesu pričel postopek prisilne poravnave, je morala uprava za sodišče in upniški odbor narediti načrt kadrovskega ter finančnega prestrukturiranja podjetja. Prisilna poravnava je bila izglasovana sredi marca. Kadrovsko prestrukturiranje je bilo izdelano po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki dopušča upravi, da za delovni proces in stabilizacijo podjetja obdrži tolikšno število delavcev in tiste, ki bodo pripomogli oziroma bodo zagotavljali uspešno poslovanje.
V Stillesu je bilo predvidenih 57 viškov delavcev, ki naj bi bili odpuščeni takoj po pravnomočnosti izglasovane prisilne poravnave. Novi Zakon o delovnih razmerjih je proces kadrovskega prestrukturiranja delno zavrl, saj ukinja veljavnost določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v členih, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja ter s tem uvaja v prisilno poravnavo zaščito posebnih kategorij delavcev. Uvaja tudi 30-dnevni odpo-■ vedni rok s programom opredeljenih viškov, odpuščanje pa nalaga upravitelju prisilne poravnave. Slednji teh pristojnosti po Zakonu
o prisilni poravnavi sploh nima, ker kot upravitelj ne postane zakoniti zastopnik gospodarske družbe, pristojnosti pa mu prenehajo s trenutkom potrjene prisilne poravnave. Te pomembne spremembe v Zakonu o delovnih razmerjih ogrožajo finančno reorganizacijo podjetja in kažejo na nerazumevanje bistva prisilne poravnave - to je omogočiti upravi takšno reorganizacijo, ki bo zagotavljala pozitivno poslovanje in poplačilo upnikov. Stilles je zato preko pooblaščenih zastopnikov vložil pobudo za oceno zakonitosti treh členov Zakona o delovnih razmerjih, ki postavljajo pod vprašaj smisel prisilne poravnave in predlaga njihovo ukinitev, do dokončne odločbe pa naj se zadrži njihovo izvajanje. Ker od ustavnega sodišča ni nobenega odgovora in tudi ne pojasnila, kdaj bo pobudo sploh obravnaval, je Stilles doslej od predvidenih 57 ljudi odpustil 33, ostali iz seznama pa so takoimenovani “rizični”, ki bi se lahko pritožili. Podjetju bi to nakopalo dodatne stroške, zato so nadaljnje odpuščanje “zamrznili” do odločitve ustavnega sodišča.
Za podjetje v prisilni porav-
navi je časovna blokada pri zastavljeni reorganizaciji v tej fazi velik problem, pravi direktor Stillesa Aleksander Hatlak. Njihov ključni problem je namreč premajhna učinkovitost vseh zaposlenih, kije deloma tudi posledica kolektivnega občutka negotovosti. Podjetje ima tekmece od Kitajske do Romunije, kjer je cena ure v branži sedem do osem-
Alekscmder Hatlak
krat nižja kot v Stillesu. Transportni stroški so se pocenili, tako da oddaljenost za naročnika ni več faktor eliminiranja pri izbiri najugodnejšega ponudnika na
svetovnem trgu.
V teh mesecih so uspeli pridobiti posle za prestižne hotele doma in v tujini. Opremili so hotel Park in Toplice na Bledu, Jezero v Bohinju, hotel v Rogaški Slatini in v Baški vodi. Trenutno pa izdelujejo doslej najzahtevnejše pohištvo za Ritz Carleton v Berlinu, ki gaje zgradil lastnik verige Metro. Do poslovnih stikov, ki so prinesli naročilo, so prišli lani z opremljanjem hotela v Saint Moritzu. Te dni so prejeli še naročilo za opremljanje velikega hotela v Ameriki in to je letos že tretje tovrstno naročilo iz držav preko' “velike luže”.
Glede na prestrukturiranje opažajo, da je opremljanje hotelov področje, kjer so še vedno konkurenčni. Vendar jih do dokončne stabilizacije podjetja čaka še veliko ukrepov, marca prihodnje leto bodo morali poravnati obveznosti do upnikov. Ugotovljene terjatve znašajo 527 milijonov SIT, upnike bo treba poplačati v 20 odstotkih.
Dosledno pa so že izplačali odpravnine delavcem, ki jim je po programu prisilne poravnave prenehalo delovno razmerje.
Branka Dernovšek
Brezposelnost še ni dosegla dna
Posavje - Ko smo v prejšnji številki časopisa SavaGlas povzeli besede sevniškega župana Kristijana Janca, češ, da se brezposelni slabo odzivajo na ponujena delovna mesta, se je na naš naslov vsula ploha klicev naših bralcev; nekateri so se jezili, nekateri so spraševali, kako je to mogoče, glavnina pa je bila tistih prizadetih oziroma opeharjenih; pozabljenih od boga in hudiča, brez službe in brez denarja, ki vsak dan napišejo na desetine vlog na različne naslove, da bi le dobili delo, pa čeprav slabo plačano, a niso vredni niti toliko, da bi jim delodajalec odgovoril. V nabiralniku namesto odgovora ali vabila na razgovor za službo najdejo le kupe reklamnih letakov, ki ponujajo najrazličnejšo robo in ljudem kažejo, česa vse si ne morejo kupiti. Na čigavi strani je torej resnica?
Za letošnje leto je značilno zapiranje delovnih mest. Tako je v tekstilni branži v Posavju ostalo brez službe 380 ljudi, 265 v gradbeništvu ter 92 ostalih. Če k temu dodamo še 737 iskalcev Prve zaposlitve ter še nekatere druge razloge, pridemo do številke 2421; toliko oseb seje letos na novo pojavilo ha listi brezposelnih. In če k tem dodamo še tiste, ki so brezposelni od prej, dobimo zelo klavrno številko - v Posavju je 4654 brezposelnih ljudi, kar pomeni, daje stopnja brezposelnosti 15-odstotna, kar je za 5 odstotkov več kot je povprečje v Sloveniji.
Do konca julija so posavska Podjetja prijavila potrebe po 1350 zaposlitvah. Na prvem mestu je Pesistec, sledi. Evrosad, ki je potreboval sezonsko delovno silo, Prav tako Terme Čatež ter Begrad Krško.
Na osnovi prizadevanj - tudi občin.- je pred zaposlitvijo še nekaj ljudi; Prevent jih bo v svojem šiviljskem obratu na Mirni, kamor bo iz Sevnice organiziran avtobusni prevoz, zaposlil 50 delavcev, Siliko v nekdanjem obratu Jutranjke 40, Plastoform na klanci 20, 150 sezonskih delav-cev ho potrebnih v kmetijstvu in 100 v gradbeništvu.
Kot pravi direktor sevniške območne službe Zavoda za zaposlovanje Anton Koren, naj-veČje zanimanje za zaposlovanje kažejo brezposelne šivilje in brezposelne osebe s krajšo čakalno dobo na zavodu. Premajhen inte-
res se kaže za zaposlitve v gradbeništvu in v kmetijstvu, pri tem pa velja poudariti, da si nekatere kmetijske organizacije še vedno želijo delati s tujo delovno silo. Opazna so tudi strukturna neskladja med potrebami in razpoložljivo delovno silo. Primanj-
kuje varilcev, mizarjev, občasno tudi strokovnjakov z diplomo, kar je posledica hitro rastočih podjetij, slabega kadrovskega planiranja, saj je večina podjetij opustila kadrovske službe in za . to koristi pooblaščene organizacije, vzrok za neskladja pa gre iskati tudi v pomanjkanju kadrovskega štipendiranja, saj je to v Posavju v velikem upadu, pravi Koren.
Območna služba Zavoda za zaposlovanje Sevnica je za omenjene potrebe po delavcih “vpokli-
cala” 1600 brezposelnih oseb. Za dela v kmetijstvu so povabili na razgovor skoraj tisoč ljudi, odzvalo se jih je 455. Za delo v podjetju Siliko so vabili 118 ljudi iz vrst brezposelnih, vloge je oddalo 81 brezposelnih. Sicer pa je podjetje Siliko prejelo okrog 400 vlog, za
dela v proizvodnji je bilo vabljenih na razgovor 100 ljudi.
Podjetje Plastoform z Blance, ki potrebuje 20 delavcev, je prejelo 500 vlog, od tega 75 odstotkov iz vrst brezposelnih, za podjetje Prevent Mirna pa so v prvi fazi vabili 55 brezposelnih, odzvalo se jih je 40.
Nekateri, ki so nas poklicali, so dejali, da bi radi delali, pa da je delovno mesto predaleč, saj se je potrebno voziti, česar si tudi delodajalec ne želi, saj mu to povečuje stroške. Zakonsko določilo
pravi, da ustrezna zaposlitev predpostavlja največ eno uro vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom oziroma organiziranim prevozom od kraja prebivanja do delovnega mesta.
Prav zaradi neupravičene odklonitve delovnega mesta so na Zavodu za zaposlovanje v letošnjem letu s seznama brezposelnih črtali kar 240 oseb, 115 oseb pa je samostojno izjavilo, da ne želijo več ostati v tej evidenci. To so očitno brezposelne osebe, ki se znajo same dobro znajti; verjetno delajo na črno in potem s svojim neodzivanjem na ponujena delovna mesta mečejo slabo luč na vse brezposelne, ki si srčno želijo dobiti delo.
Sicer pa brezposelnost v Posavju še ni dosegla dna, ugotavlja Anton Koren in dodaja, daje pomembna pozitivna naravnanost; danes ni več toliko pomembno asfaltiranje cest, temveč moramo dati prednost ohranitvi in odpiranju novih delovnih mest, občine pa morajo skupaj z ustreznimi službami iskati možnosti dodatnega stimuliranja delodajalcev za nove zaposlitve. Poleg omenjenih občinskih spodbud lokalnih zaposlitvenih programov (Posavju je bilo letos odobrenih kar 13 vlog, kar pomeni 25 odstotkov zaposlitev med vsemi v RS) pa lahko pričakujemo še pomoč države, ki se v obliki olajšav za delodajalce obeta v prihodnjem letu.
Nada Černič Cvetanovski
Toni Koren in Andrej Mihelin
V Krškem mestni avtobus
Krško - S septembrom je pričel voziti mestni avtobus, ki povezuje Videm s starim Krškim, Leskovcem in Staro vasjo. Lokalni avtobusni promet s tem ne bo ukinjen. Krški mestni avtobus je na širšem celjskem področju prva tovrstna rešitev za razbremenitev mestnega prometa in skrb za občane brez avtomobilov. Pol leta bo nova ponudba na preizkusu občanov in če bo dnevno na trinajstih krožnih vožnjah zadostno število potnikov, se bo mestni avtobus obdržal, sicer bo ukinjen.
Ker seje z nakupovalnim središčem, novim Zdravstvenim domom in šolo v Leskovcu življenjski utrip preselil iz starega mestnega jedra, je Občinski svet Krško lani sklenil, daje potrebno s posebnim mestnim prevozom poskrbeti za kategorije občanov brez možnosti koriščenja lastnega prevoza. V proračunu so za projekt rezervirani 4 milijoni SIT, ki pomenijo subvencijo cene vozovnice. Občina se je pri iskanju interesenta, ki bi bil voljan poskusno uvesti mestno progo, obrnila na Izletnik Celje. Ta v občini skrbi za prevoze že skoraj štiri
vzgojo v cestnem prometu Ivan Petrišič je dodal, da so skrbno pripravili progo in vozni red. Predvidoma bo 29 postajališč, avtobus bo vozil na vsako polno uro od 6.30 do 18.20. Prvi teden septembra bo vožnja brezplačna, nato pa bo cena zaradi subvencioniranih vstopnic le 100 SIT za eno vožnjo na katerikoli relaciji. Za mestni avtobus bo moč kupiti tudi mesečno vozovnico po ceni samo 2000 SIT in bo naprodaj na avtobusni postaji na Vidmu.
Poskusno bo avtobus vozil pol leta, predvideni stroški obratovanja so 1,5 milijona SIT mesečno,
Franc Selak, Ana Jovanovič, Franci Bogovič in Ivan Petrišič
desetletja in čeprav je takšne vrste potniški promet, kakor so mestne proge, neprofitabilen, se je direktorica Ana Jovanovič odločila, da poskusijo. Povedala je, da so posebej za ta namen nabavili minibus nizkopodne izvedbe Mercedes Sprinter, ki sprejme 25 potnikov. Je klimatiziran, nizko-podna izvedba pa je še posebej primerna za invalide, starejše in mamice z vozički. Predsednik občinskega sveta za preventivo in
ki se bodo v manjšini krili s prodajo vozovnic, razliko v dveh tretjinah bo zagotovil občinski proračun, v eni tretjini pa sam prevoznik Izletnik.
Tako Izletniku kot županu Franciju Bogoviču je v interesu, da bi občani vzeli mestni avtobus kot možnost razbremenitve mesta z osebnim prometom. Za tovrstni prevoz velja, daje smiseln že, če je na vsaki progi vsaj šest potnikov.
Branka Dernovšek
VAvtolinu Krško so v drugi polovici avgusta pričeli s prenovitvenimi deli salona vozil. Ohranili bodo le zunanje gabarite, sicer bo prostor povsem obnovljen. Pripravljajo se na odprtje Citroenovega prodajnega salona, pravi tehnični vodja Jože Hotko. Odprli naj bi ga sredi oktobra. Že sedaj so pooblaščeni za servis Citroenovih vozil.
V Avtolinu so sicer lani posodobili tehnične preglede, novo preobleko kažejo tudi delavnice in prostori za stranke. Dolgoletno prodajo vozil programa Škoda so preselili nekaj metrov od salona v prostore v sklopu družbe, kjer jih prenova še čaka. Direktor družbe Jože Baškovič upa, da bodo vozila Škoda prodajali tudi v prihodnje, čeprav je prišlo do sprememb pri uvozniku Škode za Slovenijo. Avtoimpe.ru namreč ob koncu leta pogodba poteče, novi uvoznik pa je vzporedno Že Porsche Slovenija. S. V.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO
Posavske osnovne šole uspešno
v devetletko
Posavje - Za slovensko šolstvo je bil letošnji 1. september dan “D”, saj so vse osnovne šole začele z uvajanjem devetletnega programa. Tako je letos v šolske klopi prvič stopilo 17.815 šestletnih prvošolčkov, ki bodo obiskovali devetletko, ter 8250 sedemletnikov, ki bodo stopili še v “staro”, osemletno šolo. Tudi v Posavju je doslej bilo še nekaj osnovnih šol, ki so čakale na zadnji vlak, največ iz krške občine. Prostorske težave, zaradi katerih se v devetletko niso vključile že prej, so vse šole na različne načine uspešno prebrodile in na nobeni šoli ne bo dvoizmenskega pouka.
V	krški občini so z novim šolskim letom z devetletko začeli na OŠ Koprivnica, 14. divizije Senovo, Raka, Podbočje, Kostanjevica na Krki in na OŠ Mihajlo Rostohar v Krškem, na vseh omenjenih šolah imajo po en oddelek devet-letkarjev, razen na OŠ Senovo, kjer imajo dva oddelka. S prostorskimi težavami se zaradi devetletke že od lani srečujejo na OŠ Jurij Dalmatin v Krškem, predvsem za športno vzgojo, na Šenovem jih z dogradnjo rešujejo, na vseh drugih šolah pa so jih tudi uspešno rešili, tako da nikjer ne bo dvoizmenskega pouka.
V	brežiški občini so s programom devetletke letos začeli še na zadnjih štirih osnovnih šolah, to so OS Bizeljsko, Pišece, Brežice in Cerklje ob Krki. Na OŠ Bizeljsko so prostorske zagate rešili z dodatnim prostorom v tamkaj-
■ šnjem večnamenskem domu, na
OŠ Brežice, kjer je bilo teh težav največ, pa so si pomagali z dodatnimi prostori Vrtca Mavrica v Maistrovi ulici. Tudi v brežiški občini na nobeni šoli ne bo dvoizmenskega pouka. Na manjših šolah, kjer je učiteljev manj, se zaradi večjega števila izbirnih predmetov v zadnji triadi zaznavajo še težave pri usklajevanju urnika.
V sevniški občini je letos zakorakalo v prvi razred devetletke 181 prvošolčkov, z devetletko pa sta se spopadli tudi OŠ Sevnica in OŠ Ana Gale s prilagojenim programom. Na slednji je prehod na devetletko nekoliko težji, saj stvari niso bile tako dodelane kot za ostale osnovne šole. Število otrok na tej šoli je že nekaj časa konstantno, ugotavlja ravnatelj Franc Novšak, ki povečan vpis pričakuje čez leta, ko bo obvezen nacionalni preizkus znanja po
Učenci OŠ Podbočje so se prvi dan Sole zbrali v jedilnici, kjer jih je nagovorila ravnateljica Anica Žugič. Šolo bo skupno obiskovalo 189 učencev, od tega jih je 51 prvošolcev, med njimi 27 devetletkarjev.
rojstva v porodnišnici brežice
Ponedeljek, 25. avgust, je bil očitno res srečen dan. Tudi za znano družino Les s Čateža. Tega dne se je namreč ob 9.03 rodila Tara Les. Mamica Barbara je povedala, da je Tara, ki je sicer “zamudila " tri dni, ob rojstvu tehtala 3800 gramov in merila 50 cm. Malo Taro sta nestrpno pričakovala tudi njena starejša sestrica, 4-letna Lotti, in seveda očka Frenk, ki ga poznamo kot uspešnega glasbenika in vodjo kar dveh skupin Shvam in Zverina band. Bo šla tudi Tara po očkovih stopinjah ? Glasba ji je namreč položena že v zibelko.
Od 20. 8. do 1.9.2003
Dečke so rodile: Renata Omerzu iz Pavlove vasi, Nataša Račič iz Krškega, Lidija Kožar Soltar s Pristave, Patricija Smerdej iz Kapel in Helena Lužar iz Mrčnih sel. ^
Deklice so rodile: Andreja Vizler iz Gorenje vasi, Barbara Les s Čateža ob Savi, Marjetka Pirnar z Jelš, Nataša Kršak iz Brežic, Nadira Zagorac iz Brežic in Urška Tešič s Senovega.
Na OŠ Cerklje ob Krki je skupno 189 učencev, od tega 26 prvošolcev. Devetletkarjev je na tej šoli 15. Na fotografiji so vsi prvošolci, skupaj s svojimi učiteljicami.
prvi triadi. Takrat se bo izkazalo, da nekateri učenci niso kos zahtevam običajnega šolskega programa in se bodo prešolali. OŠ Krmelj, ki je pred petimi leti kot prva sevniška zaorala v takrat še neraziskano polje devetletke in ima zaradi bogatih izkušenj status mentorske šole, letos prvič uvaja devetletko tudi v 5. razred. Letošnje leto zanje pomeni še eno prelomnico; prisluhnili so pobudam staršev in prvič kot prvi tuji jezik uvajajo angleščino; tisti šolarji, ki jim je bil doslej prvi tuji jezik nemščina, pa bodo z njo nadaljevali. Na OŠ Tržišče, kjer so z devetletko začeli lani, se ubadajo s strahotno prostorsko stisko. V stari šoli je izključno pet učilnic in nobenega dodatnega prostora. Največji problem nastaja pri organizaciji devetletke v 7. razredu, saj nimajo ustreznega prostora za nivojski pouk, zato bodo morali učenci hoditi na pre-dure. Pouk poteka v stari in novi
S težavami pri izvajanju športne vzgoje se letos soočajo tudi v edini sevniški srednji šoli, v kateri je letos 200 dijakov. Vpisali so en oddelek frizerjev, en oddelek mizarjev in en oddelek turističnih tehnikov - slednjih je kar 31, čeprav je bila uvedba omenjenega novega programa dolgo časa pod vprašajem. Pouk na šoli poteka v dveh izmenah, prej omenjeno športno vzgojo, ki so jo včasih izvajali v domu Partizan, ki ga že dolgo ni več - in kot kaže, ga tudi kmalu ne bo - pa imajo v OŠ Boštanj, kamor se vsak dan odpeljejo z avtobusom.
šoli, v dveh garsonjerah v bloku in v krajevni dvorani. Kot kaže, pravi ravnateljica Breda Rman, si bodo prihodnje leto za delo morali sposoditi še učilnico v župnišču. Kdaj se bodo prostorski problemi rešili, ne vedo, saj na tem področju ne potekajo nobene aktivnosti in tudi nobenih rokov ni.
Šolarji OŠ Ana Gale so se kot kroglice v ogrlici nanizali na stopnišče.
Največja sevniška OŠ - Savo Kladnik — je po lanskih neuspešnih pripravah letos začela z devetletko tako v 1. kot v 7. razredu. V Sevnici odslej poteka pouk tudi v treh prostorih vrtca, zaradi velikega števila otrok pa se srečujejo še s težavami pri organiziranju športne vzgoje. Pet prvošolcev obiskuje tudi prvi razred devetletke na podružnični šoli na Studencu, kjer sicer poteka kombinirani pouk, podobno je na podružnični šoli Loka.
Nada Černič Cvetunovski, Karmen Molan, Jelica Koršič
“Igre brez ovir”
Tržič - Varstveno delovni center Leskovec-Krško se bo s svojimi varovanci iz vseh treh enot (Leskovec, Sevnica, Brežice) na povabilo VDC Kranj, enote Tržič, udeležil športno-družabnega srečanja z naslovom “Igre brez ovir”. Tako bo v Tržič odšlo 30 varovancev, ki se jim bodo pridružili tudi posavski župani. Organizatorji srečanja namreč kot posebnost iger pripravljajo predstavitev občin, na območju katerih delujejo VDC-ji. Povabilu so se vsi trije župani odzvali in sc bodo iger aktivno udeležili kot člani tekmovalnih ekip.
“Igre brez o.vir” bodo potekale v petek, 12. septembra, v dvorani tržiških olimpijcev, ob druženju pa bodo imele poleg športne tudi šaljivo vsebino, povezano s tržiško tradicijo. K.M.
Zaključen tabor Zoisovih štipendistov
Bohor - S predstavitvijo spoznanj in ugotovitev, do katerih se je v dobrem tednu dokopalo 18 nadarjenih štipendistov iz vse Slovenije (tretjina je bila Posavcev), seje zaključil 10. tabor Zoisovih štipendistov. Mladi taborniki so se letos pod okriljem organizatorja, območne službe Republiškega zavoda za zaposlovanje iz Sevnice, in izvajalca, podjetja Tin iz Ljubljane, pod vodstvom mentorice Tine Plahutnik v spoznavno-raziskovalnem taboru lotevali medkulturne vzgoje. Med trinajstimi tabori, kolikor se jih je letos odvijalo v Sloveniji - in tudi nasploh doslej - še noben ni obravnaval tovrstne zanimive problematike.
Glavni namen letošnjega tabo- Udeleženci tabora so spozna-raje bilo spoznavanje značilnosti vali tudi indijsko kulturo, saj jih lastne kulture, zavedanje sloven- je obiskala Indijka, ki živi v Slo-stva, ozaveščanje in raziskovanje veniji in na lastni koži občuti prisotnosti različnih kultur v na- medkulturne razlike, o tem pa so šem prostoru; spoznavanje polo- se pogovarjali tudi z najrazlič-žaja etničnih skupin, tujcev in nejšimi strokovnjaki, ki se ukvar-drugih kultur v Sloveniji in v jajo s to dejavnostjo. Z Indijko so zvezi s tem razčlenjevanje stere- kuhali, z njeno spremljevalko, ki
otipov in predsodkov v zvezi z drugimi kulturami pri nas. Cilj tabora je bil tudi vživljanje udeležencev v položaj teh skupin v družbi in zavedanje pomembnosti vloge posameznika pri izboljšanju odnosov med različnimi kulturami. S tem se bo Slovenija kmalu še bolj intenzivno srečala v praksi, saj se bo z vključevanjem v Evropsko unijo odprla v smislu priseljevanja, zaposlovanja in sodelovanja pri različnih projektih.
Prav omenjene leme so dale mladim raziskovalcem, ki so delali v etnološki, socialno-delavs-ki in novinarski delavnici veliko možnosti, saj na območju Posavja živijo Romi in prav to je bila glavna tema njihovega zanimanja. Mladi raziskovalci so se ob predhodnem teoretičnem spoznavanju njihovega življenja podali na obisk v Kerinov grm, kjer so spoznali njihov način življenja. Večina je bila nad njimi pozitivno presenečena, saj so ugotavljali, da v javnosti o Romih krožijo drugačne resnice. Mladim raziskovalcem je bil všeč njihov odnos do življenja, v katerem shajajo, ne da bi kaj veliko delali, pa odnos do šole, v katero gredo ali pa ne -kakor pač nanese, čeprav je v OŠ Leskovec pri Krškem dobro poskrbljeno za šolajočo se romsko populacijo.
je obšla svet in se ukvarja z indijskimi plesi, pa so plese preiz-. kusili tudi v praksi. Mladi so opravljali še ankete na terenu, posneli dokumentarno oddajo o Kerinovem grmu, ob spremstvu domačinov obiskali partizansko bolnišnico na Bohorju in Kostanjeviško jamo.
Na zaključni prireditvi na Bohorju, kjer so bivali ves čas tabora, so predstavili rezultate svojega dela, zbranim zapeli romsko pesem, v goste povabili Krjavlja Ernesta Breznikarja, enega od njihovih lokalnih vodičev, in postregli z jabolčnim zavitkom. Mlade je v imenu posavskih občin pozdravila krška podžupanja Ana Nuša Somrak, ki se pri svojem delu izdatno srečuje z romsko problematiko in jo skuša reševati, ter Anton Koren, direktor sev-niške območne službe Zavoda za zaposlovanje, ki bi bil vesel, kot je dejal, če bi družba opazila kapi- 1 tal, ki se skriva v nadarjeni mla- I dini in bi jim delodajalci ponudili štipendijo, jih povabili na počitniško delo in ne nazadnje-zagotovili službo. Tina Plahutnik pa je dodala, daje tabor, ki ga financira država - taborniki simbolično prispevajo le 7 tisočakov -	1
nagrada države nadarjenim in j hkrati poskus usmerjanja v j poklic.	J
Nada Černič Cvetunovski f
«
I
I
Pridni” krvodajalci
Sevnica - V prostorih osnovne šole je potekala že druga krvo- * dajalska akcija letos. Kri je darovalo 170 krvodajalcev, kar je 1 približno toliko kot lani.
Krvodajalska akcija je potekala tudi v Krmelju. Kljub temu, da v zadnjih treh letih povsod po Sloveniji beležijo rahel upad krvoda- ' jalcev, je bil odziv v Krmelju boljši kot običajno. Kri je darovalo 1 kar 89 občanov.
Območna organizacija Rdečega križa Sevnica bo v letošnjem ' letu organizirala še eno krvodajalsko akcijo, ki pa bo dvodnevna. Potekala bo 22. in 23. decembra. Akcije namreč organizirajo vsake ^ štiri mesece, saj lahko ženske darujejo kri le vsake štiri mesece, medtem ko jo moški lahko darujejo vsake tri mesece. N.Č.C.
SavaGlas, 4.9.2003
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
Državna pomoč nujna za golo preživetje
Bukošek - Člani Društva Kmečka lista, območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zadružne zveze Slovenije so si z gosti iz kmetijske panoge ogledali posledice suše na terenu. Na posvetu so spregovorili o problematiki suše v posavski regiji ter predstavili zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Opozorili so, da dejanske pomoči države še ni in da tudi izpogajana pomoč iz blagovnih rezerv zadošča komaj za dva meseca.
Katastrofalna suša je v Posavju prizadela 23.400 ha kmetijskih zemljišč in po začasni oceni strokovnjakov znaša kar 2,7 milijarde SIT. Na kmetijskih gospodarstvih je velik izpad dohodka, ogrožen je stalež osnovne črede plemenskih živali, opozarja zadružni koordinator za Posavje Franc Pribožič.
Zbrani na regijskem posvetu so zahtevali zagotovitev hitrejšega izplačila neposrednih plačil za leto 2003, saj so ta sredstva že zagotovljena v proračunu, tehnika obračuna in izplačil pa je neustrezna, saj sredstva do upravičencev prihajajo prepozno, je poudaril predsednik državne zbornice Peter Vrisk in dodal, da kmetje sredstva nujno potrebujejo za golo preživetje. Po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo Darka Simončiča bodo poskušali skrajšati roke, da bi upravičenci subvencije dobili še pred iztekom leta, tako kot plačilo škode po letošnji suši. Vrisk je tudi apeliral na občine, da tam, kjer lahko, sprostijo proračunske rezerve. Toda posavski župani, Janc. Bogovič in Vizjak, opozar-
jajo, da so proračunske rezerve minimalne in razdrobljene vsem kmetom ne morejo pomagati. Franci Bogovič je povedal, da so se vsi trije že pogovarjali o najnujnejšem ukrepanju v živinoreji, da bi ohranili črede.
Sicer pa so zbrani zahtevali zmanjšanje davčne obremenitve kmetov in odpis prispevkov za zdravstveno in pokojninsko za-
varovanje, vsaj za obdobje dveh let. Janez Čepljak z Ministrstva za kmetijstvo je poudaril možnosti novega sistemskega zakona, ki omogoča, da tisti, ki so imeli zavarovane nasade, dobijo 20 odstotkov več ob zavarovanju, z zakonom pa se obstoječi odpisi pokojninsko invalidskih prispevkov po njegovem vedenju pokrivajo iz proračuna, vendar tega
odpustka v zdravstveni zavarovalni blagajni še ni.
Še enkrat so ponovili stare zahteve, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uvede testiranje na BSE pri starosti govedi 30 mesecev, tako kot velika večina evropskih držav, ne pa pri 24 mesecih, kot je trenutno veljaven predpis v Sloveniji. Menijo, da je nujno, da se cena BSE testa ponovno preveri in postavi realno, po potrebi tudi regresira, da bi bila cena za kmeta primerljiva z drugimi evropskimi državami. Prav tako zahtevajo, da se ukinejo veterinarska spričevala; oboje je dobra volja ministrstva, so poudarili.
Želijo vzpostaviti vzajemno zavarovalnico in rizični sklad, za kar ob letošnji prizadetosti kmetijstva potrebujejo zagonska sredstva države. In da se ne bi katastrofe ponavljale, so opozorili na nujnost, da država pristopi k dolgoročnemu programu namakanja in zanj zagotovi denar, k obojem pa pristopi že v naslednjem proračunskem letu.
Suzana Vahtarič
Darko Simončič in Franc Pribožič
i
)
i
)
i
a
J
n
a
n
o
i.
a
)t
i'
i-
i'
)'
i-
K
i'
)'
m
v
ki
i
)
Janez Erjavec: “Nalijmo Evropi čistega vina!"
Gornja Radgona - V okviru letošnjega 41. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma je tudi letos potekalo pestro obse-jemsko dogajanje; poleg strokovnih srečanj, okroglih miz in posvetov pa so tudi svečano podelili priznanja z letošnjih ocenjevanj za najbolje ocenjene mleko in mlečne izdelke ter meso in mesne izdelke, kjer Posavci nismo imeli predstavnikov, za najbolje ocenjena vina, brezalkoholne pijače in kmetijsko mehanizacijo, kjer pa so medalje dobili tudi proizvodi iz Posavja.
