CEUE, 29. MAJA 1980 - ŠTEVILKA 21 - LETO XXXrV - CENA 6 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL ceue, laško, mozirje,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
1 UREDNIKOVE MIZE
ČESTITKE MILANU BOŽIČU: Ob visokem družbenem priznanju »Nagradi
sklada Toneta Tomšiča* so tovarišu Milanu Božiču, našemu uredniku-mentorju,
izrekli iskrene čestitke sekretar MS ZK Janez Zahrastnik, predsednik MS SZDL
Janko Ževart, predsednik MS ZSS Ivan Kramer, predsednik sveta občin Jože
Marolt, predsednik MS ZSMS Branko Povše in vsa občinska vodstva ZKS, SZDL,
ZSS ZZB NOV in ZSMS. Čestitke so izraz spoštovanja do dolgoletnega dela
Milana Božiča pri objektivnem obveščanju delovnih ljudi in občanov na širšem
celjskem območju. V uredništvu smo ponosni na to priznanje in na dejstvo, da
imamo v svojih vrstah takšnega sodelavca!
Danes objavljamo spomine, armadnega generala Koste Nadja, predsednika
jugoslovanskih borcev, na Tita.
DRAGO MEDVED
DIM IZ NEVNETUIVEGA KONTEJNERJA - PET MINUT PRED POLNOČJO
Med govorom Ivana Dolničarja v Topolščici
Foto: T. Tavčar
NADALJEVALI BOMO
TITOVO DELO
Vodstva družbenopolitičnih organizacij, izvršnegaT sveta
in občinske skupščine Celje so objavile razglas za vse de-
lavce in občane Celja, s katerim pozivajo k zavzetemu in
odgovornemu uresničevanju nalog za ustalitev gospodar-
stva.
»Smo na novi veliki preizkušnji uresničevanja zastavlje-
nega družbenoekonomskega in političnega sistema sociali-
stične samoupravne demokracije. Tovariša Tita ni mogoče
nadomestiti, mogoče pa je nadaljevati njegovo delo s tem,
da v času resne mednarodne ekonomske krize in posledic
katastrofalnih naravnih nesreč učinkoviteje premagujemo
naše notranje težave z večjo zavzetostjo za gospodarsko
ustalitev ter dosledno uresničevanje sprejetih sklepov in
načrtov. Za vse to so potrebni dodatni napori vsakega posa-
meznika. Ter da vsakdo na svojem mestu stori tisto, kar je
njegova dolžnost, kot je v svoji zadnji novoletni poslanici
jugoslovanskim narodom in narodnostim dejal tovariš
Tito.*
Z razglasom družbenopolitične organizacije, izvršni svet
in občinska skupščina pozivajo delavce, naj gredo v nepo-
sredno bitko za večjo produktivnost. Naj se trudijo za boljšo
organizacijo dela, si prizadevajo za večjo delovno disciplino
in odgovornost, naj težijo za čimboljšim izkoristkom delov-
nega časa in naj prevzemajo dodatna dela in naloge, kisov
prid skupnosti. Delavci naj sproti ugotavljajo, kohko prese-
gajo norme in planske naloge. Celotna aktivnost naj spod-
budi primerjsuije doseženih rezultatov med posamezniki v
samoupravnih delovnih skupinah, med delovnimi skupi-
nami v tozdih, med tozdi v delovnih organizacijah in med
delovnimi organizacijami v celjski občini. Tudi koordinacij-
ski odbor za učinkovitejše gospodarjenje bo sproti spodbu-
jal storilnost s tem, ko bo organiziral delovna tekmovanja in
spremljal, kako v delovnih organizacijah uresničujejo in
presegajo dogovorjene naloge. Za pomembnejše dosežke
bodo podelili priznanja, pohvale in udarniške značke.
Celotno aktivnost za ustalitev gospodarstva, ki jo spod-
buja razglas na delavce in občane Celja, bodo intenzivnost
spremlj^a tudi interna glasila in vsa sredstva javnega obve-
ščanja. Kajti cilj akcije je krepitev gospodarstva, večji doho-
dek, zagotavljanje boljše družbene in življenjske ravni de-
lovnih ljudi in občanov ter krepitev samoupravne, gospo-
darske in politične moči celotne družbenopolitične skupno-
.	DAMJANA STAMEJČIC
OB 35-LETNICI KAPITULACIJE NEMŠKIH ENOT
lEŽKA POT DO SVOBODE
V Letušu Odkrili spominsiio ploščo
Delovni ljudje žalske obči-
le so proslavili 35-letnico
jsvoboditve v nedeljo dopol-
Ine v Letušu. Tu se je zbralo
)koli tisoč občanov in pred-
stavnikov družbenopolitič-
lega življenja občine. Med
[osti so bili tudi član pred-
sedstva ZKJ Andrej Marine
n generalni sekretar pred-
^stva SFRJ Ivan Bolničar,
u je imel tudi osrednji go-
'or. Zbrane je najprej poz-
Jravil predsednik ZB NOV
Žalec Rudi Cilenšek, ki je na
patko orisal pomen prazno-
vanja, medtem ko je obširno
fPregovoril o dogodkih iz-
pred 35 let, ko so v Letušu
potekali pogovori o kapitula-
piji nemških oboroženih sil v
jugovzhodni Evropi Ivan
Dolničar. O tem, kako se je 9.
ti^aja 1945 srečal v Letušu z
•Nemškim generalom Alex-
sandrom Lohrom, pa je po-
sedal takole: »V gostilniški
|obi je mene in tolmača pred
lastniki svojega štaba čakal
[general Lohr. Sledila je cere-
IPonija predstavljanja in ta-
>^oj smo sedli za mizo. Prvo
ije prevzel besedo general
■^ohr in povedal, kdo je in s
-Rkšno vojsko razpolaga. Ta-
>f.oj za tem je mene vprašal za
in poveljniški položaj in s
-kakšnimi silami razpolaga-
Na prvi del vprašanja
nisem odgovoril, na dru-
del pa sem odgovoril, da
^evilo naših enot stalno na-
^^ča in da mu zato ne mo-
dati natančnih podat-
Pv. Očitno z mojim odgovo-
rni ni bil zadovoljen, ni pa
J^č spraševal, marveč je za-
f^l s svojimi predlogi zelo
reprosto: »Odločil sem se,
r ^^ dam na razpolago mar-
Titu, da vam izročim
večjo količino orožja in da
prevzamem vso odgovornost
za miren in discipliniran
umik mojih enot z jugoslo-
vanskega ozemlja«. Za pro-
tiuslugo je od nas zahteval,
da mu zagotovimo nemoten
in hiter umik njegovih enot
preko jugoslovansko-avstrij-
ske meje, kajti v - njihovih
enotah je blizu 300 tisoč lju-
di, 2jaloga hrane, s katero raz-
polagajo, pa bi zadostovala
še za dva, tri dni. Poudaril je,
da je umik nujen, kajti če bi
ga zavlačevali, ne bi mogel
prevzeti odgovornosti za ob-
našanje enot in morebitno
nasilje nad civilnim prebi-
valstvom. To bi veljalo pred-
vsem za čerkeze, ustaše, čet-
nike in belogardiste, katerih
enote so nahajajo v njihovih
kolonah.« Ker se predstav-
nik naše vojske Ivan Bolni-
čar, takrat politični komisar
Štirinajste divizije, s pogoji
nemškega generala ni stri-
njal, je predlagal, da pogovo-
re nadaljujeta v štabu četrte
operativne cone v Topolšči-
ci. Po krajšem oklevanju je
general Lohr na to pristal.
Ob koncu govora je Ivan
Bolničar spregovoril še o tre-
nutni situaciji v svetu ter
poudaril pomen naše enot-
nosti, bratstva in solidarno-
sti v boju za ohranitev naše
neodvisnosti in svobode. Be-
jal je, da so te dobrine jugo-
slovanskih narodov, ko ni
več predsednika Tita, še toli-
ko pomembnejše, saj je bil
prav on tisti, ki nam jih je
pokazal, nas naučil, kako jih
je treba ceniti.Ob koncu je
odkril spominsko ploščo, ki
obeležuje dogodke izpred 35
let.
Letušani so v sodelovanju
s kulturniki iz sosednjih kra-
jev občine pripravili tudi lep
program.
proslava tudi v
topolščici
Pred hišo, kjer je bila pod-
pisana pogodba o popolni
kapitulaciji nemške vojske v
jugovzhodni Evropi, se je
zbralo prav tako veliko obča-
nov velenjske občine ter šte-
vilni predstavniki družbeno-
političnega življenja naše re-
publike. O tem, kako je pote-
kalo podpisovanje te po-
membne pogodbe, je tudi tu-
kaj govoril kot soudeleženec
Ivan Bolničar. Poudaril pa
je, da s tem vsi zapleti še niso
bili končani, saj je nemški
general iz Topolščice pobeg-
nil in so ga izsledili šele po
nekaj dneh globoko na Ko-
roškem, potem ko je svojim
enotam izdal ukaz, naj se z
orožjem prebijejo čez jugo-
slovansko avstrijsko mejo.
Čeprav je bila 9. maja svobo-
da tako rekoč na papirju, so
na Koroškem trajali še hudi
boji vse do 18. maja, ko so
zadnji Nemci, ustaši, belo-
gradisti, četniki in drugi bili
pregnani iz naše zemlje. V
teh zadnjih dneh je padlo tu-
di precej naših mož in fan-
tov.
V hiši so v nedeljo odprli
tudi spominsko sobo, v kate-
ri so razstavljeni nekateri do-
kumenti in fotografije. Tudi
tukaj so ob tej priložnosti
pripravili bogat kulturni
program. -pONE TAVCAR
Spominsko ploščo je v Letušu odkril Ivan Dolničar.
Foto: T. Tavčar
OBISKALI SMO GABEIUC
Zvedavi pogledi v fotografski aparat otrok v vzgojno-
varstvenem zavodu »Tončke Cečeve« v Gaberju. Tudi oni
sodijo med krajane skupnosti Gaberj^ o kateri pišemo na
notranjih straneh prav v tej številki. Čeprav je prostora v
tem gabrskem vrtcu le za okoli 220 otrok, jih je v njem
približno 300. Navzlic stiski se v njem dobro počutijo. To so
srečni otroci.	^oto: MB
'2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 21 - 29. maj 198t
Srečanje s Titom v času Užiške
republike 1941
v letu 1941 sem bil tudi sam s svojo
družino med slovenskimi izgnanci. Pod
okupatorskim vojaškim spremstvom so
nas v začetku julija 1941 transportirali v
živinskih vagonih v kraj Sevojno pri
Užicu. Nekaj dni pozneje pa smo prispe-
li v same Ui^ce.
Stanovali smo v majhnem prostoru v
kleti trgovca Simoniča v neposredni bli-
žini starega mostu preko reke Džetine.
Tu smo preživeli hude čase okupacije in
sedeminšestdeset dni zanimive Užiške
republike. Izgnanci smo se morali zapo-
sliti, da nismo bili v breme užiškim ob-
čanom. Občina je nujno potrebovala
pravnika z znanjem nemščine. Takoj
sem se prijavil na to delovno mesto in
zanj dobiv^ honorar mesečno 1500 din.
Na tem položaju sem lahko zagotovil
izgnancem menzo v prostorih kavarne
Vasic.
Pri delu na občini sem imel največ
opraviti z okupatorjevimi vojaki, ki so
prihajali v občinski urad s pismenimi
zahtevami za potrebe nastanitve okupa-
torske vojske. S tem poslovanjem, ki ga
ne morem na tem mestu podrobneje
opisati, sem si v kratkem času pridobil
zaupanje občinskih uslužbencev, ki so
bili po veliki večini antifašistično
usmerjeni in užiških občanov, kar nava-
jam kot uvod v glavni dogodek tega za-
pisa. Moj najožji sodelavec je bil Raden-
ko Radovanovič, sedaj glavni računovo-
dja Okrožnega sodišča v Titovem Užicu.
7. julija 1941 se je pričela vstaja srb-
skega naroda. Narodnoosvobodilno gi-
banje se je naglo širilo zlasti v zahodni
Srbiji. V Užicu je bil ustanovljen užiški
I>artizanski odred, ki je ogrožal nemške
gamizije v tem delu Srbije. Za okupa-
torja se je položaj tako poslabšal, da so
se Nemci moredi umakniti iz Užica tudi
četnike 24. septembra 1941. Mesto je bi-
lo tako osvobojeno, nastala je znamenita
Užiška republika s Titom na čelu, ki je
trajala do 29. novembra 1941.
Glavni štab partizanskih odredov je
imel svoj sedež v prostorih Narodne
banke. Partizani so v nemški okrajni
komandi zaplenili arhiv nemške posad-
ke z važnimi dokumenti, koresponden-
co, načrti in drugim gradivom. Nemci so
pri svojem naglem umiku iz Užica na ta
arhiv pozabili.
Mestni komandant Dušan Jerkovič,
ki je padel v znani junaški bitki na Kadi-
njači na čelu užiškega delavskega bata-
ljona, ki je ščitil umik glavnega štaba iz
Užica preko Zlatibora proti Novemu
Varošu, je poslal k meni partizanskega
poročnika Ignjata Sekuliča z naročilom,
da naj pod nujno pregledam zaplenjeni
nemški vojaški arhiv. Iz tega arhiva sem
moral izločiti gradivo^ ki je bOo po-
membno z vojaško strateškega stališča
in ga predati v glavni štab. Na tem sem
delal skoraj tri dni. Zame je bilo to delo
zanimivo, bU sem tudi rezervni oficir in
mi gradivo ni delalo posebnih preglavic.
V glavnem štabu sem to vsebino obra-
zložil več oficirjem med njimi pa je bil
seveda tudi sam vrhovni komandant Ti-
to. Izgnanci smo ga prvič videli in slišali
ter zanj zvedeli na velikem večernem
partizanskem mitingu na glavnem trgu
v Užicu nekaj dni pred tem.
Tito, ki je znal dobro nemško, se je
zlasti zanimal za veliko vojaško skico,
PREDSEDNIK REPUBLIKE
kjer so bile označene posamezne nem-
ške in četniške postojanke, posebno v
zahodni Srbiji. Tito je bil takrat skro-
mno oblečen, vitke postave, upadlega
lica, zaskrbljenega obraza. Bil pa je re-
sen in odločen, tovariški do svojih sode-
lavcev. Vprašal me je od kod sem doma
in če se želim pridružiti partizanski voj-
ski. Odgovoril sem mu, da tega še ne
morem storiti, ker imam poleg bolne
žene še dva nepreskrbljena otroka in
nimam v Užicu nikogar, ki bi skrbel za
družino. Omenil sem mu tudi, da imam
samo ena očala in še ta so pokvarjena,
novih pa ni bilo nikjer za dobiti, brez
očal pa bi bil partizanski vojski le v
breme.
Tito mi je odvrnil, da me razume in
pristavil, da ima oficirjev itak dovolj,
potrebuje pa borce - vojake, sposobne
za boj. Naročil mi je, da skupno z ostali-
mi izgnanci pomagam v Užicu in v oko-
lici pri delu, ki ga je povsod dovolj. Naj
ob tem pripomnim, da je nekaj naših
mladeničev odšlo v partizane in je v Uži-
cu Albin Pibernik ustanovih skupino
slovenskih partizanov, v kateri je bilo 50
mož. V poznejših akcijah so partizani
zajeli preko 300 nemških vojakov v oko-
lici Krupnjg, obilo orožja in streliva.
Ujetnike so pripeljali v Užice in jih zapr-
li v šolsko zgradbo. Te ujetnike je bilo
treba zaslišati, med njimi še posebno
oficirje in podoficirje. Ta naloga je bila
zaupana meni in zapiske o teh zasliša-
njih sem odnesel v glavni štab.
Za opravljeno delo sem dobil pismeno
zahvalo vrhovnega komandanta Tita, ki
mi ga je prinesel kurir. Dobil sem tudi
hleb kuruznega kruha in to slanega, kar
je bilo takrat pravo zlato, saj smo se
izgnanci vseh sedeminšestdeset dni pre-
življali z neslanim fižolom in projo.
29. novembra 1941 so po težki bitki na
Kadinjači Nemci ponovno zasedli Uži-
ce. Nemci so se maščevali nad vsakim,
za katerega so zvedeli da je sodeloval s
partizani. Zame so bili najbolj nevarni
nemški ujetniki, če bi se vrnili v Užice,
kajti partizani so jih ob umiku pustili na
svobodi. Tito je namreč že 8. novembra
1941 izdal ukaz o postopanju z ujetniki,
s katerimi je bilo treba ravnati po dolo-
čilih mednarodne konvencije, ki se je
Nemci seveda niso držali.
Da bi se umaknili pred Nemci, sem se
preselil v Veliko Gradište na Dunavu,
kjer sem. se priključil narodnoosvobo-
dilnemu gibanju in bil tam izvoljen za "
sreskega predsednika komisije za ugo-
tavljanje vojnih zločinov. Ko sem tam
končal delo, sem se vrnil 1. julija 1945
točno po štirih letih izgnanstva nazaj v
Celje.
Poudarjam, da v Užicu ni bilo izdajal-
cev in da si je mesto s polno pravico
nadelo naziv Titovo Užice.
Naj omenim še prijetno doživetje v
letu 1970. Ko se je Tito vrnil pozimi tega
leta s svojega potovanja po afriških dr-
žavah (v njegovem spremstvu je bil tudi
moj sin Miran, ki je sedaj ambasador v
Nigeriji), sem poslal predsedniku repu-
blike Titu svojo knjižico »Pojdimo v Go-
re«, ki sem jo v tistem času napisal in
izdal. Predsednik Tito mi je tedaj pisme-
no odgovoril in se za knjigo zahv^il, kar
ie razvidno iz priloženega faksimila.
DR. ERVIN MEJAK
Beograd, 17. marta 1970. g.
VOLILNA SEJA MS ZSS CELJE
PRITI DO DELAVCEV
Za predsednika sveta ponovno izvoljen I. Kramer
Prizadevanja za ustalitev
gospodarskih tokov, razulta-
ti gospodarjenja, planska ak-.
tivnost in izgube - to so bile
osrednje teme razprave na
petkovi volilni seji medob-
činskega sveta ZSS za celj-
sko območje. Na njej so na-
mreč v osrednjem delu raz-
pravljalci ocenjevali, v ko-
likšni meri v občinah uresni-
čujejo gospodarske plane v
letošnjem letu in v zvezi s
tem tudi resolucijske cilje.
V razpravi je bilo ugotov-
ljeno, da gospodarska rast
celjskega območja zaostaja
za rastjo republike. V vseh
občinah, posebej pa v Vele-
nju, zaostaja rast dohodka in
prihodka. Poseben preo-
blem na celjskem območju
predstavljajo izgube. V celj-
ski občini znaša njihova vre-
dnost v prvih treh mesecih
letos nekaj več kot 26 milijo-
nov dinarjev, v laški nekaj
manj kot šest milijonov, v
mozirski več kot 16 milijo-
nov, v konjiški milijon in pol
dinarjev, v šentjurski okoli
pol milijona dinarjev, v
šmarski nad sedem milijo-
nov dinarjev, največjo izgu-
bo pa izkazuje velenjska ob-
čina - kar 307 milijonov di-
narjev.
Vsi gospodarski problemi,
ki so prisotni na našem ob-
močju, terjajo hitro in učin-
kovito akcijo vseh subjektiv-
nih sil, tudi zveze sindikatov,
so poudarili razpravljalci.
Stališča, ukrepi in dogovori
so jasni, treba pa si je priza-
devati, da jih bodo široko in
vsestransko podprli delavci
v delovnih organizacijah.
Kajti zdi se, i^e poudaril pred-
stavnik iz Šentjurja, da še
preveč razpravljamo v okvi-
ru forumov, premalo pa pre-
našamo razprave o najpo-
membnejših vprailinjih go-
spodarjenja in gospodarske-
ga razvoja v temeljne delov-
ne sredine. Ne smemo dovo-
liti, je poudaril tudi Srečki
Mlinarič, član predsedstv
republiškega sveta ZSS, d
ostajajo dogovori eno, da p
praksa ubira svojo pot.
Najodgovornejši sindikal
ni delavci celjskega območj
so na volilni seji ocenili
potek volilnih konferenc olj
činskih organizacij ZSS
spregovorili pa so tudi o deli
medobčinskega sveta v zadj
njih dveh letih. Ob tem
Ivan Kramer dejal, da je sve
sicer opravil številne naloga
da pa je preveč svojih akci;
skih moči izgubil pri prerna
govanju ozkih in lokalistie
nih interesov posameznij
občin. V bodoče si moram^
prizadevati, je dejal Ivaj
Kramer, da bomo različn
interese občin, pa naj si gu
za interese v gospodarstvi^
šolstvu, zdravstvu ali na ka
teremkoli drugem področji
reševali usklajeno in z vidik
interesa širše družben
skupnosti.
Na petkovem zasedanju s
člani medobčinskega svel
izvolili tudi svoje vodstvo. I
sicer so potrdili predlog, n;
funkcijo predsednika M(
dobčinskega sveta ZSS O
Ije tudi poslej opravlja Iva
Kramer, podpredsednik
Marcel Medved in sekretar
Tone Erjavec.
DAMJANA STRAMEJCI
MLADI ZA NAPREDEK CELJA
RAZISKOVALNA VNEMA
Zaključek dveh uspešnih akcij
Občinska konferenca
SZDl, Raziskovalna skup-
nost in Razvojni center Ce-
lje so lani novembra razpi-
sali nagradni natečaj za do-
sežke inventivne dejavnosti
mladih v letu 1979 oziroma
v šolskem letu 1979/1980.
Odziv je bil ugoden, saj so
na razpis prejeli 4 kinovaci-
je, 2 pripravniški nalogi, 8
diplomskih del in 15 del ra-
ziskovalnih krožkov, sku-
pin ali posameznikov.
Po oceni posebnega odbo-
ra so skoraj vsa dela izredno
kakovostna, zato so tudi
imeli težave pri končni izbiri,
nagrad in nagrajencev. Vse-
kakor si je priznanje zasluži-
lo vsako izmed prijavljenih
del, istočasno pa je spodbu-
dna ugotovitev, da je razi-
skovalno delo med r^adimi
dokaj razvito.
V	skupini pripravniških in
diplomskih nalog so nagrade
prejeli Marjan Majcenič iz
Libele, Janez Berce iz Ra-
zvojnega centra, Nada Petro-
vec in Stanko Stepišnik.
V	skupini inovacijskih re-
šitev so nagradili učence 3. f
razreda strugarjev SKIMC
Store, mentor Janez Hla-
dnik, in učence Andreja Vrš-
nika, Janka Reberšaka in
Gorazda Kaličiča iz Tehni-
ške šole Celje, mentor Ivan
Repše.
V	skupini raziskovalnih
krožkov srednjih šol so na-
grade in priznanja prejeli Ra-
ziskovalni krožek Zdrav-
stvenega šolskega centra,
mentorica Marta Hrustel,
Geografski krožek skupine
C Pedagoškega šolskega
centra, mentor dr. Anton So-
re. Biološki krožek gimnazi-
je, mentorica Bibijana Gro-
belnik, Psihološki krožek
Tehniške šole, mentor Ivan
Repše, GJeografski krožek gi-
mnjizije, mentorica Zvezda-
na Knez-Strbenc. Vsi nave-
deni so prejeli nagrado 5000
dinairjev in diplomo.
Diplomo in nagrado v zne-
sku 3000 pa so prejeli učenke
Anita Slivšek, Cveta Teraž in
Alenka Vodeb iz Pedagoške-
ga šolskega centra, mentor
Janez Plahutnik; Ekološki
krožek gimnazije, mentorica
Mira Križnik-Gričar; Fizikal-
ni krožek gimnazije, mento-
rica Jožica Dolenšek; Klub
OZN na gimnaziji, mentori-
ca Majda Omahen-Zlatolas
in Marksistični krožek gi-
mnazije, mentor Ivan Gro-
belnik.
Diplomo in nagrado v zne-
sku 500 dinarjev so prejeh
učenci Boris Škoda iz Peda-
goškega šolskega centra,
Mojca Crepinšek iz gimnazi-
je, Damjana Osterc iz gimna-
zije ter Neja Goričan in Vla-
sta Poličnik; pri zadnjih treh
učenkah sta bili mentorici
profesorici Lesničarjeva in
Božena Orožen.
Posebno pohvalo je prej
lo še pet del, štiri diplomsl
naloge - Janko Polšak iz I
grada, Aleš Dolžan iz EM
Andrej Kopušar in Mar
Kozmus-Pusar, ter pripn
niška naloga Zvoneta Kor(
ca iz EMO.
Odbor akcije Mladi za r
predek Celja je posebej F
udaril požrtvovalno df
mentorjev raziskovalr
krožkov in nekaterih po!
meznikov, brez katerih ne
bilo tako plodne raziskov
ne žetve na šolah. Njiho'
mu delu in požrtvovalne
pa vedno ne dajemo so
zmernega družbenega, i
materialnega, niti moraln(
priznanja.
MITJA UMN
DNEVI MLADIH
RAZISKOVALCEV
Danes in jutri potekata v Celju zaključna, »finali
dneva mladih raziskovalcev, ki jih je tako kot lan
Teden mladih raziskovalcev, uspešno pripravil in izve
poseben odbor za izvedbo akcij Mladi za napredek Ce
ki deluje v okviru občinske raziskovalne skupnosti v
lju.
Za razliko od Icinskega raziskovalnega tedna, kjer je I
vsa raziskovalna dejavndst mladih iz celjskih srednjih
okvirjena v čas enega tedna, pa so letošnje dneve mla
raziskovalcev praktično zastavili že na začetku šolsk
leta. Tako gre pri letošnji akciji za spodbujanje razisko
nega dela med mladimi dejansko za celoletno šolsko de
mnogih krožkih, za mnoge in raznovrstne raziskovalne
loge, okvir pa so naslednja področja: geografija, bioloi
vzgoja in izobraževanje z marksizmom, jezikovno podr<
in fizika.
Pa da ne bi mislili, kako niso bili aktualni v svojih razii
vah! Naj navedemo naslove nekaterih zanimivih t
Kmečki turizem v Gornji Savinjski dolini. Stari mlin
Kozjanskem, Preskrba Celja z vrtninami. Kvaliteta zraJ
žalski in laški občini. Pomen čistilne naprave v EMO C
Onesnaženost celjskih tekočih voda, Merjenje sončne e
gije. To se naslovi tem le za dvoje raziskovalnih področi;
aktualnosti in resnosti pristopa pa ne zaostajajo tudi dn
$t. 21 - 29. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
prvomajska
listina zsj v
železarno
Med dobitniki letošnje pr-
vomajske listine Zveze sin-
dikatov Jugoslavije, ki so
jih prejele tiste osnovne in
občinske organizacije, ki so
s svojim delom prispevale k
razvoju samoupravljanja, k
povečevanju proizvodnje in
produktivnosti dela in k
uresničevanju načela deli-
tve po delu in njegovih re-
zultatih, je tudi osnovna or-
fanizacija ZSS Železarna
tore, tozd Mehanska obde-
lava. Osnovna organizacija
vključuje 215 članov, ki so
organizirani v desetih sindi-
kalnih skupinah.
Pri svojem delu so dosegli
vidne uspehe pri uveljavlja-
nju in razvijanju samoup-
ravnih odnosov in pri ure-
sničevanju družbeno dogo-
vorjenih načel kadrovske
politike ter pri vzpodbuja-
nju delavcev za tovariško
sodelovanje. S svojimi akci-
jami pa so člani osnovne sin-
dikalne organizacije tozda
Mehanska obdelava pripo-
mogli tudi k dobrim delov-
nim in poslovnim uspehom.
Veliko so naredili tudi za
kulturno življenje delavcev,
za izboljšanje njihovih živ-
ljenjskih in delovnih ra-
zmer, vključno z rekreacijo
in organiziranjem letnega
oddiha.
DRUŽBENI PLAN CELJSKE OBČINE
KRITIČNO DO KAKOVOSTI
Primerjave naj sežejo v slovenski prostor
strokovno gradivo za pri-
pravo družbenega piana ob-
čine Celje za novo srednje-
ročno obdobje bo najbrž
poenotilo mnenja glede ra-
zvojnih dosežkov in primer-
jav z drugimi industrijski-
mi središči v Sloveniji.
Doslej statistični indeksi
niso bili zbrani na enem me-
stu. Nekateri so jih uporab-
ljali in razlagali, kakor se jim
je zdelo. Stopnjo razvitosti
celjske občine v Sloveniji
najnazorneje kaže pregled
kvalitativnih kazalcev razvo-
ja na osnovni družbeno do-
govorjenih meril. Strokovno
gradivo statistično pojasnju-
je štiri temeljna merila: go-
spodarsko razvitost, demo-
grafske kriterije, družbeni
štandard in opremljenost za
infrastrukturo. Zal skupna
ocena razvitosti ni povsem
realna. Kajti podani kazalci v
strokovnem gradivu nimajo
enotnega izhodiščnega leta.
Tako je na primer podatek o
deležu gospodinjstev z vodo-
vodom v stanovanju star že
devet let. Podatek o deležu
predšolskih otrok v vzgojno-
varstvenih ustanovah pa je
najnovejši. Vprašanje se kar
ponuja - ali naša statistika
zamuja ali pa sestavljalci
strokovnega gradiva niso
razpolagali z novimi podat-
ki. To je škoda. Nekaj številk
pa moramo navesti. Po dele-
žu družbenega proizvoda na
prebivalca zavzema Celje
četrto mesto v Sloveniji. Po
deležu aktivnega prebival-
stva, to je po številu zapo-
slenih pa celo drugo do tret-
je mesto. Prebivalstvo v
celjski občini počasi nara-
šča, tako da se po tem in-
deksu rasti Celje nahaja še-
le na enajstem mestu v Slo-
veniji. Kljub izrednim napo-
rom na področju otroškega
varstva je celjska občina po
deležu predšolskih otrok v
vzgojno varstvenih usta-
novah srednje razvita - uvr-
šča se na dvanajsto do sede-
mnajsto mesto v Sloveniji.
Nekaj boljše je s številom
slušateljev višjih in visokih
šol v skupnem prebivalstvu,
vendar Celje tu ne dosega ni-
ti desetega mesta. V letu
1979 se je celjska občina po
številu gospodinjstev z vo-
dovodom v stanovanju znaš-
la na štiriindvajsetem do
osemindvajsetem mestu v
Sloveniji.
Statistični prerez temelj-
nih meril razvitosti nedvou-
mno pove, da Celje še ni do-
volj storilo za družbeni štan-
dard in za infrastrukturo.
Drugo vprašanje seveda je,
kaj bodo Celjani storili v no-
vem srednjeročnem obdobju
za več rojstev. A brez šale -
prav po gospodarski razvito-
sti je celjska občina kljub
neurejenim težavam pri
vrhu v republiki. Strokovno
gradivo pa ugotavlja, da Ce-
lje z doseženim razvojem ob
koncu srednjeročnega ob-
dobja ne more biti zadovolj-
no. Kajti količinska rast go-
spodarskih uspehov ni naj-
boljši kazalec. Ti presežki so
preveč temeljili na eksten-
zivnem zaposlovanju, pre-
malo pa na višji storilnosti
dela in na boljši donosnosti
naložb. Prav tako je znano,
da počasi poteka prestruktu-
riranje gospodarstva v celj-
ski občini. To je seveda dol-
goročna želja. Vendar nosil-
ke kvalitetnega razvoja in ra-
sti gospodarstva še niso do-
volj razvidne. Ne pomagajo
dosti ugotovitve, da so Celje
obšli moderni razvojni toko-
vi in tržno zanimive panoge.
Večja vloga razvojno-razi-
skovalnega dela in znanja,
boljša kvalifikacijska struk-
tura zaposlenih, jasna usme-
ritev k izvozu in nenehno
iskanje poti za združevanje
dela in sredstev lahko omo-
gočijo boljši štart v novo
srednjeročno obdobje. V raz-
pravah o pripravi planskih
dokumentov bi morali v celj-
ski občini kritično izvredno-
titi prehojeno pot predvsem
glede na kakovost razvojnih
rezultatov. Primerjave pa naj
sežejo v slovenski družbeno-
gospodarski prostor, pa tudi
k tistim, ki se na jugoslovan-
skem trgu in zunaj uvrščajo
med najrazvitejše.
J. V.
SPREJEM ZA PROF. ANTONA AŠKERCA
V počastitev 70-letnice
prof. Antona Aškerca je
predsednik Občinske skup-
ščine Celje, prof. Jože Ma-
rolt, priredil sprejem, na ka-
terem je v imenu občinske
skupščine, izvršnega sveta
ter občinskih družbenopoli-
tičnih organizacij čestitk ju-
bilantu in mu zaželel še veli-
ko zdravih let.
»To ni samo tvoj praznik,«
je med drugim dejal Joža
Marolt, »marveč tudi naš, saj
si dolga leta kot komunist in
družbenopolitični delavec
delal med nami. Sodiš med
tiste naše aktiviste, ki so svo-
jo pot pričeli že v času ljud-
ske revolucije in ki so tudi
pozneje, vse do današnjih
dni, žrtvovali sebe za naš čas.
Delal si na različnih področ-
jih, prosvetnih in kulturnih,
bil član občinskih in okraj-
mh organov in organizacij,
direktor učiteljišča. Knjižni-
ce in prvi predsednik skup-
ščine občinske kulturne
skupnosti... Zaradi delav-
nosti, poštenosti, skromno-
sti in odkritosrčnosti, tudi
kritičnosti, si si pridobil ve-
lik ugled in vsi te cenimo,
spoštujemo in smo ti hvalež-
ni za opravljeno delo...«
Tem čestitkam in najbolj-
šim željam se je v imenu
nekdanjih dijakov učitelji-
šča ter občinske izobraževa-
ne skupnosti pridružil tudi
Franc Berginc.
M. BOZiC
HERBI
LEŠNIK
Med mladimi, ki so v
konjiški občini prejeli ob-
činska priznanja Zveze
socialistične mladine za
svoje neutrudno delo, je
tudi Herbi Lešnik. Iz
Oplotnice je prišel in se
kmalu vključil v delo
mladine. S svojo zdravo
zagnanostjo in marlji-
vostjo je veliko naredil.
Tako tudi priznanja ne
izostajajo.
Lahko rečemo, da je
zrasel pri tabornikih. T^i
je, kot sam pravi, spoznal,
da človek ne more živeti
zaprt v ozkem krogu. V
petih letih, kar je pri njih,
je bil vse od vodnika do
načelnika čete in dobil je
že vsa taborniška prizna-
nja. Dobil pa je tudi vese-
lje do dela na področju
/ ljudske obrambe.
Ko mladinca,« prosto-
voljca v teritorialni
obrambi, so ga poslali v
šolo za rezervne vojaške
starešine. Uspešno jo je
končal v Beogradu in pri
tem so mu taborniške ve-
ščine veliko koristile. Po
vrnitvi v Slov. Konjice se
je še bolj vključil v
obrambne priprave. Se-
daj je predsednik odbora
za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito pri
občinski konferenci
SZDL in rezervni vojaški
starešina pri teritorialni
obrambi.
Po poklicu je elektroin-
štalater in dela v IMP -
industriji stikalne opre-
me. Tu je tudi član pred-
sedstva osnovne organi-
zacije ZSMS. Od leta 1977
je član Zveze komuni-
stov.
Čeprav mlad, za njim že
veliko dela. Sodeloval je
v dveh mladinskih delov-
nih akcijah: Slovenske
Gorice 76 in Kožbana 77.
Brez pohvale komandan-
ta akcije ni šlo.
Pa še na nekaj ne sme-
mo pozabiti. Na orodno
telovadbo. Pričel jo je tre-
nirati že leta 1973-pod
vodstvom Franja Tiča.
Vrsta, v kateri je bil, je
dosegla lepe uspehe. Že
isto leto so bili drugi na
republiškem pionirskem
tekmovanju, dve leti je
bil med njimi republiški
prvak. Ko pa je zapustil
osnovnošolske klopi, je
opravil tečaj za vaditelje.
Tako sedaj že nekaj časa
prenaša svoje znanje na
mlajše generacije. Vse to
je dosegel sam.
MBP
MOZIRJE
DELA NE DO ZMANJKALO
Živahna aktivnost Zveze komunistov v tem času
Da, nikoli. Ta ugotovitev
se poraja tudi ob pogledu na
delovni načrt občinske kon-
ference in komiteja Zveze
komunistov za mozirsko ob-
čino v času od maja do avgu-
sta letos, torej v obdobju, ki
ima dopustniško razpolože-
nje. Toda, v tem delu počitka
ne bo, saj je veliko vprašanj,
ki jih morajo osvetliti in oce-
niti ne samo na sejah konfe-
rence, marveč prav tako v
krogu komiteja in drugih or-
ganov.
Člani konference se bodo
v tem času srečali s proble-
matiko kmetijstva in sploh z
delom in življenjem na vasi,
nadeilje z organizacijo občin-
skih upravnih organov, z
uresničevanjem nalog go-
spodarske stabilizacije v ob-
čini, z oceno gospodarskih
gibanj v prvem polletju le-
tos, z organiziranostjo in de-
lovanjem Zveze komunistov
v občini in ne nazadnje s te-
melji plana občine za nasled-
nje srednjeročno obdobje.
Polne roke dela bodo imeli
tudi člani komiteja, saj jih
med drugim čaka ocena idej-
nopolitičnih razmer v enotah
in štabih teritorialne obram-
be v občini, zatem ocena ure-
sničevanja programa idejno-
političnega usposabljanja
komunistov, prav tako oce-
na aktivnosti komunistov v
mladinski organizaciji. V tej
zvezi bodo imeli skupno sejo
članov komiteja Zveze ko-
munistov in predsedstva ob-
činske konference Zveze so-
cialistične mladine. In še en-
krat se bodo sestali na skup-
ni seji. Tokrat s člani osnov-
ne organizacije ZK v gostin-
skem podjetju Turist, ko bo-
do ocenjevali razmere v tej
delovni sredini. In če k vse-
mu temu dodamo še obrav-
navo drugih aktualnih idej-
nopolitičnih vprašanj ter se-
veda delo, ki ga bo komite
moral opraviti v pripravah
na seje konference, je mera
polna.
Komite občinske organiza-
cije ZK pa bo v tem času
razvijal še druge oblike dela,
kot seminarje, posvete, raz-
govore in delovne skupine,
tako tudi seminar za sekre-
tarje osnovnih organizacij,
na katerem bodo ocenili pro-
gramske usmeritve in opre-
delili aktualne naloge osnov-
nih organizacij. Pomembna
bo razprava o razreševanju
nekaterih vprašanj na po-
dročju gozdarstva in prede-
lave lesa, zatem o kadrovski
in organizacijski krepitvi ne-
katerih osnovnih organiza-
cij, o sprejemanju novih čla-
nov v vrste ZK, o zagotavlja-
nju večje aktivnosti komuni-
stov iz organizacij združene-
ga dela v krajevnih skupno-
stih itd. Pomembno delo bo-
do opravile tudi delovne
skupine, ki bodo obiskale
vse osnovne organizacije in
skupaj s komunisti v njih
ocenile uresničevanje ak-
tualnih nalog ZK v tem času.
Dela ne bo in ne more
zmanjkati.
MB
teju, je razmeroma nizek
- 19 oziroma 17 let.
Čeprav je bilo pojasnilo
na konferenci prepričlji-
vo - namreč, da gre pri
programsko-volilni kon-
ferenci le za nadomestne
volitve in ne za tolikšno
zamenjavo članstva v
obeh organih, da bi bilo z
njo mogoče vplivati na
SESTAVA JE BISTVENA!
»Zveza komunistov je
vodilna idejna sila de-
lavskega razreda. Intere-
si delavskega razreda so
njena prvenstvena nalo-
ga. In če je tako, potem
ni sprejemljivo, da v
izvršilnih organih celj-
ske organizacije ZK, v
komiteju in konferenci,
ni ustrezne zastopanosti
delavcev in ni ustrezne
zastopanosti mladih.«
Tako nekako je na mi-
nuli programsko volilni
konferenci zaokrožil svo-
jo razpravo delegat Kovi-
notehne Branko Marič in
s tem reagiral na podatke,
da je v občinski konferen-
ci ZK v Celju od 44 čla-
nov le 9 odstotkov mladih
do 27. leta, le četrtina
žensk in domala tri četrti-
ne članov z visoko in viš-
jo izobrazbo, medtem ko
je delež delavcev iz nepo-
sredne proizvodnje izre-
dno nizek. Tudi v komite-
ju podoba ni prav nič dru-
gačna. Od 11 članov ni ni-
ti eden mladinec do 27.
leta starosti, kar 8 članov
je z visoko in višjo izobra-
zbo, srednjeizobraženih
ni. Tudi staž članov, tako
v konferenci kot v komi-
ugodnejšo strukturo, se
velja ob točnih ugotovi-
tvah razpravljalca ven-
darle za hip pomuditi. Ne
le, da je vse res, kar je v
razpravi poudaril. Pobu-
da po bolj ustrezni sestavi
organov ZK v celjski ob-
čini je izšla iz delavske
osnovne organizacije in
škoda je, da so jo, z oblju-
bo, da bodo na sestavo
bolj pazili ob prihodnjih
volitvah, obšli. Kajti že
sam akcijski in operativni
značaj dela, ki ga pridobi-
vata konferenca in komi-
te z novimi metodami de-
la v partijski organizaciji,
dejansko zahtevata takš-
no sestavo obeh organov,
ki bo v njuno delo nepo-
sredno prenašala življenj-
ski utrip problemov iz de-
lovnih sredin. Ce želimo
doseči, da bo ZK resnič-
no dnevno vpeta v razre-
ševanje vseh vprašanj v
samoupravnih sredinah,
kot je na konferenci pou-
daril Emil Roje, bo treba
pri kadrovanju v organe
ZK v celjski občini dejan-
sko bolj pozorno negovati
vprašanja strukture član-
stva v organih.
BRANKO STAMEJCIC
240 NOVIH MLADINCEV
Tudi mladi v Gornji Savinjski dolini so lepo počastili svoj
praznik, dan mladosti. V krajevnih skupnostih in šolah so
pripravili več proslav, ki so jih posvetili tudi spominu in
delu predsednika Tita. Mladi so tudi zdaj obljubili, da bodo
hodili po Titovi poti.