Nekateri od letošnjih šampionov, med njimi je tudi Miha Istenič z Bizeljskega (prvi z leve) s podeljevalci medalj.
Na4l. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, ki je v soboto zapri svoja vrata, se je letos predstavilo 1460 razstavljalcev iz 21 držav. Sejem je svečano odprl predsednik vlade Anton Rop, ki je v svojem nagovoru opozoril na nekatere pomembne vidike slovenskega kmetijstva pred vstopom v EU, zaradi katastrofalne suše pa je obljubil, da bo vlada poskrbela za hitrejše izplačilo letošnjih subvencij. Goste in prve obiskovalce sta pozdravila tudi direktor sejma Janez Erjavec in kmetijski minister Franci But. ki je med cilji slovenske kmetijske politike naštel uveljavljanje evropskih standardov varne hrane, olajševanje obveznosti kmetom, usposobljenost živilske industrije, potrošnika, zvestega slovenski hrani, in ekonomsko uspešne proizvajalce hrane.
Letos nagrajenih manj Posavskih vin
Ocenjevanje vin v okviru radgonskega sejma je najpomembnejše ocenjevanje vin, letos je bilo že 29. državno ocenjevanje in drugo ocenjevanje vin sosednjih držav. Na ocenjevanje je svoje vzorce poslalo 240 vinogradnikov, ki so trem strokovnim komisijam zaupali 553 vzorcev, komisije pa so podelile 36 velikih Zlatih medalj (VZM), 143 zlatih (ŽM), 221 srebrnih (SM) in 2 bronasti (BM), izbrale pa so tudi pr-vake sort in šampione.
Iz Posavja je sodelovalo 17 v>nogradnikov oziroma podjetij, na ocenjevanje pa so skupno poslali 40 vzorcev vin. Od teh 15 vzorcev ni dobilo medalj, nekateri
listino, preostali pa so posavskim vinogradnikom prinesli 4 VZM, 6 ZM in 11 SM. Med udeleženci na ocenjevanju vin sosednjih držav so bili tudi Posavci;
Milan Glas s Sremiča, ki je za laški rizling dobil ZM, Istenič z Bizeljskega je za gourme prav tako dobil ZM, Zdravko Mastnak za penino Valentina dve SM in Simon Pinterič z Bizeljskega za chander brut tudi SM.
Milan Glas, dobitnik zlate medalje na ocenjevanju vin sosednjih držav
Na državnem tekmovanju so zasebni vinogradniki prejeli le po eno medaljo različnih žlahtnosti, med podjetji pa je največ medalj - čeprav ne tudi najvišjih naslovov - dobilo Vino Brežice - tri VZM in dve ZM.
Sicer pa smo v Posavju pri-
delali tudi prvaka sorte in šampiona; prvaka sorte sta dva: modra frankinja 2002 KZ Krško in Isteničevo peneče vino gourmet 1995. Slednji je proglašen tudi za šampiona. Medalje za najboljša vina so podelili Predsednik DZ Borut Pahor, minister za kmetijstvo Franci But, direktor sejma Janez Erjavec, predsednik strokovnih komisij Tone Vodovnik in vinska kraljica Simona Štraus.
Ker že govorimo o nagradah, moramo omeniti še ocenjevanje sadnih sokov in brezalkoholnih pijač, kjer je s svojimi proizvodi sodelovalo tudi Vino Brežice in bilo nagrajeno z ZM za Vitafit jabolko in kalcij, s SM pa za Roza grenivko z jagodo, jabolko-ko-renček, čaj mediteranska zelišča, zeleni čaj jasmin, Vitafit ananas in kalcij ter vodo z minerali in aro-
mo bezga in limone.
V okviru sejma je potekalo tudi ocenjevanje kmetijske mehanizacije, na katerem sta sodelovali dve posavski podjetji, INO Krška vas, ki je dobilo ZM za sadjarsko-komunalni mulčer model MK-1 z mehanskim blažilcem naleta na oviro in za poljedelsko-komunalni mulčer model UNI INO s hidravličnim pomikom. Prodeks d.o.o. iz Šentlenarta pri Brežicah pa je dobil BM za traktor 1MT 2050.
Na kmetijsko-živilskem sejmu je najbolj uspešnim zadrugam in najbolj zaslužnim posameznikom podelila priznanja Zadružna zveza Slovenije. Tokrat je priznanja dobilo 21 članov in delavcev slovenskih zadrug, ob jubilejih pa so priznanja dobile štiri zadruge Med posamezniki je tudi Viktor Tomše iz Gorenjih Skopic, ki ga je za priznanje predlagala Kmečka zadruga Brežice za aktivno delovanje v organih zadruge in uspešno kmetovanje na kmetiji, usmerjeni v govedorejo in pridelavo poljščin. S svojim delom je pomembno prispeval tudi k razvoju zadružništva v brežiški občini.
Jelica Koršič
Velike zlate medalje so dobili: Kmečka zadruga (KZ) Krško za sauvignon in Vino Brežice za dva laška rizlinga in chardonnay.
Zlate medalje so dobili: družina Balon Bela Gorca, Bizeljsko, za chardonnay, Franc Polovič, Dobova, za rumeni muškat in Vino Brežice za modro frankinjo in Moscon Tawny.
Srebrne medalje so dobili: Anton Ajster, Krška vas, za renski rizling, Istenič d.o.o., Bizeljsko, za Nol Cuvee special in Presige barrique, KZ Krško za modro frankinjo barrique in zeleni silvanec ter Peter Špiler, Kostanjek, za zeleni silvanec.
Sadjaiji nimajo razloga za praznovanje
Artiče - Sadjarsko društvo Artiče, ki so ga tamkajšnji sadjarji ustanovili letos spomladi, je ambiciozno zastavilo svoje aktivnosti. Med drugim so se že pripravljali na sadjarski praznik, ki naj bi postal tradicionalna prireditev. Vendar pa jim je vreme prekrižalo načrte, saj zaradi katastrofalnih posledic letošnje suše nimajo prav nobenega razloga za praznovanje.
Sadjarsko društvo Artiče, ki so ga sadjarji ustanovili prav z namenom, da bi sadjarsko panogo, pa nenazadnje tudi kraj in regijo predstavili širše, Sloveniji in Evropi, v prihodnost ne gledajo ozko, k sodelovanju so povabili vsa domača in okoliška društva ter tamkajšnjo šolo in sredi septembra so v Artičah načrtovali pravi sadjarski praznik z mnogimi zanimivimi prireditvami, ki bi v Posavje privabile obiskovalce iz različnih krajev. Želeli sojini pokazati, kako kakovostno sadje pridelajo, kaj vse jim lahko ponudijo. Toda letošnje vreme jih je dotolklo, sadjarskega praznika ne bo, saj je po besedah predsednika društva Mihe Halerja stanje v sadovnjakih tako žalostno, da nimajo razloga za praznovanje, pa tudi kakovostnega sadja ne bo niti toliko, da bi ga lahko pokazali, kaj šele prodajali.
Posavski sadjarji vedo, da znajo in zmorejo pridelati kakovostno sadje, da se trudijo tudi na promociji, a vremenu ne morejo kljubovati. Čeprav so poskušali tudi to; na vse načine so dovažali vodo, da bi rešili svoje pridelke, pa so pri tem naleteli na ovire, zakonodajne in človeške. Že letošnje leto bo marsikaterega od njih spravilo na kolena, še eno tako bo sadjarstvo na tem območju onemogočilo, če dolgovezne razprave ne bodo prinesle tudi konkretnih rešitev. Letos pridelka skorajda ne bo, jabolka nedozorela padajo na tla, tudi če jih bodo pobrali za industrijo, bodo stroški večji, kot bo plačilo. Kljub vsemu so se odločili, da ne bodo
stali križem rok in samo tarnali; namesto praznovanja bodo v najkrajšem času pripravili posvet s stroko, predstavniki oblasti in gospodarstveniki, na katerem naj bi skupaj poiskali možnosti za obstoj in razvoj sadjarstva, torej panoge, posebej pomembne za Posavje.
Jelica Koršič
Miha Haler: Sadna drevesa imajo vsaj 20-letno življenjsko dobo, zato stvari ne moremo reševati kot pri enoletnih kulturah. Letos-se moramo dogovoriti, kako bomo pridelovali naslednje leto. Intervencije ne rešujejo ničesar za naprej, ampak samo popravljajo zatečeno stanje. Potrebno je ustvariti pogoje za normalno gospodarjenje. Zato bomo čimprej pripravili strokovni posvet, tudi sadjarske dneve, ki jih pripravljamo za zimski čas, bomo v veliki meri usmerili na reševanje teh problemov, pa tudi na tiste, ki se nam napovedujejo z ognjevko.
Bo letos Martinovo že oktobra?
Posavje - Zaradi suše in visokih temperatur so vinogradniki že začeli s trgatvijo, saj so sladkorji dovolj visoki, kisline padajo, kar lahko povzroči neprijetnosti pri alkoholnem vrenju, bojijo pa se tudi poslabšanja vremena, ki bo enkrat najbrž prišlo. Tudi pooblaščen laboratorij je že izdal dovoljenje za trgatev zgodnjih in srednje zgodnjih sort. Grozdja bo zaradi suše manj, cene pa so nizke in vinogradniki se sprašujejo, kako preživeti. Vinske kleti so na prevzem pripravljene.
V leskovški kleti Kmečke zadruge Krško so že začeli s prevzemom grozdja, delajo tudi ob sobotah in nedeljah med 10. in 18. uro. Po besedah Janeza Živiča je zdravstveno stanje grozdja dobro, količine bodo zaradi suše zmanjšane od 15 do 20 odstotkov, po pogodbah s kooperanti bodo prevzeli milijon in pol kg grozdja, cene so oblikovali na upravnem odboru v torek (po zaključku naše redakcije), že sedaj pa je jasno, da bodo nekoliko nižje kot lani, razen za cvičkove sorte. V kleti imajo sicer še nekaj malega zalog, vendar jih te ne skrbijo.
Koman Šepetave iz Vina Brežice je zatrdil, da imajo predelavo sicer pripravljeno na zagon, ker pa nimajo interesa za odkup belih sort grozdja, bodo s prevzemom začeli šele, ko bo 'pooblaščeni laboratorij v Novem mestu izdal dovoljenje za trganje modre frankinje, kar naj bi se po predvidevanjih zgodilo v teh dneh. Umik prevzema bo vsak dan od 14. do 19. ure, tudi med vikendom, po potrebi pa bodo delovni čas podaljšali. Odkupili bodo vse ponujene količine grozdja tudi belega čeprav zanj niso zainteresirani, temu primerna bo tudi cena in sicer 45 SIT za kg ne glede
na sorto in kakovost. Za rdeče sorte bodo cene višje, a različne za tiste, ki rastejo na levi strani Save in tiste, ki rastejo na kranjski strani oziroma na Dolenjskem. Dogovorili so Uidi plačilne pogoje; bele sorte bodo polovico plačali do konca junija2004, drugo polovico do konca decembra. Pri rdečih sortah bo dinamika nekoliko hitrejša tretjino bodo plačali do konca marca tretjino do konca junija in tretjino do konca septembra 2004.
Prevzeli bodo tudi grozdje od članov Vinogradniško-vinarske zadrege Bizeljsko, ki so prijavili okrog 440tisoč kg grozdja. Slednji ne s ceno ne s pogoji plačila niso zadovoljni, a druge možnosti nimajo, pravi predsednik upravnega odbora Janez Šekoranja in dodaja, da so na Bizeljskem zaprti v geto. Vina ne morejo niti v malih količinah (nekaj litrov) prodati čez mejo na Hrvaško, pa ne zato, ker bi jih kontrolirali Hrvati, kaj nesejo v njihovo državo, ampak jih kontrolirajo slovenski cariniki. Šekoranja tudi predvideva, da bodo vinogradniki predvsem rdeče sorte grozdja v vino predelali doma in ga veliko dražje kot zdaj grozdje-prodali prihodnje leto, ko bo zmanjkalo cvička. J.K.
Leta 2005 dva podvoza
Brežice - Občina Brežice in Javna agencija za železniški promet RS sta podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju in sofinanciranju projektiranja za zunajnivojsko križanje ceste in železnice na lokalni cesti v naselju Brežina in povezovalne ceste skozi industrijsko cono Šentlenart. Projekta naj bi zaživela leta 2005. Z vzpostavitvijo 10. vseevropskega prometnega koridorja je pričakovati, da se bo železniški promet na tej progi povečal na 70 in več vlakov na dan. Že sedaj pa je pred zapornicami v Brežini nevzdržno stanje, čeprav v županovem uradu niso imeli zadnjih študij prometa, ki bi kazale, koliko časa so zapornice spuščene.
Na mestu dosedanjega prehoda v Brežini naj bi leta 2005 zgradili podvoz, še prej pa mora biti urejena povezovalna cesta za industrijsko cono Šentlenart, ki bo nadomestila uporabo manipulativnega prostora Slovenskih železnic. Doberšen del te ceste je sicer že zgrajen, gre za cesto proti Silosom, v nastajajoči industrijski coni pa so lastniki zemljišč že izkazali pripravljenost za sodelovanje, občina ima namreč tam nekaj zemljišč, ki bi jih po županovih predvidevanjih lahko ponudili kot nadomestne.
Občinska investicija povezovalne ceste ne bi smela presegati 50 milijonov SIT. Zunajnivojsko križanje ceste in železnice pa direktor Javne agencije za železniški promet RS Anton Medved ocenjuje med 150 in 200 milijoni, ob tem naj bi preselili naprave za zavarovanje prometa na drugi prehod in tako sočasno rešila dva prehoda.
Kot je dejal župan Vizjak, je
sofinanciranje projektne in teh- Idejni projekt za železniški vezovalno cesto pa v 30 odstot-nične dokumentacije prva faza pri podvoz bo 100 odstotno financi- kih.
izvedbi omenjenih pomembnih rala agencija, idejni projekt za Ob tem si bo občina prizadeva-infrastrukturnih rešitev v občini	cesto pa v celoti občina Brežice;	la še za zunajnivojsko križanje
in nakazuje skupni nastop tudi pri	v sporazumu so dorekli, da izde-	ceste in železnice na republiški
sodelovanju in sofinanciranju iz-	lava projektne dokumentacije za	cesti v Šentlenartu, čeprav naj bi
vedbe zunajnivojskega križanja	cestni podvoz pod progo agenci-	ga povezovalna cesta skozi indu-
in povezovalne ceste.	ja financira v 90 odstotkih, za po- strijsko cono bistveno razbreme-
nila, v letu 2006 pa pričakujejo izvedbo regionalne vrbinske ceste med Brežicami in Krškim. Prav tako naj bi v letu 2005 pridobili tovrstno zunajnivojsko križanje tudi v Dobovi, kije vezano na izvedbo mejnega prehoda Dobova, kjer se pripravljalna dela pričenjajo v septembru.
Medved je še poudaril, da je to prvi sporazum s katerokoli občino, saj so se kot direkcija pod Ministrstvom za promet letos spomladi na osnovi Zakona o železniškem prometu preoblikovali v Javno agencijo RS in prevzeli funkcijo upravljavca železniške infrastrukture.
Bo šlo leta 2005 brez takšnih kolon ?	Suzana Vahtarič
Bistra voda izpod Lisce
Dolna - Vodni vir izpod Lisce je za napajanje sevniškega vodovoda dragocena rezerva, saj zaradi višinske razlike voda priteče do vodohrama v središču mesta brez pomoči električnih črpalk. Bolj kot po kakovosti se ljudje v dolini Sevnične tega vodovoda spominjajo po onesnaženjih z gnojnico, saj je bilo zajetje na zelo neprimerni lokaciji. Komunala je te dni zaključila pomembno sanacijo zajetja s stroški 10 milijonov SIT.
Zajetje Dolna pod hlevom kmetije Andrejčič je bilo nenehno izpostavljeno riziku, da se onesnaži, če bi iz prepolne jame stekla gnojevka. To se je vmes v manjši meri dogajalo, močno onesnaženje pa se je zgodilo pred tremi leti. Na Komunali so se takrat odločili, daje dotrebno zajetje temeljito sanirati. Do potrebnih
sredstev so prišli letos, ko so se prijavili na državni razpis za sofinanciranje projekta in dela so sedaj že zaključena. Zajetje so prestavili 400 metrov višje, kar je bilo zaradi strmega terena mukotrpno delo. Da ne bi vode iskali z naključno izbrano točko kopanja, so iz Ljubljane povabili strokovnjaka, a njegove meritve
Posledica del na zajetju je bila, da so imele štiri hiše v višji legi zaselka Orešje moteno vodooskrbo. Prizadeti so opozarjali Komunalo, da brez vode ostanejo takrat, ko se na kopališču zaradi čiščenja bazena dnevno dotaka voda. Nekdo je zato zaprl ventil na glavni vodovodni cevi pri priključku za Orešje in posledica je bila, daje del Sevnice ostal brez vode. Ker je kakršnokoli poseganje na javno vodovodno omrežje brez vednosti upravljalca kaznivo dejanje, sedaj policija raziskuje, kdo je zaprl ventil. Med prizadetimi iz Orešja veje ogorčenje, češ, hoteli smo samo vodo, ne pa policije. Direktor Komunale Bojan Lipovšek pojasnjuje, da je firma kot upravljalec vodovoda s 6000 odjemalci dolžna prijaviti “ukrepanje” neznanega storilca. Samovoljno poseganje v sistem ima lahko za posledico okvaro in gospodarsko škodo. Na Komunali vidijo dobro rešitev za vodooskrbo v tem zaselku takrat, ko bodo zamenjali azbestne cevi na vodovodu izpod Lisce in bodo za Orešje potegnili dodatni vod. Tudi sami prebivalci Orešja se trudijo, da bi si po najboljših močeh zagotovili vodo za ta vmesni čas in urejajo manjše lastno zajetje.
Na zahtevnem terenu brez ročnega kopanja ni šlo.
jih niso pripeljale do dragocene tekočine. Dušan Lozar iz Komunale ni odnehal in z bajalico našel točko, iz katere je dejansko privrela voda. Veselje ekipe je za par dni zamenjala skrb, kako dokončati novo zajetje, v katerega je bilo potrebno vstaviti več ton težko cev na zahtevnem terenu, v bližnji okolici pa ni bilo na razpolago primernega stroja, ki
so ga dobili šele na Hrvaškem.
Sanirani vodni vir Dolna ima sedaj večjo kapaciteto kot prej in daje ob ugodnih pogojih 8 litrov kakovostne vode na sekundo. Mimoidoči, ki se bodo po tej strani vzpenjali na Lisco, si bodo žejo gasili iz ličnega vodnjaka pri zajetju.
Branka Demovšek
“Servis” mizarjem
Sevnica - V drugem tednu septembra bo v Sevnici v Naselju heroja Maroka 20 odprta trgovina z repromaterialom na debelo in drobno za pohištveno industrijo. Dejavnost odpira Damjan Kreže s firmo Krabi d.o.o. iz Logatca, ki je specialni zastopnik za družinsko podjetje Franc Blažič iz Ljubljane, znanega izdelovalca pohištvenih robnih trakov.
Krabi d.o.o. izdeluje pohištvo, njihov paradni program so kuhinje po naročilu. Direktor Damjan Kreže je po rodu Sevničan in kot lesni inženir pozna branžo v regiji. Meni, da bo nova ponudba dobrodošla v tem prostoru, kjer je mnogo odličnih mizarjev in “hobi mojstrov”.
To bo servis vsem mizarjem v Posavju, kjer bodo lahko nabavili vsa potrebna okovja za kuhinjo kot tehnično najbolj zahtevni proizvod in za ostalo pohištvo. Gre za ponudbo od vijaka do lepila, specialna ponudba pa so vsekakor robni trakovi in ABS nalimki. Podjetje Blažič s tem svojim proizvodom že prodorno osvaja evropski trg.
Trgovina bo v začetnem zagonu odprta vsak dan od 8.do 12. ure in od 14. do 16.ure, še pred iztekom leta pa bodo prešli na osemurni obratoval-, ni čaS. B.D.
4. Kozjanski sejem
Kozje - Občina in Krajevna skupnost (KS) Kozje organizirata 4. Kozjanski sejem, ki bo 6. in 7. septembra v Kozjem. Večer pred tem bo ob 21. uri rock koncert. Sejemski prostor bo odprt oba dneva od 10. do 18. ure, v soboto ob 9. uri bo promenadni nastop seksteta Godbe na pihala policijskega orkestra, povorka konjenice Virštanj-Obsotelje ter odprtje sejma s panoramskimi poleti s helikopterjem. Ob bogatem kulturnem in športnem programu bo v soboto ob 14. uri okrogla miza o razvojnih možnostih na Kozjanskem, v nedeljo ob 11. uri pa bo slavnostna seja KS Kozje.
»t	<*;■■■>' o;:1 *nM'i i
Voda in elektrika bo, ampak...
Kerinov grm - V romskem naselju Kerinov grm so se zbrali predstavniki Občine Krško in občinske uprave na čelu z županom Francijem Bogovičem ter prebivalcem Kerinovega grma predstavili potek reševanja romske problematike. Tako voda kot elektrika bosta v naselju že jeseni, a od tam do hišnih priključkov pa čaka Rome še trnova pot, ki jo tudi sicer prehodi vsak posameznik.
V zadnjih letih je bilo na reševanju romske problematike v občini Krško zelo veliko narejenega, Romi, ki živijo v največjem romskem naselju v občini, Kerinov grm, pa so tudi sami želeli izvedeti, kaj se na tem področju dogaja. Tako je župan Franci Bogovič razložil trenutno situacijo o spremembah prostorskega plana in izdelave ureditvenega načrta Kerinov grm, prav tako je pojasnil
mom. Od takrat dalje se lahko dejansko začne legalizacija obstoječih posameznih objektov in tudi priključitev na vodo in elektriko”, je povedal župan Bogovič in dodal, da so Romom že v samem začetku projekta pojasnili, da občina sicer kupuje zemljišča in ureja vodovod, da pa bo v nadaljevanju izstavila račun za te stroške. Seveda bo potrebna odločitev občinskega sveta, ali bo to plačilo v
Romski svetnik Zdravko Kovačič, v ozadju mladi Romi iz naselja Kerinov grm
tudi, kako poteka odkup zemljišč od lastnikov, kjer romsko naselje danes stoji. Beseda je tekla tudi o izgradnji vodovoda in elektrike. “V letošnjem letu nameravamo pripeljati iz naselja Gorica do Kerinovega grma tako vodovod kakor tudi položiti kabel za elektriko v dogovoru z Elektrom Celje. V nadaljevanju nas v prvem delu prihodnjega leta čaka izdelava ureditvenega načrta, s tem pa bodo nastali pogoji za parcelacijo naselja in prodajo zemljišč Ro-
celoti, ali bo tudi kakšen odpustek na komunalno ureditev, kar je pač običajno pri raznih ureditvenih načrtih.
Tudi ob tokratnem obisku so Romom pojasnili, da si bo, kdor se bo želel priključiti na vodo in elektriko, moral predhodno urediti trajnik in izdati nepreklicno soglasje, da se lahko od njegovih prejemkov, ki jih dobivajo vsi, tudi preko trajnikov plačujejo storitve, ki bodo opravljene v naselju. K.M.
Grad v (novi) luči
Sevnica - Ne samo naključni obiskovalci, tudi občinski svetniki že nekaj časa opozarjajo na sevniški grad, ki ponoči sameva v temi. Nekoč je že bil osvetljen in kot kaže, bo kmalu spet zažarel v novi luči.
“Osvetlitev mora biti prostorsko čimbolj diskretna, poudari pa naj glavne sestavine - južno grajsko fasado, glavne dostopne poti ter nekatere druge prvine, kot so stopnišča in zunanji portal k Lutrovi kleti,” so v projektu osvetlitve gradu, ki je sestavni del spo-meniško-varstvenega programa “Park gradu Sevnica” zapisali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Celju. Prav ostri pogoji, ki jih postavlja zavod, so bili tisti, ki so zavlekli postopek osvetlitve gradu. Kot pravi sevniški župan Kristijan Janc, zavod včasih postavlja nečloveške pogoje, ki jih skorajda ni mogoče izpolniti.
Osvetlitev gradu naj bi bila končana do septembra, osvetljeni pa bodo dostopi iz vseh smeri.
Stroški osvetlitve, ki jih bo pokrila občina, nekaj bo prispevala tudi KS Sevnica, znašajo osem milijonov SIT.
Država oziroma Ministrstvo za. kulturo bo, Sevniški grad
prispevalo nekaj sredstev za obnovo stopnic in kamnitega zidu, ki je že bil zgrajen ob tlakovani pešpoti s trga. Vendar pa je srednji del zidu potrebno sanirati, saj je zaradi neurejenega odvodnja-vanja pred leti teren spolzel in ga uničil.
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine ugotavljajo, da bi bilo morebitno dodatno osvetlitev gradu in platoja ob gradu smiselno predvideti po dokončanju gradbenih del na fasadi, obnovi teras ob gradu ter ob prihodnji natančnejši programski opredelitvi gradu in pripadajoče vrtne hiše. N.Č.C.
SavaGto, 4.9.2003
Med travniki in polji
Dobova - V organizaciji Turističnega društva (TD) Dobova je potekal 4. tradicionalni rekreativni kolesarski maraton. Organizatorji so ob svoji odločitvi, da prevzamejo organizacijo prireditve, razmišljali, da bi udeležencem na prijeten način predstavili krajevno skupnost (KS), saj je od vsega začetka namen maratonov prijetno druženje in spoznavanje vasi v KS, ki so med seboj povezane z manj prometnimi potmi. Tako seje 140 kolesarjev podalo med travniki, polji in gozdovi, med potjo so imeli dva postanka, ob zaključku pa je sledilo še zabavno druženje. Predsednica TD Dobova Branka Stergar pravi, da je prvi maraton privabil 35 kolesarjev, že leto kasneje je bilo povpraševanje po prireditvi veliko in letos je kolesarila dolga kolona udeležencev. Stergarjeva je še dodala, da je maraton ena
Pisana množica kolesarjev je popestrila dopoldne v Dobovi.
od prireditev, ki privabi skoraj največ Dobovčanov.
Čeprav je res, da so prišli tudi iz drugih krajev, med njimi pa je
bil tudi župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak, ki mu je družbo delala njegova najmlajša
hči Katja. K.M.
Ohranile so prijateljstvo
Brežice - Gospe iz zdrav-stveno-gozdarsko-lovske naveze prijateljstvo negujejo že 40 let in sicer še iz obdobja, ko je bila večina zaposlena v Zdravstvenem domu Brežice. Po upokojitvi so se redno srečevale ob svojih življenjskih praznikih. Skozi čas se je prijateljska vrsta redčila, poslovile so se Marja Todorovič, Darina Zagode, Fanika Zagode, Ivanka Bah, Vikica Fettich, Jožica Šikovc.
Danes se skupnih srečanj radostijo še Breda Peček, Anica Jenko in Majda Rainer. Ob zadnjem srečanju, 87-letnici Brede Peček, so obudile vrsto prijetnih skupnih trenutkov, povedale, da so si pripravile veliko veselih druženj tudi ob drugih priložnostih in ob tem obudile vrsto spominov na prijateljice, kijih ni več med njimi. Ali mlajše generacije danes še uspejo negovati takšna prijateljstva? N.J.S.
Mira Pinterič-Bah, ki je na svoj način nadomestila mamo Ivanko, Anica Jenko, Breda Peček in Majda Rainer
Najprej igre, potem vrvaši
Dobova - V organizaciji Športnega društva (ŠD) Zlatorog boys z Velikega Obreža so potekale vaške igre, v katerih je nasto-
pilo osem ekip. Najuspešnejša je bila domača ekipa Zlatorog boy si, za njimi so se uvrstili člani ekipe ŠD Ponikva in na tretje mesto
Zmagovalci Gamsi in drugouvrščeni Zlatorogi
Mladinsko društvo Krokaiji.
Po končanih igrah je sledilo še nadaljevanje, in sicer je potekala meddržavna liga v vlečenju vrvi. V tem delu programa je sodelovalo šest ekip. Ponovno so bili nepremagljivi sevniški gamsi, za njimi pa so se uvrstili Zlatorog boysi, tretji je bil hrvaški Buzet. Tudi v skupnem seštevku meddržavne lige v vleki vrvi so povsem nepremagljivi Gamsi, pa tudi v državni ligi, kjer so jim za petami Zlatorogi.
Sicer pa so “orjaki”, ki so vlekli vrv v Dobovi, povedali, da tako izenačenega tekmovanja ne pomnijo, saj je vsaka ekipa resnično “iztisnila” iz sebe zadnje atome moči. Še posebej tlobro pa so se odrezali Zlatorogi, ki so še posebno v letošnji sezoni močno napredovali. K.M.
Srečanje s svojci in prijatelji
Krško - Dom starejših občanov Krško 6. septembra prireja že šesto srečanje s svojci' in prijatelji. Srečanje bo ob 14. uri v domu na Kovinarski 13 s pozdravnim nagovorom direktorice Jožice Mikulanc in župana Francija Bogoviča. Nastopil bo pevski zbor stanovalcev, pripravili bodo modno revijo, v družabnem delu pa bo zbrane zabaval ansambel Čan Can.
Jubilejno srečanje upokojencev
Krško - V občini Krško je pet društev upokojencev, kijih v medsebojnem sodelovanju povezuje koordinacijski odbor. Vsako leto eno od društev pripravi družabno srečanje za vse upokojence. Za letošnje jubilejno - 10. srečanje je bilo na vrsti kostanjeviško, vendar se je izkazalo, da bi bil najem prireditvenega šotora predrag in so se odločili, daje najprimernejši kraj kar Kulturni dom Krško s hotelom Sremič v soseščini.
Pokrovitelj srečanja je bila Občina Krško, takšnega srečanja pa ne bi uspeli izpeljati vsako leto tudi brez številnih sponzorjev. Koordinacijski odbor seje zato s priznanji zahvalil vsem, ki že najmanj 10 let podpirajo društveno delovanje, svojemu predsedniku Hermanu Preglu ter vsem petim društvom upokojencev, ki s svojo aktivnostjo članom bogatijo jesen življenja. Priznanje je prejel tudi dr.Franc Pogačar za dolgoletno zastopanje tamkajšnjih upokojencev v Upravnem odboru Zveze društev upokojencev Slovenije. Zbrane je pozdravil in jim čestital za uspešno sodelovanje tudi predsednik pokrajinske zveze Društva upokojencev za Dolenjsko Mijo Kurtes. B.D.
motu rscim
Jožica Krhen -Udovč
“Brez človečnosti ne gre!”
Orehovo 33 je idilična stvaritev narave, kjer je Jožičin dom, ki si ga je ustvarila z možem Vidom. Z njunega pravljičnega mesta se dobrodošel gost napaja z delom sevniške kotline, pogled mu počiva na slikovitosti Boštanja in njegove v nebo segajoče cerkvice, se prestavi v mehak svet gostiteljevih puhastih muck, pogled z vso slastjo osvoji mnogoteri umetniški izdelek sveže pečenih palačink, sladkega grozdja in zrelih sliv. V enem ranem jutru avgusta, ko zanjo juter ni.


“Rojena sem prav tu, na tej tišini, 2. januarja 1944, kjer se lahko danes nemoteno predajam ustvarjanju. Z Vidom se sprašujeva, kako je trta sploh uspela preživeti v tej suši,” začne plesti življenjsko nit Jožica in nadaljuje, ”v osnovno šolo sem začela hoditi na Ledini, jo končala v Sevnici, učiteljišče sem končala v Celju, v Boštanju sem poučevala 13 let in do pokoja v Celju. Položaj šolnika se nenehno menja, vedno težje je imeti neke vrednote, nekoč je bilo delo učitelja nebeško, danes pa je preveč vplivov in preveč reform. Ker sem bila vedno na strani šibkih, sem izkoristila prvi pogoj za upokojitev. Nikoli nisem brskala po družinskih razmerah, če so se mi zaupali, sem zaupanje sprejela z vso tenkočutnostjo. Otrokom so temelji in vzorci pomembni.”
Nalaga spomine na otroške poskuse pisanja in slikanja, na plodna in povsem sušna obdobja, na mnoga dela, ki so šla v nepovratnost in strne: ”Pri meni je oboje izključno notranja potreba, ki zahteva popoln mir in ta je nastal z upokojitvijo. Sem nočni tip, v aktivnem obdobju
pa je zaradi službenih in družinskih obveznostih v sicer plodnih nočeh marsikatera porojena ideja minila in se ni nikoli več vrnila. Umetnost pa je tista, ki bogati ljudi in jim polepša življenje.”
“...iskala je-iskanj iška-nja-stkana iz-pajčolana-stega tkanja-našla-tihe je besede-nežne kot-kopreno tkanje-z zlatimi nitmi-pove-zene-ki varujejo jih-sanje-ni se dotaknila-le vanje je strmela-da ne bi jih ranila-nikoli ni jih-v roke vzela”.
Z možem sta se spoznala na peronu Zidanega Mostu, ko se je sama 16-letna vozila na učiteljišče v Celje in on na služenje vojaškega roka v Maribor. To je bila ljubezen na prvi pogled, iz nje sta se rodila sin Joso, ki jima je dal tri vnuke, in hčerka Nataša, absolventka kiparstva. Iz te ljubezni pa sta ustvarila tudi hišo z dušo in Jožica nadaljuje: "Poznava se tako rekoč vse življenje. V hiši dela vse mož, vse je domišljeno. Prepričana sem, da hiša dobesedno živi, daje vse, kar je, živo, nič ni mrtvega. Glavnina ne razmišlja
tako. Med sabo bi si ljudje morali poiskati strune zbližanja.”
Notranjost doma - ženski obrazi in pogledi, kolikor jih premore ženski svet, kar takole pojasni: ”Od nekdaj me oboje zanima, ženski obrazi in pogledi. Ker je pod to fasado, ki jo ženske vsak dan nosimo, nekaj, kar ljudje niso pripravljeni sprejeti.Če bi okolica znala, hotela, poiskati to, kar nosimo, bi bilo lepše.”
Pa med obrazi in pogledi ne manjka barvnih pokrajin in tihožitij. Zakaj? Jožica: "Zato ker uživam v miru in tišini in ne maram napadalnosti. Nasilneži so zelo ranljivi, nesrečni in se bojijo, svojo strahopetnost branijo z agresijo. Pa bi se tudi pri njih dalo marsikaj premakniti, če bi hoteli “povrtati” v pravo smer.”
Razmišlja o paleti ljudskih čustev, ljudskega čustvovanja, kot o paleti barv, ko je enkrat ena v ospredju in ko je drugič na površju druga v vsej svoji razsežnosti. Slika zase in prijateljem, slika in piše zase in se ne premakne od načela: ”Če ne morem pomagati, tudi škodovati ne smem!”
N at ja Jenko Sunčič
Brežice
23.avgusta so se na gradu Mokrice poročili Janez Laj-kovič iz Brežic in Verica Bre-zovšek s Senovega, Peter Cvetkovič iz Krške vasi in Majda Pešec iz Brežic, Andrej Krumpak in Marjana Prah, oba iz Ljubljane ter Andrej Račič iz Brežic in Daniela Horni iz Zagreba, Hrvaška.
Krško
V Kostanjevici na Krki sta se 5.avgusta poročila Jakob Pin-colič z Oštrca in Janja Božič iz Kostanjevice na Krki, 9.avgus-ta pa sta se poročila Aleksander Vrščaj in Marija Habinc iz Krškega.
16.avgusta so svoj DA izrek-
........ -i ... .-nUumIV(inw«****"»««
li Boštjan Žaren iz Nemške vasi in Melita Martinčič z Dobrave ter Tomaž Praznik in Urška Pureber, oba iz Novega mesta.
Na sedežu upravne enote sta se 27.avgusta poročila Jože Vide z Mihovice in Bernarda Vrtačič iz Dolenjega Kronovega.
30.avgusta pa so se v Kostanjevici poročili še Jože Valant in Blanka Koren iz Bodešč ter Matej Pečjak in Rozalija Volf iz Straže.
Sevnica
2.avgusta so se v Sevnici poročili Janez Rak z Laz pri Boštanju in Melita Krnc iz Gornjih Impolj, Miran Rupar in Vesna Prah, oba iz Sevnice ter Matej Kerin z Lomnega in Vladka Zgonc iz Češnjic.
Peter Cvetkovič in Majda Pešec sta se 23. avgusta poročila na gradu Mokrice, cerkveno zaobljubo pa sta izrekla v cerkvi sv. Marka v Cerkljah ob Krki. Slavje so nadaljevali na Motelu Petrol na Čatežu. Mladoporočenca sta se pravkar vrnila s poročnega potovanja, kjer sta uživala na morju, zdaj pa bosta živela na ženinovem domu v Krški vasi. Sicer sta se spoznala pred dvema letoma in ugotovila, da sta “za skupaj”.
9.avgusta sta se poročila Igor Krevelj iz Čanja in Mojca Sotošek z Vojskega,
16. avgusta pa Rajko Bregar iz Sevnice in Gordana Okorn iz Šentjanža.
23.avgusta so zakonsko zvezo sklenili Anton Renko in Vesna Požun iz Sevnice Roman Medvešek iz Srednika in Ksenija Vajdič iz Lončarjevega Dola ter Saša Ledinek in Katarina Nučič, oba iz Trbovelj.
30.avgusta pa sta sklenila zakonsko zvezo še Bojan Mag-lica iz Beltincev ter Mojca Kerin z Lomnega.
Po Zakonu o varstvu osebnih podatkov navajamo podatke samo za pare, ki so soglašali z javno objavo.
POSAVSKI "BISERI
Spet bomo skakali na Lisco
Sevnica - Kolesarsko društvo Sevnica bo 14. septembra organiziralo tradicionalno - že 12. rekreativno gorsko kolesarsko dirko “Skok na Lisco”. Start bo ob 10. uri na Glavnem trgu v Sevnici, kjer kolesarji poravnajo startnino v višini 2.500 SIT, cilj pa bo pri Tončkovem domu na Lisci.
Od starta na Glavnem trgu pa do odcepa za Podvine (približno 10 km) na cesti Breg - Jurklošter bo kolona kolesarjev vozila po cestno-prometnih predpisih v zaprti vožnji za spremljevalnim in sodniškim vozilom s hitrostjo okrog 30 km/h.
Na Bregu bo leteči start na 9,3 km dolgi progi z višinsko razliko 700 m. Proga je v celoti asfaltirana.
Dirka bo potekala v sedmih kategorijah; vsi udeleženci bodo prejeli spominsko medaljo, praktično nagrado in malico, prvi trije v posamezni kategoriji prejmejo medalje, nagrade pa prejmejo še najštevilčnejša ekipa, najmlajši in najstarejši udeleženec, najhitrejši Posavec in najhitrejši Sevničan. Praktične nagrade bosta prejela tudi absolutna najhitrejša rekreativca v starosti do 33 in nad 33 let; ostale praktične nagrade sponzorjev bodo razdelili na podlagi žrebanja. N.Č.C.
Kotor, vidimo se spet naslednje leto!
Kotor, Dobova - Turistično društvo Dobova, sekcija Fašjenk, je sprejela povabilo Udruženja fešta Kotor, da se udeleži drugega mednarodnega poletnega karnevala, ki je avgusta potekal v Kotorju. Naveza med Dobovčani in Kotorani pa izhaja iz časa letošnjega dobovskega karnevala, ko so bili slednji gostje sekcije Fašjenk.
Na festivalu, ki je potekal po glavni ulici, se je zbralo 21 karnevalskih skupin iz Avstrije, Bolgarije, s Hrvaške, iz Makedonije, Črne gore in dobovski Fašjenk kot edini predstavnik Slovenije. Po ocenah or-ganizatoija je sodelovalo preko 500 mask, ogledala si jih je okrog 30.000 glava množica, vsaka sodelujoča skupina pa je bila predstavljena na štirih odrih, postavljenih po mestu v dolžini dveh kilometrov. Sodelujoče
je pozdravil predstavnik Združenja evropskih karnevalskih mest Črne gore Biskupovič in predsednik združenja van der Kroon z Nizozemske, ki je sekcijo Fašjenk povabil, da se pridruži evropskemu združenju.
Vzdušje je bilo nepozabno, dobovski Fašjenki pa so bili zlasti veseli mogočnega aplavza, ki so ga poželi, in nemalo zanimanja, od kod so prišli; skupina seje namreč
predstavila z “orači” in tradicionalno pustno masko “kosec” (bela lanena obleka - hlače bregeše, sra-jca-rubača, na licu maska-larfa, na glavi visoko pokrivalo-tum z raznobarvnimi trakovi-pongeljci, okoli vratu ruta-rubic, okoli pasu zvonovi, v rokah kosa).
Glede na to, da je karneval potekal v poletnem vzdušju, so bile temu primerne tudi maske zlatih ribic, morskih deklic, metuljev in Havajk do trebušnih plesalk. Veličastnost je poudarila osvetlitev mestnega obzidja z baklami, karnevalska noč na trgih mesta za mestnim obzidjem ter polnočni ognjemet.
Sicer pa bo članom dobovskega turističnega društva Črna gora ostala nepozabna po ogledu Kotorja, mestnega obzidja, Cetinja in obisku mavzoleja Petra Petroviča Njegoša na Lovčenu, kamor so se povzpeli po 461 stopnicah, navdušil pa jih je tudi Sveti Stefan z bližnjo “slovensko” plažo. Privoščili so si še ogled Dubrovnika in sklenili - nasvidenje Kotor spet prihodnje leto!
N. Jenko S.
Fašjenk na poletnem karnevalu v Kotorju
Živahno na oratoriju
Kapele - Župnijski mladinski center Brežice je v zadnjem tednu počitnic izvedel oratorij, ki ga je z delavnicami popestrilo Turistično društvo Kapele.
Že 11. oratorij oziroma teden mladih je bil po besedah Kruna Herakoviča namenjen učenju in spoznavanju vrednot. Že prvi dan je organizator privabil 45 udeležencev in 10 voditeljev. Dnevno se je udeležilo do 50 mladih od 6.do 20. leta starosti, med njimi okoli 15 domačinov, drugi pa so bili iz okoliških krajev, saj so k sodelovanju povabili vse šole.
Jutranja oratorijska srečanj z igro,
pesmijo in molitvijo so se nadaljevala z delavnicami poslikave panjskih končnic, risanja na temo Jov-sov ter barvanja na steklu, popoldanska pa z vezenjem, oblikovanjem gline, kovin ter izdelave herbarija in tako spoznavanja rastlinstva Jovsov, je poudarila Milena Vranetič.
V nedeljo so udeleženci oratorija pri maši izvedli kulturni program, nato pa so svoje izdelke predstavili na razstavi. S.V.
“Dec ne more”
Sevnica - Ali dec več ne more (ne zna ali noče) narediti takega “štimun-ga”, kot gaje nekoč, so se spraševali obiskovalci njegovega sobotnega koncerta na sevniškem gradu, ali pa je sevniško občinstvo tako dolgočasno? Mlačno, kakršno je, prav gotovo ni spodbuda za pevca. Šifrer je večidel prepeval nove viže tipa “Dec ne more”, in malo starih, preizkušenih in popularnih, zaradi katerih je nostalgično občinstvo v glavnem prišlo na grad. Veliko je govoril in pravil stare vice, ki se jim je smejal sam in to tako, kot da jih prvič sliši, je komentiral zlobnež v publiki. Ob koncu koncerta ni želel prisluhniti željam publike, odpel jim je sicer eno želeno melodijo, nato pa gaje na srečo rešil dež, kije oznanil, da se bo tudi sevniško grajsko poletje počasi zaključilo. M.C.
Francevih 90 let
Presenečenje, ki ga je v soboto, 23. avgusta, doživel Franc Petan iz Vojskega pri Koprivnici, je bilo res veliko. Za 90 let, ki jih je praznoval, so mu domači kar pod šotorom za hišo pripravili zabavo z bližnjimi sorodniki. Igralo, pelo in dobro jedlo se je pozno v noč. Slavljencu želimo še naprej veliko zdravih in lepih dni v življenju. M.K.
Cesta prvih borcev v Brežicah
“Športna dvorana”, v kateri trenirajo Primož Kozmus in ostali člani AK FIT Brežice.
Podmladek krških gasilcev v Nerezinah
Nerezine - V organizaciji Gasilske zveze Krško je v Nerezinah letovalo okoli 40 otrok. Na 10-dnevnih počitnicah so bili priča požaru na otoku, ki jih sicer ni ogrožal. Njihovi mentorji gasilci so domačinom priskočili na pomoč.
Z desetdnevnih počitnic so se vrnili mladi gasilci, pionirji in mladinci, Gasilske zveze Krško in sicer z Rožnega, Zdol, iz Dolenje vasi in z Velikega Podloga. V naselju Bučani Zveze prijateljev mladine Krško jih je bilo z mentorji skupaj okoli 50.
18. avgusta je na otoku gorelo, z letovišča je bil požar dobro viden, čeprav jih ni ogrožal. Krške gasilce mentorje so domačini prosili za pomoč pri gašenju, saj je Gasilska zveza Krško lani za varovanje naselja in okolice podarila za veliko vozilo-cistemo za 3000 litrov vode. Vsi mentorji v letovišču so tudi gasilci-časniki in so priskočili na pomoč pri gašenju, ki je trajalo kar nekaj ur. Regijski poveljnik za Posavje pri Gasilski zvezi Slovenije Avgust Mlakar je še povedal, daje pri gašenju pomagal tudi canader, tako da so otroci videli, kako zgleda gašenje z letalom, prav tako so bili priča zajemanju vode.
Kot je še dejal Mlakar, je sam pomagal tudi gasilcu domačinu, ki ga je zadela vodna prha. Ob tem je poudaril pomoč direktorja počitniške skupnosti Mirka Štajnerja, ki je vsaj po duši gasilec in je gasilcem pomagal s svežo pijačo, saj so krški gasilci nosili tudi naprtnjače in tako pomagali pri gašenju. Za pomoč so se jim domačini zahvalili preko medijev. S.V.
Kvakač v gramozni jami
Vrbina, Brežice - Kvakač, nočna čaplja ali Nycticorax rycticorax, je vrsta čaplje, velika 58 do 65 cm, ki je po koncu 80 v Sloveniji veljala za izumrlo. Pred nekaj leti pa so kvakači ponovno začeli gnezditi v deželi pod Alpami in sicer prav v Posavju, v vrbovih gozdovih brežiške Vrbine. Letos so jih opazili kar 15, med njimi sta dva para, to so črno bele ptice, mladiči pa so grahasto sivi.
Trstičje in bujna vegetacija Vrbine jim močno ustreza, ključen pa je tudi mir, ki ga potrebujejo za gnezdenje. Nočne čaplje, kot pove že ime, v tej lastnosti močno spominjajo na sove, saj podnevi predvsem počivajo na čim bolj varnem mestu (v gramoznici na topolu, ki leži sredi jame), ponoči pa letajo in lovijo ribe. Letošnja pomlad jim je precej prizanesla, saj hudega mraza in neurij ni bilo, pa tudi plenilcev ni bilo. Včasih so bili kvakači precej bolj razširjena vrsta v Sloveniji, a so jih z izsuševanji in regulacijami rečnih korit pregnali. Danes ga najdemo tudi drugod po Sloveniji, ob reki Dravi, v mokriščih na obrobju Ljubljane in še kje.
Kvakač je možno podoben čaplji, le da ima krajše noge in vrat ter močnejši kljun od ostalih. Nočna čaplja je znana predvsem v srednji in južni Evropi, ime pa je dobila po značilnem oglašanju, ki spominja na regljanje žab. Letos imajo v gramoznici kar mir, prejšnja leta sojih motili čolni in skuterji. Zagrožena kazen za motenje zaščitenih ptic je kar visoka (500 tisoč SIT), a očitno se je nekateri še vedno ne zavedajo dovolj. Tako so neosveščeni letos spomladi razžagali splav, ki je nastal med drugim tudi z donacijami in prostovoljnim delom ter je služil gnezdenju redke čigre, posebne vrste galebov. Ta ptica spada med najbolj ljubke in elegantne prebivalke močvirij in sladkovodnih ter morskih obrežij, gnezdi pa na plavajočih splavih. Posebnost morske lastovice, kot jo imenujejo v Nemčiji in Italiji, je njena reakcija na približevanje sovražnika, saj začne nanj iz zraka metati kamenje ali kaj ji pač pride pod kljun. Letos je že nadle-tavala Vrbino in bi tu tudi gnezdila, če ne bi njene prehranjevalne navade nekatere hudo zmotile.
V gramoznicah najdemo še mnoge druge primerke pri nas redkih vrst ptic (tatarska žvižgal-ka, čapljice, galebi, pritlikavi kormoran, bela čaplja), vseh skupaj
Nycticorax rycticorax
je okrog 130 vrst. Hikajšnje okolje jim očitno prija, zakaj ne bi torej obogatili naravne dediščine ter zaščitili vsaj del tega omito-
loškega bisera. S spoštovanjem kodeksa pa bi pestrost novo nastale favne lahko navsezadnje ohranili tudi zanamcem. M.K.
110 let planinstva
Lisca - Zloglasnega 11. septembra bo na Lisci slovesnost ob 110-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem. Planince, ki se bodo tega dne ob 14. uri organizirano podali na pot izpred gostilne Černič v Šmaiju, bodo pri razgledni tabli vrh Lisce pričakali župani Laškega, Radeč in Sevnice, v kulturnem programu pa bo med drugim prvič zapel Moški pevski zbor Planinskega društva Lisca pod vodstvom Jožeta Pfajferja.
Planinci se bodo za tem podali na Razbor, kjer si bodo v tamkajšnjem vaškem domu ogledali igro o Blažu Jurku, s fotografijami pa se bo predstavil Vinko Šeško. Sledilo bo planinsko druženje ob pesmi, vinu... N.Č.C.
Razgledna tabla vrh Lisce
Sava Glas, 4.9.2003
KS Zabukovje
Zabukovje - Kraj sodi med srednje velike krajevne skupnosti (KS) v sevniški občini in se nahaja na levi strani Save približno 8 kilometrov SV od Sevnice. Povezuje sedem manjših vasi na pretežno hribovitem svetu in sicer Vranje, Podvrh, Trnovec, Stržišče, Zabukovje, Mrzla Planina in Podgorje.
Slikovita pokrajina z arheološkimi najdišči bi turistom že sama po sebi poplačala obisk, zato pri mlajših domačinih tli upanje, da bi z načrtovano in finančno podprto strategijo nekoč lahko živeli od turizma. Toda zalogaj je za samo KS pretežak, saj se predsednik Janez Podlesnik na pritisk sokrajanov že drugi mandat ubada samo z urejanjem cest, da ne bo ves živelj pobegnil s teh hribov.
Od polžev do arheološkega parka
Skozi Vranje je nekoč vodila rimska cesta. Na kopastem griču nad vasjo so domačini leta 1811 pri iskanju polžev odkopali ruševine podrtih stavb, rimski sarkofag, bronasto utež v podobi boginje Lune in še druge reči. Dobro so bili vidni ostanki obrambnega zidu, dveh cerkva, stanovanjskih hiš, grobišča in topilnice za bron. Strokovna raziskovanja so potrdila, da gre za ostanke rimske naselbine iz 5.in 6. stoletja, ki se še danes po prvotnem poimenovanju tukajšnjih kmetov imenuje Ajdovski gradeč (Ajdi kot Rimljani). To je najbolj raziskana pozno antična oziroma starokrščanska naselbi-
na na Slovenskem in je urejena kot arheološki park. Zal do da-
nes ni zaživel kot turistična postojanka, čeprav ima z vidika stroke evropski pomen. Mladi iz Trnovca in Podvrha so z zanimanjem sprejeli idejo sevniške-ga KIN-a, da bi se v povezavi z arheološkimi točkami sosednjih držav naredila krožna turistična pot, ki bi svetovne popotnike pripeljala v Podvrh. Seveda bi bilo za izvedbo projekta potrebno zagotoviti denar in s takšno usmeritvijo bi bilo smiselno star-tati na evropska strukturna sred-
stva, kar je letos sevniška občina tudi storila. V letošnjem proračunu je bilo za Ajdovski gradeč namenjenih le 3 milijone SIT, kar je premalo za ureditev nujne infrastrukture - to je parkirišča in urejene pešpoti do arheološkega parka, ki jo zarašča grmovje. Postaviti je potrebno tudi nove, bolj opazne oznake za Ajdovski gradeč, preužitkarsko kočo na vzpetini pa ponujajo v oskrbo domačinki, ki bi v njej prodajala spominke in doma pridelane napitke iz sadja.
Domačini pri cerkvi Sv. Štefana, zaščitnika konj, zadnja leta prirejajo dobro obiskano žegnanje konj.
Eden od zaselkov Zabukovja je Mrzla Planina s prečudovito okolico in značilnimi kmečkimi hišami z obnovljenimi “ganki”, v tem času ovešenimi z rožami. Za izletnika idilika, za domačine pa se romantika konča pozimi, ki tukaj natrosi še posebej veliko snega in mu odjuga zlepa ne pride do živega. Življenje v hribih kali ljudi, da so bolj povezani in iznajdljivi, sokrajane pa v svojih “pogruntavščinah” gotovo prekaša Vinko Leskovšek. Starejša generacija lokalnih politikov v Sevnici se še spominja, kako je Leskovšek nekoč pisal v Titov kabinet in potožil, da mu je modri vlak, s katerim seje po Jugoslaviji prevažal predsednik Josip Broz,
Janez Podlesnik nadzoruje, če je podlaga za asfalt brezhibna
Predsednik KS Janez Podlesnik je te dni nadzornik na štirih cestnih odsekih v skupni dolžini 1400 metrov, ki se pripravljajo za asfaltiranje. Po metrih se ne sliši veliko, toda v hribovitih predelih, kakršna je zabukovška krajevna skupnost, ima vsak meter asfalta za domačine trojno težo in tudi rekonstrukcija ceste na takšnem terenu je dražja. Za investicije v letošnjem letu je na razpolago slabih 12 milijonov SIT, kijih namenjajo samo za ceste, je povedal Podlesnik. Plan sprejemajo po principu pripravljenosti na soudeležbo krajanov in tako so letos na vrsti za asfalt odseki Mrzla Planina - Pokojni Vrh, Reber, Podvrh - odcep Draga in v Trnovcu odcep Jazbec, ki ga ta hiša tudi sama financira. “Nekateri so pripravljeni glede na svoj šibkejši materialni položaj ogromno prispevati za boljšo cesto, so pa tudi taki, ki bi lahko kaj primaknili, pa nočejo”, pravi predsednik, kije na čelu KS že drugi mandat in v glavnem skrbi za realizacijo cestnega plana. Od 70 km cest jih je dobra polovica asfaltiranih. Na rekonstrukcijo čakajo še tiste povezave, ki so najzahtevnejše in ponekod z dolino povežejo eno samo kmetijo. Če ima ta naslednika, ki ne namerava zapustiti teh krajev, bo slej ko prej tudi njegova pot pristala v načrtu krajevne skupnosti.
Nova zakonodaja, ki postavlja zelo stroge okvirje za delovanje peskokopov, je krajevne skupnosti zelo prizadela in podražila pripravljalna dela na cestah. Podlesnik se strinja z načelom varovanja krajine in reda v peskokopih, vendar bi po njegovem mnenju lahko izdvojili peskokope za krajevne skupnosti ter z bolj življenjskimi predpisi dovolili njihovo izkoriščanje in namensko uporabo materiala, kar bi se zlahka nadzorovalo. Tako bi se z manj denarja naredilo več na lokalni ravni, v nasprotnem primeru pa bodo na republiko romali projekti za razvoj podeželja in vasi, v katerih bodo na prvem mestu ceste in ne drugi razvojni načrti.