Na vseh štirih popolftih osnovnih šolah v občini, v Mo-
zirju, na Ljubnem, v Lučah in Gornjem gradu, so sprejeli v
mladinsko organizacijo 240 sedmošolcev.
Uspelo je občinsko strelsko tekmovanje. Vtem, ko se je
dvanajst mladinskih ekip pomerilo v streljanju z malokali-
brsko puško, so člani štirih pionirskih vrst tekmovali z
zračno puško.
Za zaključek je bila v Gornjem gradu še občinska revija
mladinskih pevskih zborov. Prišlo je trinajst zborov iz do-
mačih osnovnih šol, poleg tega pa tudi zbor mladih pevcev
iz Braslovč. To je bila manifestacija, ki bo dolgo ostala v
lepem spominu. Zaradi množičnosti in kakovosti, zaradi
petja, ki ga lahko posredujejo le otroci.	^ ^
M. BOZiC
'4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 21 - 29. maj 198t
ŽALSKO TROMESEČJE
IZGUBE JIH PESTIJO
So pa mnogo n anjše kot lani v enakem obdobju
Zaenkrat stopnje rasti po-
sameznih gospodarskih ka-
tegorij zadoščajo za realiza-
cijo posameznih resolucij-
skih ciljev v žalski občini.
Problem zase so še vedno iz-
gube, ki znašajo več kot šest
in pol milijonov dinarjev.
Zanimivo, da so znova tam,
kot so bile že prejšnje leto,
zapisati pa je treba, da so v
primerjavi z enakim obdob-
jem lanskega leta za več kot
polovico manjše.
Izgubo so zabeležih v
Kmetijski zadrugi Savinjska
dolina, oziroma v njenih te-
meljnih zadružnih enotah
Vransko (483.000 din), Trna-
va (258.000 din). Tabor
(121.000), Prebold (149.000),
Šempeter (282.000) in Gotov-
Ije (73.000). Sicer pa v četrt-
letju beležijo izgube Se v Av-
toprevozu (73.000), Hmezadu
NT-TOZD Maloprodaja (mi-
lijon 323.000), Hmezadu NT-
TOZD Veleprodaja (milijon
832.000), Hotel Prebold
(921.000) in Strojna TOZD
Storitve (milijon 14.000).
Ostali podatki govore o hi-
tri rasti vseh kategorij go-
spodarstva. Celotni dohodek
na primer je porastel v pri-
merjavi z enakim obdobjem
lansko leto za 36%, družbeni
proizvod se je povečal za 33
odstotkov, število zaposle-
nih pa se je povečalo za dva
odstotka. Ko v Žalcu primer-
jajo dosežene rezultate z na-
črtovanimi, ugotavljajo, da
so načrtovani celotni priho-
RIMSKE
TOPLICE:
NAGRAJENCI OF
Kot smo že poročali, so v
drugi polovici prejšnjega te-
dna krajani Rimskih Toplic
praznovali ' svoj krajevni
praznik. Ob tej priložnosti so
bila podeljena bronasta priz-
nanja naslednjim zaslužnim
krajankam in krajanom:
Tončki Janjatovičevi, Pavli
Lapornikovi, Milanu Ožeku,
Anici Peršetovi in Ediju Ser-
ganu.
dek presegli za en odstotek,
medtem ko je doseženi do-
hodek, ki je za 34 odstotkov
višji kot v enakem lanskem
obdobju, še vseeno za štiri
odstotke manjši od načrto-
vanega. Porabljena sredstva
so porasla za 36 odstotkov,
kar je slab rezultat, sploh še,
če pomislimo na varčevanje
na vseh področjih poslova-
nja. Res pa je, da delno izvira
tudi iz kršitev dogovora o
oblikovanju cen v tem letu,
na kar delovne organizacije
nimajo vpliva.
Delitev dohodka in čistega
dohodka kaže na ponovno
hitro naraščanje obveznosti
iz dohodka. Opozarja na na-
raščajočo obremenitev go-
spodarstva, ki letos že tako
posluje v težjih pogojih go-
spodarjenja.
Pri delitvi čistega dohodka
je zadovoljivo zaostajanje
osebnih dohodkov za pro-
duktivnostjo, saj so se sred-
stva za osebne dohodke po-
večala za 23 odstotkov, sto-
rilnost pa za 31 odstotkov.
Močno se je povečal tudi del
čistega dohodka za poslovni
sklad (za 55%) in rezervni
sklad (50%). Struktura deli-
tve čistega dohodka se je
odrazila tudi na akumulativ-
nosti, ki se je povečala za
37% ter na višini sredstev za
reprodukcijo, ki so porastla
za 31 odstotkov.
JANEZ VEDENIK
REGRES NI DODATEK
V mesecu aprilu je 43
organizacij združenega
dela celjske občine, to je
nekaj več kot desetina
vseh, izplačalo svojim de-
lavcem letošnji regres za
letni oddih. Takšno rav-
nanje sicer ni v grobem
nasprotju z dogovori in
usmeritvami sindikata, ki
so poudarjali, da mora bi-
ti izplačilo regresa vezano
na nastop letnega oddiha
posameznega delavca.
Vendar pa bi moralo biti
izplačilo opravljeno naj-
prej ob koncu maja ali v
juniju, ko glavnina delav-
cev odhaja na letni dopu-
sti.
Pobude, ki so spremlja-
le odločitev o izplačilu re-
gresa za letni oddih v celj-
skih organizacijah zdru-
ženega dela, pa so bile vse
prej kot v skladu s stališči
sindikata. Najnevarnejša
med njimi je bila tista, po
kateri naj bi bil po 1. maju
regres ukinjen, pa je zato
»bolje pohiteti, kot kaj iz-
gubiti«. Očitno gre za gro-
bo dezinformacijo, kateri
bi se sindikalna vodstva v
organizacijah združenega
dela morala odločno
upreti. Tudi šušljanjanje,
da bo treba sredstva re-
gresa nameniti za obnovo
potresnega območja v
Črni gori, je iz trte izvito
in kjer so mu nasedli, si
lahko o lastnem pojmova-
nju načela solidarnosti še
marsikaj povedo. V neka-
terih primerih pa odgo-
vorni tovariši v organiza-
cijah združenega dela po-
jasnjujejo odločitev o iz-
plačilu regresa s tem, da
je "delavcem vendarle
treba nekaj dati, da bodo
lepše praznovali 1. maj«.
Pri tem pa očitno pozab-
ljajo, da gre pri regresu za
delitev namenskih sred-
stev, ki nikakor ne pome-
nijo dodatka za praznova-
nje.'
Gotovo ne* bo ob celj-
skem primeru (gotovo pa
so taki primeri tudi v dru-
gih občinah) odveč pove-
dati, da pomeni regres za
letni oddih delavcev tista
sredstva, ki morajo služiti
pravemu namenu v pra-
vem trenutku. Njihov na-
men je, da spodbujajo in
pomagajo delavcem in
njihovim družinam za to,
da se bodo lažje odločali
za izrabo dopusta izven
kraja svojega bivanja. In
da se bodo na dopustu
spočili, si nabrali novih
moči in sil za bodoče
delo.	DS
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD
SEUTEV NA KOSOVO
0
V Vinski gori ne bo obrata TTP,
Do praznika občine Šmar-
je pri Jelšah bodo v Pristavi
odprli obrat tekstilne to-
varne. Prav tako bo ta to-
varna gradila obrat na Ko-
sovem, ki je bil izbran kot
republiška naložba v tej av-
tonomni pokrajini, izvedeli
pa smo, da z obratom v Vin-
ski gori v žalski občini, ki
meji s sosednjo velenjsko,
zaenkrat ne bo nič. Naložbi
v Pristavi in na Kosovem
gre pohvaliti, sicer pa je
preboldska tovarna pred le-
ti že odprla obrat v Vin-
skem vrhu v šmarski ob-
čini.
Ljudem v Pristavi in oko-
lici bo ^ tem omogočeno delo
doma. V okolici namreč ni
nikakršne industrije, med-
tem ko se v Preboldu in oko-
lici srečujejo s pomanjka-
njem delavcev. Prednost
obrata v Pristavi bo tudi v
tem, ker je tam železniški tir,
ki ga v Preboldu ni. Obrat
bodo uredili v zgradbi kul-
turno prosvetnega doma, v
njem pa bo v prvi fazi našlo
zaposlitev petdeset kraja-
nov, za katere bodo pred
otvoritvijo organizirali priu-
čevanje v Preboldu. V Pri-
stavi bodo izdelovali konfek-
cijske izdelke. V Preboldu
upajo, da bodo v Pristavi -v
najkrajšem času uredili vse
formalnosti v zvezi s preure-
ditvijo zgradbe ter odkupa
dodatnega zemljišča. Nalož-
ba bo zaenkrat veljala pet
milijonov dinarjev.
Objekt na Kosovem pa so
na osnovi dogovora z zvez-
nim izvršnim svetom izbrali
kot slovensko naložbo v tej
avtonomni pokrajini letos.
Izvršna sveta Slovenije in
Kosova mu dajeta ekonom-
sko in družbenopolitično ve-
rifikacijo. Na Kosovem bodo
izdelovali tkanine za šport in
prosti čas. Odločitev za pro-
izvodnjo tkanin na tem po-
dročju temelji predvsem v
pomanjkanju delavcev do-
ma, preseljevanje delavcev
iz drugih republik pa sprem-
ljajo stanovanjski, socialni
ter drugi problemi. TT Pre-
bold kot investitor bo iskala
več sovlagateljev za naložbo
ne samo zaradi skupnega ci-
lja proizvodnje, pač pa tudi
zaradi ugodnega sofinancira-
nja pri združevanju sredstev.
Udeleženci sporazuma bodo
letno načrtovali proizvodnjo
iz programa tkanin za šport
in prosti čas in si bodo lahko
trajno zagotavljali količine
za lastne potreb. Glede na
zahteve tržišča bodo na Ko-
sovem izdelovali jeans in ža-
metne tkanine, štruks, tkani-
ne za šport iz česanih suka-
nih prej, safari* tkanine in
drugo. Razen prednosti, ki
jih ima investiranje na Koso-
vem velja ob tem omeniti še
to, da si bodo udeleženci
združevanja dela in sredstev
pridobili dodatni trg za svoje
lastne proizvode.
V Vinski gori so namera-
vali odpreti obrat za predela-
vo tekstilnih odpadkov v
prejo. Ker pa je naložba ve-
zana na uvoz dragih strojev,
so v Preboldu načrte v zvezi
z Vinsko goro opustili.
JANEZ VEDENIK
64 SREDNJEŠOLCEV-
KOMUNISTOV
Ob dnevu mladosti je bil na Tehniški šoli v Celju minuli
petek svečan trenutek, ko je v vrste Zveze komunistov
stopilo 64 celjskih srednješolcev. Zbranim je spregovoril
predsednik občinske konference Zveze komunistov Edo
Stepinšek, naslednji dan pa so mladi komunisti odšli na
tradicionalni izlet v rojstni kraj našega dragega vzornika
maršala Tita.
Foto: SAVIOZZI MATJAŽ TŠC
SPREMENITI ODNOS DO
RABUENE OPREME
Zavod Golovec in organizacijski odbor Celjskega
sejma sta pripravila od 23. do 27. maja v Dvorani
Golovec že drugi sejem rabljene opreme, ki je znova
potrdil potrebo za t^šno namensko predstavitev. Ob
otvoritvi je številnim občanom, zlasti pa predstavni-
kom drobnega gospodarstva, direktor Zavoda Golovec
Risto Gajšek, med drugim dejal:
»V imenu našega zavoda in organizacijskega odbora
Celjskega sejma odpiram drugi sejem rabljene
opreme. Ideja o tovrstnem sejmu se je rodila ob sejmu
obrti in opreme, prav tako pa je tu tudi borza, ki zadnje
čase dobiva vse bolj in bolj otipljivo organizacijsko in
poslovno podobo. Zato so vse te tri dejavnosti Zavoda
Golovec medsebojno povezane in tvorijo pomembno
aktivnost na področju vzpodbujanja razvoja drobnega
gospodarstva v Sloveniji in Jugoslaviji.
Na prvem sejmu so prevladovali stroji iz tujine, med-
tem ko je na letošnjem sejmu prevladujoči del iz Jugo-
slavije. Tako je razstavljenih 50 domačih strojev in 20
iz tujine. Promet z rabljenimi stroji v Jugoslaviji še ni
razvit. Razvite industrijske dežele se s pridom poslužu-
jejo posredovanja in usposabljanja tehničnih sredstev,
še zlasti zato, da dosežejo boljše ekonomske učinke
skozi večjo in cenejšo proizvodnjo. Zato ni odveč če
povemo, da bi morali pri nas hitreje spreminjati odnos
ne samo do uporabe surovin, ampak tudi do uporabe
strojne opreme. V tem smislu se Golovec in organiza-
cijski odbor trudita, da bi zaorala prve brazde na tem
področju.«
Sejem rabljene opreme je bil prirejen izključno za
določene poslovne interese OZD in obrtništva in kot
sestavni del borze. V okviru sejma pa je bilo tudi
posvetovanje med obrtništvom Slovenije in velikimi
industrijskimi sistemi na temo kooperacije.
J. KUZMA
PREDILNICA LAŠKO
IZGUBA JE POZABUENA BESEDA
Letos tudi regres in denar za stanovanja
Pred približno petimi leti se je 450-
članski kolektiv nekdanje »Volne«
Laško znašel v hudih ekonomskih te-
žavah. Kako so se z njimi spoprijeli
in kakšna je bila pot, ki je privedla
do današnjih razmer, ki je več kot
zadovoljive?
Konec leta 1975 beležijo v »Volni«
700 milijonov izgube. Naslednje leto se
ta naglo dvigne na 2 in pol milijardi.
Kljub vsem naporom za izboljšanje
stanja, so leto 77 zopet zaključili z mili-
jardo in pol izgube. Ogrožena je tudi
socialna varnost delavcev. Ob pomoči
družbenopolitičnih organizacij v obči-
ni, Skupščine in Gospodarske zborni-
ce SRS, so v »Volni« začeli razmišljati
o različnih rešitvah za preusmeritev
proizvodnje. Rezultati teh prizadevanj
niso bili sprejemljivi, kajti vsa možna
gospodarska povezovanja, med dru-
gimi tudi z »Gorenjem« iz Velenja in
Mariborsko tekstilno tovarno, so bila
programsko omejena na 110 zaposle-
nih delavcev. V tem letu beležijo tudi
močan osip strokovnega kadra in vod-
stvo z veliko napora prevzame mlajši
kader, ki kmalu naveže stike z ljub-
ljansko »Dekorativno«. Skupno izde-
lajo nov program proizvodnje, ki se
preusmeri od izdelovanja tkanin na iz-
delovanje preje. 27. decembra leta
1977 sprejmejo delavci na referendu-
mu sldep, da zaradi skupnih koristi
združijo svoje delo in sredstva družbe-
ne reprodukcije in sklenejo samoup-
ravni sporazum o združitvi temeljne
organizacije združenega dela »Predil-
nica« Laško v delovno organizacijo
»Dekorativna« Ljubljana.
Prva težka naloga je bila skupno iz-
delati in uresničiti sanacijski program.
Najprej je bilo treba poiskati zaposli-
tev za 240 delavcev, kajti sanacijski
program je predvidel zaposlitev le za
220 delavcev. Ob pomoči, ki so jo po-
nudile organizacije združenega dela iz
celotne regije, so to nalogo uspešno
izvršili. Tudi naslednjo, ki je terjala
prekvalifikacijo ostalih delavcev, so s
sistematskim izobraževanjem izvedli
sami. Tretja naloga iz programa sana-
cije je terjala napore za finančno izpe-
ljavo drage investicije. Delavci so ra-
zumeli nastalo stanje. Uvedli so 4-
izmensko delo, da bi zaradi pomanjka-
nja izkušenj v celoti izkoristili strojni
park. Zadnja izmed nalog, ki so si jih
zadali pa je bila, da poslovno leto 1978
zaključiti s čim manjšo izgubo.
27. novembra tega leta je bila sveča-
na otvoritev »Predilnice« Laško. Ob
koncu leta 1978 so že zabeležili za 800
milijonov manjšo izgubo kot v prete-
klem letu. Naslednje leto so že obrato-
vali z večino strojnih zmogljivosti in
240 delavcev je zaključilo poslovno le-
to z zelo dobrimi rezultati. Ob visoko
zastavljenem planu so celotni doho-
dek presegli za 14,4%, dohodek za
15,1%, čisti dohodek za 12,1%, v skla-
dih je ostalo 89,9% več sredstev kot so
planirali, edino maso sredstev za oseb-
ne dohodke so dosegli z 96,8%, kar
tudi kaže na dobro in pametno gospo-
darjenje.
Delavci »Predilnice« Laško so danes
zadovoljni in ponosni, čeprav se 2:ave-
dajo, da jih čakajo še mnoge težavne
naloge in da z doseženimi rezultati ne
smejo biti zadovoljni. Ti jim morajo
biti le spodbuda za naslednje naskoke.
Zadovoljni so tudi, ker so letos po dol-
gih letih zopet prejeli regres za letni
dopust, jubilanti bodo prejeli nagrade
za zvestobo organizaciji, v kateri zdru-
žujejo delo. Letos bodo zopet razdelili
sredstva za individualno stanovanjsko
izgradnjo, kupili bodo in razdelili 5 no-
vih stanovanj in ne nazadnje so lahke
tudi zadovoljni z osebnimi dohodki
Poprečje 6939. dinarjev v lanskem letu
jih uvršča v sam vrh v tekstilni panogi.
»Predilnica Laško, danes TOZE
»Dekorativne« Ljubljana je lep in zgle
den primer združevanja dela in sred
stev s ciljem uspešnejšega poslovanji
in uresničevanja medsebojnih od
nosov in interesov na osnovi enako
pravnosti, solidarnosti in vseh ostalil
načel naše socialistične samoupravni
družbe.	MARJELA AGRE5
$t. 21 - 29. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
(NE)SODELOVANJE MED EMO IN RAZVOJNIM CENTROM
DIM IZ NEVNETUIVEGA KONTEJNERJA
V Celju bodo pripravili analizo, ki bo podlaga za razčiščevanje spora
Večletno sodelovanje
^ed Razvojnim centrom
Celje in organizacijo zdru-
ženega dela Emo Celje je
natrgano. Prevesilo se je ce-
lo v spor, ki zna bistveno
vplivati na bodoče sodelo-
vanje obeh organizacij in
vtisniti pečat nadaljnjemu
razvoju odnosov med proiz-
vodnimi in razvojnimi or-
ganizacijami v celjski ob-
čini.
Najprej nekaj grobih po-
datkov, ki so bistveni za ra-
zumevanje razsežnosti od-
nosov med Razvojnim Cen-
trom in Emo. Po izgubi, ki jo
je izkazala leta 1976 delovna
organizacija Emo in ob tem
tudi njena temeljna organi-
zacija Emokontejner, se je
rodilo sodelovanje z Razvoj-
nim centrom oziroma njego-
vo temeljno organizacijo
Ekonomsko in organizacij-
sko svetovanje. Razvojni
center je ponudil Emo pro-
gram »Nizke gradnje«, s po-
močjo katerega naj bi sanira-
li stanje v tozdu Emokontej-
ner. Ta program so v Emo
sprejeli. Sodelovanje med
Razvojnim centrom in Emo
je dobilo prvo konkretno
obliko pri novem zagonu po-
cinkovalnice, ndaljevalo pa
se je pri oblikovanju proiz-
vodnega in razvojnega pro-
grama za izdelavo skladišč
vnetljivih snovi. In prav pri
tem proizvodu so se vezi so-
delovanja med Razvojnim
centrom in Emo natrgale.
V Razvojnem centru pravi-
jo, da se je pravo sodelovanje
med njimi in Emo pričelo pri
uresničevanju programa po-
cinkovalnice. Zapletlo pa se
je ob programu skladišč
vnetljivih snovi zato, ker v
Emo niso uspeli zagotoviti
zadosti hiter tempo osvaja-
nja tega proizvoda. Sodu
dno pa je izbila trditev Emo,
pravijo v Razvojnem centru,
ki so jo podali še pred zak-
ljučkom lanskega poslovne-
ga leta in v kateri so napove-
dali, da bo imela temeljna or-
ganizacija Emokotejner ob
koncu poslovnega leta 1979
izgubo. In da je Razvojni
center sokriv za to ter da je
dolžan pokriti polovico izgu-
be. Pozneje se je izkazalo,
pravijo v Razvojnem centru,
da Emokontejner sploh ni
zaključil leta z izgubo ampak
pozitivno. Zahtevek za polo-
vično poravnavo izgube pa
je s strani Emo še vedno
ostal. Tako je sodelovanje
med Razvojnim centrom in
Emo pri tem programu za-
stalo. V Razvojnem centru
so tedaj poudarjali dvoje:
prvič, da so skladišča vnetlji-
vih snovi proizvod, ki ima
velike tržne možnosti in ga je
treba zato hitro plasirati na
tržišče (raziskave so pokaza-
le, da bi lahko na jugoslovan-
skem trgu prodali kakih tri
tisoč ali več teh proizvodov)
in drugič, da če bodo v Emo
še dolgo zavlačevali rešitev
spora okoli zahtevka za po-
ravnavo izgube, bodo prisi-
ljeni poiskati drugega proiz-
vajalca skladišč vnetljivih
snovi.