A 1
bi tudi za šolo v Podgorju.
V Zabukovju je bil doma narodni heroj Alojz Kolman Marok, ki je padel na Kočevskem in po katerem se imenuje sev-niško blokovsko naselje.

m|F«**—»k-
Živahna društvena dejavnost
4T t

*+**■**>

	

v Vranju povozil ljubljenega psa. Nabriti mož je v pisanju nanizal zgodbice o Titovem zvestem psu, ki mu je menda med vojno celo rešil življenje ter dobil iz kabineta odobreno odškodnino. Leskovšek se spominja, daje bila “tolažilna” vsota kar precejšnja in odločil se je kupiti vodno črpalko za vaško zajetje, da bi hiše dobile pravi vodovod. Veliko let kasneje je za sevniški radio hudomušno dodal: “Psa mi je res povozilo, ne morem pa trditi, daje bil to Titov vlak. Taje v istem tednu pač peljal v Ljubljano in izkoristil sem časovno naključje. Od tega je imela profit cela vas.”
Trnovec in Podvrh sta zasajena s trto, med katero stojijo številne zidanice. Na turistični kmetiji Klenovšek-Grobelnik potekajo vodene degustacije njihovih vin, poleg gostov v vinotoču radi sprejmejo organizirane skupine, v najem pa dajejo tudi zidanice za piknike. Skozi vas se vije Bi-zeljsko-sremiška vinsko turistična cesta, ob kateri stoji najmlajši, a menda najlepši gasilski dom v sevniški občini, v katerem je tudi računalniška učilnica.
Poleg cerkve sv. Jurija se v kraju ponašajo še s križem, na katerem je Kristus v naravni velikosti. Ustno izročilo pravi, da gaje dal postaviti nek domačin, ki se je na tem mestu prevrnil z vozom v zahvalo bogu, daje nesrečo preživel brez posledic.
Zraven Trnovca leži zaselek Stržišče, kjer kmetuje Roman Žveglič, predsednik območne Kmetijsko gozdarske zbornice za Posavje.
Najstarejša
gostilničarka
Podgorje ob Sevnični se je v leksikonu znanih znašlo kot rojstni kraj uveljavljenega kiparja Janeza Zorka, ki ustvarja v Parizu. Od tod izvirata tudi poslanec državnega sveta Štefan Teraž ter znani slovenski podjetnik Ljubo Špan. Slednji se pogosto vrača
Sloveniji. Mladi okoliški fantje povedo, daje “vsa vražja” v metanju pikada, ima mimo roko in je v igri večkrat zmagovalka.
Gostilna je tudi v lučaj oddaljenih Stopah, vas pa ima še turistično kmetijo Zupan.
Središče KS predstavlja naselje Zabukovje, kjer stoji župnijska cerkev sv. Lenarta (po njej se kraj po domače imenuje tudi Šentle-nart), gasilski dom, v katerem je
Vinska klet Klenovšek-Grobelnik
domov in če se KS obme nanj s kakšno vlogo za sponzorja prireditve, ji ne odreče pomoči.
V šestdesetih letih je bila priljubljena izletniška točka v kraju gostilna Pipan, kamor so se Sev-ničani poleti prihajali hladit, pozimi pa z navezo sani, ki jih je vlekel avto, na kuhano vino ob krušni peči. Zaradi lepih mladostnih spominov ima tudi gospodarica Fanika Pipan še vedno odprta vrata za goste in je z 88 leti najstarejša aktivna gostilničarka v
krajevni urad, pošta in do lani trgovina, ki je zaradi premajhnega prometa zaprla vrata. V kraju je
V	kraju, kjer ni industrije ne večjih obrtnih delavnic in od koder se ljudje vozijo na delo v glavnem v Sevnico, doma pa obdelujejo hribovite kmetije, je zelo pestra društvena dejavnost. Najstarejše v kraju je Prostovoljno gasilsko društvo Zabukovje, kije sprva delovalo kot enota gasilskega društva Sevnica. Danes je samostojno, sodobno opremljeno društvo z gasilskim domom in potrebno opremo ter s številnim podmladkom. Zabukovški gasilci imajo kolege v Trnovcu, kjer je bila pred dobrimi 20 leti ustanovljena'gasilska trojka, danes pa je društvo, ki ima veliko število članov in ki - med drugim - vsako leto poskrbi za odmevno gasilsko veselico.
Tako kot ni kraja brez gasilcev, ga na podeželju ni brez kmečkih žensk. Zabukovške so se organizirale pred dobrimi desetimi leti, čeprav so že prej delovale na vseh področjih in podpirale tri vogale. Pridno sodelujejo na številnih prireditvah v občini in zunaj nje, se izobražujejo in pobirajo medalje.
V	kraju je zelo aktivno Društvo podeželske mladine. Mladi kmeti so uspešni na tekmovanjih v poznavanju stroke, sodelujejo na kmečkih igrah, na igrah treh dežel v Avstriji, organizirajo strokovne ekskurzije in družabna srečanja.
Dolgoletno tradicijo v kraju ima lovska družina, ki ima tudi svoj lovski dom.
Kulturno društvo je bilo ustanovljeno leta 1981, ko je v kraju začel prepevati pevski zbor, v zadnjih letih pa je uspešna dramska sekcija, ki vsako leto pripravi igro.
Šola v Podgorju že dolgo sameva, enkrat letno pa se krajani v njej zberejo na kakšni prireditvi.
Preužitkarska hiša pod arheološkim parkom Ajdovski gradeč
lovski dom, nekoč pa je bila tudi podružnična šola, ki danes žalostno propada. S pomočjo sredstev CRPOV naj bi šolo porušili, na njenem mestu pa v prihodnosti postavili novo večnamensko stavbo. Če bi šolska oblast stavbo ob zaprtju šole prepustila v uporabo KS, bi jo ta vzdrževala in obnavljala, pravi Janez Podlesnik in ne bi dopustili, da propade. Poskrbeli
V kraju že več kot 20 let uspešno deluje tudi krajevna organizacija Rdečega križa, ki -podobno kot vsa ostala društva v kraju - ugotavlja, da prostorska stiska hromi njihovo delo. Želijo si sobo, kjer bi se sestajali, enkrat tedensko merili krvni pritisk in organizirali predavanja.
Branka Demovšek, Nada Černič Cvetanovski
KULTURA
intervju
Razstava - darilo za rojstni dan
Krško - V soboto, 23. avgusta, je bilo na gradu Rajhenburg odprtje razstave fotografij “Devetdeseta” Boštjana Colariča. Cole, kot ga kličemo znanci, je rojen na starega leta dan, 31.12.1972, je človek, ki ustvarja že desetletje in mu je medij “zlezel pod kožo”. Tudi njega se je prijelo znano reklo: “Ko zajadraš v te vode, te delo zastrupi”. Zdaj je študent na Inštitutu in akademiji za multimedije v Ljubljani, kajti za svoje delo si želi kar največ znanja. Fotografija je bila od nekdaj njegova prva ljubezen, potem pa se je samo še nadaljevalo in nadgrajevalo, med drugim nekaj časa tudi v naši sredini, vse do danes, ko ustvarja na lokalni televiziji. Zelja po samostojni razstavi je živela dolgo, uresničila mu jo je njegova življenjska sopotnica Lidija in mu podarila darilo za 30. rojstni dan.
Kje so začetki tvojega ustvarjanja?
Začelo se je deset let nazaj. S fotografijo. Takrat sem prišel kot fotograf k časopisu Naš glas. Kmalu so mi razložili, da samo s fotografiranjem ne bo šlo in tako sem začel tudi pisati. Najprej lahkotnejše prispevke, pretežno s športnih dogodkov, pa s koncertov in tako se je kar naenkrat nadaljevalo. Ko je Naš glas nehal izhajati, sem na tem področju pavziral, nisem pa počival, saj sem začel delati na Radiu Sraka. Najprej v oddaji z narodnozabavno glasbo, potem pa sem nekaj časa vodil tudi glasbeno oddajo “Balkan exspres”, sledil je Radio Sevnica ih potem Radio Brežice z “Zmešnjavo”, obenem pa sem sodeloval tudi pri časopisu Sava-Glas. No, pa meje zaneslo še naprej, tako da sem danes kot tehnični urednik zaposlen na Zavodu Neviodunum oziroma na lokalni TV Krško in pri Posavskem obzorniku. Toda fotografija me je ves ta čas spremljala, me privlačila, tako sem opravil tudi nekaj seminarjev za to področje.
Ostaniva še pri fotografiji.
Boštjan Colarič-Cole
Očitno je razstava nastajala skozi obdobje tvojega dela v medijih?
Pravzaprav je res tako. Hodil sem po različnih koncertih, fotografiral znane glasbene skupine, od tistih, ki jih danes več ni, do znanih, predvsem Jugo rock: Ba-jaga, Balaševič, Bregovič, celo Johna Brauna sem uspel fotografirati. Vedno sem se skušal nekako zriniti čim bližje odru in fotografirati. Seveda je skozi leta v meni vse bolj rasla želja po tem, da bi fotografije razstavil, a se sam nekako nisem lotil zadeve. Potem pa me je presenetila moja
Lidija in mi podarila darilo še za 30. rojstni dan. Pravzaprav je Lidija vse storila v sodelovanju z vodjo Sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Krško Tatjano Avsec. Vse kar je ostalo menije bila selekcija fotografij in povečave. Skratka, ko se je začelo, je zadeva hitro napredovala. In tako je prišel dan odprtja razstave. Pravzaprav mi je bilo vse skupaj čudno, hecno. Kar naenkrat sem se znašel v nasprotni vlogi, kot jo sicer vsakodnevno opravljam.
Razstava bo na ogled do 25. septembra, že kaj razmišljaš o čem novem, podobnem?
O ja, seveda, to pa vsekakor. Sicer ne v smeri fotografije, ampak o delu s kamero. Želim si posneti kronološko-dokumentarni film o začetkih rock glasbe v Posavju pa vse do današnjih dni. Ampak za to potrebujem res ogromno časa in prave vire informacij. Rad bi izbrskal prve rock skupine v Posavju, tudi tiste, ki jih danes več ni, pa tiste, ki so uspele zunaj meja naše regije in Slovenije, in vse tiste, ki delujejo še danes. Teh pa je res kar nekaj.
Upam, da bi mi to uspelo narediti v enem letu. Tako bi dal Posavju zanimivo gradivo o tej temi, obenem pa bi lahko bila to tudi moja morebitna diplomska naloga ob koncu študija multimedija.
Pa kdaj obžaluješ, da si zajadral v medijske vode?
Kakor kdaj. Tudi jaz, tako kot vsak med nami, včasih, ko sem zelo obremenjen, pomislim, kaj mi je sploh tega treba. Mar bi “od-pikal” svojih osem ur in bi imel mir, ampak, saj veš, na srečo to kmalu mine. Z medijem sem pač zastrupljen, priznam. V mladosti tudi slučajno nisem razmišljal v tej smeri. Malo sem razmišljal, da bi bil turistični vodnik ali pa strojnik, tako kot brat, ampak jaz nisem praktik. Sicer pa bi rekel tako. Mlad človek pri 15 letih res še ne more odločati o svojem življenju in vedeti, kaj bo, ko odraste, s čim se bo v življenju ukvarjal, kajti pri tej starosti še ni dozorel. Na vso srečo pa se da z leti, vztrajnostjo in trudom priti do želenega cilja. In meni odgovarja, da sem tu, kjer sem. Prav zanimivo je takšno življenje.
Karmen Molan
Navdušil policijski orkester z gosti
Bizeljsko - Domači župnik Vlado Leskovar je združil moči s Krajevno skupnostjo (KS) Bizeljsko in Občino Brežice in na Hribčku pri farni cerkvi organiziral koncert Orkestra slovenske policije z gosti. Za kraj je bil to izjemen koncert narodnih in domovinskih pesmi na čast škofu Antonu Martinu Slomšku, ki je na Bizeljskem nastopil prvo službo na svoji duhovni in pesniški poti.
Solisti so bili znani pevec Matjaž Robavs, član orkestra Matjaž Mrak ter Nuša Derenda, Nuša in Mrak pa sta zapela tudi v duetu. Uro in pol seje s Hribčka razlegal glas Orkestra slovenske policije pod dirigentskim vod-
tudi v prihodnje, direktor policije Marko Pogorevc, ki je dejal, da so se zbrali, da bi se poklonili domovini in da na poti v EU pričenjamo pot ohranjanja slovenske kulture in jezika, in ob tem prisrčno združil misli Franceta

4. f čih *
Pesnjenja še ni konec
Račiča pri Loki - Jerneja Centrih je nadebudna 15-letnica, ki je letos zapustila osnovnošolske klopi in v teh dneh postala gimnazijka celjske gimnazije Center. Slovo od mladosti pa ni kronala le z lepim spričevalom, tem-
Nuša Derenda in Matjaž Mrak s policijskim orkestrom
stvom Nikolaja Žličkarja, orkester je bil ustanovljen leta 1948, danes ob 55. obletnici obstoja šteje 60 članov, vlada pa gaje leta 1994 imenovala za uradni protokolarni orkester RS. Poznajo ga po svetu in doma kot vrhunski orkester, ki izvaja vse zvrsti glasbe.
Zbrane so nagovorili predsednik KS Franci Kelher z željo, da bi se ob takih dogodkih družili
Prešerna in škofa Slomška. Župan mag. Andrej Vizjak se je ponosen zahvalil nastopajočim za lep večer v pričakovanju ponovnega snidenja ter pozdravil prizadevanje KS in zlasti župnika Leskovarja. Spomnil je, daje na Hribčku to že drugi izjemen dogodek v avgustu po posvetitvi zvonov, kar kaže na nove čase, ki se obetajo kraju.
Suzana Vahtarič
Jerneja Centrih
več tudi s pesniško zbirko z naslovom “Pesnjenja še ni konec”. V njej je zbrala pesmice od prvega do osmega razreda osnovne šole, ki jih je napisala sama. Zbirka je izšla v nizki nakladi in ni v prodaji, ampak je namenjena le prijateljem. Založnik Janez Zupan iz Trebnjega se je za izdajo knjige odločil zato, ker so se mu pesmice zdele zanimive in posrečene, malo pa tudi zato, ker je doma iz istega kraja kot Jerneja. N.Č.C.
Razstava
naravovarstvenih
fotografij
Brežice - Turistično društvo (TD) mesta Brežice je med počitnicami organiziralo tečaj naravovarstvene fotografije za mlade Brežičane. Odzvalo se je 17 mladih, ki so pod vodstvom znanega mojstra fotografije Hrvoja Oršaniča v objektiv ujeli predvsem motive na mrtvici reke Save pod Prilipami. Posnetki naravnega bogastva okolja bodo na ogled do 10. septembra v Osnovni šoli Brežice. Potem pa bodo razstavo selili po različnih razstavnih prostorih.
Turistično društvo sicer letos izvaja projekt Mokrišče Cola - neizkoriščena možnost v turizmu. Cilj projekta je predstaviti širši javnosti mrtvico reke Save, ki se razteza na približno 25 ha in ustvarja pogoje za življenje številnim živalim in rastlinam.
Kot navaja predsednik TD Brežice Ivan Tomše, gre ža izjemno bogat močvirski svet, ki po merilih evropske unije sodi v mrežo varovanih območij in verjame, da bo že naslednje leto področje zavarovano v okviru Evropskega projekta Natura 2000. S.V.
Seminar za violino
Podsreda - V okviru programa “Glasbeno poletje na gadu Podsreda 2003” je v minulem tednu potekal mednarodni seminar za violino. Mednarodne glasbene seminaije v Kozjanskem parku izvajajo že od leta 1995.
Seminarje bil namenjen mladim violinistom srednje in visoke stopnje, nadarjenim violinistom nižjih glasbenih šol in učiteljem violine na glasbenih šolah. Odzvalo se je devet udeležencev iz Slovenije, Nemčije in iz Luxemburga. Seminarje vodil profesor Gorjan Košuta, ki od leta 1978 deluje kot profesor na Hochschule fiir Musik v Kolnu, kjer vodi mojstrski razred violinistov. Korepetitorka na seminarju je bila Vlasta Doležal Rus z ljubljanske Akademije za glasbo. V okviru seminarja so udeleženci na gradu Podsreda priredili tudi zaključni koncert. S.V.
Loka poka od kulture
Loka pri Zidanem Mostu - Kulturno društvo Primož Trubar je uspešno “spravilo pod streho” še en KreArt; likovno-glasbeni festival, ki poveže celo plejado slovenskih umetnikov. Šesti je končan, živel 7. KreArt!
Že šesto leto zapored seje v Loki zbrala pisana paleta umetnikov - slikarjev, grafikov, kiparjev, fotografov, oblikovalcev, poetov in filozofov, geografov in pedagogov. Kar 16 jih je ošililo svinčnike, naravnavalo objektive in ostrilo slike, pomakalo čopiče in uglaševalo inštrumente. Začelo se je tridnevno umetniško ustvarjanje.
Idejni oče KreArta Simon Sernec (v sredini)
Že prvi večer se je vsem udeležencem KreArta v razstavišču Trubarjevega doma pridružila še skupina tistih, ki so na KreArtu ustvarjali lani, saj se srečanje vedno začne z odprtjem razstave del, nastalih na predhodnem festivalu. Dogodek so popestrili Dušanka Istenič na flavti, na klavirju pa Nina Mole in Dejan Jakšič. Tudi sicer je bil KreArt glasbeno obarvan. Na prvem koncertu so nastopili kantavtorja Andrej Trobentar in Tomaž Pengov ter literat in kreativec Bori Zupančič, naslednji večer pa so predstavili projekt Mesto, ki je odrski preplet mestne lirike, likovnosti in svobodno improvizirane glasbe.
Nada Černič Cvetanovski
Varstvo kulturne dediščine
Krško - Zakon o lokalni samoupravi nalaga občini skrb za kulturno dediščino na njenem območju, vendar je zavod za kulturno dediščino pod domeno in financiranjem države. Za občino Krško je zadolžena območna enota Ljubljana.
Da bi strokovno službo približali ljudem po Sloveniji, seje Ministrstvo za kulturo odločilo, da odpre na terenu več informacijskih pisarn. Seveda pa bodo delovale le v tistih sredinah, ki bodo izkazale interes zagotoviti opremljeno pisarno ter financirati obratovalne stroške, kot so elektrika, ogrevanje, najemnina. Strokovni kader zagotavlja in financira država.
Občinski svet Krško je s sklepom o zagotavljanju pogojev za delovanje informacijske pisarne Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Krškem pravzaprav že odprl vrata pisarne, v kateri bodo ob dogovorjenih dneh občanom na voljo strokovnjaki s posameznih področij varovanja kulturne dediščine. Umik prisotnosti svojih
ljudi v Krškem bo naredil ljubljanski zavod. Občina lahko pisarno takoj zagotovi v stavbi CKŽ 23, kjer je sedež Krajevne skupnosti Krško, vendar je bil na seji izražen interes, da bi bila ta pisarna v Kostanjevici. Ljubljančanom bosta predstavljeni obe možnosti in najbrž se bodo hitro odločili za kraj, saj naj bi pisarna za občane odprla vrata že v tem mesecu.
Z informacijsko pisarno bodo tisti, ki obnavljajo stare stavbe ali bi posegli v zaščiten prostor, hitreje prišli do potrebnih rešitev, saj jim ne bo potrebno, tako kot doslej, za napotke in soglasja romati v Ljubljano. Vendar to velja le za občane Krškega, saj sta za občino Sevnica in Brežice zadolžena zavoda v Celju in v Novem mestu. B.D.
napovedi
4.	september
Sevnica - odprtje 2. samostojne razstave fotografinje Jožice Mikek Veber “Utrinki iz Krakovskega gozda”, o Krakovskem gozdu pa bo spregovoril Hrvoje T. Oršanič, ob 19. uri, galerija Ana
5.	september
Sevnica - Grajsko poletje, koncert Natalije Verboten, ob 20. uri, grad
Kostanjevica - odprtje razstave “Iluminacije” Ota Rimeleja, ob 18. ur, v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac
9. september
Brestanica - Grajsko poletje, odprtje razstave umetniških instalacij Urške Jekler, ob 19. uri, pod arkadami
12. september
Brežice - koncert “Tako smo se predstavili na tujem”, ob 19. uri, grajsko dvorišče
Sevnica - Grajsko poletje, odprtje likovne razstave Arspektra 4, ob 19. uri, grad
19. september
Sevnica - Grajsko poletje, koncert Big Band Sevnica in Big Band Zagorje, ob 20. uri, grad
REPORTAŽE, NASVETI ...

avtomobilizem
Renault Espace 2.0T Privilege
Že pred časom sem omenil, da je Espace pravi pionir med eno-prostorci. Takšen, uporaben do zadnjega kotička, je že od leta 1984, ko je bil predstavljen prvi
znaša razlika med Espaceom in Grand Espaceom, je sicer na prvi pogled malo, a ni tako. Spoznamo jih v prtljažnem prostoru, ki je pri enaki postavitvi sedežev
ponuja skorajda vse, kar potrebujejo, ne glede na to, ali si lahko zahtevnejši kupci s spiska dodatne opreme izberejo še kak posladek in svojega Espacea nekoliko prilagodijo. Med omenjeno opremo so zanimivi predvsem natančna in ločeno nastavljiva klimatska naprava, panoramska streha z možnostjo odpiranja in odličen avdio sistem z daljinskim upravljanjem. Vse odlikuje prilagojena oblika in enostavnost uporabe.
vam svetujem, da pred premikanjem sedežev vsaj “pokukate” v servisno knjižico. Premikanje bo veliko lažje.
Motor, odličen bencinski šti-rivaljnik s turbinskim polnjenjem, je primeren. Espace je z njim dovolj poskočen in zmogljiv. Seveda se poraba takega vozila ne zmore kosati s kakim turbodies-lom, a to tudi ni njen namen. Nekateri kupci namreč letno ne prevozijo dovolj kilometrov, da bi se nakup turbodiesla izplačal, za-
Espace. Ta se je kasneje prilagajal času in današnji je ne samo tehnološko in oblikovno primeren, Pač pa tudi izredno varen. Novi Espace je na EuroNCAP testu dobil skoraj vse možne točke in zato mu zdaj sveti pomembnih Pet varnostnih zvezdic.
Ob nakupu Espacea se prvo vprašanje, na katerega mora kupec odgovoriti, nanaša na dolžino vozila. 20 centimetrov, kolikor
Motor:
-	4-valjni linijski, bencinski-tur-bo
-prostornina: 1998 cm' -največjamoč: 163KM(120kW)
-	navor: 250 Nm pri 2000/min
vsakokrat od 150 do 200 litrov manjši. Če se z večjim številom potnikov ne vozimo prav daleč, si zlahka privoščimo običajno, “kratko” verzijo, sicer pa svetujem nakup modela Grand.
Tudi zunanjost krajšega Espacea je izredno atraktivna. Prednji del poudarja enoprostorske lastnosti vozila, medtem ko stranski in zadnji del nikakor ne prikriva dejstva, da je v notranjosti vozila veliko prostora. Napovedujejo ga tudi štiri vrata in velik pokrov prtljažnega prostora, ki seveda odpira tudi potniški prostor.
Notranjost je v vseh različicah enaka. Razlike so seveda glede na ceno v materialih in opremi. Model Privilege vozniku in potnikom
Prostor in nastavljivost sta serijska za vsak sedež, ki mu lahko zamerimo le težo, zaradi katere je nekoliko težje izkoristiti prilagodljivost prostora. Vsekakor
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 205 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 9,9 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 7,9/9,7/12,91/100 km
-	testno povprečje: 11,21/1 (X) km
to je zanje tak motor več kot primeren.
Espace je res vsestranski, uporaben in prilagodljiv. Njegova naj večja hiba je morda le ta, da privajanje nanj lahko traja tudi več dni, saj ponuja veliko specifične opreme. Nanjo se moramo včasih privajati celo z navodili, a seji, ko seje privadimo, skorajda ne moremo odpovedati.
Aleksander Krebelj
Derma Art
D.O.O.
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Staranje kože
Zagorela polt varljivo prekrije pomanjkljivosti na koži. Začetne kožne spremembe - gube, solarne pege, drobne žilice, manjše tvorbe... na porjaveli polti niso tako opazne.
Zagorela barva, ki traja le kratko obdobje, varljivo povrne samozavest in posamezniki se še bolj vneto sončijo. Med neprijetnimi Poznimi posledicami takega ravnanja je seveda prezgodnje staranje kože, ki se začne neusmiljeno kazati, že po tridesetem letu starosti. Koža izgubi mladostno prožnost in žameten videz, gube Pa so vse bolj izrazite.
Na vso moč se začnemo truditi, da bi preprečili nadaljevanje in °hranili svež, mladosten videz, borimo se z nesramno dragimi kozmetičnimi sredstvi, od kozmetičark pričakujemo nemogoče, se zdravo prehranjujemo, pijemo hektolitre vode, ko pa nastopijo prvi sončni dnevi, se ponovno brezglavo nastavljamo soncu, nekateri Pa nadaljujejo s pretiravanjem še v solarijih.
Vse to vodi do resnih okvar kože. Plast povrhnjice, stratum comeum ali rožena plast je osnovna zaščitna plast kože oziroma pregrada, ki uravnava difuzijo različnih snovi iz okolja. Poškodba te plasti pomeni resno okvaro in posledično povečano prepustnost na eni ter povečano izgubo vode skozi kožno površino na drugi strani. Normalne pregradne funkcije kože ne moremo nadomestiti z nanašanjem večjih količin maščob na meno površje.
Čeprav je večina sprememb
starajoči se koži nenevarnih, jih ne smemo prezreti. Pametno se je odločiti za preventiven pregled pri zdravniku oziroma pri dermatologu. Tudi v našem laserskem kabinetu lahko te moteče kožne sPremembe hitro, varno in strokovno odstranite.
Daniela Truden, www.dermaarl.si
REKRUT/ The Recruit
Oskaijevec Al Pacino, hollywoodski lomilec src CoLIN Farrell in seksi Bridget Moynahan so zvezde tega eksplozivnega, akcijskega psihološkega trilerja. James Clayton (Farrell), eden najintelegentnejših diplomatov v državi, je natanko tak človek, kakršnega si Walter Burke (Pacino) želi v Cii. James po urjenju hitro napreduje in se zaljubi v rekrutinjo Laylo. Ravno ko začne dvomiti o svoji vlogi in odnosu mačke z mišjo, ki ga ima s svojim mentorjem, mu Burke da tajno nalogo; odkriti mora izdajalca.
REKRUT

noči’
POSLEDNJA NOČ/
25,h Hour
Edvvard Norton je na čelu izvrstne igralske zasedbe v filmu Spikea Leeja Poslednja noč, ki je požel mnoge pohvale kritikov. Monty Brogan čez 24 ur odhaja v zapor za dolgih sedem let. Mony, ki je bil zadnja leta kralj Manhattna, se poslavlja od življenja, ki mu je odprlo vrata najpopularnejših nočnih klubov in mu prineslo moč in vpliv ter ga hkrati oddaljilo od njegovih najbližjih. Zadnji dan na svobodi se skuša zbližati z očetom in starima prijateljema.
ABSOLUTNIH STO /
Baš Čelik
Igor Gordič je do nedavnega slovel kot olimpijski prvak v streljanju, danes pa tone v pozabo in se vdaja mamilom. Njegov mlajši brat Saša, ki nadaljuje Igorjevo športno kariero, ga skuša izvleči iz te situacije, saj nad bratovo glavo preži mafija, obenem pa se vneto pripravlja na svetovno prvenstvo. Kljub njegovi nadarjenosti mu mafijski lastnik kluba omeji treninge v dvorani, zato Saša, jezen in razočaran nad svetom, stvari vzame v svoje roke. Edina možnost, da reši brata iz mafijskih krempljev, je streljanje v živo tarčo.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA	& /y£E/ p/j vodovodnem stoJpu ,y Brežicah
za lepši videz
Nova spoznanja
Proti kuperozi
Pri kuperozi uporabljamo predvsem kreme, ki utijujejo stene kapilar. Vendar samo to ni dovolj. Prav tako se moramo izogibati sončenju in umivanju obraza s pretoplo vodo. Proti kuperozi se lahko borimo tudi od znotraj. Stene kapilar utijujejo gozdni sadeži, še posebej borovnice, saj vitamini, kijih zaužijemo, tudi izboljšujejo elastičnost krvnih žil.
Smo to, kar pijemo
Pijemo 90 odstotkov svojih bolezni, tako je trdil Pasteur.
Pojasnilo te izjave se skriva v dejstvu, da voda sestavlja 60 odstotkov skupne telesne teže. 67 odstotkov od te količine vode se nahaja v celicah, 33 odstotkov pa v telesni tekočini (plazmi, limfi in v medcelični tekočini). Dnevno je odrasli osebi potrebno 2,5 litra vode, od tega približno je 300 ml v organizmu nastaja kot rezultat kemičnih reakcij, ostanke moramo dati organizmu v obliki napitkov in hrane. Telo zaradi različnih faktoijev izgublja vodo, s tem pa tudi vitamine in minerale. Zelo pomembno je ta primanjkljaj nadoknaditi, zato moramo popiti vsaj 2,5 litra vode na dan.
Bodite pozorni na sestavo vode, označena je na nalepki, voda ne sme biti prezasičena z minerali.
Vse je posledica stresa
Bolezen modeme dobe, stres, se odraža ne samo na lepoti, temveč tudi na zdravju. Dokazano je, da stres povzroča prehitro staranje in hkrati tudi izpadanje las. Zato je najboljše zdravilo proti stresu sproščanje. Obstaja več tehnik sproščanja izberite si tisto, kar vam najbolje ustreza. Dragocena pomoč pri sproščanju so razne rastline v obliki fitotera-pije ali aromaterapije.
Lep pozdrav do prihodnjič,
Alenka Dirnbek www.alenkinstudio.com, tel.št. 07/49-61-775
moda
Jesensko - zimski modni horoskop
Glede na to, da so kozorogi vedno bolj osredotočeni na svoj uspeh in zato bolj pogosto sežejo k eleganci, bo tokrat malce drugače. Večjo pozornost bodo posvečali partneiju in zato bo več uspeha v ljubezni. Posledica tega bo, da se bodo z modo ukvaijali bolj kot kdaj prej in predvsem bodo malce bolj sproščeni pri izbiranju oblačil.
Ribice bodo morale najprej urediti marsikatero zasebno zadevo, zato ne bo toliko časa za ukvatjanje z modo, vendar ne bo nič zamujenega; sezona bo dolga, ko se bodo zadeve uredile, bodo imele še več volje ukvaijati se z modo in bodo presenečale s slogi.
Bikom se bo godilo kot že dolgo ne, vse zvezde so na njihovi strani. Glede na službeno in zasebno srečo se bodo biki posvetili tudi svojemu zunanjemu izgledu in tokrat presenečali z modnimi zamislimi in s svojim slogom.
Glede na to, da bodo raki imeli veliko dela s spreminjanjem domačega okolja, pa naj gre le za prestavitev mize v drug kot, se bodo hkrati posvetili tudi urejanju prostorov, kot je obešanje novih slik, barvanje sten... Pri tem bodo zelo uživali, čaka jih torej predvsem umetniški čas. Posledica tega bo, da se bodo posvetili tudi svojim modnim muham.
Device čaka predvsem romantično in harmonično obdobje, ko se bodo tudi modno opredelile. To pa še zdaleč ne pomeni, da v njih ne bo ognja, njihov modni slog bo takšen, kot že dolge ne - hkrati romantičen, drzen in “seksi”. Škorpijonom zadnje čase ni šlo vse gladko, toda bližajo se boljši časi; pridobili bodo samozavest in predvsem veliko volje do modnih sprememb, to bo obdobje, močno prežeto z modo. Z novo in svežo energijo se bodo vrnili na svojo pot in neveijetno presenetili z modno spremembo.
Vodnarji bodo v prihajajočem obdobju uvideli, da rutina včasih ni tako grozna, kot se jim je vedno zdelo. Malce se bodo umirili. Ker bodo imeli več časa, se bodo še bolj intenzivno in divje posvetili modi in preizkusili vse mogoče.
Tudi za ovne je čas, da se malce umirijo in se posvetijo sebi, predvsem bi dobro dela kakšna stilska preobrazbi pa še pravi čas za to prihaja; nove kolekcije, nove barve, nove zamisli in slogi... Če se bo le dalo, bodo to izkoristili in se počutili veliko bolje, saj jim bo dalo več energije za naprej.
Zal so tudi dvojčki eni izmed tistih, ki morajo urediti osebne zadeve, zato ne bo prav veliko časa za posvečanje samemu sebi. Ampak tudi to se bo dokaj hitro uredilo, ničesar ne bodo zamudili. Na koncu bo vsem jasno, daje včasih potrebno hitreje urediti zadeve in se lotiti drugih stvari, ne pa brskati po starih. Ixvom gre vse kot po maslu, tudi za v naprej zvezde kažejo dobro. Kljub vsemu se naj vprašajo, če je možno še kaj spremeniti ali urediti, preden iz sreče pride nesreča Ne glede na to, si bodo vzeli čas za modo ter uživali v izbranem slogu, ki si ga bodo levi zelo natančno izbrali.
Tehtnice naj si vzamejo čas zase, naj obiščejo kozmetični salon in zamenjajo staro garderobo za novo. To bodo mnoge tudi naredile, saj si nekaj novega in svežega tudi zaslužijo. Šele potem bodo lahko nadaljevale z novo energijo. Umetniški strelci ne bodo samo življenjski umetniki, tudi v modi bodo uživali. Preizkušali bodo vse sloge, vse barve in si privoščili kot že dolgo ne. Energije jim ne bo zmanjkalo, pa tudi volje ne.
Lea Šinko Štraus
lAI močite

.
07/49*91-250
nonočtufoe Je
ŠPORT
atletika
Primož, Primož, naš junak...
Pariz, Brežice - Bil je ponedeljek, 25. avgust Ob 18. uri se je na prizorišču svetovnega prvenstva v atletiki v Parizu začelo finale za metalce kladiva. Med dvanajsterico najboljših je bil kot osmi uvrščen tudi še ne 24-letni Primož Kozmus, sicer član AK FIT Brežice. Že v prvi seriji je v slogu velikega šampiona svetovnega formata orodje izpod njegovih rok poletelo 78,16 m, potem mu je krogla ”ušla” izven sektorja za met, v tretje je kladivo “letelo” na 78 metrov, pa 74,76, 78,72 in za konec 79,68 m. Slednje je bilo tisto pravo. Primož Kozmus je tudi uradno postal peti najboljši metalec kladiva na svetu, obenem pa je dosegel tretjo najboljšo slovensko uvrstitev na dosedanjih devetih svetovnih prvenstvih in najboljšo slovensko uvrstitev na letošnjem SP. Postal je naš junak in postal je junak Slovenije. AK FIT Brežice je v sodelovanju z županom občine Brežice mag. Andrejem Vizjakom pripravil sprejem, ki ga bodo mlad športnik, njegov trener Vladimir Kevo in bioenergetik Marjan Ogorevc pomnili še dolgo. Zbrala se je nepregledna množica, vsi so želeli svojega junaka pozdraviti, mu čestitati, mu stisniti roko...
Primož, ali si pričakoval takšen sprejem?
Ne, sploh ne... sploh ne morem verjeti, da sem s svojim rezultatom razveselil toliko ljudi. Resnično sem ganjen in se vsakemu posebej zahvaljujem. To je res nekaj neverjetnega, nepozabnega. Saj sem se zavedal, da sem naredil lep uspeh, in vedel sem, da imam na dan prihoda domov zvečer pri županu sprejem, ampak kaj takšnega.. .ne, tega pa res nisem pričakoval. Šele zdaj mi postaja jasno, koliko to moje 5. mesto pomeni ljudem. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki so prišli in
me tako prijetno presenetili. Hvala tudi mojemu klubu in najlepša hvala gospodu županu.
Kakšni so bili načrti, ko si odhajal na prvenstvo?
Ne tako zelo veliki, najprej sva s trenerjem Vladimirjem Kevo,
ki sem mu zelo hvaležen za vsa leta, ko mi stoji ob strani, načrtovala vsaj uvrstitev v finale. Ta načrt je uspel. Videla sva, da so največji svetovni asi “pogoreli”, pa sva rekla, no, do 8. mesta bi mi skoraj moralo uspeti. Pa je prišlo 5. mesto. Zelo sva bila vesela, obenem pa se moram resnično
		