Po besedah vodilnih de-
lavcev Razvojnega centra v
Emo niso bili dovzetni za nji-
hova opozorila. Zato so bili
prisiljeni poiskati novega
partnerja, ki bi lahko hitro
plasiral skladišča vnetljivih
snovi na tržišče. Takšno pra-
vico da imajo, pravijo v Ra-
zvojnem centru, ker je dela-
vec Razvojnega centra razvil
ta proizvod in ga dal celo v
patentni postopek. Res se
podobni odnosi odvijajo pod
določenimi pravili, pravijo v
Razvojnem centru, vendar
bo verjetno moralo razsoditi
sodišče, kdo ima prav in kdo
ne. Tako so dokumentacijo,
ko so jo pripravili za proiz-
vodnjo skladišč vnetljivih
snovi, ponudili Montingu iz
Kutine. Ta proizvajalec sedaj
že izdeluje ta proizvod za ju-
goslovansko tržišče. V Ra-
zvojnem centru še pristavlja-
jo, da je res, da se je proiz-
vodnja skladišč vnetljivih
snovi razvila ob sodelovanju
z Emo, vendar pa pristavlja-
jo, da je proizvod vendarle
razvil njihov delavec in ga
dal v patentni postopek. Za-
to si tudi lahko lastijo vso
tehnično in drugo dokumen-
tacijo za ta proizvod.
kaj menijo v emo?
V Emo drugače pripove-
dujejo o sodelovanju z Ra-
zvojnim centrom. Pravijo, dd
so že leta 1977 podpisali z
Razvojnim centrom pogod-
bo o nakupu programa »Niz-
ke gradnje«, ki naj bi ga ra-
zvili v tedaj močno proble-
matičnem tozdu Emokontej-
ner. Vendar so na začetku
ocenili, da bi najhitrejše re-
zultate v sanaciji tega tozda
dosegli v pocinkovalnici, ki
je pomenila že utečen pro-
gram Emokontejnerja. Zato
so z Razvojnim centrom
sklenili samoupravni spora-
zum za program pocinkoval-
nice, kot prvo fazo uresniče-
vanja programa »Nizke grad-
nje«. V Emo nadalje pravijo,
da v letih 1978 in 1979 sode-
lovanje z Razvojnim cen-
trom ni dalo pričakovanih
rezultatov v tozdu Emokon-
tejner. To je sprožilo velik
»lov na čarovnice«, krivdo za
stanje, kakršno je bilo, so
iskali v ljudeh. Skupina stro-
kovnjakov Razvojnega cen-
tra, ki je neposredno delala
na programu razvoja tozda
Emokontejner, je iskala
krivdo za počasno saniranje
stanja v Emovih delavcih,
obratno pa so delavci Emo-
kontejnerja iskali napake v
ljudeh Flazvojnega centra.
Razšli pa se ne bi, pravijo v
Emo, če Razvojni center ne
bi začel ponujati program
proizvodnje skladišč vnetlji-
vih snovi drugim proizvaj^-
cem. Tako je v ospredje sto-
pilo vprašanje poslovne in
človeške morale delavcev
Razvojnega centra, pravijo v
Emo. Kajti ta proizvod so de-
lavci Razvojnega centra ra-
zvijali skupno z Emo oziro-
ma njegovim tozdom Emo-
kontejner in sicer v okviru
programa »Nizke gradnje«.
Ves ta program pa je direkt-
no financiral Emo. Podatek
pravi, da je Emo odštel Ra-
zvojnemu centru v letih
1977, 1978 in 1979 nekaj več
kot 16 milijonov dinarjev za
razvijanje programa »Nizke
gradnje.« Razvojni center pa
je verjetno proti licenci pro-
dal dokumentacijo za proiz-
vodnjo skladišč vnetljivih
snovi Montingu iz Kutine,
pravijo v Emo. Izdelek torej,
ko so ga razvili in ustvarili s
pomočjo sredstev Emokon-
tejnerja. V Emo celo trdijo,
da imajo veliko dokazil o
tem, da ideja za proizvodnjo
skladišč vnetljivih snovi ni
zrasla v glavah delavcev Ra-
zvojnega centra in da je bilo
skladišče vnetljivih snovi pr-
votno skonstruirano v kon-
tejnerski izvedbi v tozdu
Emokontejner
epilog še pride
To so torej nekatera od dej-
stev, ki jih navajajo v Razvoj-
nem centru in Emo. Odnosi med
obema pa se še vedno zapletajo.
Nazadnje tudi ob teleksu, ki so
ga v Emo prejeli konec aprila
od tovarne Monting in v kate-
rem ta kutinski proizvajalec za-
titeva, da Emokontejner ustavi
proizvodnjo skladišč vnetljivih
snovL Klobčič je zamotan tudi
zato, ker sproža nekatera vpra-
šanja okoli industrijske lastni-
ne, ki pa so pri nas še zelo neja-
sno opredeljena. Kakorkoli že.
skozi vrsto dokumentov, zapi-
skov in dokazil Razvojnega cen-
tra in Emo se trenutno prebija
skupina ljudi celjskega izvršne-
ga sveta. Gospodarske zbornice
in družbeni pravobranilec sa-
moupravljanja, da bi se dokopa-
li do niti, ki bo klobčič razvo-
zlala.
DAMJANA STAMEJCIC
O ZGODOVINI ČRNE AFRIKE
V Beogradu so mi kazali drobne bro-
šure o neuvrščenih. Z njimi sem lahko
le malo ogladil znanje o deželah, ki so v
tem letu, prav pred dnevi, prevzele od-
govornost za življenje genialne Titove
misli - misli o protiblokovstvu, o neuvr-
ščenem gibanju, o neuvrščeni politiki.
Naš Tito je že leta 1951 govoril: Mi
smo proti temu, da usodo sveta in mili-
jonov ljudi rešuje le nekaj velikih sil. Mi
smo proti temu in s tem ne bomo nikoli
soglašali. Smo za to, da vlada med naro-
di enakopravnost, da se majhne in veli-
ke države pogovarjajo na enakopravni
nogi in da tako tudi sklepajo v dobro
človeštva.
Ta pionirska načela neuvrščenosti je
Tito vrgel kot seme članicam generalne
skupščine OZN v letu 1950. Svet se je
razdelil na dva bloka zaradi dogodkov v
Koreji. Samo nekaj držav, med njimi
Indija in Jugoslavija, se v ostrem spopa-
du blokovskih interesov ni pridružilo ne
eni ne drugi strani. Niso se uvrstile ali
razvrstile. Nekateri novinarji so iz tega
nerazvrščanja skovali pojem neuvršče-
ne države. Šest let pozneje so Tito, Ne-
hru in Naser oznanili svetu nove alter-
native mednarodnega razumevanja in
sodelovanja. In spet se je zavrtelo še pet
let do prvega vrha, do beograjskega zbo-
ra pobudnikov in privržencevneuvršča-
nja.
Srečanje upajočih. Srečanje prepriča-
nih, da ni pomembno, kaj si in kolikšen
si - ali si majhen ali si velik, ali si bogat
ah reven. Vesoljni svet, slehernega člo-
veka in vsak narod mladijo in človečijo
le svoboda, enakopravnost, mir.
Zato je neuvrščenost kakor roža ma-
gota obudila zatirano, izkoriščano, za-
sužnjeno Afriko. Afriko, kjer je leta 1960
največ držav snelo kolonialne verige.
Afrika je tudi danes celina neuvršče-
nih.
Brošure, knjige, bilteni in druge infor-
macije, ki sem jih ogrel z željo po čim-
bolj natančnih in neozkih pogledih, ta-
ko da res ne bi taval v temi, premalo
tehtajo ter pojasnjujejo ekonomski in
PIŠE: JOŽE VOLFAND 4
politični položaj Afrike v mogočni trd-
njavi neuvrščenega sveta. Zakaj pove-
zujem politična ravnanja afriških držav
z njihovimi gospodarskimi neizkušnja-
mi in slabostmi? Zakaj je govor o eko-
nomski odvisnosti črne celine in o njeni
težko uresničljivi neuvrščenosti, neo-
dvisni zunanji politiki? Zakaj je politič-
na svoboda bolj sen, če ekonomski vla-
dar z grabežljivimi lovkami prihaja od
zunaj?
Kadar se razgledujemo po Afriki, ka-
dar se čudimo vojaškim udarom, kadar
nerazumevajoče spremljamo smešne in
tragične prigode v afriških političnih vr-
hovih ali javnem življenju, kadar si ne
znamo razložiti neverjetnih preobratov,
takrat bi morali z znanjem in z voljo seči
v zgodovino črne Afrike. Iz zgodovin-
skih korenin pa razlagati njene poganj-
ke v sodobnem svetu. Njeno razpetost
med odvisnostjo in čvrsto zahtevo po
svobodi.
Njeno gospodarsko navezanost na
nekdanje kolonizatorje, na razvit kapita-
listični svet in na njeno spoznanje, da ji
kljub ekonomski, organizacijski in ka-
drovski zaostalosti ostaja že izbrana pot
- kot edina pot Neuvrščenost.
Ta pot ni poslikana s kristalnim mar-
morom.
Na tisoče kilometrov sem bil še odda-
ljen od letališča v Lagosu, ko sem pre-
bral že sto in sto strani tekstov o Afriki.
Kaj vem! Morda sem se zato bolj potru-
dil doumeti knjigo Zgodovina črne Afri-
ke. To je kapitalno delo o črni celini. V
slovenščini. Napisal ga je Joseph Ki-
Zerbo iz Zgornje Volte.
Pred uvodno poglavje je profesor Ki-
Zerbo zapisal stavek Patrice Lumumbe:
Nekega dne bo preteklost povedala
svoje...
Afrika bo napisala svojo lastno zgodo-
vino.
Sam pa je izrazil upanje takole: Knjiga
je zdaj tu, nepopolna in tu in tam nedog-
nana, vržena je kot steklenica v morje z
upanjem, da bodo njeno sporočilo spre-
jeli za dediščino predvsem mladi in da
bo prispevala k orisu pravega obraza
včerajšnje Afrike, ki je tako malo poz-
nan in neprimerno ocenjen. Nadejam se
tudi, da bo prispevala svoje za bolj zdrav
pristop k odločni borbi za jutrišnjo
Afriko...
Knjiga je zajetna. Ima čez sedeznsto
strani. Res. V slovenščini ni boljšega
vira za vpogled v zgodovino in rojevanje
Afrike. A nekaj me je vseeno začudilo.
Avtor je Beograd omenil le dvakrat. Ju-
goslavije nobenkrat. Prvo konferenco
neuvrščenih pa le mimogrede.
V kronoloških in sinoptičnih tabelah
navaja pisec najvažnejše podatke o do-
godkih iz zgodovine Afrike in sveta.
Med drugim med izjemne svetovne do-
godke uvršča afro-azijsko konferenco v
Bandungu, nato leta 1960, ko »evropske
dežele vsilijo neodvisnost številnim afri-
škim državam«, 1970. leta umre de Gaul-
le, leta 1972 ameriški predsednik Nixon
obišče Peking itd.
Na trgu Kumasiju (Gana) ne manjka šalo tke
'6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 21 - 29. maj 198t
SREČANJE
INTERNIRANCEV
Občinski odbor ZZB NOV
Celje in komisija za bivše in-
ternirance sta pripravila sre-
čanje na Dobrni. Po spreje-
mu v novem hotelu na Dobr-
ni so v kinodvorani pripravi-
li bogat kulturni program.
Zbrane je najprej pozdravil
predsednik Občinskega od-
bora ZZB NOV Celje Peter
Sprajc, nato pa je govoril še
predsednik komisije za in-
terni ranče Bogdan Mirnik. V
programu so sodelovali:
mladi iz OS Dobrna, gledali-
ški in filmski igralec Stevo
Zigon, ki je bil prav tako in-
terniranec, Nada Božičeca,
članica SLG Celje, pevski
zbor preživalih interniran-
cev iz taborišča Dachau ter
drugi. Na sliki: Del udele-
žencev na srečanju.
T. TAVCAR
razstava kot dokument
Na srečanju internirancev na Dobrni v soboto so odprl
tudi razstavo fotografij in dokumentov iz raznih taborišf,
kjer so bili naši interniranci. Na njej je bilo precej tajit
kiprikazujejo grozodejstva, ki danes po tolikih letih še v?
dno presenečajo in osupljajo.
T. TAVCA}
novi člani zk
Ob Dnevu mladosti so v žalski občini sprejeli v Zvez
komunistov 30 mladih. Slovesnost je bila pri Šmiglovi zid
niči, kjer je bila leta 1938 prva konferenca ZKS. Zbranim
spregovoril ter jim podelil članske izkaznice sekretar Obči
skega komiteja ZK Žalec Franc Jelen. Sprejem mladih
zvezo komunistov je izzvenel v trdni obločnosti, da sledij
zgledu in napotkom tovariša Tita. Dekliški pevski zbori
Gomilskega je poskrbel za krajši kulturni program. Na slik
S Sprejema v ZK pri Smiglovi zidanici.
T. TAVCA
šentjur: mladi komunisti
Vrste Zveze komunistov v šentjurski občini so krepke;
za 31 novih članov. V petek, na slavnostnem sprejemi
Zvezo komunistov, je novosprejetim članom iz šentjursl
delovnih organizacij izročil partijske knjižice in knjižno (
rilo sekretarja ZK Šentjur Boris Križmančič. Dejal je,
mora biti komunist vsepovsod, delati mora usodo deli
skega razreda, delovnih ljudi in svojega naroda. S svi
aktivnostjo mora prispevati k vsem uspehom in razreše
nju problemov. Pripravljen mora biti na enako silovit I
keikor so skozenj morali prejšnji rodovi jugoslovanskih 1
munistov in se soočiti z resnico, da je socialistična revoluc
vedno le pot naprej. Še posebno se je tega treba za ved
prav v tem trenutku naše stvarnosti. Tito nas v svoji doi
dni in zavestni skrbi za svoj narod ni pustil siromašne. 1
dober in skrben gospodar je poskrbel, da bomo lahko
dolgo uživali rezultate njegovih prizadevanj. Seveda še
liko bolj, če bomo dobri dediči. Ce bomo doseženo prese
če bomo v prizadevanjih čvrsti in enotni. Ce bomo de
tako, kot "nas je učil Tito.
MATEJA PODJ
krajevni praznik
V nedeljo je bila na Gomilskem osrednja slovesnost
krajevnem prazniku, ki ga praznujejo 20. maja v spomin
40-letnico 1. konference KPS v Smiglovi zidanici. Na slo
sni seji vseh družbenopolitičnih organizacij je govoril pr
sednik skupščine krajevne skupnosti Gomilsko Slavko
sej, nato pa so podelili 56 priznanj zaslužnim krajane
društvom, organizacijam in organizacijam združenega d
Po končani seji so odprli krajši odsek asfaltirane ceste
povezuje Zakl in Smatevž. V počastitev praznika je bilo r
tednom več kulturnih in športnih prireditev. V osnovni
pa je bila odprta zanimiva razstava Kulturni spomeniki v
Gomilsko. Pripravil jo je Vito Hazler.	t. TAVC
EDVARD STEPIŠNIK je
bil na programsko volilni
konferenci občinske organi-
zacije ZKS Celje izvoljen za
predsednika konference.
Star je 37 let in je deset let
član ZK. Po izobrazbi je in-
ženir živilske tehnologije,
dosedaj pa je bil vodja te-
meljne organizacije združe-
nega dela Pekarne in slašči-
čarne v delovni organizaciji
Merx Celje. Edvard Stepiš-
nik je doslej opravljal vrsto
političnih in samoupravnih
dolžnosti v delovni organiza-
ciji, krajevni skupnosti Dol-
go polje, kjer stanuje ter v
občinskih in republiških or-
ganih. Ob svojem družbeno-
političnem delu pa si pose-
bej prizadeva v praksi uve-
ljaviti politična stališča Zve-
ze komunistov.
ALEŠ ILC je bil na pro-
gramsko volilni konferenci
občinske organizacije ZKS
Celje ponovno izvoljen za se-
kretarja komiteja. Aleš lic je
star 33 let, član ZK je od leta
1972. Potem, ko je diplomi-
ral pravo, se je zaposlil na
SDK, nato v Javnih skladi-
ščih in na sedežu Medobčin-
ske ' gospodarske zbornice,
kmalu pa je bil imenovan na
mesto izvršnega sekretarja
komiteja občinske konferen-
ce ZKS Celje. To funkcijo je
opravljal do lani, ko je bil
sredi leta izvoljen za sekre-
tarja komiteja. Aleš lic
opravlja kot sekretar vrsto
odgovornih dolžnosti v ra-
zličnih telesih in organizaci-
jah celjske občine.
IVO REBERNJAK je bil
na programsko volilni kon-
ferenci šmarskih komuni-
stov izvoljen za predsednika
konference. Rojen je leta
1929 in je od leta 1948 član
ZK. Po poklicu je pleskar,
pred leti pa je diplomiral na
srednji politični šoli v Dobr-
ni, Zaposlen je kot kadrovik
v GIP Ingrad - tozd Gradbe-
ništvo Rogaška Slatina. Ivo
Rebernjak je vsestransko ak-
tiven družbenopolitični de-
lavec, saj se udejstvuje v de-
lu političnih organizacij in
samoupravnih organov de-
lovne organizacije, krajevne
skupnosti in šmarske obči-
ne. Bil je tudi pobudnik in
gonilna sila Kluba samou-
pravljalcev v občini Šmarje
pri Jelšah.
MILAN PUGELJ je bil na
programsko volilni konfe-
renci občinske organizacije
ZK v občini Šmarje pri Jel-
šah ponovno izvoljen za se-
kret^a komiteja. Star je 44
let in je od leta 1963 član ZK.
Po poklicu je strojni delovo-
dja. Preden je bil leta 1978
prvič izvoljen za sekretarja
komiteja, je opravljal vrsto
političriih in samoupravnih
dolžnosti v delovni organiza-
ciji Železarna Štore, kjer je
bil zaposlen, pa tudi v repu-
bliških organih. Bil je med
drugim tudi sekretar sveta
ZK Slovenskih Železarn in
delegat zveznega zbora
skupščine SFRJ. Milan Pu-
gelj je izvoljen za sekretarja
komiteja za dobo dveh let.
FRANJO TlC, predsednik
občinske konference ZK
Slovenske Konjice: Vse živ-
ljenje, od 30.11.1926, ko se je
rodU, živi in dela v Konjicah.
Ko je končal višjo pedago-
ško šolo se je zaposlil kot
predmetni učitelj za telesno
vzgojo in geografijo, vrsto let
pa je že ravnatelj osnovne šo-
le Dušana Jereb.
Za njim je že bogato druž-
benopolitično delo. Sodelo-
val je v narodnoosvobodilni
borbi, od leta 1947 je član
Zveze komunistov. Bil je ko-
mandant delovne brigade
Borisa Vinterja na avtocesti
bratstva in enotnosti, član
okrajnega komiteja SKOJ
Poljčane, dolgo časa predse-
dnik kadrovske komisije pri
občinski konferenci ZK.
MAKS BRECKO, sekretar
občinske konference ZK
Slovenske Konjice: Rodil se
je na Stranicah 30. 8. 1938.
Usp>ešno je zaključil srednjo
politično šolo, zdaj pa bi rad
še višjo pravno. Član ZK je
od leta 1960.
Preden je leta 1977 postal
sekretar občinske konferen-
ce Zveze komunistov, je bil
že nekaj let poklicen namest-
nik sekretarja. Pred tem je
delal pri občinski konferenci
socialistične zveze in kmetij-
ski zadrugi.
Opravlja celo vrsto funk-
cij: je predsednik krajevne
skupnosti Stranice, Gasil-
skega društva, Aero kluba...
predsednik družbenega sve-
ta za plcmiranje in dolgoroč-
ni razvoj,..
JOŽE RAKUN je bil na
zadnji programsko volilni
konferenci ZKS v Mozirju
vnovič izvoljen za sekretarja
komiteja. Član ZK Je od
1962. leta. Je star 36 let, do-
ma v Nazarju, sicer pa člo-
vek, ki ima za seboj že boga-
to družbenopolitično delo.
Ze kot mladinec, sindikalni
delavec. Leta 1972 je prevzel
dolžnosti sekretarja komisij
pri občinskem komiteju
ZKS, dve leti pozneje je bil
izvoljen za namestnika se-
kret^a občinskega komite-
ja ZKS, v 1977. letu pa je po-
stal sekretar komiteja. Zdaj
jo ponovno pri tej dolžnosti
in v nadaljnjih prizadevanjih
za organizacijsko krepitev,
učinkovitost in večjo kako-
vost dela osnovnih organiza-
cij
JOŽE TLAKER je po zad-
nji seji programsko volilne
konference ZKS v Mozirju
postal predsednik konferen-
ce. Ima 31 let in je diplomira-
ni ekonomist. V delovni or-
ganizaciji Gorenje - Lesna
industrija v Nazarju je vodja
sektorja za organizacim.