"v" i wm * JL	n is	nf * >4	. i!
Pogled na prizorišče sprejema pred občinsko stavbo v Brežicah v trenutku, ko je v Primoževo čast Gasilska godba na pihala Loče igrala Zdravljico.
zahvaliti tudi Marjanu Ogorevcu, ki me je spremljal in me je dobro pripravil na finalni nastop.
Pri odpiranju šampanjca "velikanu”, ki ga je Primožu podaril Jure Rovan, je pomagal Stane Polovič, ki sicer vodi gostinstvo v Santa Luciji. "Obglavila" sta ga kar s sekirico.
In kako se bo zdaj odvijalo tvoje športno življenje?
Pravzaprav še ne vem natančno. Zdaj, kot opažam, me kar naenkrat čaka veliko pogovorov z novinarji, verjetno bodo zdaj prišle še tekme, pa sem le malo upal, da bi. za kakšen dan odšel na morje, da si nekoliko odpočijem. Pa bo moralo morje še malo počakati. Zdaj je na prvem mestu moje delo. Sezona pa tudi še ni končana.
Ne le letošnja sezona, pravzaprav so Atene pred vrati.
Res je, olimpijske igre bodo zelo hitro pred nami. In do takrat naju z Vladom čaka res še ogromno dela. Upam le, da se ne bi kaj zakompliciralo in da ne bi prišle kakšne poškodbe. Zdaj me čaka še zelo naporno delo in treningi, zdaj moram res dati vse od sebe. Še enkrat bi se resnično rad zahvalil vsem, ki so mi v tem času stali ob strani, v prvi vrsti pa svoji družini.
Karmen Molan
strelstvo
Prvenstvo zveze in memorial
Posavje - V organizaciji Zveze lovskih družin Posavja so potekale štiri tekme v kombinacijskem streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka za malokalibrsko (MK) puško - lovski položaj ter ena tekma v streljanju z lovskim karabinom. Tekme so potekale na streliščih lovskih družin Krško, Dobova in Pišece. Prvenstva seje udeležilo 56 lovcev, ki so ekipno zastopali 12 lovskih družin.
V posamezni kombinaciji je zmagal Marjan Imperl, LD Zabukovje, pred Jožetom Štefaničem. LD Videm, in Petrom Verstovškom, LD Brežice. Ekipno je zmagala LD Zabukovje pred Pišecami in Vidmom. V streljanju na glinaste golobe je med posamezniki spet slavil Marjan Imperl pred Srečkom Kranjcem iz iste LD ter Alešem Fuksom, LD Artiče, ekipno pa je slavila LD Zabukovje pred Pišecami in Krškim. V streljanju na tarčo srnjaka je med posamezniki zmagal Bojan Podgoršek, LD Pišece, drugi je bil Marjan Imperl, tretji pa Jože Štefanič, v tej disciplini je ekipno zmago osvojila LD Videm pred Zabukovjem in Brežicami. V streljanju z lovskim karabinom pa je bil zmagovalec med posamezniki Peter Verstovšek, drugi je bil Miljan Zidarič, LD Globoko, tretji pa Damjan Rožman, LD Pišece, ekipno zmago je v tem delu tekmovanja osvojila LD Pišece pred Brežicami in Vidmom. Prehodni pokal za memorial Jožeta Jurečiča je tokrat prejela LD Zabukovje.
Posavski mojstri strelci
(iornji (Irad - Državnega prvenstva v obeh strelskih kombinacijah so se udeležili tudi posavski strelci - lovci. Svoje nastope so odlično opravili, tako je ekipa ZLD Posavja osvojila dve prvi mesti, in sicer v streljanju tarče MK srnjak in tarče bežečega meijasca osvojili pa so tudi dve tretji mesti v disciplini lovski karabin ter v skupni kombinaciji štirih disciplin.
V disciplini umetni golobi - športni položaj je Mitja Zidarič, LD Globoko, osvojil 2. mesto in si pridobil naziv “mojster strelec”, izjemno uspešen pa je bil tudi Peter Verstovšek, LD Brežice, kije postal novi državni prvak in je kar za 30 točk povečal državni rekord v kombinaciji štirih disciplin. Ob svojem uspehu si je pridobil tudi naziv “mojster strelec” kar v treh disciplinah.
nogomet
Niso se kar predali
Krško - Na stadionu Matije Gubca v Krškem se je na srečanju šestnajstine finala pokala Nogometne zveze Slovenije, ko sta se pomerili ekipi NK Krško Posavje in Maribor Pivovarna Laško, zbralo okoli 1500 ljubiteljev nogometa. Kljub temu, daje domača ekipa doživela poraz s 0:3, takšen je bil tudi izid ob polčasu, pa so se domači po svojih najboljših močeh dostojno upirali večkratnim državnim prvakom, ki se bodo v osmini finala pomerili s Kumho Dravo.
atletika
Cilj olimpijske igre
Italija, Švica, Slovenija -
Slovenski rekorder v skoku s palico Jure Rovan je imel v zadnjem obdobju veliko težav s poškodbami in zdravjem. Zato je bil prisiljen počivati, ob tem pa je prestal še operacijo kile. Tako je s treningi začel šele letos marca, kljub vsem težavam pa je v mesecu juniju uspešno začel s tekmovanji.
V italijanskem mestu Jeso-lo je na uličnem skoku s palico preskočil 530 cm in osvojil 4. mesto, v švičarskem Fri-bourgu je bil s 531 cm tretji, na državnem prvenstvu v Novi Gorici pa je zmagal, preskočil je 540 cm. Naskakoval je tudi normo za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu, 560 cm. Rovan je bil uspešen še na evropskem pokalu v Velenju, osvojil je 5. mesto z izidom 535 cm, na Grand Prixu v Linzu pa je osvojil prve točke z 8. mestom.
Zaradi poškodb in omenjene operacije je imel Jure Rovan prekratko pripravljalno obdobje, tako da mu je ušel nastop v Parizu, sedaj pa seje osredotočil na izpolnitev norme za prihodnje olimpijske igre v Atenah (norma je 570 cm), vsekakor upa, da mu bo zastavljen cilj uspel. Še posebno sedaj, ko tudi on intenzivno dela z bioenergetikom Marjanom Ogorevcem, kar mu zelo koristi.
športni vikendi
Turnir Zvezda
Brestanica - Na Bazenu Brestanica so se skozi celo poletje v organizaciji Mladinske športne zveze Posavje (MŠZP) in posameznih izvajalcev v okviru MSZP (Klub posavskih študentov, Športno društvo Reaktor, Klub malega nogometa Zvezda) vrstili poletni športni vikendi (PŠV), ki so obsegali pet športnih turnirjev. Organizatorji sojih poimenovali Musklfibr, Reaktor, Bomba, Švic, Zvezda, v okviru teh pa so potekala tekmovanja v malem nogometu, ulični košarki ter odbojki na mivki za moške in ženske.
Na zaključni turnir “Zvezda” se je uvrstilo 16 najboljših ekip iz vsake panoge, glede na seštevek rezultatov iz posameznih turnirjev. Tako je sodelovalo 225 kvalificiranih tekmovalcev, skupno pa seje PŠV 2003 udeležilo 1328 športnikov.
Končni zmagovalci v malem nogometu so postali “Slabiči” iz Sevnice, najboljši strelec vikendov je bil s 15 goli Kurnik iz zmagovalne ekipe.
karate
Bushido - umetnost ali krvavi šport?
(3. del)
Brežice, Japonska - Nasilje znotraj vrste, ki vsake toliko časa preraste v vojno, “nasilje” živali, s katerimi delimo življenjski prostor, in “nasilje” narave, ki se kot lastniški mogočnež ne ozira na minljivega podnajemnika, nam dokazuje, da je potreba za zaščito človekovega življenja kot najvišje vrednote univerzalna. Civilizacijske pridobitve, kot so pravo, ki ureja odnose med posameznikom in družbo, in tehnološke rešitve, ki obvladujejo naš prostor, nam dajejo iluzijo varnosti, še vedno pa se v kritičnem trenutku človek zateče k lastni iznajdljivosti. Da bi odgovorili nevarnostim, ki danes grozijo človeštvu, moramo razvijati možgane, nekoč pa so ob neposredni fizični ogroženosti bili prisiljeni uriti telo.

Iz tovrstne potrebe se torej porodijo borilne veščine. Kot tradicija se prenašajo z učitelja na učenca, včasih jih kakšen vladar (kot na primer Huang Ti - Rumeni kitajski cesar) vključi v svoje dvorne aktivnosti kot aktivno obliko meditacije, drugič jih prevzame duhovščina za krepitev lastnega zdravja, na Okinavvi (otok globoko v Japonskem morju, ki predstavlja vezni člen med Kitajsko in Japonsko v kulturnem in trgovskem smislu) se z njo ukvarjajo ribiči in kmetje, v tridesetih letih 19. st. pa umestijo v učni načrt telesne vzgoje osnovnih šol judo in kendo ter karate na univerze. Tudi borilne veščine so, kot vse na tem svetu, podvržene nenehni preobrazbi in razvoju v odvisnosti od tega, kdo, kdaj, kje in s kakšnim namenom se z njimi ukvarja. Da ne bo vse skupaj izzvenelo kot suhoparno naštevanje in prazno teoretiziranje, si oglejmo primerjavo med vzhodnjaškim in zahodnjaškim konceptom. Medtem ko vzhodnjaške borilne veščine krasi dovršena tehnika, ki je nujno potrebna za učinkovitost fizično šibkejših borcev, se na zahodu poudarja surova sila, potrebna za vihtenje srednjeveškega meča ali nošenje oklepa. Namen ukvarjanja z borilno veščino pa je notranji vzgib, ki jo vidno predrugači. To seje v zgodovini zgodilo, ko so se z njo začeli ukvarjati menihi namesto vojščakov. Njim je bila borbena učinkovitost gotovo drugotnega pomena, saj niso zapisali svojega življenja bojnemu polju, ampak odkrivanju Boga in duhovnosti. V gibu se zato zasleduje estetski element, skladnost duha in telesa, ritmičnost, dihanje ipd. Po 2. svetovni vojni se tudi vzhodnjaške borilne veščine skomercializirajo, postanejo del velike športne industrije po vzoru boksa. Med obiskom Japonske smo med drugimi obiskali tudi Senseia Fujimota, kije eden pionirjev športnega karateja, saj je bil član prve osemčlanske kyotske univerzitetne ekipe, ki seje pomerila s konkurenčno ekipo tokijske univerze. “Bili smo mladi in željni dokazovanj. Najprej smo se dogovorili za pravila, kmalu pa so bila vsa reševalna nosila polna,” je pripovedoval danes v pozni starosti častitljivih 80 let kot ena redkih živih legend. Razmišlja, da so s tem za popularizacijo karateja in Japonske storili veliko, da pa je tako ta dobil popolnoma nov obraz. Skozi trening v njegovem Doju smo lahko le zaslutili, zakaj govori z nostalgičnim tonom. V njegovi skupini najmlajši član šteje 45 let in najstarejši 92. Izvajajo neverjetno dovršen, rafiniran in učinkovit ter etično zaokrožen karate z izvornim učenjem okinavvskih velikanov, senseijev Mijagija in Nabunija.
Njegov primer uči. Tradicijo je potrebno spoštovati in jo ohraniti kot izročilo zanamcem, vendar se je potrebno zavedati, da smo vsi aktivni tvorci svojega časa. Zato smo upravičeni in dolžni primakniti lasten delež v pisan in neizčrpen mozaik znanj. Karate moramo osmisliti za čas, v katerem živimo. Trenutno gre v dve smeri. Ena je “šoubiznis”, ki s krvjo polni dvorane in buri nekaj pradavnega v človeški duši, druga pot pa ponuja enkratno vadbo, ki zahteva skladnost duha in telesa, zato ji lahko rečemo Umetnost.
(konec prihodnjič)
Peter Dirnbek, Christian Kajina, Velimir Jukič
V ulični košarki je zmagala ekipa “Pora” z Rake in Podbočja, “Trodel-na omara s frezo” iz Novega mesta je ekipa, ki je zmagala v ulični košarki, v moški odbojki na mivki, v ženski odbojki pa je zmagala ekipa “Brez ideje” iz Novega mesta.
V okviru turnirja Zvezda se je
predstavil tudi Klub borilnih športov Rajhenburg, odigrana je bila ekshibicijska malonogometna tekmi1 med ekipo Občinskega sveta Krško (zanjo je igral tudi krški župan Franci Bogovič) in Ženskim nogometnih klubom (ŽNK) Krka, kjer so slednje zmagale z rezultatom 1:0 ter plesni skupina Tarantela. Po podelitvi nagrad na odru bazena v Brestanici je bil organiziran zabavni zaključek s skupino Ambasada.
Občinski svetniki in ŽNK Krka
kolesarstvo
Prvenstvo veteranov
St Johan, Avstrija - Svetovne' ga kolesarskega prvenstva za veterane v cestni dirki in dirki na čas (kronometer) seje udeležilo preko 250® kolesarjev iz vsega sveta. Med nji' mi je bil tudi član RKDK Duša* Vodlan, ki je odpeljal svoj prvi kronometer v svetovni konkurenci. 2" km dolgi kronometer je prevozil^ 31:58:44 (povprečna hitrost 37.6® km na uro) in dosegel 51. mesto.
KRONIKA
Za brezskrben otroški korak na poti v šolo
Slovenija, Posavje - V preteklih letih so šolarjem prvi šolski dnevi v cestnem prometu na poti v šolo in domov potekali dokaj varno. V prvih desetih dneh pouka se v Sloveniji v minulih letih ni zgodilo veliko prometnih nesreč. Lani v tem obdobju je bilo v prometnih nesrečah udeleženih šest otrok oziroma mladoletnikov, od tega sta bila dva otroka lažje telesno poškodovala, med mladoletniki pa sta se dva lahko in dva hudo telesno poškodovala.
Na Policijski upravi (PU) Krško izpostavljajo, da otroci na poti v šolo pridobivajo nove izkušnje o prometu. Zato opozarjajo, da jim moramo odrasli zagotoviti, da bo ta pot varna in smo pozorni tudi zaradi njihove neizkušenosti, igrivosti in razposajenosti. Tudi letos posavski policisti namenjajo dodatno skrb za varnost predšolskih in šolskih otrok v prometu, čeprav povsod po državi v učnem procesu sodelujejo skozi vse leto.
Tako policisti v okolici osnovnih šol izvajajo poostren nadzor prometa, predvsem kontrolo hitrosti. Zoper kršitelje policisti v
prvih dneh novega šolskega leta tudi dosledno ukrepajo. Prav tako so pod drobnogled vzeli tehnično urejenostjo vozil, avtobusov, kombijev in drugih vozil, s katerimi se vozijb otroci v šolo in v vrtec. Policisti namenjajo pozornost tudi rumenim ruticam, ki so jih otroci dobili v šoli prvi šolski dan in jih morajo nositi okoli vratu, odsevnim telesom v nočnem času ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti ter opremljenosti koles in koles z motorjem, s katerimi se vozijo otroci in mladoletniki. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je prenovil knjižico “Prvi
V Sloveniji se število umrlih otrok in mladoletnikov v prometnih nesrečah v zadnjih letih zmanjšuje, izjema je bilo le leto 1999, ko se je trend nekoliko dvignil, nato pa je spet začel upadati. V zadnjih petih letih in prvih sedmih mesecih letošnjega leta je tako v prometnih nesrečah umrlo 1822 oseb, od tega je bilo 118 oziroma 6,5 odstotka otrok in mladoletnikov. Letos je v prvih sedmih mesecih umrlo pet otrok in mladoletnikov, lani pa jih je v celem letu umrlo 14.
Otroci in mladoletniki so najpogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot potniki, saj jih je za posledicami prometnih nesreč v lanskem in letošnjem letu umrlo 8, kar znaša 53 odstotkov vseh umrlih iz teh starostnih skupin. Podatki kažejo, daje prepričanje o ogroženosti otrok kot pešcev v prometu zmotno. Za varnost otrok in mladoletnikov so odgovorni predvsem starejši (ponavadi starši), kijih vozijo kot potnike v vozilih, ne da bi uporabili ustrezne otroške sedeže in jih pripeli z varnostnim pasom.
Za varnejšo pot najmlajših pri OŠ Brežice
koraki v svetu prometa” za starše prvošolčkov.
V Posavju vsako leto ob začetku pouka policistom pomagajo sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki z Združenjem šoferjev in avtomehanikov, v Brežicah letos tudi s člani Avto moto društva ter Rdečega križa, skrbijo, da otroci spoznajo pomen varnosti v cestnem prometu. Nadzorujejo kritična mesta, križišča in prehode za pešce v bližini šol tako v mestu kot v bližini ostalih šol v oddaljenih
krajih.
Otroci do 14. leta starosti so bili v prvih sedmih mesecih letošnjega leta na področju PU Krško udeleženi v dvanajstih prometnih nesrečah, lani v istem obdobju pa v desetih, kar je 1,1 odstotka vseh udeležencev. V teh prometnih nesrečah je en otrok utrpel hude in šest lahke telesne poškodbe. Razveseljiv je podatek, da otroci v tem času niso povzročili nobene prometne nesreče, lani 4, navaja PU Krško.
Suzana Vahtarič
Previdnosti na traktorju nikoli preveč
Posavje - V naselju Kalce se je 20. avgusta smrtno ponesrečil 75-Ietni traktorist. V treh tednih je to druga smrt pod traktorjem na področju Policijski upravi (PU) Krško, vmes se je na regionalni cesti zunaj naselja Velike Malence smrtno ponesrečil motorist iz Ljubljane. Že lani so na PU Krško opozarjali, da je največ prekrškov, ki jih storijo vozniki traktorjev, povezanih s tehnično neizpravnostjo vozila, (ne)registracijo, neuporabo luči in vožnje, pod vplivom alkohola.
75-letnik iz okolice Krškega je vozil neevidentiran kmetijski traktor po lokalni cesti iz smeri Malega Trna proti Ivandolu, v naselju Kalce je v blagem levem ovinku zapeljal v levo preko vozišča na neutrjeno bankino in se Prevrnil v gozd pod cesto. Voznik je po prevračanju ostal ukleščen Pod traktorjem. Gasilci Poklicne gasilske enote (PGE) Krško so traktor najprej dvignili, da so lahko izvlekli voznika in kasneje še traktor. Poškodovani voznik je kmalu zatem zaradi zadobljenih Poškodb umrl v brežiški bolnišnici. Na traktorju ni bila vgrajena varnostna kabina oziroma lok, voznik pa tudi ni imel ustreznega Vozniškega dovoljenja.
V treh tednih je to druga nesreča s traktorjem, ki seje končala tragično. 31. julija se je delovna
nesreče pripetila v naselju Pod-boršt, pri prekladanju hlevskega gnoja seje prav tako prevrnil traktor in pokopal 27-letnika iz okolice Novega mesta, ki je na kraju umrl.
V prvih osmih mesecih leta 2002 se je na posavskih cestah zgodilo enajst prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki traktorjev in od tega so jih kar deset povzročili sami. V teh nesrečah je bila ena oseba hudo telesno poškodbo in dve lažje.
Preostanek minulega leta je bil sicer kljub jesenskemu času bolj miren, 30. septembra lani pa je v nesreči traktorja in osebnega vozila utrpela hude telesne poškodbe starejša gospa, ki jo je stisnilo med traktor in priklopnik.
V letu 2001 so traktoristi bili udeleženi v dvajsetih prometnih nesrečah in trinajst so jih povzročili sami. Posledice teh nesreč je ena smrtna žrtev leta 2001, ena oseba je bila hudo in dve lahko telesno poškodovani. S.V.
Na PU Krško opozarjajo na obveznost traktoristov, ki imajo pripet traktorski priključek, ki presega širino traktorja ali ko je zaradi tovora zmanjšana preglednost, daje obvezna uporaba rumene utripajoče ali vrteče se luči. Na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, se sme voziti v prostoru za tovor največ pet oseb, vendar te ne smejo biti pod vplivom alkohola in ne smejo stati, sedeti na stranici kesona ali na nepritrjenem tovoru, ki presega višino stranice kesona.
:ks
Vlomilec izbral relikvije
Boštanj, 29730731. avgust -
Neznani storilec je ta konec tedna ■i je ^ovirano vstopil v .upnijsko cerkev v Boštanju, saj so vrata cerk-ve podnevi odklenjena oziroma °<Jprta. Pristopil je do oltarja, kjer je odstranil manjšo ključavnico in nato odtujil tri kelihe in moštranco. ^rednost odtujenih predmetov *naša pribli.no 1.000.000 SIT.
Tri dni pred tem je neznani stožec v Kostanjevici na Krki v šipo Na vhodnih vratih .upnišča vrgel jabolko. Šipa seje razbila, z vandalizmom pa je nastalo za okoli 30.000 SIT škode.
/itf'
era-
kro-
500
lšai1
kro-
i.20
o! J 10
Pridržanje do streznitve
Brežice, 30. avgust - Sobotni
dan je 24-letni G .J.iz Krškega izrabil za vožnjo po mestnih ulicah v Brežicah. Vendar so mu načrte prekrižali policisti, ki so ga želeli ustaviti. Voznik se na znak policistov ni hotel ustaviti, temveč je nadaljeval z vožnjo v smeri Čateža ob Savi in nato na hitro cesto, kjer je le ustavil. Med postopkom so ugotovili, daje G.J. vinjen, preizkus z alkotestom je odločno odklonil, med postopkom pa je tudi žalil policiste. Ker G.J. kljub opozorilom s kršitvami ni prenehal, so policisti zoper njega odredili pridržanje do streznitve. Prislužil sije tudi predlog sod-‘ niku za prekrške.
Iztočil gorivo
Jesenice, 30. avgust - Neznani storilec je na Jesenicah na Dolenjskem iz rezervoarja za gorivo parkiranega tovornega vozila iztočil
okoli 300 litrov nafte. Plen je povečal še z aluminijasto lestvijo, ki jo je našel na priklopnem vozilu. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 65.(XX) SIT.
Tatvina rib
Brvi, 30. avgust - Neznani storilec je ponoči prišel do ribnikov zunaj naselja Brvi, kjer je preplezal žično ograjo in iz ribnika odtujil okoli 40 kg postrvi. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 40.000 SIT.
Še en vlom
Zavratec, 29730731. avgust - V
nedoločenem času minuli konec tedna je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Zavratcu pri Sevnici. Odtujilje okoli 2(X).(XX) SIT gotovine, nekaj zlatnine in tehničnih predmetov. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 350,(XX) SIT.
Mejni prehod Planina
Planina pri Podbočju - V
opomin na grozljivo ustaško divjanje med drugo svetovno vojno, ko so pobili vse moške iz vasi Planina ter širše okolice, vas požgali ter izgnali ženske in otroke. Krajevna skupnost Podbočje vsako leto ob obletnici dogodka pripravi spominsko slovesnost.
Marjan Petan
Letos bo ta združena s predstavitvijo dela na maloobmejnem prehodu Planina in bo 13. septembra s slavnostnim govornikom, poslancem državnega zbora, Maksimilijanom Lavrincem.
Kot je neuradno povedal komandir Policijske postaje Krško Marjan Petan, bo maloobmejni prehod začel uradovati 15,septembra in bo vsak dan odprt od 6.do 22.ure. B.D.
J?
Ol
fe-
!! %
EEW3
1k
s.
sc
o
OM j
BREZPLAČEN KUC - VSAK DAN OO 12* DO 20‘
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Notarske listine v izvršbi
Zakon o notariatu (Ur.list št. 13/94 v nadaljevanju ZN) je uvedel notarski zapis kot nov izvršilni naslov, ki ga posebej upošteva tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju. Namen neposredne izvršljivosti notarskega zapisa je predvsem varstvo upnika. Če dolžnik obveznosti ne izpolni, upnik ne potrebuje sodne odločbe, ki bi jo moral šele pridobiti v pravdnem postopku, v katerem pa se lahko stvari po nepotrebnem #samo zapletejo. Dolžniki, ki pristanejo na ureditev obveznosti z upnikom, se morajo zavedati, da lahko upnik takoj po zapadlosti terjatve predlaga izvršbo, zato so običajno bolj vestni pri sklenjenih dogovorih, obenem pa pripomorejo k zmanjšanju števila sodnih postopkov. Po drugi strani pa tudi dolžnik ne ostane brez pravnega varstva, saj ima pravico do ugovorov v izvršbi in do samostojne tožbe.
Opredelitev obveznosti v notarskem zapisu
Opredelitev obveznosti v notarskem zapisu lahko imenujemo tudi zahtevek. Primerjamo ga lahko s tožbenim zahtevkom, kije podlaga za odločanje v pravdnem postopku. Notarski zahtevek je prav tako podlaga za neposredno izvršljivost in za določeno sodno varstvo v izvršbi. Mora pa obstajati predhodno soglasje dolžnika, da z upnikom uredi medsebojne pravice in obveznosti z močjo izvršljivosti, z notarskim zapisom. Tudi v notarskem zapisu mora biti zahtevek natančno opredeljen, subjektivno glede strank in objektivno, kar zadeva predmet zapisa. Pravno varstvo mora vsebovati takšno opredelitev obveznosti, da jo je mogoče izvršiti. Potrebno je natančno navesti individualno določeno stvar oziroma opisati vrsto in količino nadomestnih stvari, ki jih je dolžnik dolžan dati oziroma natančno opisati storitev, opustitev ali dopustitev. Ni dovolj samo ugotoviti obstoj dolga, če ni dogovora, da gaje dolžnik dolžan poravnati. Tega ne more nadomestiti tudi golo soglasje dolžnika, da se strinja z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Soglasje ne more opravičiti pomanjkljive določitve dajat-vene vsebine.
Pri dajatvenem zahtevku v notarskem zapisuje spet možna primerjava s tožbenim zahtevkom. Enako kot pri tožbenem zahtevku se opredeljuje naslednji način ravnanja in sicer nekaj dati, storiti, dopustiti oz. nekaj trpeti. V izrazu nekaj dati je mišljeno aktivno ravnanje, v izrazu nekaj dopustiti, pa pasivno ravnanje dolžnika.
Pravni temelj
Tako kot v tožbi, mora biti tudi v notarskem zapisu razviden pravni temelj obveznosti, saj v nasprotnem primeru upnik tvega, da bo dolžnik podal ugovor v izvršilnem postopku, ko se bo izgovarjal, da ne ve, za katero obveznost v konkretnem primeru sploh gre. Potem pa bo moral upnik dokazovati podlago svojega zahtevka. Zaradi preprečevanja sporov je prav, da notar opozori stranke, da naj bo pravni temelj zahtevka v notarskem zapisu razviden. Notarski zapis namreč nima svojst-va pravnomočnosti, vendar pa njegova vsebina velja za resnično, dokler se ne dokaže nasprotno. Nasprotno dokazovanje, da vsebina ne ustreza vsebini pravnega razmerja med strankama, pa se lahko izvaja samo v posebni pravdi, sicer notarski zapis velja.
Za pravno varnost je bolje poskrbljeno, če zapis vsebuje celotno vsebino pogodbe, iz katere izvira zahtevek, ne pa da stranki skleneta samo sporazum o obstoju terjatve, ki zavezuje dolžnika, da nekaj da ali stori.
Izvršljiv notarski zapis za nepremičnine
Neposredno izvršljivi notarski zapis o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnine mora vsebovati označbo zastavnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka, višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita, ter izjavo zastavitelja, da soglaša z vknjižbo hipoteke na svoji nepremičnini in da se zaradi poplačila zapadle terjatve opravi izvršba na zastavljeno nepremičnino, v roku enega meseca po prodaji pa tudi izvršba zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine. Ta del notarskega zapisa je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki učinkuje v korist kupca proti vsakemu pridobitelju nepremičnine. Vknjižbo in zaznambo mora predlagati notar takoj po sestavi notarske listine.
Nadaljevanje prihodnjič!
400 kg pozabljenih eksplozivnih sredstev
Šmarčna, 22. avgust - Regijska pirotehnika sta v Šmarčni pri Sevnici nadaljevala z odstranjevanjem nevarnih najdb, ki sojih prijavili nekaj dni pred tem. Na levem bregu reke Save sta na brežini odstranila devet topovskih granat kalibra 80 mm, dve topovski granati kalibra 120 mm, topovsko granato s tulcem, štifi topovske tulce kalibra 60 mm, osemindvajset topovskih granat kalibra 60 mm, trinajst topovskih granat kalibra 80 mm, tri topovske granate kalibra 90 mm, topovski tulec kalibra 120 mm, pet topovskih granat kalibra 110 mm in letalsko bombo 150 kalibrov.
Skupna teža vseh odstranjenih neeksplodiranih ubojnih sredstev nemškega izvora, ostanek iz druge svetovne vojne, znaša 406,5 kg.
Pri zahtevnem odstranjevanju omenjenih ubojnih sredstev, ki je trajalo od 6. ure do 17,30, sta sodelovala tudi pirotehnika iz Postojne, ki sta nevarne najdbe do uničenja ustrezno uskladiščila, ter gasilec Prostovoljnega gasilskega društva Sevnica s čolnom.
Natanko pred mesecem dni so pri Čiščenju struge iz reke odstranili okoli 115 topovskih izstrelkov in minometnih min različnih kalibrov. S.V.
RAZVEDRILO
I
HOROSKOF
I
OVEIN
Skrajnosti še nikoli niso bile dobra rešitev, zato bo tako tudi tokrat. Raje poiščite ravnovesje med svojo konzervativno naravo in avanturističnimi nagnjenji. Zlata sredina bo v teh dneh najboljša pot, pa še sproščeni boste ob tem.
Bik
Posojanje denarja se lahko razvije v pravo nočno moro. Resje, da imate prijatelje, ki bi vam pri posojanju “pomagali”, a pri vračanju se lahko pošteno zaplete. Znano pa je, da se tudi prijateljstvo pri denarju konča. Kako se boste odločili?
DVO JČkA
Glavoboli zaradi propadlih projektov vam niso neznanka, a kaj ko vas še ni izučilo. Torej spet se bo zgodilo nekaj podobnega, zato pamet v roke in nehajte vlagati v že vnaprej obsojene projekte, pa če jih še tako skrbno načrtujete. Zadeva bo propadla.
RAK
Prišel bo dan, ko boste končno našli nekaj časa za počitek in ureditev osebnih stvari. Pri slednjih bo res že skrajni čas, da jih uredite, kajti predolgo ste jih odlagali. Pa vendarle bodite malo pozorni, da si ob tem ne bi nakopali sovražnika.
LEV
m
Položaja, v katerem ste se znašli, niste ravno vajeni. Pa še zavidanja vreden ni. Saj veste, o čem govorimo. Zataknilo se bo pri financah. Že res, da si lahko nekaj malega sposodite, kaj pa če bi raje najeli manjše posojilo? Lažje boste spali.
DEVICA
Dogodkov, povezanih s preteklostjo, res ne morete spremeniti. Zato se raje ne ozirajte več nazaj, ampak pogumno zakorakajte dalje. Premislite, kako bi lahko nastalo situacijo čim mirneje rešili v zadovoljstvo vseh vpletenih. Začnite takoj!
TEHTMICA
Spet vas čakajo sosedske neprijetnosti. Umirite se, dobro premislite, zberite pogum, potem pa le korajžno. Povejte jim, kar jim gre in kar vam leži na srcu. Le na ta način boste lahko rešili neprijetno situacijo, ki je nastala. Kar bo, pa bo!
Srorpi jom
Vrhunec vseh dogodkov bo obisk sodelavca. Lepo, a vseeno bodite previdni, da se ne bi preveč razgovorili in povedali čisto vsega, kar vam leži na duši in vas mori na delovnem mestu, še posebno po kakšnem popitem kozarčku več.
STRELEC
Pri vas res ni v navadi, da bi na veliko sprejemali obiske. A prav to se vam bo kaj kmalu zgodilo. Obiskovalci si bodo podajali kljuko, vi pa boste povsem zmedeni, saj vam takšne obveznosti niso pisane na kožo. Izčrpale vas bodo.
KOZOROG
S praznim želodcem niste ravno ekspeditivni. Ko se boste pošteno okrepčali, bo pesem čisto drugačna.
Kar pokali boste od zadovoljstva in energije in vašim bližjim ne bo čisto jasno, kaj se dogaja. Postali boste prava delovna mravljica.
VODfIAR
Če vas izdajo čustva, res ni nič groznega. To se lahko zgodi vsakomur. Ob takšnem vznemirjenju in nervozi res ne morete trezno razmišljati, zato bo najboljše, da delo za krajši čas delo. Nihče ga ne bo opravil namesto vas, vse bo počakalo.
RIBI
Že tako ste človek, ki se veliko smeji in širi svojo pozitivno energijo na vse strani. Obisk prijateljev in zabava v njihovi družbi bo še posebno prijetna. Pripravite izdatnejšo večerjo, potem pa veselo v akcijo. Veselja in sprostitve zlepa ne bo konec.
faks:	07/39 30 870
e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si
Mti

... na Dolenjskem,
v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
SESTAVU
BOJAN
MACUR
I. nagrada -knjižna nagrada Nevenka Okorn, Kladnikova 2, 8290 Sevnica
2. nagrada -zgoščenka
Miki Prevodnik,
Vinarska 16, 8259 Bizeljsko
3. nagrada -kaseta
Andreja Harapin,
Bojsno 24, 8254 Globoko
STANOV.
za Zenske
ERI MUSLIMANIH
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
DAVOR, EKIPA, KALAN, ODESA, ARE, TR, KOLEDAR, MM, APOTEKAR, LAP, REGENERACIJA, ARARA, ADEND, VAN, RUTIL, IA, ET, MIP, KIANG, LENAU, DANA-JA, ARCUS, CLARA.
Geslo: UMETNOST V NARAVI
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 12.9.2003, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka ”,
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
RADIO
BREŽICE
CRN,
ZELO
ran
KREMENJAK
OPIS
BOJNEGA
POHODA
HRV
PISATELJ
Tomislav
DHL KOK L
IOVARNA V CEUU
Hokejski
klijb
REDKA
KOVINA
Yb
KEKA V INDIJI
STREHA
NAD
POSTELJO
ZBRANO
BRANJE
ERBIJ
ČOLN NA JAVI
ROBERT
BELEC
MOGOČE,
CELO
DIRKALNIK
ANGLEŠKI
DUDM
.ČASTNI
NASLOV
RUSKA
ATLETINJA
ORIENT.
SUKNO
IVAN
ZIDAR
MOČNO
RAZSTRE-
LIVO
LJUBLJ.
BANKA
GRŠKI
BOG
LJUBEZNI
KURIR
KOŠARK
TRENER
Petrovič
PREČIŠČEN
BOMBAŽ
tADIOGLA'
U UBIJAM
USEDLLNA NA LAPORJE
ZNAMKA
RAČU-
NALNIKOV
IRENA
KOHONT
OBRAMBNI
IGRALEC
GRENKA
SNOV
SUROVINA
ZA
METLE
TURŠKI
MARŠAL
Omer
SAVAGLAS
BRANJE ZA VSO DRUŽINO
Fotokopij ne upoštevamo!
1	2	3	4	5	6
glasba
Rock festival in otroško rajanje na sevniškem gradu
Sevnica - Predzadnji avgustovski vikend je sevniški grad ponovno zaživel. Petkov in sobotni večer je nudil koncertne užitke rockerskemu občinstvu, čez dan pa so se na grajskem dvorišču zabavali otroci, ki so v Sevnico pripotovali z muzejskim vlakom.
Ideja, da je grajska okolica odličen ambient tudi za rock koncert, seje rodila že pred leti, prvič pa je organizatorju - Mladinskemu svetu Sevnica uspelo zbrati toliko finančnih sredstev, da je pripravil dvodnevni festival Gra(n)d rock Sevnica 2003. Dober izbor skupin, brezplačno kampiranje in privlačna cena dvodnevnih vstopnic so na grad privabili skoraj tisočglavo množico, kateri so se predstavile naslednje
otroci, ki so v Sevnico pripotovali z muzejskim vlakom iz vseh slovenskih regij, razen s Koroške. Pod vodstvom Stanka Lazarja je muzejski vlak, ki je otroke popeljal že deveto leto zapored, prispel v Sevnico že šestič. Zaradi gostoljubnosti domačinov in dobrega sodelovanja z občino pa si organizator prizadeva ohraniti lokacijo tudi v prihodnje. Tako so tudi letos počitnikarje razveseljevali člani skupine 12. nasprotje,
Otroci, ki so v Sevnico pripotovali z muzejskim vlakom, so se prei nastopom skupine 12. nasprotje naučili pesmico o sladoledu.

Še vedno popularna skupina Bigfoot mama z Guštijevo zamenjavo -Zoranom Čaličem, članom razpadle hrvaške skupine Majke in prav tako razpadlih posavskih Holderjev.
skupine:	Švedske Finke,
C.R.A.S.H., Dežurni krivci, Psycho-path, Big foot mama, Marvin, hrvaški zasedbi Bambi molesters in Let 3 ter posavske skupine Ad lihitum. Atomske gobice, Jazz trio, Zmajev rep in Fortaste.
Medtem ko je bila noč namenjena rockerskim vibracijam, pa so sončen sobotni dan izkoristili
obiskali pa sta jih še aktualna miss Slovenije Nataša Krajnc in pevka Lara Baruca.
Poleg glasbe in veselega rajanja pa ne moremo mimo svečanih grajskih trenutkov; to soboto sije namreč na sevniškem gradu obljubilo večno zvestobo kar pet parov mladoporočencev.
Tanja Grabrijan
Čeprav smo Laro Baruco pričakovali zvečer, se je tokrat posveti/<* najmlajšim in pridno delila avtograme.
RAZVEDRILO
RECEPT 2 A VSAK D A IN
Kuhanje je lahko velika zabava in užitek. Morda se s tem ne bi strinjale gospodinje, ki se vsakodnevno spopadajo s težavami: “Kaj danes kuhati, kaj dati v lonec, kako čim hitreje in okusno pa še poceni pripraviti obed?" Da bi vam vsaj nekoliko olajšali takšne trenutke, bomo odslej za vas, po možnosti tudi skupaj z vami pripravljali jedi. Od glavnih jedi vse do sladic, ki vam ne bodo vzele preveč dragocenega časa, pa tudi denarnica pri tem ne bi smela preveč trpeti.
Bučke
Trenutno je čas vrtnin, zato bomo za začetek tudi sami pripravljali okusne jedi z domačega vrta.
Zelo okusne so bučke, te lahko kuhamo, pečemo, iz njih pripravimo priboljšek in še marsikaj.
Juha iz bučk
4 bučke, 200 gramov riža, 1 liter juhe, šopek peteršilja in po želji parmezan za posipanje. Čas priprave 30 minut.
Ko se lotimo juhe iz bučk, si najprej pripravimo juho iz kocke, še boljše pa je, če imate pripravljeno že kuhano juho iz govedine ali perutnine, ni pa nujno. Bučke najprej ostrgamo, jih narežemo na kolobarje ali paličice ter jih damo v juho. Ko juha z bučkami zavre, dodamo riž, vse skupaj kuhamo toliko časa, da se riž zmehča. Slabih pet minut pred koncem dodamo drobno nasekljan peteršilj, juho postrežemo takoj. Za še boljši okus jo lahko že na krožniku potresemo z naribanim sirom. Za juho iz bučk porabimo največ 30 minut.
paprike) in še naprej dušimo do mehkega, nato jih poprašimo z moko in zalijemo z vodo ali juho, vendar le toliko, da se naredi gosta omaka. Ob koncu lahko dodamo tudi žlico kisle smetane, ki bo jed še obogatila.
K dušenim bučkam ponudimo krompir in če v vašem jedilniku ne sme manjkati mesnega dodatka, si lahko slednjega omislite po lastni želji.
Zavitek iz bučk in sira
1,5 kg bučk, 500 gramov skute, 1 kisla smetana, 2 jajci, sol, maščoba za pekač ali peki papir.
Srednja rešetka pečice, temperatura 200 stopinj C. Čas pečenja I ura, čas priprave I ura.
Dušene bučke
600 gramov bučk, 50 gramov čebule, 40 gramov maščobe, 20 gramov moke, voda ali juha ter 2 žlici kisle smetane in začimbe po želji (sol, poper, koper, rdeča paprika)
Čas priprave 40 minut.
Za dušene bučke je priprava sledeča; bučke olupimo, jih po dolgem prerežemo na štiri dele. Bučke naribamo ali pa jih ijarežemo na majhne kocke. V maščobi prepražimo drobno sekljano čebulo, ko zlato porumeni, ji dodamo bučke in pokrito dušimo na majhnerri ognju. Ko so nekoliko omehčane, jim dodamo začimbe po lastnem okusu (sol, poper, koper, lahko tudi noževo konico mlete
Tudi zavitek iz bučk in skute je zelo preprosta zadeva, ki jo lahko užijete kot samostojni obrok ali le kot priboljšek. Najprej pripravite vlečeno testo. Skuto pretlačite z vilicami, dodajte kislo smetano in dve jajci, malo posolite in zmes dobro premešajte. Bučke olupite, jih po dolgem razrežite na štiri dele, odstranite sredico in naribajte na rezance. Malo posolite in dajte za nekaj minut na hladno, da “spustijo” vodo. Medtem časom razvlecite testo in ga premažite s pripravljeno skutno maso. Naribane bučke dobro ožmite, iz njih iztisnite tekočino ter jih nato enakomerno porazdelite po siru. Tako pripravljeno zvijte v zavitek in ga položite v predhodno namazan pekač. Zavitek pecite dobro uro pri 200 stopinjah. Najbolj tekne, ko je še sveže pečen. Dober tek!
4WI»
Fant je pri svoji punci odkril tatu; imela ga je pod popkom.
CZ>
Globokemu dekolteju se prijetno prilega živahna kravata.
C=>
Žena je na začetku moževa boljša polovica -kasneje pridevnik odpade.
<cr>
Ne sprašujte otrok po bližnjicah, če v avtomobilu nimate dovolj goriva za vožnjo po obvoznicah.
C3>
Današnjim otrokom ne zadošča, da jih starši spravijo do kruha; imeti hočejo tudi pekarne.
C=2>
Volivci, ne volite kandidatov, ki lažejo počasi in s premislekom; volite takšne, ki to počno hitro in brez zadrege!
<d>
Na volitvah izberite modro, lahko tudi črno ali rdečo opcijo.
Za Slovence je značilno, da z veseljem prepevamo otožne pesmi.
Bil je znan kulturni delavec - vse svoje življenje je posvetil kulturi pitja vina.
fANEKDOTEJ
Tako pametni, pa tako...
Glasbeni genij Ludvvig van Beethoven je nekoč prejel novoletno voščilnico svojega nadutega in bogatega brata. Mož seje na voščilnici podpisal:" Johann van Beethoven, lastnik posestva”. Seveda mu njegov slavni a veliko bolj revni brat ni ostal dolžan, vrnil je voščilnico, na njeno zadnjo stran pa pripisal:”Ludvvig van Beethoven, lastnik možganov!”
Beethoven je nekega večera sedel v družbi, katero je gostiteljičina hčerka “osrečevala” z zelo slabim igranjem nekega preludija. Ko je gospodinja prosila skladatelja, naj o njenem igranju pove svoje odkritosrčno mnenje, je Beethoven dejal:”Vidim, da je vaša hčerka globoko verna." Mati se je začudila:”Ja, kakšno zvezo pa ima njena vera z umetnostjo?!" In slavni glasbenik je prijazno pojasnil:” Ona igra po načelih svetega pisma, ki pravi: naj levica ne ve, kaj dela desnica.”
Veliki lizik in matematik Newton je bil zelo raztresen. Ko je bil nekoč ves zatopljen v študij, mu je gospodinja prinesla za zajtrk presno jajce, ki pa bi ga morala še skuhati. Nevvton, ki bi bil rad prav tisti hip sam, je gospodinjo odslovil, češ, da bo jajce že sam skuhal. Gospodinja ga je poučila, da sme biti jajce v vreli vodi največ tri minute, nato pa je odšla. Ko se je čez pol ure vrnila, da bi videla, ali je učenjak že zajtrkoval, je presenečena obstala; učenjak je slonel pri mizi in strmel v jajce, ki ga je držal v roki, v ponvi pa je ležala njegova žepna
Ko je Napoleon Bonaparte osvojil Moskvo, je mislil, daje dosegel svoj cilj in postal resnični gospodar Evrope. Zato je določil, naj izdelajo nove kolajne, na katerih je bil na eni strani njegov lik, na drugi strani pa so bile vtisnjene besede:”Bog, nebo je tvoje, ta dežela pa moja!” Nekaj teh kolajn je poslal v Orenburg po poslancih, ki nuj bi se z Kusi pogajali o miru. Kusi so po nekaj dnevih vrnili medalje Napoleonu, vendar s spremenjeno obliko. Na drugi strani medalje je bil njegov lik izgreben, namesto tega pa so stale hesede:”Hrbet je tvoj, korobač pa moj!”
za mlade.
Oh, London, London
Ob 15. uri smo se odpeljali iz-Pred Tivolija v Ljubljani proti Londonu. Dolga in naporna vožnja z avtobusom je trajala 18 ur. ^ Calaisu v Franciji smo se vkr-C;>li na trajekt, s katerim smo se Peljali 2 uri in izkrcali v Doverju, Potem pa še toliko do Londona, ^si smo bili izmučeni od vožnje, Vendar hkrati veseli, ker smo končno prispeli. Prvi dan smo si °gledali observatorij na Greenvvi-chu, kjer je ničelni poldnevnik, kasneje smo se ustavili pri sPomeniku “The Monument”, ki |e visok 62 metrov in je bil postaven v spomin velikega požara v Londonu, ki je bil leta 1666 in je Zajel skoraj celo mesto. Čeprav
je bila to velika tragedija, je, kot pravijo, vsako zlo za nekaj dobro. Požarje namreč “uničil” podgane, ki so v tistem času prenašale kugo. S požarom je bilo konec kuge in potem so začeli graditi široke in ravne ulice ter zidane hiše.
Kasneje smo se odpravili do mogočne utrdbe Tovver of London in najlepšega dvižnega mostu Tovver Bridgea. Do hotela smo se odpravili s podzemno železnico, kar je bilo doživetje za nas. Ko smo se namestili, stuširali in oblekli, smo se odpeljali do naj večje nakupovalne ulice Oxford Street, kjer smo obiskali tudi Leicester Square, China Tovvn in Piccadi-
Mednarodni poletni tabor
Izbrani dijaki Ekonomske in trgovske šole Brežice ter Gimnazije Brežice so na zadnjem državnem prvenstvu v športni gimnastiki, akrobatiki in skokih z malo prožno ponjavo osvojili laskav naslov državnih prvakov. Zato so od Športne unije Slovenije, Zavoda za šport Slovenije in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ob pokalih in medaljah dobili tudi nagradno bivanje v taboru v Mozitju, skupaj z vrstniki z Danske.
Oxford je v nas prebudil željo po nenehnem odkrivanju znanja
jld yjiteljice angleškega jezika v skupnem odkrivanju Oxforda - brez ^bilnikov ne gre.
ly. London je ponoči še lepši kot podnevi, saj je vse razsvetljeno. V hotel smo se vrnili okrog polnoči, polni novih vtisov. Naslednji dan smo se odpravili novim dogodivščinam naproti. Ogledali smo si znamenite college v Ox-fordu, kjer so snemali film Harri-ya Potterja, anglikansko cerkev, rojstno hišo \Villiama Shakespeara in še veliko tega.
Zadnji dan bivanja v Londonu smo si od zunaj ogledali cerkev Westminster Abbey, stolp, v katerem je zvon Big Ben, Downing Street 10, kjer živi vladni minister Tony Blair, kraljevsko stražo na konjih. Buckinghamsko palačo, Natural History Museum, kjer je kit v naravni velikosti, dinozavri, ki so “skoraj živi in zelo glasni” ter potres, ki ga lahko občutiš. Nazadnje nas je pot vodila še v
muzej voščenih lutk Madame Tbssad"s, kjer smo se fotografirali z znanimi slavnostnimi osebami - kraljevsko družino, Bradom Pi-ttom, Robbiem VVilliamsom, Julio Roberts in številnimi drugimi. Zvečer smo se poslovili od Londona in se odpravili proti domu. Da ne boste mislili, da smo se kar sami sprehajali po Londonu. Ne, z nami je bil simpatičen vodič Nikola Krečar ter osnovna šola iz Zagorja.
Po prihodu v Brežice sem imela občutek, daje vse tako neznansko majhno, vsaj v primerjavi z Londonom.
Maja Kuželj, nekdanja učenka 8. razreda OŠ Cerklje ob Krki, ki je osvojila zlato priznanje iz angleškega jezika pri mentorici Mariki Ferk
Dijaki so v času tabora vsak d;ui pridno trenirali, se zabavali in sklepali prijateljske vezi. V dnevu, namenjenemu za oglede in sprostitev, so obiskali Postojnsko jamo, preživeli popoldan na plaži v Portorožu ter si za zaključek dneva podrobno ogledali mesto Piran. Dan pred odhodom so imeli v kraju Nova Cerkev zaključno prireditev, na kateri so tako naši dijaki kot predstavniki z Danske prikazali številne akrobatske prvine. Z njimi so zelo navdušili občinstvo in jim pokazali, da so zares najboljši.
Karmen Krošl, Ekonomska in trgovska šola Brežice
OGLASI
RENAULT
naših konjih se skriva zver
Do konca septembra prihranek A
od 245.000,00 do 570.000,00 SIT
A
pri nakupu osebnih vozil s Common rail turbodizelskimi dCi mdtorji.*
Sava Glas, 4.9.2003
Spoštovani imetnici
6ančnifi kartic
Pri Pošti smo se približali vašim potrebam in imetnikom kartic Activa Maestro, izdanih pri Poštni banki Slovenije,
Banki Celje, Banki Koper, Raiffeisen Krekovi banki, Slovenski zadružni kmetijski banki, Novi KBM in Gorenjski banki, že dalj časa izplačujemo gotovino prek POS terminalov.
To storitev sedaj omogočamo tudi imetnikom BA Maestro kartic, izdanih pri Abanki Vipi, Novi Ljubljanski banki, Banki Domžale, Koroški banki, Banki Zasavje, SKB banki in Hranilnici Lon.
www.posta.si
POŠTA SLOVENIJE
FR\zmsmls

________ ALcM "72S.-U."
Sprememba in osvežitev vaših las z barvanjem ali modernimi prameni, striženje po ugodnih cenah!
Delovni čas:
od torka do petka od 8. do 18. ure ob sobotah od 7. do 13. ure in po dogovoru
Naročite se lahko po telefonu na številki: 07/49-51-772, GSM: 031-238-975
Vesna Kmetič s.p., Stara vas - Bizeljsko 78, 8259 Bizeljsko
Avtc/iae Kpškc
Tei: 07 49 02 110
Pooblaščeni prodqjaiec /a serviser vozil Shoda, ter pooblaščeni serviser vozii Citroen
Akcija:
kredit na fio/ožnice do 72 mesecev
servisiranje mil 07 4$ 02112 prodaja mi! in temnih delat 07 4$ 02121 tehnični pregledi 07 4002112 registracije mil 07 40 02115
AVTOUNE KRŠKO d.o.o.. Bohoričeva 10. 8270 KrSko
					