Član ZK je od 1974 leta. Ze
doslej aktiven družbenopoli-
tični delavec. Bil je sekretar
osnovne partijske organiza-
cije, član občinskega komi-
teja in zdaj je tudi član me-
dobčinskega sveta za celjsko
območje. Njegova delovna
pota vodijo tudi v odbor za
finance zbora združenega
dela republiške skupščine.
*Caka nas veliko dela, 2dasti
na družbenoekonomskem
področju, pri ustalitvi gospo-
darstva.«
$t. 21 - 29. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
PREDSEDNIK JUGOSLOVANSKE BORČEVSKE
ORGANIZACIJE V BISTRIŠKI ŠOLI
VSI SKUPAJ
MOREMO
NADOMESTITI
TITA - ČE BOMO
SLOŽNI!
Bistrica ob Sotii, 12. maja.
Prejšnji dan, v nedeljo, je bil predsednik Zveze združenj borcev NOV, narodni
heroj in armadni general KOSTA NADJ na sreč^u pobratenih šol iz vseh
republik in obeh pokrajin in katerega gostitelji so bili osnovnošolci iz Kumrovca
in Bistrice ob Sotli. Pokrovitelj tega srečanja je bil Kosta Nadj, ki je v dneh
bivanja v dolini ob Sotli obiskal tudi Trebče pri Podsredi, kjer so ga povabili, naj
bi obiskal tudi šolo »Marije Broz« v Bistrici.
In ker je želel, da bi se srečal tudi z bistriškimi šolarji in njihovimi učitelji, se je
dogovoril za ponedeljek, 12. maja.
Visokemu gostu, znanemu prijatelju otrok in mladine Kosti Nadju so bistriški
pionirji in mladinci pripravili pred šolo kratek in prisrčen kulturni spored, nato
pa so vsi skupaj odšli v šolo, kjer si je Kosta Nadj ogledal učilnice in druge
prostore, nato pa se pred učenci in učitelji vpisal v žalno knjigo, ki bo v
večnamenskem prostoru odprta ves mesec maj.
Nameravani intervju s predsednikom Kosto Nadjem ni bil potreben, kajti
njegov razgovor z mladino in kasneje z učitelji je bil toliko neposreden in
zanimiv, da so splahnela vsa vprašanja, ki bi se sicer zvrstila v nekakšnem
uradnem intervjuju.
TITO Bi BIL HUD, ČE
BI KAR NAPREJ
ŽALOVALI...
Vesel povabila je Kosta
Nadj najprej povedal, da
je vesel toplega sprejema,
da se z njimi vred veseli
lepe, sodobne šole, ki no-
si ime Titove matere, ki jo
je Tito tako zelo spoštoval
in se je tolikokrat spomi-
njal. Dejal je, da njihova
šola ni navadna šola, kot
je na tisoče drugih, da je
ena od pobratenih, da se
povezuje s Titovim ime-
nom in da mora zaradi te-
ga biti vzor in da zato
pred učenci in učitelji na-
* loge niso majhne. Pove-
zanost s pobratenimi šo-
lami jih zavezuje pred-
vsem skrbno čuvati in ra-
zvijati bratstvo in enot-
nost.
Ko je govoril o Titu,
nekdanjem učencu njiho-
ve stare šole, dečku iz
bližnjega Kumrovca, je
med drugim dejal:
»Seveda smo žalostni,
da Tito ni ve,č živ med na-
mi. Toda Tito bi bil hud,
če bi bili kar naprej ža-
lostni. Tita ne more nado-
mestiti noben posamez-
nik, marveč mi vsi, od
najmlajših do najstarej-
ših, od najbolj preprostih
do najbolj odgovornih
Jugoslovanov. Ne smemo
pozabiti na najvažnejše,
da se z delom, z učenjem
uresničijo vse njegove
ideje, s katerimi nam je
začrtal pot v bodočnost.
Tito, največji prijatelj
mladih, bi rad, da bi še
veselili življenja... Ko ste
stopili prvič v šolo, ste za-
čeli pisati svojo knjigo
življenja. Od nas vseh,
predvsem pa od vas sa-
mih bo odvisno, koliko
bogastva, sreče bo na nje-
nih straneh.«
»BODITE VREDNI
VRSTNIKOV MED
OSVOBODILNO
VOJNO!«
Pripovedoval je o gene-
racijah, ki niso imele tako
srečnega otroštva in pri-
bil, da je prav tako, da je
bil to eden svetlih ciljev
borbe. Vrstniki iz tistih
časov so doživljali straho-
te vojne, ki ni obšla žrtev
tudi iz vrst otrok. Pri tem
se je spomnil dogodka
med vojno:
»Bilo je prve mesece
vojne nekje v vzhodni
Bosni. Nek deček, ni imel
niti dvanajst let, je kot
mnogi drugi, ki niso imeli
kam, bil med borci. So-
vražna letala so nenehno
zasipavala partizane z
bombami in streli mitra-
Ijezov. Pa je ta deček ob
taki priložnosti koprneče
vprašal: »Ali bom kdaj
dočakal, da bodo letala
namesto bomb metala
bonbone in cvetje?«
Otroci so v svetli in lepi
dvoranici razprtih oči po-
slušali zgodbo o dečku,
enemu med tisočimi, ki
so premrzli, lačni, brez
doma in varstva staršev
in toplega ognjišča trpeli
v tistih dneh boja na živ-
ljenje in smrt.
»Vi imate danes vse po-
goje, vse možnosti. Da bi
bili srečni, se je treba uči-
ti, poslušati učitelje, pri-
sluhniti starejšim. Da bi
bili srečni, si je treba
izbrati tak življenjski cilj,
ki ga boste imeli radi,
vseeno ali boste v tovarni,
na kmetiji, ali v katerem
koli poklicev, ki si ga bo-
ste izbrali. Človek je sre-
čen, če ga delo, ki ga
opravlja veseli. Vidite. Ti-
to je delal do zadnjega
trenutka svojega življe-
nja.«
BORCI DO
POSLEDNJEGA
TRENUTKA POD
TITOVO ZASTAVO
Ko je pred učenci in
pozneje z učitelji govoril
o sedanjem trenutku, je
Kosta Nadj v prvi vrsti
poudarjal, da za nobeno
ceno ne smemo dovoliti,
da bi kdorkoli rušil brat-
stvo in enotnost. Ta nam
mora biti sveta:
»Imamo težave, pred-
vsem gospodarske. Seda-
nji vzgledi pripravljenosti
delovnih ljudi nam zago-
tavljajo, da bomo tem te-
žavam kos, kot smo bili
vsem dosedaj. Smo za
mir, za enakopravnost
med narocfi, za aktivno
sožitje. Smo za samou-
pravljanje, ki se je v tride-
setih letih ukoreninilo v
naši družbi. Vse to bomo
imeli in ohranili, če bomo
ohranili bratstvo in enot-
nost ter z njo neodvisnost
naše domovine. Pri tem
se moramo v prvi vrsti
angažirati prav borci, s
svojo avtoriteto, s svojim
vzgledom, v imenu sku-
paj prelite krvi in visoke
cene, ki so jo naši narodi
plačali za svojo svobodo
in lastno pot v bodoč-
nost.«
TITO JE VZBUJAL
NEOMAJNO
ZAUPANJE
Kosta Nadj, ki je svoje
spomine na srečanja s Ti-
tom zbral v knjigo, in za
celo knjigo jih je tudi bi-
lo, je izdvojil pred svojimi
poslušalci dva.
»Prvo srečanje je bilo v
Parizu, ko Tito še ni bil na
čelu jugoslovanske parti-
je, ko je v Parizu organizi-
ral odhod jugoslovanskih
prostovoljcev v špansko
državljansko vojno. Sre-
čanje v neki pariški resta-
vraciji je bilo bežno, ven-
dar dovolj, da sem takoj
zaslutil v njem izjemnega
človeka. V Španijo in
pozneje v ujetniško tabo-
rišče v Francijo smo dobi-
vali ilegalne časopise.
Članke, ki sta jih podpi-
sovala Tito in Bevc (E.
Kardelj), sem bral nekoli-
kokrat. Prevzeli so me.
Čutil sem, da veje v naši
partiji nov veter, da se ne-
kaj velikega dogaja.
Drugo srečanje, pripo-
veduje Kosta Nadj, je bilo
med vojno, kmalu po ti-
stem, ko je vrhovni štab
prišel v vzhodno Bosno.
Bil sem poklican v štab
na poročanje. Nisem imel
ravno malo skrbi, kako
bom to nalogo opravil.
Strumno sem vstopil. To-
da okoli Tita ni bilo nobe-
ne vojaške zategnjenosti
in otrplosti. Vstal je, po-
peljal me je k ognjišču,
mi svetoval, naj se pogre-
jem in potlej prisedel, da
bi mu poročal. Ves dan
sem bil z njim in to mi je
zadostovalo, da sem po-
tem mesece bil oborožen
za svoje delo, za svoje od-
ločitve ... In v vseh deset-
letjih, odkar sem član
partije, nikoli nisem pri-
šel z njo v navzkrižje. Ni-
koli zato, ker sem bil
zvest Titovi poti, kot je bil
on zvest ciljem in intere-
som naših narodov parti-
ji, ki jo je vodil. Vsi, ki so
skrenili, so hoteli nekaj
drugega, nekaj svojega,
ne pa tisto, kar je odgo-
varjalo delovnim ljudem
Jugoslavije.«
KOT ILEGALEC IN
KOMANDANT V
TITOVIH KRAJIH
Kosti Nadju kraji ob
Sotli niso neznani. Tod
čez je šel, ko se je namenil
v Španijo in prav isto pot
je ubiral, ko se je ilegalno'
vračal iz ujetništva v ča-
su, ko je okupator že zase-
del Slovenijo in ko so z
Bizeljskega Nemci selili
ljudi v izgnanstvo. Seve-
da takrat ni vedel, ne
prvič ne drugič, da hodi
skozi kraje Titove mlado-
sti. Pač pa se je tega krep-
ko zavedal, ko je koman-
dant na čelu tretje arma-
de vodil boje za dokonč-.
no osvoboditev severoza-
hodnega dela naše domo-
vine. Pod njegovim vod-
stvom je tretja armada
osvobajala mesta in vasi
levo od Drave, torej tudi
Kumrovec in vse območ-
je, ki sodi v celjsko ob-
močje in Koroško.
»Življenje revolucio-
narjev-ilegalcev je bilo na
moč napeto. Terjalo je ve-
liko iznajdljivosti. Okoli-
ščine, v katerih se je člo-
vek lahko znašel, niso bi-
le nikoli predvidljive, za-
to je bila improvizacija v
veliko pomoč izkuš-
njam.«
Tako je pripovedoval
Kosta Nadj in opisal pri-
mer iz taborišča:
»Ko so Nemci okupirali
Francijo, smo bivši špan-
ski borci postali ujetniki
nemških nacistov. V ta-
borišču je vladal režim iz-
trebljanja in bil sem pre-
pričan, da če se ne izmo-
tam nekam drugam, slab
kot sem bil, ne bom dolgo
tlačil zemlje. Tiste, ki jim
niso bili koristni, so Nem-
ci enostavno hkvidirali.
Tako sem se prijavil, ko
so iskali mehanika. Ni-
sem bil šofer, o strojih
sem nekaj vedel. Ko je
komandant taborišča ne-
kega dne zahteval, naj mu
pripeljem avto iz garaže,
sem bil prepričan, da sem
kot mehanik, niti voziti
ne zna, oplel. Potisnil
sem avto samotiš iz gara-
že. Komandant me je na-
hrulil, zakaj ga nisem pri-
peljal. Naredil sem se po-
nižno uslužnega in dejal,
da bi avto z umazanimi
hlačami in čevlji umazal.
To se mu je tako dobro
delo, da v svoji nadutosti
ni odkril, kak mehanik
sem. Pozneje sem dobil
nekoga, nekega Sloven-
ca, ki je bil res mehanik
in nama je poslej vse do-
bro teklo.«
TITO NI NIKOLI
POVZDIGNIL GLASU
In spet smo se vrnili k
Titu. Kosta Nadj je opisal
Tita kot vojaškega povelj-
nika, kajti v tem svojstvu
se je najpogosteje sreče-
val z njim.
»Tito je bil tudi kot ko-
mandant narodnoosvo-
bodilne vojske nekaj izre-
dnega. Nikoli ni povzdig-
nil glasu, vselej je upora-
bil metodo prepričevanja,
prigovarjanja in tovari-
škega odnosa. Bil je ko-
mandant revolucionarne
vojske, prostovoljcev, ki
jih nanj in na gibanje ni
navezovala zakonska
sankcija in kaj podobne-
ga, kar so imeli na voljo
poveljujoči z vsemi prero-
gativi v drugih armadah.
Skušal sem mu v tem po-
gledu čim bolj slediti. Tu-
di sam sem skušal biti
čim bolj človeški, biti
vselej tudi aktivist.«
Potem se obraz Koste
Nadj a zresni:
»Seveda je bilo čisto
drugače v kočljivih in
usodnih trenutkih. Ta-
krat so iz Titovih ust vrela
kratka, razumljiva in od-
ločna povelja. Tako je bi-
lo v bitki za ranjence ob
Neretvi, tako na Sutjeski,
v Drvarju, tako v vsakrš-
nih razmerah, ko se je bi-
lo treba prebijati iz obro-
čev, osvojati nova območ-
ja osvobojenega ozemlja,
ko je šlo za ranjence, za
begunce, za disciplino in
politični ugled partizanov
med ljudstvom. Tu ni
poznal šale, niti dolgih
analiz ter razvlečenih po-
velj.«
Kar prehitro je potekel
čas ob pripovedovanju
človeka iz neposredne Ti-
tove okolice, človeka, ki
je od kovinarja postal he-
roj, od predvojnega podo-
ficirja do armadnega ge-
nerala, zdaj predsednika
jugoslovanske borčevske
organizacije.
, JUREKRASOVEC
Deklica je dragemu gostu prinesla zajeten šopek di-
šečih majskih šmarnic. Maj je mesec cvetja in mesec
mladosti. Oboje je na poti k bogati ali manj bogati
žetvi
Predsednik ZB NOV Jugoslavije Kosta Nadj se je ob prihodu pozdravil z vsemi
učitelji
...in potem, ko je dobil rožice, se je sklonil in daro-
valko »cmoknil*
'8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 21 - 29. maj 198t
MEDOBČINSKO SREČANJE GLED. SKUPIN
ZASKRBUENA KOMEDIJA
V Vojniku je nastopilo 5 skupin od 19. do 24. maja
Gledališki amaterizem
zavzema v ljubiteljskem de-
lovanju pomembno mesto,
posebno še v Sloveniji, saj
je v zgodovini našega naro-
da opravljal pomembno
vlogo predvsem v prebudi-
teljskega vidika. Danes so
zahteve seveda povsem dru-
gačne in tradicija amater-
skega gledališkega delova-
nja je že rodila dobre sado-
ve. Ne moremo pa tega trdi-
ti za vsa obdobja enako.
Celjsko območje sodi med
tiste, ki premorejo relativ-
no dobro število skupin,
prav tako relativna pa je tu-
di njihova kakovostna ra-
ven. Na prvi pogled se zdi,
kot da so nas minula leta
uspavala in da so nekateri
uspehi pustili za seboj po-
sledice v obliki nenačrtne-
ga dela, najbolj očiten pri-
mer tega pa je bilo letošnje
srečanje v Vojniku.
Navadno pri ocenah in
analizah izhajamo iz reper-
toarnega izbora. Letošnje
srečanje nam je ponudilo pet
komedij - kolikor je pač bilo
skupin. Naštejmo jih: Gleda-
lišče pod kozolcem iz
Šmartnega ob Paki nam je
predststavilo komedijo »Ne-
koč in danes,« ki jo je za oder
priredil in režiral Bogomir
Veras. V prvem delu pred-
stave gre za znan skeč o tem,
kako je veliki Goethe šel na
izpit namesto študenta, v
drugem delu pa smo videli
poskus dramatizacije znane-
ga Zidarjevega teksta »Uči-
teljice«. Skupina je pokazala
svoje utečeno znanje in
ustvarjalno zrelost, nehote
pa se ob tem postavlja vpra-
šanje, če si ne bi zaslužila za-
htevnejšo odrsko nalogo? Ta
skupina bo nastopila letos
tudi na republiškem sreča-
nju v Slovenski Bistrici kot
edini predstavnik s celjske-
ga območja.
V torek so nastopili mladi
iz OO ZSMS Vrbje pri Žalcu
s komedijo Novaka Novaka
»Gugalnik« v režiji Štefana
Žvižeja. Režiser že drugo le-
to dela s to skupino, ki se še
vedno otepa začetniških za-
dreg, pomembno pa je to, da
skuša z vztrajnim delom in
istreznim, svojim zmoglji-
vostim primernim repertoar-
nim izborom, zagotoviti traj-
nejši gledališki razvoj v svo-
jem kraju. V sredo je bil
prost dan, v četrtek pa je na-
stopila Zarja iz Trnovelj z
znanim Brechtovim delom
Svejk v II. svetovni vojni.
Komedijo je režiral Štefan
Žvižej, predstava pa je bila
izvedena že na lanskem sre-
čanju in je letos pomenila
njena prisotnost v Vojniku le
zapolnitev prostega termina
in izpolnitev želje domače-
mu občinstvu, ki si je hotelo
to duhovito delo ogledati.
Razočaran ni bil nihče: ne
Zarjani, ki so se dobri dve
uri potili na odru in ne gle-
dalci, ki so toplo pozdravili
svoje goste.
- Petek je pomenil svetlo
točko letošnjega srečanja:
nastopila je skupina kultur-
nega društva Anton Aškerc
iz Šmarja pri Jelšah z znano
Partljičevo komedijo. O ne,
ščuke pa ne v režiji Jožeta
Cakša. Gre za rojstvo nove
gledališke skupine v šmar-
ski občini, ki se je predstavi-
la z dobro igro, ki je imela
svoj izvedbeni padec le v
tretjem dejanju, ko je igra,
polna pasti, potegnila za sa-
bo igralce v nepotrebno bur-
ko. Vsekakor pa pomeni na-
stop skupine iz Šmarja
vzpodbudno dejanje in če
upoštevamo še dejstvo, da je
bil to debut za skupino in
režiserja, lahko samo srčno
upamo, da bodo z delom na-
daljevali, saj temelji so do-
volj primerni.
Zaključni sobotni dan je
pripeljal v dvorano, ki je bila
sicer vsak večer polna, toliko
obiskovalcev, da so si neka-
teri prinesli stole kar od do-
ma v bojazni, da ne bi stali.
Nastopili so namreč domači-
ni, člani PD France Prešeren
iz Vojnika s komedijo Dra-
gutina Dobričanina »Skup-
no stanovanje« v režiji Tone-
ta Zorka. Tudi to je bil za
skupino gledališki debut in
izkušena režija gledališkega
veterana Toneta Zorka je v
izhodiščni zasnovi predstave
pripeljala mlade igralce sko-
zi nevarne čeri, čeprav - lo-
gično - niso mogli prikriti
svojih začetniških zadreg.
Tudi ta predstava je kot pri-
spevek k amaterskemu gle-
dališkemu gibanju pomenila
izredno dragocen del v priza-
devanjih za obuditev dram-
ske dejavnosti v Vojniku, ki
ima sicer zelo razgibano kul-
turno življenje.
UGOTOVITVE: tako na
kratko o predstavah, ki v bi-
stvu niso letos povedale nič
novega. Letošnje srečanje ni
bilo polno, saj nismo videli
celovitega pregleda, manjka-
la je predstava iz Rečice, pa
Gornjega Grada, pa Velenja.
Tudi letos ni bilo nobene
skupine iz laške občine, niti
šentjurske in konjiške, pa
žalske. Se iz Celja je Zarja
ponovila svoj lanski nastop,
nič pa ni bilo slišati, še manj
videti z odra AG Železar.
Ob tem se nujno postavlja
vprašanje, kakšno je delo ob-
činskih zvez in kakšno je de-
lo Področnega združenja gle-
daliških skupin. To zaradi te-
ga, ker je letošnje celjsko
medobčinsko srečanje šlo
mimo »republike« v zaka-
snelem roku in brez republi-
škega selektorja. Videti je,
da ni nobene povezave med
posameznimi občinskimi
zvezami in da posamezne ob-
činske zveze slabo poznajo
položaj gledališkega amate-
rizma v lastni občini, ni pa
pravega sodelovanja in de-
lovne uskladitve v samem
združenju, kjer bi moralo bi-
ti mesto za dogovarjanje,
vsebinsko usklajevanje in
medsebojno strokovno po-
moč.