RADANOVIČBrežiced.o.o. Tel, 07/49-92-150					
VOZILO	BARVA	LET.	KM	OPREMA	CENA
RENAULT LAGUNA	KOV. SREBRNA	2001	55.000	1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, RADIO, KLIMATSKA NAPRAVA....	3.500.000,00 SIT
AUDI A6 2.5 TDI AVANT	BELA	2000	152.000	1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, RADIO, KLIMATSKA NAPRAVA, NAVIGACIJA,...	5.500.000,00 SIT
RENAULT MEGANE 1.6	BELA	1996	120.000	1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, SERVO, CENTRALNO ZAKLEPANJE, 5 VRAT,...	900.000,00 SIT
VW PASSAT 1.8T TRENDLINE	KOV. ZELENA	2000	78.000	1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, RADIO, KLIMATSKA NAPRAVA, l.REG. 2001	3.600.000,00 SIT
VW GOLF VARIANT 1.9 TDI	KOV. SIVA C1	2003	20.800	1. LASTNIK, GENERACIJA PAKET, AVT.KLIMA	4.199.000,00 SIT
RENAULT MEGANE 1.6 COUPE	RDEČA	1999	60.000	2. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, 1. REG. 4/2000	1.799.000,00 SIT
ŠKODA FELICIJA	KOV. ZELENA	1996	130.000	1. LASTNIK	599.000,00 SIT
FIAT UNO	ČRNA	1996	59.000	1. LASTNICA, 5 VRAT	350.000,00 SIT
OPEL ZAFIRA 1.8	KOV. ZELENA	1999	88.000	1. LASTNIK, KLIMA.SERVISNA KNJIGA, RADIO	2.499.000,00 SIT
-fp v a y-f D u * aikm
*®AVR?> Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
»a« .VTO ..o.o.,	M, .OOO N.vo M....	j" J j j [J / £ ]f Zj 'J ~J ij J - J zj J zj U
MOŽNOST PLAČILA DO 24 OBROKOV
\ T
tel. 07/49 63 091
LATEKS . XJ.
LEŽIŠČA
frnTrti iii milil uiit
■ ■■ ■■■
Salon pohištva
VlAGEA Brežina 19a, Brežice
Vse /a <i<lo»>m> spanje in prijetno bivanje na enem mest**'
KV '' VV ''
Na podlagi 7. člena Statuta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99,91/00,102/00 in 65/03), Odloka o priznanjih občine Sevnica (Uradni list RS,št. 33/95) in Pravilnika o podeljevanju priznanj občine Sevnica (št.90200-0002/95) objavlja odbor za priznanja pri Občinskem svetu občine Sevnica
RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA
DOBITNIKE PRIZNANJ OBČINE SEVNICA ZA LETO 2003
1.	člen
Priznanja občine Sevnica šo najvišja priznanja občine za dosežke, kiprispevajo k boljšemu, bolj kakovostnemu in polnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine Sevnica na gospodarskem, kulturnem, vzgojno izobraževalnem, znanstvenem, telesnokultumem in drugih področjih.
2.	člen
Priznanja so lahko podeljena občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, združenjem in drugim organizacijam.
3.	člen
Priznanja občine Sevnica, razvrščena po velikosti od najvišjega do najnižjega, so naslednja: častni občan občine Sevnica, grb občine Sevnica, priznanje Dušana Kvedra Tomaža in medalja Dušana Kvedra Tomaža.
4.	člen
Vsako leto je lahko podeljen en grb občine Sevnica in tri priznanja Dušana Kvedra Tomaža.
5.	člen
Predlog za podelitev priznanja lahko dajo občani, podjetja, zavodi, društva, združenja in druge organizacije.
O podelitvi priznanja s sklepom odloči občinski svet na predlog odbora za priznanja.
Priznanja podeljuje župan občine Sevnica praviloma ob občinskem prazniku.
6.	člen
Pisni predlogi za kandidate dobitnikov priznanj morajo vsebovati natančne osnovne podatke o predlaganem kandidatu.
V predlogu mora biti razvidno, za katero vrsto priznanja je kandidat predlagan.
Predlagatelj mora predlog podrobno obrazložiti oziroma utemeljiti in navesti podatke tudi o tem, ali je kandidat že prejel katero izmed priznanj in kdaj.
7.	člen
Predloge pošljite na naslov:
OBČINA SEVNICA Odbor za priznanja Glavni trg 19 a 8290 SEVNICA.
|| Predloge za dobitnike priznanj bomo sprejemali do 30. septembra 2003.
■ Odbor za priznanja
Drfim sflo 31, 8153 ARTIČE
bogata ponudba vseh vrst mesa in mesnih proizvodov vsi proizvodi in storitve
.	pod stalnim nadzorom
Vabljeni v naše poslovalnice:
■ KLAVNICO Brežice - odkup živine in storitve klanja
•	mesnico na tržnici v Krškem
*	mesnico na Cesti bratov Milavcev v Brežicah - Mini Market v Brežini
KAKOVOSTNA PONUDBA IN KONKURENČNE CENE
mali oglasi
Vodarn koruzo in pšenico, po želji 1° tudi zmeljemo in napravimo Mešanico. Prodam tudi trobento Zamaha. Pokličite 031-613-022.
pgodno prodam visoko stoječi kombinirani 50-litrski grelnik v°de in malo rabljeno centralno na trdo gorivo, 20 tisoč kalo-ril> in bide školjko s pipo. Kupim te 1500-litrsko PVC cisterno za kurilno olje. Pokličite 49-57-567.
prodam belo in rdeče vino. ^odam tudi grozdje. Pokličite 07/ 49-51-577 od 19. do 22. ure.
Vodarn Renault Megan cupe, let-1996 s športno opremo, ^kličite 041-218-831.
^odam čistokrvne male pudlice, tele barve, stare dva meseca, ce-
pljene. Cena je 35.000 Pokličite 49-62-233 ali 041-461-013.
SIT.
V Brežicah kupim enosobno ali eno in pol sobno stanovanje. Pokličite 041-514-135.
Prodam neregistrirano motorno kolo avtomatik A3L, letnik 1988, malo rabljen, izgleda kot nov. Pokličite 031-374-773.
Prodam novo vrtno uto z mizo in klopmi. Pokličite 041-436-427.
Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da sprejemajo naročila za kilogramske piščance - brojleije, ki jih boste dobili 5. septembra. Pokličite 49-21 -563 ali 031-621-522 ali se osebno oglasite pri Rostohaijevih, Brege 1.
Agencija
Utrinek
je agendja za ženitveno posredovanje moških In žensk iz cele Slovenije za resno zvezo ofi prijateljevanje.
Če ste osamljeni, pokBdte, da skupaj poiščemo partnerja za vašo žMjenjsko pot.
Jbl. štev.: 01/750-31-59 cš 040-791-515.
Najamem dvo ali večsobno stanovanje ali hišo v Brežicah. Pokličite 041-386-572
Redno zaposlimo delavca kovinarske ali avto servisne stroke za delo na servisu izpušnih sistemov v TPC Slovenska vas. Pisne prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Novak - izpušni sistemi, Marija Novak s.p., Na Lazu 1, 8000 Novo mesto.
knjižnica brežice
Otroci, če imate radi prostrana pobočja, ozke stezice in planinske pohode, če želite bolje spoznati planinski svet z živalmi in rasdinami, ki tam živijo, vam ponujamo knjigo V hribih in gorah, s katero boste lahko udobno raziskovali gore kar doma, ali pa se boste odpravili na izlet, da tudi v resnici spoznate, kako lepa in veličastna je narava.
Dekleta, poznate občutek, ko se začne vaše telo spreminjati? Telo, ki vam pošilja skrivnostne znake, bi vam rado nekaj povedalo. Kaj je to, vam bo razložil priročnik z naslovom Kaj se dogaja v mojem telesu?, v katerem boste našle prave odgovore na vprašanja, ki vas begajo med odraščanjem.
Avtor knjige Oči, mami, šola in jaz pravi, daje pomembno, da starši že od prvega razreda osnovne šole spremljajo otroka, da bi se med učitelji in starši moralo vzpostaviti sodelovanje, utemeljeno na stalnem dialogu, medsebojni podpori in zaupanju. Le tako bodo starši pripomogli k otrokovemu razvoju in uspehu.
Kuharski priročnik Sredozemska kuhii\ja ponuja slastne recepte, ki bodo na vašo mizo pričarali nepozabne okuse, vonje in barve sončnega Sredozemlja Avtor Zlatko Turkovič v svoji prvi knjigi To je borza daje osnovne napotke o tem, kako trgovati na borzah in na katere dogodke morate biti še posebno pozorni. Na začetku so podane splošne resnice o borzi; kdaj vlagati v posamezne panoge, kako prepoznati začetek gospodarske rasti, kdaj grozi nevarnost, da se začne recesija in podobno. V nadaljevanju vas bo avtor popeljal čez značilnosti borznega terena in vam pripravil vprašalnik, s katerim naj bi razjasnili dilemo, ali ste nadarjeni za trgovanje na borzi ali ne. Knjiga Uspeti z idejo vas bo naučila, kako priti do idej, kje poiskati sodelavce za razvoj, kako zaščititi idejo in pridobiti finančna sredstva kako učinkovito uporabiti sodobne informacijske tehnologije, kako inovacijo prodati in še marsikaj s področja ustvarjanja razvoja in trženja idej. V priročniku Družinski kolesarski vodnik je predstavljenih 60 kolesarskih poti po Sloveniji. Večkrat je v samem izletu omenjen primeren turistični kompleks, kjer lahko manj pripravljeni uživajo, medtem ko se kolesarska ekipa žene v hrib.
Osnovnošolce ponovno vabimo k reševanju Slovenskega knjižnega kviza. Letos boste spoznali Prekmurje - pokrajino, kjer se je rodil in o kateri je največ pisal Miško Kranjec. Upamo, da se boste ob reševanju zabavali ! Reševanje bo potekalo do sredine septembra v Knjižnici Brežice in na internetu na spletnem naslovu http://www.lj-oz.sik.si/kviz.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.bre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice in Ra^ dia Sevnica v petek, 5. septembra, in na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Strmecki, univ.dip.bibl.
Dobitniki nagrad velikega nagradnega žrebanja časopisa SavaGlas, 29.8.2003
Zlata verižica
Zlatarstvo Omerzu Krško
Marija JURMAN, Sela 61 a, Dobova
Paket “Vse za udobno spanie na enem mestu”
Lagea spalni studio Brežice Monika KOLAR, Dolenja vas 1, Artiče Jožefa FON, Loka 95, Loka pri Zidanem Mostu Niko UMEK, Kaplja vas 5, Tržišče
Bon v vrednosti 7.000 SIT
Ljudska optika Glasmaher Brežice
Vinko VOGLAR, C. 4. julija 60, Krško
Radovan NIKIČ, Cesta na grad 2, Sevnica
Srečko PETANČIČ, Dednja vas 36, Pišece
Martin Darko OGOREVC, Sromlje 25, Sromlje
Jože LAH, Križe 23, Koprivnica
Majda VOLČANŠEK, Prešernova 20, Brežice
Lidija VOGRIN, Dvorce 11, Brežice
Stanka PERNIŠEK, Jurčičeva ulica 10, Brežice
Pavla MUŽAR, Mihalovec 40, Dobova
Ivan KAVEČIČ, Obrežje 26a, Jesenice na Dolenjskem
Jože ARH, Nova pot 18, Leskovec pri Krškem
Nada BAN, Sp. Pohanca 11, Artiče
Ana BABIC, Drnovo 56, Leskovec pri Krškem
Jasna KONTLER SALAMON, Gabrje 3, Tržišče
Bon v vrednosti 5.000 SIT Peko Tržič
Jožef LEVAK. Artiče 28, Artiče Ivan GRUBIČ, Kregarjeva 7, Brežice
Hilmija AHMATOVIČ, Ulica Anke Salmič 9, Leskovec pri Krškem
Tončka GRMŠEK, Dobeno lb, Brežice Veronika PLANINC, Volčje 46b, Sromlje Jože PRESKAR, Dednja vas 20, Pišece Marya DUŠAK, Lukovec 29, Boštanj Srečko PLEVNIK, llovnjak 7a, Velika Gorica
Kozmetični darilni paket za ženske
Trgovina IZBIRA Brežice
Vlasta ZAPLATAR, Jablanica 4, Boštanj
Irena FLIS BRKOVIČ, Elektrarniška c.22, Brestanica
Miroslav DERŽIČ, Veliki Obrež 3, Dobova
Kozmetični darilni paket za moške
Mihaela ŠKOBERNE, Mali Kamen 55, Senovo
Aranžiranje daril z dodatki v vrednosti 5.000 SIT Cvetličarna Tina Brežice Vladimira CIZL, Brežina 64b, Brežice Matilda ŽGALIN, Čmc 59, Brežice Martina STRGAR, Podbočje 95, Podbočje
Knjižne naerade
Časopis SavaGlas
Iva MRGOLE, Otavnik 4, Tržišče
Jože CESAR, Radež 44, Loka pri Zidanem Mostu
Melita KOS, Dečno selo 7, Artiče
Miran BRAJDIČ, Gazice 29, Cerklje ob Krki
Ana PIRC, Dalmatinova 23, Brežice
Marija GORENC, Zg. Obrež 29, Artiče
Branko STEKLASA, Lukovec 11, Boštanj
Vinko ŽERJAV, Trebež 53, Artiče
Simon URH, Orešje nad Sevnico 7a, Sevnica
Peter VOLČAJNK, Jereslavec 17, Kapele
Kasete
Časopis SavaGlas
Marija KOTNIK, Nova vas 6, Bizeljsko
Marija BIDERMAN, Gorenji Leskovec 37, Blanca
Alojzija PETER, Globočice 4a, Krška vas
Nada SOMRAK, Izvir 2, Cerklje ob Krki
Jožica TERŠELIČ, Stari Grad 16, Krško
Jani PETAN, Globoko 58, Globoko
Janja RUPRET, Sp. Libna 9, Krško
Nikola ČAVČIČ, Malo Mraševo 7, Podbočje
Martina CESAR, Razbor 8c, Loka pri Zidanem Mostu
Mateja ARH, Artiče 57, Artiče
Karolina GAJSKI, Stritarjeva 8, Krško
Janez-KALAN, Trubarjeva ulica 6, Krško
Jože ŽVEGLIČ, Šmarska 24, Sevnica
Sonja ŠINKOVEC, Orehovo 54, Sevnica
Vida TOMAŽIN, Dolenji Boštanj 58b, Boštanj
Rozalija PRIŠEL, Ponikve 10, Jesenice na Dolenjskem
Janko PETAN, Kuloderje, Šentjanž
Jožefa BIZJAK, Cirnik 18, Jesenice na Dolenjskem
Peter BERSTOVŠEK, Kozjanskih borcev 4, Brežice
Marija VOVK, Gornje Brezovo 13, Sevnica
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
'	Direktor: Damijan Korošec
Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Geijevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.getjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
DVAJSETA
špranje in okenca posavcev
Mirjana Jug: “Čas narekuje biti najboljši!”
“Odraščala sem v najlepšem predelu Brežic; pod gradom, v orehovi aleji in pod mogočnimi hrasti v parku, v Vrbini in pod Šentvidom ob Savi in Krki. Z mamico in atijem v domu najboljšega starega ata Francija in stare mame od 19. aprila 1970. Sedajle se spomnim spremstev starega ata s sestrično Majo, ko je gnal kravi na pašo v Vrbino. Pa koše-nja trave, ko sva pokošeno z Majo vozili domov na majhnem vozu. Pa spravljanja sena iz Trnja, otave in drugih poljščin. Veliko otroških radosti z mnogimi sosedi vrstniki, poleg Maje, Vladke in Alenke. Vedno me bodo greli spomini na ta prelepi čas.”
Brežiška osemletka ji je pustila pečat na prvi razred in učiteljico Džurdžo Čepin. "Čeprav je to že daleč, mi bo vedno ostala v spominu kot prava mama in izredno topla ženska. Prav tako pa ne bom pozabila lepe in bogate izmenjave obiskov učencev pobratenih šol iz nekdanje skupne države. Žal mi je, da so ta naš skupni čas nekateri tako grobo pohodili. Ob tem moram povedati tudi to, da sva bili z Majo večletni vsakodnevni obiskovalki brežiškega muzeja, po katerem naju je vodila prijazna gospa Iva Stiplov-šek in sva od nje vpijali vso njeno znanje, ki nama ga je radodarno polagala v duši in ušesa. Prav tako sva bili večletni in skoraj vsako-
dnevni obiskovalki brežiške knjižnice, kjer sta se nama razdajali knjižničarki Jožica Merslavič in Bojana Vukosavljevič.”
Ker ni imela ideje in ker je imel njen ati v Brežicah zasebno kovinsko galanterijo in sta imela skupne načrte, se je po osnovni šoli odločila za srednjo strojno
tehnično šolo v Krškem. Od tam ostaja nepozaben profesor slovenskega jezika gospod Plestenjak, s pisanjem vsakotedenskih kontrolnih nalog, glavnih in odvisnih stavkov in seveda vejic. Tri dekleta, s Simono in Alenko, v moškem razredu, so se počutile, kot pravi, zelo, zelo v redu. Spominja se časa “žurk” z obiski diskotek v Termah Čatež in v Dobovi ter prve dvoletne zaposlitve leta ’89 in ’90 pri očetu v kovinski galanteriji, ki jo prekine razpad
Jugoslavije.
Od leta 1991 do '98 seje zaposlila kot špediterka, najprej pri Vectorju in nato pri Interevropi na Obrežju, kjer je preživela najlepša leta svojega službovanja doslej. “Kljub odgovornostim, tumosom in nočnem delu, je bil to čudovit čas druženja z izjemnimi kolegi in zaradi pretočnosti - spoznavanja velikega števila ljudi.”
Vmes seje posvetila študiju ter si na Ekonomski fakulteti Ljubljana pridobila naziv ekonomista za mednarodno poslovanje, nato je diplomirala na zunanji trgovini in vpisala podiplomski specialistični študij podjetništva, kjer je pred zagovorom diplome.
Leta 1994 je v Portorožu srečala partnerja Sašo, se '98 preselila v Koper in si tam z njim ustvarila dom. Po nekaterih priložnostnih delih v Kopru je konkurirala za vodilno mesto v Hotelih Koper in ji je uspelo.
“Tisti, ki delamo v turizmu, smo si vzeli v zakup to, da delamo skorajda 24 ur dnevno. Dejstvo je, da takrat, ko drugi počivajo, mi delamo s polno paro. Moje delo je moj hobi in ga z veseljem opravljam. Veliko sem se naučila, pridobila na osebni rasti, nujno sem zrasla v zrelejšo osebo in je samo potrditev, da zmorem, skratka v tem delu sem se našla. Ker je Saš veliko na poti, sem se delu tudi lahko tako posvetila.”
Naklonjenost do knjig in knjižnice ji je sicer ostala, a jo je zamenjala s strokovno literaturo, ki jo mora spremljati zaradi službenih obveznosti in študija, sicer pa, pojasni, ne moreš v korak s časom.
S Sašom sta ohranila ljubezen do filmske kulture in kino dvoran, kajti: “Doživetje vsebine filma v kino dvorani je drugačno kot pred TV sprejemnikom, v Kopru pa imamo še novo dvorano. Obožujeva potepanje po slovenski obali in dolge sprehode, kadar si jih lahko privoščiva. Na obali se dobro počutim, v to okolje sem se izredno vživela. Spoznala sem nove prijatelje, a pogrešam stare in hojo na Šentvid. Mentaliteto tu narekuje podnebje, vsako morsko mesto ima svojo dušo in svojo zgodbo. Koper je “biznis” mesto, Izola turistično, Portorož je mondeno, Piran je barvito in mirno, Lucija je po svoje privlačna kot Sečovlje s solinami. Na malem prostoru je veliko različnosti.”
Nekoč, pred 20 leti, je rada in veliko smučala. Pogreša bele strmine. Narava jo je zaplenila, nudi ji mirnost in spokoj, a bi bilo brez vrveža tudi težko. K svojim v Brežice pride, kadar le more. Ker je delala že vse mogoče, kar ženske redko počno, težko zaobide misli: “Živi in pusti živeti!” N at ja Jenko Sunčič
Poletna potepanja
Irska prehiteva sosede
Republika Irska je otoška dežela in samosvoja je tudi njena zgodovina; zelo razgibana je, polna nenehnih spopadov s sosednjimi Angleži, v novejšem času pa znana po izbruhih sovraštva med katoličani in protestanti, pri čemer so sodelovali tudi pripadniki Irske republikanske armade. Samostojna država Irska, po površini skoraj štirikrat večja od Slovenije, šteje blizu 3,7 milijona prebivalcev, pretežni del jih živi na širšem območju glavnega mesta Dublin.
Najopaznejša značilnost Irske v zadnjem poldrugem desetletju je njen izjemno hiter razvoj, tako da je po narodnem dohodku na prebivalca že prehitela Veliko Britanijo. Napredek otoške države je viden na vsakem koraku, njeni gospodarski kazalci pa bodo v naslednjih letih še opaznejši. Irska je pravzaprav eno samo gradbišče; ob mestih rastejo najsodobnejše stanovanjske soseske in nove tovarne, hitro posodabljajo prometnice in komunalno infrastrukturo. Pri tem na veliko koristijo denar iz evropskih strukturnih skladov. Na to opozarjajo modre table z rumenimi zvezdicami Evropske unije, ki s 85-od-stotnim deležem sofinancira nove projekte. Razmišljajočemu obiskovalcu Irske se poraja vprašanje, ali bo sploh kaj evropskega denarja še ostalo, ko bo v EU stopila tudi Slovenija?
Naj dragocenejše funte pa Irska nedvomno iztrži od turizma,
Unescove “velikanove stopinje ”
ga viskija ali pivovarno Guinness. Irsko letno obišče že blizu 5 milijonov turistov, k čemer zadnje čase veliko prispevajo ceneni prevozi zasebnih letalskih družb, kot sta Ryanair ali Cityjet.
Skratka - na Irskem, ki sije že pridobila ime smaragdni otok, so dojeli, da od divje lepote dežele ni mogoče preživeti, zato lepote radi pokažejo tudi gostom in od turizma na Irskem živi vse več ljudi. Zakaj jih ne posnemamo Slovenci, saj imamo veliko pokazati!
Vlado Podgoršek
Grad Kilkenny
saj ima dežela vse od atlantske obale do svoje vzhodne meje izredno milo podnebje - ovce in govedo so zato na prostem tudi pozimi - ter obilo naravnih lepot,
kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Mednje ne sodijo le gradovi - nekoč jih je bilo kar 250 in od mnogih so ostale razvaline ali pa sojih izseljenci “prestavili” v ZDA -pa tudi parki, sakralni objekti, starodavna mesta in univerze, več kot 200 metrov visoke prepadne obale divjega Atlantika, pa nenavadni kraški pojavi, gorska jezera in prelazi ali čudež narave v obliki šestero-kotnih “velikanovih stopinj.” In vse to, pa še marsikaj, denimo ogromne megalitske kamne, katerih izvora ne vedo niti strokovnjaki, galerije in muzeje ter irske gostilne-pube, glasbo in ples znajo turistični delavci dobro vnovčiti. Pokazali vam bodo tudi keltske križe, destilacije znanega škotske- Klifi na atlantski obali
Na Irskem je še pred 150 leti živelo skoraj 7 milijonov prebivalcev, toda v času lakote in epidemij jih je mnogo umrlo, še več pa se jih je izselilo v ZDA, Južno Ameriko, Kanado in Avstralijo. Še sedaj živi na tujem mnogo več Ircev - menda kar 16 milijonov - kot doma. Je zato kaj čudnega, če zasedajo povsod tako ugledna mesta?
SavaGto, 4.9.201
Član Občinskega sveta Sevnica Marjan Jamšek je v politiki že vrsto let. Najprej je bil član Združene liste, pred zadnjimi občinskimi volitvami je prestopil k Ljudski stranki. Z letošnjim 1. septembrom pa se je zapisal v takšno druščino, od koder ne moreš prebegniti - postal je “abrahamovec".
Predsednik Mladinskega sveta Sevnica Dejan Kmetič je po uspešni organizaciji rock koncerta na sevniškem gradu z ostalimi člani sveta v jutranjem svitu marljivo pobiral smeti. Morda pa bo te dni “pobral smetano”, saj je eden od petih kandidatov za prevzem funkcije komunikatorja med evropskimi liberalci (ELDR) in našimi parlamentarnimi opazovalci v Bruslju. Intervju v Strasburgu je že imel, sedaj čaka na odločitev.
SREDSTVA ZA PODJETJA IN PODJETNIKE IZ OBMOČJA BREŽIC
RCB
i<< :11
NOVO!!! JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIJE OBRESTNE MERE (Ur.l 85/03 z dne 29.8.2003)
Rok prijave: 30 dni od objave (27.9.2003)
NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI!!!
INFO: Razvojni center Brežice, Trg izgnancev 2, Brežice, tel: 07/49-90-680, el.pošta: rcbrezice@siol.net
NA RAZPOLAGO SE OMEJENA SREDSTVA ZA NAMENSKE KREDITE !!!
TOM+2% H!
Do 13,5 milijona SIT na prosilca IZKORISTITE UGODNE POGOJE H!
nrnrr
m m
■izdelava fotografij iz vseli digitalnih medijev
ROŽMAN j rf0 metrskih >>oveCav
mLAMUTOVA 16.BREŽICE tel. :07/49 90 260 • C. P. B. 20, BREŽICE tl'!..07/49 61 1S4
• 'j m. .v’
frLjž*
■ v att- . v
mm**
sl milit profesionalne V m amaterske fotoijrafiie^ dlf/italni strnili* liliji tat ni laboratorij toto tnjovlna fotoijiatski mu/t:i uokvirjanji' slik

A
Mi

V AVGUSTU IN SEPTEMBRU FOTOGRAFIJE IZ DIGITALNIH MEDIJEV 10X15
50 sit