Na vsak način bo treba
okrepiti in obnoviti strokov-
no delo Združenja. Ne more-
mo se sprijazniti z dejstvom,
da je amaterska gledališka
dejavnost odvisna od dobre
volje posameznikov v krajih,
kjer imajo srečo, da takšni
posamezniki sploh obstoja-
jo, si jemljejo čas in delajo
gledališke spredstave. Nuj-
no bo treba nadaljevati stro-
kovne pogovore o oprav-
ljanem delu. Nujno bo treba
tudi na glas postaviti vpraša-
nje, zakaj sploh ljudje - bob-
čani nastopajo na amater-
skih gledaliških odrih, saj se
vedno bolj pojavljajo ugoto-
vitve, da nagibi niso enaki in
ternu primerno je tudi
vzdušje v nekaterih ansam-
blih, ki je vse prej kot zdra-
vo, da o zvezdništvu ne go-
vorimo! Tudi letošnja repor-
toarna podoba je v Vojniku
pokazala, da same komedije
le ne morejo biti edini, pred-
vsem pa ne objektivni prikaz
zmogljivosti gledališkega
amaterizma, čeprav je ravno
tak izbor dal vojniškemu ob-
činstvu obilico zabave.
Vojničani so se sploh izka-
zali kot odlični organizatorji
in gostitelji in jim gre veliko
priznanje za opravljeno delo.
Opozorili so tudi na stanje v
kulturnem domu, ki ni naj-
bolj vzpodbudno, vzpodbu-
dne pa so bile besede pred-
sednika skupščine KS Voj-
nik Milana Setine, ki je dejal,
da bo krajevna skupnost po
svojih najboljši močeh po-
magala, da bi kulturni dom
dobil lepšo podobo.
Morda bolj kot kdajkoli, bi
danes veljal za gledališki
amaterizem celjskega ob-
močja znani stavek iz Lin-
hartovega Matička: Eden
drugmu ogenj dajmo!
DRAGO MEDVED
ŽALSKA OBČINA
TEMEU RASTE
Mladi pevci so se predstavili
Zveza kulturnih organi-
zacij občine Žalec prireja
revijo pevskih zborov os-
novnih šol vsaki dve leti v
različnih krajih Savinjske
doline. Tokrat so mladi
pevci zapeli 17. maja v lepo
urejeni telovadnici osnovne
šole Šempeter ter 18. maja v
avli osnovne šole v Braslov-
čah. Nastopilo je 17 otro-
ških in mladinskih zborov.
Dolgo časa v žalski občini
mladinsko petje kvalitetno
ni zaživelo. Pomanjkanje
glasbenih pedagogov je bilo
v vsej občini občutno. Zad-
nji dve leti pa so poleg
osnovne šole Šempeter za-
polnili vrzel na osnovnih šo-
lah v Braslovčah, Žalcu, Gri-
žah in Preboldu. Na treh šo-
lah so priskočili na pomoč
učitelji glasbe z glasbene šo-
le Žalec, na ostalih pa navdu-
šujejo mladi rod za to izvon-
šolsko dejavnost učitelji, ki
kljub pomanjkanju glasbene
izobrazbe pri tem delu uspe-
vajo.
Revija je pokazala očiten
napredek tako v izbiri pro-
grama, ki iz zgodovinsko zj
prašenega že kaže nekaj p^
skusov uspešnega izvajanj
modernih zapisov zborov
skih skladb, kot tudi v razvo
ju vokalne tehnike in glasov
ne izobrazbe.
Za nastop na republiški re
viji mladinskih in otroškij
pevskih zborov v Zagorju j
prijavljen otroški zbo
osnovne šole Šempeter po,
vodstvom Sonje Kasesnil
Prepričljiv nastop na obči^
ski reviji je zagotovilo, da
dobro pel tudi v Zagorju. Ze
lo uspešno se je predstavi
tudi otroški zbor osnovne šj
le Žalec pod vodstven;.
Zdenke Markovič. Skoda je
da zbor za republiško revija
ni prijavljen, saj tja resničnr
sodi.
Mladi zborovodje žalsk
občine s svojim načinom de
la nakazujejo vse možnosti
da bodo v Savinjski doli^
zrasli tudi mladinski zbori
ki bodo lahko reprezentiral
šolo in občino tudi v širšei
slovenskem prostoru.
DRAGICA ŽVA]
TIMOV ZBOR V BREZI
v nedeljo dopoldne je Brezah nad Laškim priredil koncert, karj
toliko bolj pomembno, ker je kraj, kjer so nastopali, zelo prikrajša
za pogostejše kulturne prireditve. Laški pevski zbor že vse let
opravlja hvalevredno »turnejo« po manjših krajih in krajevnih sku]
nostih, kar počenja tudi godba istega društva. S tem se polagoni
uveljavlja priporočilo kulturne skupnosti v občini, ki želi, da 1
kulturno ustvarjalnost amaterskih društev užilo čim več občanov i
da bi vsi nastopili povsod, ne pa se zapirali v ozke okvirje krajevni
skupnosti in bili samim sebi dovolj.
LAŠKO: PLESI NARODOV JUGOSLAVIJE
v petek zvečer bo v Laškem, v domu »Dušana Poženela« celov^
černi folklorni nastop pod naslovom »Pesmi in plesi narodov Ju®
slavije«. Celovečerna folklorna prireditev je namenjena sklepu ral
seca mladosti, nastopali pa bosta foklorni skupini društev »Brat'
Ipavcev« iz Šentjurja in KD »Anton Tanc« iz Marijagradca pri
škem. Medtem ko gre pri gostih za že uveljavljeno skupino s tra
cijo, je nastop domačinov pravzaprav krstna prireditev v tak
obsegu in ob dejstvu, da je skupina začela delati šele pred štirina
stimi meseci, nesporen uspeh.
Na sporedu bodo slovenski, bosanski in srbski narodni plesi ti
pesmi.
SVET ZA KULTURO PRI OBČINSKI
KONFERENCI SZDL CEUE,
SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE
CEUE IN
NOVI TEDNIK IN RADIO CEUE
VABIJO
abonente Slovenskega ljudskega gledališča Celje,
člane sekcij za kulturo pri krajevnih konferencah
SZDL, delegate kulturne skupnosti in vse
zainteresirane občane na
SEKCIJO OK SZDL O PREDLOGU
REPERTOARJA SLG CEUE ZA
PRIHODNJO SEZONO IN O PREDLOGU
SREDNJEROČNEGA RAZVOJA SLG CEUE
Predlog repertoarja za sezono 1980/81:
-	Euripld: Bakhantke v režiji Francija Križaja
-	Dušan Jovanovič: Prevzgoja srca (Karamazovi) v
režiji Mileta Koruna
-	Dušan Jovanovič: Znamke, nakar še Emilija v režiji
Janeza Pipana
-	VVilliam Shekespeare: Hamlet v režiji Vide Ognje-
novič
-	Moliere: Žlahtni meščan v režiji Francija Križaja
Synge: Vražji fant z zahodne strani v režiji Zvoneta
Š^lbauerja (izmenjava s SSG Trst)
-	Vid Pečjak - Blaž Lukan: Drejček in trije marsovčki
v režiji Janeza Jemca (delo za mladino)
Razprava bo potekala v foyerju Slovenskega ljudske-
ga gledališča Celje
v četrtek 5. junija 1980 od 17. ure dalje.
Vljudno vabljeni!
PODČETRTEK
PET MINUT PRED POLNOČJO
Bo ostal grad ali samo razvaline?
Grad v Podčetrtku propa-
da. Leta in leta smo pozab-
ljali nanj. Zob časa, potres
in malomarnost so naredili
svoje. Ena stena je že poru-
šena, ruši se obzidje. Ce ne
bomo še letos preprečili na-
daljne propadanje, bo pre-
pozno. Sredstev pa ni.
Prej kot naselje pod gra-
dom je slovel po deželi pod-
četrtški grad, eden najzna-
menitejših med trdnjavami
mejne marke že v 11. stolet-
ju. Propadel je. V vojni z
Madžari, v petnajstem stolet-
ju. Le še borni ostanki spo-
minjajo nanj. Grad, ki zaen-
krat še stoji, so zgradili v
prvi polovici 16. stoletja tik
pod njegovim srednjeve-
škim prednikom. Tattenbac-
hi so bili njegovi oskrbniki
in tudi lastniki. Za njimi, od
leta 1682 pa vse do leta 1945
so ga imeli grofi Attemsi.
Dobro so ga oskrbovali.
Grad in gozdove okoli njega.
Propadanje se je začelo med
vojno in nadaljevalo po njej.
Najprej so izropali okoli pet-
deset opremljenih soban.
Porušili peči, razbili okna,
odnesli tudi tisto, kar je bilo
pribito. Lastniki so se me-
njavali. Nazadnje je bil grad
namenjen za stanovanja. Že
pred potresom se je zadnji
stanovalec izselil.
Vsi so samo odnašali. Po-
pravljali niso ničesar. In po-
tem potres. Celo steno je
podrl. Velika rana zeva sredi
debelega zidovja in grozi.
Tudi obzidje opozarja. S svo-
jega nepokritega vrha redno
pošilja kamenje v dolino.
Spodaj so hiše in ulice in lju-
dje. Ko se bo odkrušil večji
kamen...
Tako je bilo že pred do-
brim letom dni, ko smo na-
zadnje pisali o tej sramoti na-
še generacije. Do takrat so
mladi s prostovoljnim delom
očistili prostore in grajski vrt
za obzidjem navlake. To pa
je poleg obnovitve kritine s
solidarnostnimi sredstvi tu-
di vse. Pa ne, da ljudem ne bi
bilo mar. Kot budno oko sto-
ji v svoji mogočnosti na
strmem pobočju že celo nji-
hovo življenje. Del tega živ-
ljenja je. Toda - ali bo tudi
del življenja njihovih otrok?
Lažje bi bilo, če bi bil v
šmarski občini samo ta grad.
Tako pa se vklaplja v širši
problem vzdrževanja graj-
skih objektov. Za nobenega
ni perspektiv niti za uporabo
in s tem tudi ne za sredstva.
To so gradovi, ki so pred voj-
no bili še oprennljeni in se
zdaj spreminjajo v razvaline.
Letos ima prednost pri ob-
novi grad Olimje. Dokončati
morajo začeta dela. Grad v
Podčetrtku bo moral vzdrža-
ti do naslednjega srednjeroč-
nega obdobja. Vključili so ga
namreč v smernice plana ob-
činske kulturne skupnosti.
Vendar bodo z obnovo lahl
pričeli šele takrat, ko bo(
zagotovljena stalna sredst\
Pri Zavodu za spomenišl
varstvo so črnogledi.
Kakor koli že, grad bi rr
rali rešiti. Že zaradi iz vaj ar
programa nacionalnega pi
ka Kumrovec-Trebče, zarž
razvoja turizma v kra;
Atomskih toplic in zbirne
jezera za jezom Vonarje. O
skovalcev se namreč ti
zdaj ne manjka na gradu,
kakšnimi vtisi pa se sprel
jajo po oropanih sobanah
Ne, bolje, da umolknemo.
MILENA B. POKL
$t. 21 - 29. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
CELJE
TEGA NI MOČ POZABITI
Drobni, a velilfi dogodkii
Člani nizozemskega pev-
skega zbora »Oranje« iz
Schinvelda so se poslovili od
Celja, Polzele in Laškega,
poslovili od svojih gostite-
ljev, članov Komornega mo-
škega zbora, toda spomini so
ostali, prav tako trdnejše ve-
zi. Zelo trdne, prijateljske,
prisrčne, iskrene.
In komaj so si stisnili roke
v slovo, so se vprašali: kdaj
se spet vidimo. Ne jutri ali
pojutrišnjem, toda čez nekaj
let zagotovo.
Med njihovim bivanjem na
našem območju je bilo več
dogodkov, ki jih ni mogoče
pozabiti.
V petdesetčlanskem pev-
skem zboru je bilo več ljudi,
ki dobro poznajo gospodar-
ska gibanja, ki so tudi ob
opazovanju dela, proizvo-
dnega postopka gradili ne-
katere zaključke. Na primer:
ko so hodili skozi prostorne
proizvodne hale v tovarni
nogavic na Polzeli, jim ni
ušel zadovoljen, tudi srečen
izraz delavk pri strojih. Tudi
njihova spretnost rok in
prstov. Takšnih obrazov v
enakih ali podobnih tovar-
nah doma ali drugod niso vi-
deli. Pa so se vprašali zakaj?
In ko so zvedeli, da so rezul-
tati dela odvisni od njihove
zavzetosti, od izpolnjevanja
norme za slehernega delav-
ca, oziroma delavko, so ra-
zumeli. Pridno delajo zato,
ker vedo, da bodo tako tudi
več zaslužili. Pri njih gre v
takšnih primerih za kolek-
tivne norme, in zavzetost po-
sameznikov je v glavnem
manjša.
Posebnega priznanja so bi-
li z njihove strani deležni de-
lavci v Ferralitu, Garantu...
Presenetila jih je strojna
oprema v laški pivovarni.
Bila pa sta še dva dogodka,
oba na koncertih, ki prav ta-
ko zaslužita pozornost, pred-
vsem zato, ker sta rezultat
človekove pozornosti, ple-
menitosti. Gre za dirigenta
Pierra Geritsa. Prvi izredni
aplavz si je zaslužil ob koncu
celjskega nastopa. Za odlič-
no vodenje prav tako odlič-
nega zbora je sprejel lep šo-
pek. In ko se je poslavljal od
hvaležnih poslušalcev, je
stopil v dvorano in izročil šo-
pek rož tovarišici Kunejevi,
soprogi ustanovitelja in pr-
vega dirigenta Komornega
moškega zbora, prof. Egona
Kuneja. Objel jo je in polju-
bil. .V dvorani val navduše-
nja.
Podobno je bilo po kon-
certu v Laškem. Prijetno
petje so spremljali mnogi pa-
cienti tamkajšnjega zdravili-
šča. Mnogi na vozičkih. Mec^
njimi je bilo tudi dekle ble-
dega obraza. Z vozičkom je
bila na vmesnem prostoru
med prvima vrstama. Tudi
ona je dobila dirigentov šo-
pek in stisk rOke ter najbolj-
še želje za zdravje.
In Metka Lovšetova, doma
iz Trbovelj, je bila tisti trenu-
tek in tisti večer med naj-
srečnejšimi ...
M. BOŽIC
V ROGAŠKI
ZASADILI LOPATE
ZA KULTURNI DOM
V ponedeljek so v Ro-
gaški Slatini zasadili lo-
pate v zemljišče, na kate-
rem bo zrastel nov kultur-
ni dom. Za ta objekt zbi-
rajo v krajevni skupnosti
že tri leta namenska sred-
stva, čakajo pa še na odlo-
čitev skupščine republi-
ške kulturne skupnosti,
ki naj bi dala zeleno luč za
dotok manjkajočih sred-
stev. Kulturni dom bodo
gradili na zemljišču med
športnim kopališčem in
hotelom Trst v Rogaški
Slatini.
DS
CEUE:
URBANISTIČNI
NAČRT
Zveza društav inženir-
jav in tehnikov celjskega
območja, ki povezuje tri-
najst strokovnih društev,
meni, da je njeno poslan-
stvo tudi v tem, da sezna-
nja širši krog delovnih
ljudi in občanov s proble-
mi tehniško družbenega
značaja. V tem spoznanju
je tudi pobuda za izvedbo
zanimivega predavanja z
razgovorom o urbanistič-
nem načrtu celjske obči-
ne, nadalje o vseh vpraša-
njih, ki zadevajo zazidal-
ne lokacije, gradnjo sta-
novanj in pota, ki jih mo-
ra občan ubrati, če se od-
loči za ta korak in po-
dobno.
Predavanje z razgovo-
rom bo v sredo, 4. junija,
ob desetih dopoldne, v
predavalnici Tehniške šo-
le v Celju, glavni nosilci
naloge pa bodo dipl. inž.
Tomaž Jeglič, Franc Ko-
lenc ter dipl. inž. Leon
Gotz.
MB
HOJA ANTONA
HERMANA
Prav presenetljivo je, kako
se je akademski kipar Anton
Herman v svojem delu po-
svetil elementu hoje, člove-
škemu stopalu in s tem tudi
koraku, njegovemu odtisu.
To je ponovno dokazal na
razstavi v Savinovem raz-
stavnem salonu v Žalcu, ki
so jo odprli v petek (o kipar-
jevem delu je govoril Janez
Mesesnel) in bo odprta do 31.
maja. Na otvoritveni slove-
snosti sta sodelovala tudi
člana Plesnega gledališča iz
Celja Gordana Stefanovič in
Ivan Jazbec - ne po naključ-
ju: v njunem izvajanju je ko-
rak, vezan na stopinje, stopa-
lo, osnovni gibalni element.
Povrnimo se k sami razsta-
vi in njeni sporočilnosti. Ki-
par pravi, da je v svoji rani
mladosti mnogo prepešačil.
Potem je imel tesnejše stike
s čevljarjem. Vsi se še dobro
spominjamo njegove razsta-
ve v Likovnem salonu v Ce-
lju, ko je postavil na ogled
čevljarska kopita. Tedaj še ni
izhajal oblikovno iz njihove
lastne notranje forme, am-
pak jih je komponiral po nji-
hovi zunanji pojavnosti, tako
da so tedaj nastajale kon-
strukcije, pogojene v zuna-
njem videzu kopita.
Sedanja razstava v Žalcu
pa nas vodi v drugo smer. V
kiparski je Anton Herman
obrnil svojo pozornost v no-
tranjost kopita, v kos lesa, ki
nudi likovniku več možnosti
za iskanje zunanje oblikovne
forme. Te so zelo poenostav-
ljene, kontejnerske, kar je
pogost pojav v današnjem
sodobnem kiparstvu in ga
tudi v Sloveniji nismo obšli.
V drugem delu, ki nam ga
razstava ponuja, pa se avtor
predstavlja kot ustvarjalec
nenavadnih reliefov, odtisov
noge na podlagi, ki služi za
plastični odtis, ki služi kot
možnost ustvarjanja sledov
hoje, človeških korakov. An-
ton Herman v vseh svojih
delih opozarja na stopalo, na
tisti del človeškega telesa, na
katerem pravzaprav stojimo
vse življenje, pa se ga niti ne
zavedamo dovolj. Nekako so
nam bolj zanimivi drugi deli
telesa, noga nam je nekako
manjvredna. Kipar pravi:
med rokami in nogami dela-
mo razlike, že pri brisači se
to vidi...
Brez dvoma je »kiparski«
del razstave močnejši, obli-
kovno bolj izrazit, tudi po-
polnejši. Slikarski del razsta-
ve pa nas opozarja le na dej-
stvo, kako je element, ki je
tako vzpodbudil avtorja k ra-
zmišljanju, lahko zanimiv na
več načinov. Najbrž je kipar
Anton Herman s tem tudi
dosegel svoj namen.
DRAGO MEDVED
SIMULTANKA F. PEŠCA V BISTRICI OB SOTLI
PRIŠEL, VIDEL PA TUDI IZGUDIL
Odigral /e 44 partij, dvakrat remiziral in enkrat bil premagan
Franc Pešec, ki od letoš-
njega leta stalno sodeluje s
svojim šahovskim kotič-
kom v Radiu Celje, je pred
dnevi prišel na zanimivo
idejo, da bi pred praznikom
Dneva mladosti odigral na
Osnovni šoli »Marija Broz«
v Bistrici ob Sotli šahovsko
simultanko ter tako dal
svoj prispevek k temu po-
membnemu jubileju. Pobu-
do smo sprejeli in prevzeli
še pokroviteljstvo nad sre-
čanjem, se povezali s šolo in
tovarišem ravnateljem Jo-
žetom Polšakom ter odpoto-
vali.
Dan je bil krmežljav, deže-
ven in nič kaj podoben pozni
pomladi, ki je včasih v takš-
nih dneh bila cvetoča, zele-
na, razigrana, da je bilo vese-
lje. V prostorni avli lepe no-
ve in sodobne šole so nas že
čakali zbrani pionirji z učite-
lji, krajani in ravnateljem.
Ob prihodu so nas pozdravili
z iskrenim ploskanjem in
glasnim »zdravo«, kot da so
prišli »stari« prijatelji. Uvo-
dni del je bil kratek, saj se
navsezadnje nismo prišli po-
govarjat, ampak igrat. Pio-
nirji so hitro razvrstili šahov-
nice, posedli za njimi in ča-
kali, da bodo lahko segli v
roko šahistu, ki je bil sloven-
ski mladinski prvak pa četrti
na republiškem prvenstvu
za člane, trikratni državni
prvak in šestkratni republi-
ški med železničarji šahisti
in ki je že sodeloval v držav-
ni reprezentanci na dveh že-
lezničarskih šahovskih olim-
piadah.
Pozdrav ravnatelja Jožeta
Polšaka pa predsednika
SSD Srečka Kunsta, naša
zahvala, kratek razgovor s
Francem Pešcem o njegovi
šahovski poti in podobna.
Že pred uvodom v igranje se
je izkazal Franc Pešec, ki je
zaposlen kot prometni refe-
rent pri ŽTP Celje, tozd Pro-
met Celje. V imenu njegove-
ga kolektiva je z vpisanim
posvetilom izročil šolarjem
večje število resnično drago-
cenih knjig, ki bodo obogati-
le njihovo knjižnico. Lepa in
dragocena pozornost njego-
vega kolektiva!
Začelo se je. Franc Pešec
je stopil do vsakega mladega
nasprotnika, mu najprej po-
nudil roko v pozdrav ter po-
tegnil prvo potezo. Potem je
šlo sorazmerno hitro in prvi
je predajo podpisal že po
dvanajstih minutah igre!
Vsak, ki je izgubil, je na nje-
govo mesto vstopil drug ša-
hist, tako da je vsega skupaj
igralo s Francem Pešcem 44
šahistov! To je bila doslej
njegova najštevilnejša si-
multanka!
Med razmišljanjem nas je
poklical mlad šahist:
»Tovariš, ali mu lahko po-
nudim remi? Kaj mislite, ga
bo sprejel? Poglejte, nekaj fi-
gur sem mu že zmaknil...«
Ponudiš mu lahko, če pa
ga bo sprejel, je pa seveda
njegova stvar, je bil naš od-
govor. In ko je prišel Franc
Pešec do njega mu je fantič
resnično ponudil remi. Pe-
šec pa se je samo nasmehnil,
zmajal z glavo, potegnil pote-
zo, vzel nasprotniku kraljico
in namesto remija je sledil
poraz! Takoj zatem se je fan-
tič obrnil k sosedu češ, »pa
ni šlo!« Podobnih primerov
je bilo še več, vsi pa so minili
v prijetnem vzdušju, ki ga je
težko opisati. Zanimiv je bil
tudi primer starejšega šahi-
sta, ki je kljub pravilom po
odhodu Pešca prestavil ko-
nja. Ko se je Pešec vrnil, je
»ošinil« ploščo in rekel »tega
konja pa ste že prej prestavi-
li, ko me ni bilo!« Nasprot-
nik je bil menda toliko pre-
senečen nad to ostrovidnost-
jo in spominom, da je priznal
malce »sumljivo x pot!
Ob 14,57 je bilo konec šahi-
ranja, ko se je vdal po vztraj-
ni in ostri borbi zadnji na-
sprotnik. Franc Pešec je od-
digral 44 partij, dvakrat re-
miziral in enkrat izgubil ter
41 krat zmagal. Po simultan-
ki je v pogovoru z učitelji na
vprašanje, če je »kaj poklo-
nil« povedal:
»Tega nikoli ne delam pa
čeprav igram s pionirjem za-
četnikom ali »pravim« šahi-
stom. Oba remija sem sam
ponudil, ker sem bil v slab-
šem položaju, izgubil pa sem
zato, ker sem nekaj spregle-
dal, fant je pa to mojstrsko
izkoristil.«
Ob slovesu smo prizadev-
nim pionirjem v Bistrici ob
Sotli obljubili še nekaj: pred
šolo imajo lep, sodoben mi-
niaturni atletski park. V za-
četku prihodnjega šolskega
leta, torej septembra, bomo s
pomočjo AD Kladivar pripe-
ljali manjšo skupino atletov
in trenerjev, ki bodo demon-
strirali trening, nastopili na
manjšem tekmovanju in se s
pionirji pogovarjali. Takšne
oblike bomo začeli gojiti zla-
sti pri tistih šolah, ki imajo
dobre objekte, ostalih mož-
nosti pa ne. Bo pa to tudi
dobra »propaganda« za druš-
tva, ki se bodo odločila in
sodelovala v naših akcijah
(strelci, košarkarji, rokome-
taši, judoisti itd.)! Prijetno je
bilo v Bistrici ob Sotli. Ne
samo zaradi Peščeve simul-
tanke, kot tudi zaradi prisrč-
nega sprejema domačinov.
Tekst: TONE VRABL
Foto: DRAGO MEDVED
Franc Pešec s tistimi, ki so mu med simultantko zadali
največ »glavobola« (od leve proti desni): Robi Javeršek iz
3. razreda je remiziral ob 14,47, v sredini nagajivo nasme-
jani edini zmagovalec Sandi Turk iz 4. razreda, ki je svojo
doslej najimenitnejšo zmago zabeležil ob 14,29 in Jože
Hohnjec iz 8. razreda, kateremu je zaradi lastnih težav
ponudil remi Franc Pešec ob 13,24 in mladenič ga je se-
veda in razumljivo na veliko veselje takoj sprejel. Ver-
jetno se je bal, da bi si nasprotnik premislil...
S PEŠCEM SO
ŠAHIRALI:
Damjan Bokulič, Marjan
Fendre, Silvo Omerzo, Lidi-
ja Kunej, Tomo Gošnjak, Jo-
že Domitrovič, Janko Agrež,
Branko Sarlah, Martin Pra-
teng^razer, Jože Hohnjec, Jo-
že Štadier, Karel Cižmek,
Dani Kunej, Srečo Kunst,
Franc Vrenko, Miran Turk,
Ivo Hostnik, Riko Kunst,
Kunej Zvonko, Beno Ulčnik,
Jože Hostnik, Krešo Špoljar,
Gabi Kunej, Karel Kliček,
Meta Hudine, Slave Novak,
Žarko Siročič, Milan Gradi-
šek, Tatjana Geršak, Janko
Herce, Roman Korenini, Bo-
ris Špoljar, Sandi Turk, Pe-
ter Hostnik, Bogdan Juraja,
Slavko Sinkovič, Srečko Va-
lenčak, Boris Tavčar, Ro-
man Hudina, Miran Filipan-
čič, Gregor Fendre, Robi Ja-
veršek, Janko Ulčnik in Dar-
ko Bokulič.
^edno je Franc Pešec, mojstrski kandidat, stopil za številne šahovnice, gajev imenu
SSD Bistrica ob Sotli pozdravil Srečko Kunst
'10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 21 - 29. maj 198t
DROBNO GOSPODARSTVO
ŠIRITI ZMOGUlVOSTI!
Z izdelki nadomestiti tudi uvoz
Preveč bi bilo, da bi našteli
vse pomembne naloge, pred
katerimi je drobno gospo-
darstvo v naslednjem sred-
njeročnem obdobju. Nekaj
pa jih vendarle velja omeniti.
Ena pomembnejših je prav
gotovo usmerjanje v proiz-
vodnjo izdelkov in storitev,
ki bi nadomestili uvoz, hkra-
ti pa bili zanimivi tudi za
izvoz. To so med drugim
poudarili tudi na posvetova-
nju o nalogah nosilcev plani-
ranja pri razvoju in pospeše-
vanju drobnega gospodar-
stva v letih od 1981 do 1985.
Se naprej si bo treba priza-
devati za ustanavljanje in ra-
zvoj majhnih, a visoko pro-
duktivnih, poslovno poveza-
nih produkcijskih enot drob-
nega gospodarstva. Ob tem
ne gre pozabiti uvajanja mo-
derne in sodobno vodene te-
hnologije dela. Več bo treba
storiti za širjenje zmogljivo-
sti in ustanavljanje speciali-
ziranih storitvenih dejavno-
sti, ki so pomembne za vzdr-
ževanje trajnih dobrin in
boljši življenjski standard
delovnih ljudi. Ob tem bo
treba vzpodbujati razvoj
kooperacije in poslovno te-
hničnega sodelovanja drob-
nega gospodarstva z indu-
strijo, gradbeništvom, kme-
tijstvom trgovino in gostin-
stvom. Nedvomno bo treba
več storiti za preraščanje sa-
mostojnega osebnega dela
ter njegovega vključevanja v
družbeni razvoj
Na posvetu v Žalcu so
poudarili, da bodo morali
tam, kjer tega še niso storili,
oblikovati posebna telesa pri
občinskih izvršnih svetih, ki
bi spremljala razvoj drobne-
ga gospodarstva. Hitrejši ra-
zvoj bo omogočen tudi z od-
piranjem obrtnih con, med
tem ko naj bi združena ban-
ka in temeljne banke, tu so
še zlasti mislili na Ljubljan-
sko in tudi Beogradsko ban-
ko, razvile poslovne enote,
oziroma sekcije za kreditira-
nje drobnega gospodarstva
iz namensko združenih sred-
stev.
Največ besed na posvetu
pa so namenili pogojem za
ustanovitev novih organiza-
cij združenega dela drobne-
ga gospodarstva ter obratov
samostojnih obrtnikov. Prav
zato bodo izdelali kriterije,
za dodeljevanje poslovnih
prostorov, za deficitarne de-
javnosti pa bodo določeni
pogoji za kreditiranje na za-
četku poslovanja.
JANEZ VEDENIK
ŠOŠTANJ:
OTVORITEV
ORNITOLOŠKEGA
REZERVATA
Društvo za varstvo in vzgo-
jo ptic pevk Šaleške doline iz
Velenja bo v nedeljo 1. junija
pri Sanatoriju Ravne pri Šo-
štanju odprlo ornitološki re-
zervat Šaleške doline, ki bo
drugi te vrste v Sloveniji.
Za to priložnost so pripra-
vili pester program, ki se bo
pričel ob 9. uri pri društve-
nem paviljonu ob stadionu v
Velenju, kjer bo sprejem go-
stov, nato pa odhod k spome-
niku Josipa Broza Tita na Ti-
tovem trgu v Velenju, kjer se
bodo poklonili spominu pre-
minulega predsednika.
Odtod bo avtobusni prevoz
v Sanatorij Ravne, kjer bo ob
11. uri kulturni program pred
vhodom v rezervat, ki ga bo-
do ob svečanem odprtju re-
zervata izvedli učenci osnov-
ne šole Biba Ročk iz Šošta-
nja. Po zaključku programa
bo ogled rezervata in podpis
samoupravnih sporazumov.
Društvo za varstvo in vzgo-
jo ptic pevk si želi, da bi se
odprtja rezervata udeležilo
čimveč ljubiteljev narave in
malih pernatih prijateljev.
V. K.
KADROVSKI
NESMISEL
Domala ni razvojnega doku-
menta, plana ali načrta v šmar-
ski občit\i, ki ne bi posebej pri-
segal na nujnost sprememb v
kadrovski strukturi zaposlenih.
Kadri so za nerazvito občino bi-
stvenega pomena, nmogokrat
poudarjajo v Šmarju, saj si brez
njih ni mogoče zamišljati hitrej-
šega razvoja, napredka. Posebej
visokošolsko izobraženih stro-
kovnjakov jim manjka, saj jih
je v vsej občini le okoli trideset.
Zaradi tega je težko razumeti,
da so šmarske organizacije
združenega dela in interesne
skupnosti v letošnjem letu raz-
pisale le dve kadrovski štipen-
diji za visokošolski študij. Za
dva zdravnika. Tako Je bilo vsaj
razbrati iz skupnega razpisa ka-
drovskih štipendij za šolsko le-
to 1980/81, ki Je bil objavljen
sredi maja. Sekatere manj ra-
zvite občine Slovenije pa so vze-
le vprašanje kadrov veliko re-
sneje, saj Je na primer lendav-
ska občina razpisala kar 34 šti-
pendij za visokošolski študij,
občina Lenart pet, murskosobo-
ška občina štiriinštirideset, ob-
čina Radlje ob Dravi enajst,
šentjurska občina pet, laška tri-
najst. Po premisleku vseh teh
podatkov in dejstev se samo po
sebi zastavlja vprašanje odgo-
vornosti vodilnih delavcev v te-
meljnih in drugih organizacijah
združenega dela do izpolnjeva-
nja sprejetih dogovorov, skle-
pov in stališč. Kajti več kot Ja-
sno Je, da se dogovarjajo eno, v
praksi pa delajo čisto drugo.
Na volilni in programski kon-
ferenci zveze komunistov v
šmarski občini so se kritično
dotaknili vprašanja kadrov in
kadrovske politike ter v zvezi s
tem tudi štipendiranja. Komu-
nisti so naložili osnovnim orga-
nizacijam ZK nalogo, da kon-
kretno obravnavajo omenjeni
razpis in ugotovijo, kaj Je posa-
mezne sredine vodilo k mače-
hovskemu ravnanju do štipen-
distov.
In da ocenijo odgovornost ti-
stih, ki se do širokega in usodne-
ga vprašanja kadrovske politi-
ke in kadrov tako neslano obna-
šajo.
DAMJANA STAMEJČIC
PLAKETA MLADOSTI
LE VZPODBUDE JE TREBA
Več mladih bi moralo v društva
Med letošnjimi dobitniki
plakete mladosti, ki jih OK
ZSMS Celje podeljuje vsa-
ko leto kot najvišje prizna-
nje mladim in njihovim
mentorjem za prizadevno in
aktivno delo, je bila letos
tudi BLANKA ZOREČ, ki ji
je priznanje vzpodbuda za
še boljše delo tudi vnaprej.
»Tvoja aktivnost se je
odražala predvsem v koor-
dinacijskem odboru za
družbene organizacije in
društva. Kakšno je to
delo?«
Na naše redne sestanke
povabimo delagate iz druž-
benih organizacij in društev
in potem se dogovarjamo o
našem delu, o morebitnih
problemih, ki jih to delo pri-
naša in nemalokrat mora,
žal, skritizirati premajhno
aktivnost mladih na tem po-
dročju. Ne vem, kje tiči
vzrok na neaktivnost nekate-
rih mladincev, vendar mi-
slim, da se prosti čas, kljub
številnim obremenitvam da
najti. A vendarle ne bi bila
rada črnogleda in krivična
do mnogih mladih, do števil-
nih mojih vrstnikov, ki pri-
zadevno delajo na področjih,
ki jih zanimajo in pri tem do-
segajo lepe in vzpodbudne
rezultate. Mnogim pa manj-
ka le majhna vzpodbuda, po-
govor z vrstniki, vključitev v
kakšno društvo in uspehi so
kmalu vidni.
»Kdaj si se ti prvič vklju-
čila v kakšno dejavnost?«
Zelo zgodaj, saj sem že od
dveh let naprej pri društvu
TVD Partizan Gaberje, kjer
sem še vedno aktivna. Bila
sem v cicibanskih vrstah,
pozneje v pionirskih in mla-
dinskih, zdaj pa sem že med
mlajšimi članicami. Tako
sem postala sekretar aktiva
ZSMS in se začela tesneje
povezovati tudi z OK ZSMS
v Celju. Tudi na gimnaziji
sem se vključila v delo tam-
kajšnje osnovne organizacije
ZSMS, obiskovala sem kro-
žek OZN in marksistični
krožek. Iri danes lahko re-
snično rečem, da mi ni žal za
nobeno urico prostega časa,
ki sem jo preživela v kakš-
nem krožku ali društvu.
»Končala si VEKŠ, tre-
nutno si zaposlena pri Slo-
venijalesu. Imaš kakšne
drugačne načrte in želje?«
Pri študiju sem se odločila
za smer turizem in upam, da
bom našla delo, ki me bo ve-
selilo in da bom z veseljem
opravljala poklic, ki sem si
ga izbrala.
MATEJA PODJED
Na Občinski konferenci SZDL v Celju
so končno dobili dokončni vozni red
prihoda letošnjega vlaka »Bratstva in
enotnosti«, ki bo pripeljal v Slovenijo v
četrtek, 5. junija. V Celju se bo vlak
ustavil ob 13.25 in imel polurni posta-
nek, katerega bodo izpolnili s kulturnim
programom in slavnostnima govoroma.
V nedeljo, 8. junija, pa bo vlak ob po-
vratku prispel v Celje ob 16.05 ter po
desetminutnem postanku odpeljal ob
16.10!
TV
ŠE SEDEM DNI DO BIE 80
Jutri dopoldne bo v Krškem zadnja
seja slovenskega Medobčinskega koor-
dinacijskega odbora za sprejem letoš-
njega vlaka »Bratstva in enotnosti«, ki
bo pripeljal blizu tisoč gostov iz Srbije
prihodnji četrtek, 5. junija, na štiridnev-
ni obisk v Slovenijo. To bo že osmi vlak,
ki bo pripeljal v Slovenijo. Vlak je začel
voziti leta 1961, ko je prvič odpeljal iz
Maribora in Celja nekdanje slovenske
izgnance v Srbijo k ljudem, ki so jih
med vojno sprejeli. Naslednje leto so
srbski gostitelji obisk vrnili, nato pa je
vlak začel voziti vsaki dve leti izmenič-
no v Srbijo oz. Slovenijo.
Pri organizaciji letošnjega vlaka sode-
luje 31 slovenskih občin ali kar polovica
Slovenije, od tega pa kar osem občin
celjskega območja ali ena tretjina. Vlak
ima dve besedi, ki sta bili najljubši tova-
rišu Titu in za kateri se je stalno boril -
bratstvo in enotnost! »Zato bomo v na-
ših slovenskih občinah storili vse, da se
še enkrat združijo ljudje, ki so v letu
1941 prežeti z visoko moralo ohranili
življenja številnih naprednih Slovencev
in tudi s tem položili kamen trajnega
bratskega sodelovanja« je ob zaključku
uvodnika, ki ga bomo objavili v prihod-
nji številki Novega tednika zapisal pred-
sednik slovenskga koordinacijskega od-
bora Gorazd Mazej.
Priprave za sprejem gostov so takore-
koč v polnem teku. Prav je, da se na
celjski železniški postaji ponovi čudovit
sprejem, kot je bil leta 1962, ko je bil trg
pred postajo popolnoma poln! In tako
naj bo povsod in vse dni, kajti sprejema-
mo stare prijatelje in rojevamo nova pri-
jateljstva med mladimi, ki tudi zavzeto
sodelujejo v akciji utrjevanja in poglab-
ljanja bratstva in enotnosti.
Ob tej priložnosti bomo tudi v Novem
tedniku obširno spregovorili o tem do-
godku ter pripravili štiri posebne strani
gradiva o vlaku Bratstva in enotnosti. V
radiu pripravljamo posebne oddaje, kjer
bo sodeloval tudi radio Svetozarevo (so
že poslali prispevek - 30. minut)! Odpri-
mo srca tako, kot so jih srbski prijatelji
med vojno!
TONE VRABL
V MERXU O TITOVIH IN KARDEUEVIH DELIH
v delovni organizaciji Merx v Celju so družbenopolitične organiza-
cije pripravile v sodelovanju z Mladinsko knjigo v Celju zanimivo
razstavo, ki pripoveduje o delih Josipa Broza Tita in Edvarda Karde-
lja. Potrebno literaturo je posredovala knjigarna Mladinska knjiga v
Celju, ki vedno bolj kaže posluh in razumevanje za odpiranje svojih
vrat v šole in delovne organizacije. V Merxu so razstavo skrbno
postavili, najprej v tozd Grosist, od tam pa se bo v teh dneh preselila
še v druge tozde, tako, da si jo bo lahko ogledalo kar največ delavcev
te delovne organizacije.	Foto: D. M.
BRIGADIRSKE LASTOVKE
Celjski brigadirji, ki so evidentirani za odhod na zvezne ali republi-
ške mladinske delovne akcije so v soboto dopoldne preizkusili svoje
moči in sposobnosti na celjskem bazenu. Krepko so poprijeli za
metle, očistili bazen z vodo in uredili okolico, tako da je zdaj bazen
pripravljen na pričetek kopalne sezone. Tako so celjski brigadirji
znanilci pričetka letošnjih številnih delovnih akcij, ki se bodo začele
že v naslednjem tednu.
M. p.
ŠENTJUR: MLADOST IN BRATSTVO
Mesec maj in praznik mladosti so učenci osnovne šole Franja
Malgaja iz Šentjurja praznovali letos skupaj s svojimi vrstniki iz
pobratene Užičke Požege, ki so pred letoma gostili šentjurske
učence in učitelje.
Srečanje je bilo prisrčno. Sentjurčani so za svoje goste pripravili
bogat kulturni program in ob tej priložnosti sprejeli v vrste ZSMS
117 novih članov. Prvi dan obiska, torej v petek, je bil posvečen
predvsem tovariškim srečanjem na področju športnih iger. V soboto
pa so gostje odpotovali v Podsredo, Trebče in Kumrovec in se zvečer
poslovili od svojih gostiteljev.
Tako so mladi iz Užičke Požege in Šentjurja najlepše proslavili dan
mladosti.
M. P.
ŠENTJUR: NOV ZDRAVSTVENI DOM
v Šentjurju so v petek predali svojemu namenu prizidek k zdrav-
stvenem domu in z njim izpolnili investicijsko dejavnost iz tega
srednjeročnega obdobja. Vrvico pred vhodnimi vrati je prerezal
najstarejši član kolektiva, višji dentist Jože Ceh in poudaril, da nova
pridobitev obvezuje zdravstvene delavce za še boljše delo na tem
E>odročju. Angelca Ferlež, predsednica delavskega sveta zdravstve
nega doma Šentjur je dejala, da si morajo tako izvajalci kot uporab-
niki v prihodnje prizadevati za pristne medsebojne odnose s kate
rimi bodo oplemenitili novo pridobitev.	M. P-
$t. 21 - 29. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
SEM OGORČEN
ZARADI
BANČNEGA
POSLOVANJA!
Podpisani Marjan Gril sem
24. aprila letos prišel ob 17.45
v podružnico Ljubljanske
banke na Hudinji z name-
nom, da iz svojega deviznega
računa dvignem 5000 avstrij-
skih šilingov. Ker poslovna
enota banke ni imela toliko
šilingov, sem želel dvigniti
500 nemških mark in 2500
avstrijskih šilingov. Ko je to-
varišica, ki je zaposlena v
bančni poslovni enoti na Hu-
dinji preverjala stanje moje-
ga deviznega računa s cen-
tralno enoto v Vodnikovi uli-
ci, mi je rekla, da sem v mi-
nusu in da mi ne more izpla-
čati željenega zneska. Napo-
tila me je v podružnico LB v
Vodnikovi ulici ter poveda-
la, da se naj obrnem na tova-
rišico Marico OIup.
V Vodnikovo ulico sem
prispel ob 18.05 uri. Ta tre-
nutek je delavec LB ravno-
kar odklepal vrata ter iz ban-
ke spuščal neko stranko. Ko
sem mu povedal, po kaj sem
prišel, mi je rekel, naj poča-
kam, da bo vprašal usluž-
benko. Po približno dveh
minutah pride nazaj k vra-
tom in mi pove, da ne mo-
rem danes nič več urediti.
Nato sem ponovno odšel
na Hudinjo ter skozi zakle-
njena vrata poklical tamkajš-
njo delavko, ki mi je prišla
vsa nejevoljna odpret. Prosil
sem jo, naj mi na listek napi-
še, da sem v tamkajšnji po-
slovni enoti hotel dvigniti
devize ter da mi jih ona ni
hotela dati z obrazložitvijo,
da sem v minusu, čeprav je
predhodno ugotovila, da
sem 22. aprila letos vložil
1220 DM. Rekla mi je, da
sem kljub tej vlogi v minusu
za 850 DM. Zato sem jo pro-
sil, naj mi vsaj pove svoje
ime, kar pa je odklonila. Re-
kla je, da naj se pridem pogo-
varjat naslednji dan, ko bodo
uradne ure.
Smatram, da takšen posto-
pek, oziroma način ravnanja
s svojimi strankami, nikakor
ni v skladu s poslovno mora-
lo, še zlasti bančnih delav-
cev. Dovolj žcdostno je, da
pošten državljan ne more
dvigniti iz banke svojega
lastnega prihranjenega de-
narja.
Smatram, da bi stranke za-
radi neažurnosti bančnega
poslovanja ne smele biti
obravnavane na tak način.
Mislim, da sem popolno-
ma upravičen, da sem ob
takšnem ravnanju ogorčen.
Zato želim, da moj članek
objavite, da bi tak način ne
postal praksa v bodoče.
Lepo pozdravljeni!
MARJAN GRIL,
Vrunčeva 37, Celje
UREDNIŠTVO: Kot vidi-
te smo vaši želji ustregli, če-
prav moramo zapisati, da se
v vaši obsoddbi ne strinja-
mo povsem, še zlasti, ker ste
hoteli opraviti določen po-
sel v času, ko se je redni čas
za bančno poslovanje bližal
koncu. Sicer pa prosimo od-
govorne pri Ljubljanski
banki Splošni banki Celje,
da povedo svoje ntmenje na
račun tega primera.
KUHARSKI
TEČAJ V
KOZJANSKI
VASICI
Prvič se oglašam, čeprav
sem vaša stalna bralka. Pro-
sim vas, da tudi ta prispevek
najde svoje mesto v Pismih.
Sicer pa se čudim, da je na
tej strani največ graje, le ma-
lokdaj je članek takšne vse-
bine, da bi kaj pohvalil. Tudi
marsikateri šofer avtobusa si
zasluži pohvalo. Toda, ta-
krat, ko bi si to zaslužil, ni
nikogar, ki bi napisal. Tudi
sama poznam veliko takšnih
primerov, ki si zaslužijo priz-
nanje. Toda, od njih več kdaj
drugič.
Danes pa bi vam rada na-
pisala o kuharskem tečaju,
ki smo ga imeli v Brezi nad
Laškim, in se v teh vrsticah
zahvalila vsem, ki so prispe-
vali k njegovemu uspehu.
Prva zahvala velja Kmetijski
zadrugi Laško in še posebej
inženirki Nasti Deželak, ki je
ta tečaj organizirala, zadruga
pa je med drugim prispevala
svoj delež za uspešen zaklju-
ček tečaja. Iskreno zahvalo
si zasluži Jožica Dimič (lah-
ko tudi Simič, opomba ure-
dništva), iz Celja, ki je ta te-
čaj vodila z veliko vdanostjo
in požrtvovalnostjo. Kljub
slabi cesti in prav takšnemu
vremenu, je vsak dan, celih
štirinajst dni, vneto hodila k
nam. Nikoli ni bila slabe vo-
lje, zato pa vedno nasmejana
in polna dobre volje. Želimo
ji še veliko zdravja in še dosti
takšnih tečajev. In morda tu-
di prihodnje leto na svidenje
v naši skromni vasici Breze
nad Laškim.
Zahvaljujemo se tudi Kra-
jevni skupnosti Breze, ki tu-
di ni držala rok križem in ki
nam je prav tako priskočila
na pomoč.
Pa lepo pozdravljeni!
MIRICA ZEME,
Trobni dol, Breze
UREDNIŠTVO: Imate
prav, največkrat imamo
pod to rubriko kritične be-
sede, pohvalnih zelo malo,
čeprav je tudi teh primerov
zelo veliko, lahko bi trdili,
da dosti več, pa zanje nima-
mo »posluha« in ne časa, da
bi jih napisali. To velja tudi
za šoferje in sprevodnike.
Niso vsi slabi, toda, ljudje
smo že takšni, da hitro opa-
zimo slabo stran, dobro pd
spregledamo. Pa bi bilo
prav, da bi zlasti tem posve-
tili večjo pozormost, tudi
zaradi spodbude.
Škoda, da se ni uresničila
še vaša želja, ki ste jo napi-
sali ob koncu zapisa!
ŠE ENKRAT:
IZLETNIKOV
RADIO TAKI
v 19. številki Novega te-
dnika je bil v rubriki »Pi-
sma« objavljen sestavek z
naslovom »Izletnikov radio
taxi«, ki ga je napisala Justi-
ka Klokočovnik, Celje, Ska-
pinova 6. Ko smo se z ome-
njeno tovarišico hoteU pogo-
voriti o opisanem primeru,
smo ugotovili, da sta prii-
mek in naslov izmišljena.
Zato menimo, da je vsakršen
komentar odveč.
Zaradi pravičnega infor-
miranja bralcev in uporabni-
kov naših taxi storitev spo-
ročamo, da taxi storitve zara-
čunavamo po cenah, ki so
evidentirane in potrjene pri
pristojnem občinskem
upravnem organu in strogo
upoštevamo navodila Odlo-
ka o ureditvi vprašanj avto-
taxi storitev na območju ob-
čine Celje (Uradni list SRS
št. 16 z dne 16. junija 1975.).
Na podlagi 14. člena tega Od-
loka, ki pravi: »Voznik mora
imeti ves čas vožnje vklju-
čen taksimeter, ki ga vključi
v trenutku odhoda,« zaraču-
navamo potniku le tisti del
vožnje, ko je potnik v vozilu,
medtem ko praznih povrat-
nih voženj (to je voženj brez
potnikov) nikakor ne zaraču-
navamo.
V kolikor zasebni taxisti
ne vključujejo taksimetrov
pri polnih vožnjah, to je vož-
njah s potniki, ravnajo v na-
sprotju z navedenim Odlo-
kom.
Tovariško vas pozdrav-
ljamo!
Direktor
TOZD Potniški promet
Izletnik Celje
inž. JANKO CESAR
UREDNIŠTVO: Ce sodi-
mo po primeru, ki ga opisu-
jete, nanu-eč, da ste ugotovi-
li anonimnost pisca, potem
se zdi, da bomo morali v
uredništvu organizirati po-
sebno službo, ki bo morala
ugotavljati resničnost pod-
pisov, naslovov in še kaj.
Tega dela se seveda ne b^
mo lotili. Je pa to tudi pri-
mer, ki na žalost ni edini v
naši praksi, zato kaže, da
imamo tu in tam opraviti z
ljudmi, ki skrivajo svoje ali
probleme drugih ljudi pod
plaščem anoninuiosti. Po-
razna ugotovitev, zlasti v
našem življenju, saj želimo
povsod in na vsakem kora-
ku, da bi bil dialog odprt,
odkrit, konstruktiven. Kot
vidite, ni vedno tako.
Ne glede na ugotovitev, ki
je prav gotovo prizadela tu-
di vas, saj ste želeli problem
rešiti z »osebo«, ki ga je jav-
no načela, se vam zahvalju-
jemo za potezo, ki ste jo na-
pravili in tako navzlic ano-
nimnosti pisca pojasnili
problem, ki bi se lahko po-
javil.
ŠE ENKRAT
»ŽELIMO
STALNEGA
ZDRAVNIKA«
v številki 19 Novega tedni-
ka z dne 15. maja letos smo v
rubriki »Pisma« zasledili do-
pis Ivana Kobaleta iz Loga
40 pri Rogatcu, ki na tenden-
ciozen način poskuša prika-
zati »problematiko« stalnega
zdravnika v Rogatcu.
Ta dopis je namreč sprožil
val nezadovoljstva pri tu-
kajšnjih občanih in ga je
obravnavalo tudi predsed-
stvo Krajevne konference
SZDL.
Prosimo vas torej, da v na-
slednji številki vašega tedni-
ka objavite naše stališče do
tega vprašanja:
-	energično odldanjamo
mcinipuliranje tov. Kobaleta
z besedo »naš zdravnik«, v
»naši zdravstveni postaji«,
ker preveč očitno diši po šo-
vinizmu. Prav v naši KS na
meji Hrvatske in Slovenije
vsak dan živimo skupaj in
ker bratstvo in enotnost
smatramo samo po sebi sa-
moumevno.
Radi bi opozorili tov. Ko-
baleta, da je takoj po odhodu
dr. Medveda iz Rogatca tu-
kajšnjo Zdravstevno postajo
par let vodila Rogačanka dr.
Skrablova, ki je iz družin-
skih razlogov potem odšla v
Celje.
-	Radi bi še omenili, da v
Rogatcu stanuje tudi dr.
Fuad Almahdawi (Iranec), ki
dela v ambulanti »Straža«,
na hrvatski strani in se tudi
Rogatčani, ki poiščejo njego-
vo zdravniško pomoč, z njim
prav dobro razumejo!
-	Torej, najmanjša ovira,
ki tako »moti« tov. Kobaleta,
bi naj bila obvladanje slovni-
škega slovenskega jezika.
-	Občane Rogatca bolj za-
nima strokovna plat zdravni-
ka, ki dela, ali bo delal na
naši zdravstveni postaji. Za
sedanjo mlado hrvatsko
zdravnico iz Zagreba pa lah-
ko rečemo, da je strokovno
neoporečna, prizadevna in s
pacienti prijazna in potrpež-
ljiva.
Za KK SZDL Rogatec
JOZE MASERA
UREDNIŠTVO: Pri zade-
vah, kjer občani, ki imajo
po ustavi to pravico, zahte-
vajo odgovore na vpraša-
nja, ki so vezana na njihovo
življenje in delo v kra^vni
skupnosti, moramo biti zelo
natančni in dosledni. Pismo
tovariša Ivana Kobaleta je
vzbudilo v Rogatcu precej
pozornosti. V uredništvo
smo dobili pismo tovarišice
Siebenreich, ki je reagirala
na njegovo pisanje, danes
pa objavljamo tudi pisanje
KK SZDL Rogatec. Takoj
smo dolžni pojasniti, da to-
variš Kobale nikjer v svo-
jem pismu ne uporablja be-
sede »naš zdravnik«, ampak
pravi - stalni zdravnik. Za-
to v tem primeru ne gre za
nobeno manipulacijo s to
besedo. Tovariš Kobale tu-
di ne oporeka strokovnosti.
Sklicuje se samo na spora-
zumevanje in vpr^uje,
kdaj bo Rogatec dobil stal-
nega zdravnika. Moti nas
to, da mu je bilo takoj očita-
no dejstvo, da je njegovo pi-
smo šovinistično obarvano.
Ko tovariši iz Rogatca oči-
tajo, da je uporabljal tudi
besedo »naša zdravstvena
postaja« jo sami ob koncu
svojega pisma tako imenu-
jejo, iz preprostega razloga,
ker se to ne da drugače na-
pisati. Opozorili bi tudi na
sklepe RK SZDL, ki so na-
stali kot plod skupnega pri-
zadevanja s Slavističnim
društvom Slovenije pred
enim letom v Portorožu v
skrbi za slovenski jezik in
njegovo ustrezno rabo v
javnosti. Zato ne gre tukaj
za nobeno šovinistično po-
stopanje, ampak za osnovno
pravico občana, da se zani-
ma, tudi za jezik. Dobro se
zavedamo, da je Rogatec in
okolica pomemben most
prijateljstva, bratstva in
vezi slovenskega in hrva-
škega naroda, ki ju vežejo
tudi skupna delovna mesta
v industriji na obeh straneh
Sotle. To, skozi vsa leta po-
trjeno sožitje je lep dokaz
bratstva in enotnosti jugo-
slovanskih narodov in na-
rodnosti. Zato ne verjame-
mo in ne smemo verjeti, da
bi takšna pisma mogla to
skaliti, ker tudi pisanje to-
variša Ivana Kobaleta ni bi-
lo napisano v tem smislu.
To je treba povedati takoj
in energično odkloniti po-
misleke, ki vodijo k zaključ-
kom, da je takšno vprašanje
šovinistično. Zahvaljujemo
se KK SZDL v Rogatcu za
sodelovanje in svoje stali-
šče. Mi pa smo bili v ure-
dništvu dolžni pojasniti tu-
di naše stališče.
KAKŠNO NAJ BO SKUPNO ŽIVLJENJE
DVEH
Iskanje odgovora na to se začne z
vprašanjem ali skupnost ustreza obema
partnerjema ali krepi njun odnos in za-
gotavlja osebno rast?
Odprta skupnost moškega in ženske
je V2:ajemen odnos dveh, ki omogoča
svobodno, odkrito izražanje in razvoj
osebnosti obeh partnerjev. Takšna
skupnost dveh za katero lahko rečemo,
da je resnično odprta, je tudi podlaga za
odprtost celotne družine. Ena od bistve-
nih značilnosti take skupnosti je, da se
partnerja v celoti skladata kot človeka.
Seveda se tudi spreminjata in rasteta,
pri tem pa uresničujeta vedno več oseb-
nih potencialov. Drug pri drugem spo-
štujeta osebnosti, se ne omejujeta, ne
ovirata in omogočata drug drugemu, da
lahko v popolnosti izrazi svoje oseb-
nostne značilnosti, kakršne v resnici so.
Medsebojno zaupanje in skrb jima omo-
gočata, da sprejmeta spremembe, spod-
bujata nove zamisli, izkušnje in čustva.
Parterja sta dovolj samozavestna, da ve-
sta kaj se dogaja v notranjosti vsakega
od njiju in v odnosih med njima ter
'skupno in složno nastopata navzven in
premagujeta ovire vakdanjega življenja.
Kljub temu pa njun odnos ni vedno mi-
roljuben in brez prepirov, vendar pa do-
volj trden, da ga prepiri ne morejo ogro-
ziti. Sporazumevanje med partnerjema
je zadovoljivo na vseh ravneh in vseh
področjih. Zavoljo jasnega vzajemnega
sporazumevanja partnerja odprto izra-
žata svoja čustva, želje, pričakovanja,
sposobna sta odkrivati razlike in kon-
flikte ter jih usklajevati in premagovati.
Pogoj za to, da partnerja oblikujeta in
ustvarita odprto skupnost je vzajemno,
prožno pojmovanje njunih vlog. Takšno
pojmovanje vlog, ki so usklajene s tre-
nutnimi situacijami jima omogoča, da
se ne fiksirata togo v »moški« ali »žen-
ski« vlogi. Sprejemanje drugega ne po-
meni da drugega nadvlada oziroma ne
gre za dominacijo nad partnerjem.
Osnova takšne skupnosti je ljubezen, ki
pomeni tako ljubezen do sebe kot do
drugega. Takšna ljubezen pa obstaja ta-
krat, ko nam druga oseba resnično veli-
ko pomeni in' ko ji tudi mi resnično
veliko pomenimo, ko nas njena osebna
blaginja, njena življenska usmeritev
skrbi prav toliko kot naša lastna in mor-
da še bolj. Vzajemna čustvena toplina in
medsebojno podpiranje omogočata, da
partnerja ustvarita skupnost, za katero
pravimo, da je resnično odprta.
Model odprte skupnosti narekuje da-
našnji način življenja, razmere v naši
družbi, ki terjajo, da se tudi v partner-
skem vzajemnem odnossu razvijajo
osebnostne značilnosti, nagnjenja in
sposobnosti posameznika, ki prispeva k
rasti in razvoju zakonske skupnosti pa
tudi družbe kot celote.
MAKSIMILJANA PIHLER, dipl. psih.
ceue
Rojenih je bilo 25 dečkov in 26
deklic
slovenske konjice
Rojenih je bilo 6 deklic in 4
dečki
Šentjur pri celju
Rodila se je 1 deklica
celje
Poročilo se je 9 parov
slovenske konjice
JANEZ VALNER iz Gornje
Radgone in NADA HLASTEC iz
Prevrata 16 a; BOGDAN MAU-
CEC iz Slovenskih Konjic in TA-
NJA GORJUP iz Slovenskih Ko-
njic; MIRKO LEVART iz Dobr-
neža 2 in IRENA GORENJ AK iz
Slovenskih Konjic; VINCENC
FISER iz Prevrata in DARINKA
KOLAR iz Gabrovlja 23; PAVEL
TRNOVSEK iz Trnovlja pri
Strmcu 11 in DRAGICA PRA-
PROTNIK iz Ljubnice 27; KA-
REL HAJD iz Tepanja 37 in AV-
GUŠTINA SANClC iz Zeč 30;
VINCENC BRACIC iz Brdc 22 in
HELENA GORNJAK iz Brezna
27; ZVONIMIR PEZELJ iz Bio-
grada na moru in ALBINA FI-
JAV2 iz Sp. Grušovja 13; LEO-
POLD DACINGER iz Zbelovske
gore 112 in ANICA TIRGUCAN
iz Zbelovske gore 112; MILAN
FURMAN iz Petelinjeka 13 in
NEVENKA STUPAN iz Učence
26.
šentjur pri celju
Poročila sta se dva para.
šmarje pri jelsah
Poročilo se je 10 parov.
žalec
ALOJZ URANJEK iz Podloga
24 in ŠTEFANIJA LESER iz Mi-
gojnic 63; JANKO STORMAN iz
Vrbja 68 in SABINA SCHNA-
BEL iz Hamburga; DANIEL GO-
STECNIK iz Šoštanja in VERI-
CA REJEC iz Vinske gore 24 b;
OSKAR KOLENC iz Podloga 41
in MINKA KRK iz Matk 19; VIN-
CENC KOLENC iz Podloga 41 in
IRENA KRK iz Podloga 41; JU-
RIJ MATKO iz Miklavža pri Ta-
boru 24 in MARIJA MEDVE-
SEK iz Vrh 2, Trbovlje; SREČ-
KO RAJH iz Andraža nad Polze-
lo 74 in AVGENIJA FOTIVEC iz
Andraža nad Polzelo 54; MAR-
JAN OBLAK iz Griž 46 in MARI-
JA TER2AN iz Pongraca 37;
IVAN GORSEK iz Pongraca 21
in MILENA AJTNIK iz Pongra-
ca 21; STANKO STOPFER iz Mi-
gojnic 21 in BISERKA POD-
HRASKI iz Vrbja 74 a; ZVONKO
UKMAN iz Vranskega 8 in MA-
RIJA STRNISNIK iz Zajasovni-
ka 17; DRAGO CERNIC iz Žalca
in EMA ADAMLJE iz Žalca.
Celje
FRANC JESENEK, 73, iz
Slane; MARIJA GREGORC, 53,
iz Celja; MARlJA POSPEH, 71,
iz Osredka; MIHAEL PECOV-
NIK, 64, iz Vranskega; NEŽA
KOLAR, 65, iz Podpeči; IVAN
POTRATA, 77, iz Gorice pri
Sliv.; ANTONIJA BALASKO-
VIC 76, iz Stor; VINKO ARN-
SEK, 67, iz Do briše vasi; TERE-
ZIJA RIBEŽL, 75, iz Dobrove;
NEŽA TOVORNIK, 74. iz Laške
vasi; DOMINIK PODJAVOR-
SEK, 79, iz Lipe pri Frankolo-
vem; STANISLAV OSLAK, 47,
iz Pake.
slovenske konjice
MARIJA KRAGOLNIK, 81, iz
Nove Dobrove; MATIJA
OBRUL, 53, iz Tepanjskega
vrha; MARTIN HREN, 79, iz La-
ške Gore 28; MARIJA STEFA-
NIC, 70, iz Lipoglava; JULIJA-
NA KUKOVIC, 77, iz Podoba 4;
TEREZIJA KAMENIK, 80, iz
Hudinje 52 pri Vitanju
šentjur pri celju
JOŽE SIVKA, 84, iz Jarmovca;
JAKOB ZAPUSEK, 74, iz Skar-
nic; ALOJZ LESKOVSEK, 81, iz
Lok
Šmarje pri jelSah
ZVONKO LORGER, 4 mesece,
iz Podčetrtka; VILI STRASEK,
19, iz Kristan vrha; FRANCISKA
BELAK, 82, iz Gubna; ANTONI-
JA STURBEJ, 86, Zg. Tinko; JO-
SIP SOLMAN, 77, iz Rogatca.
žalec
JOŽEF NOVAK, 77, iz Letuša;
ANA SERDONER, 80, iz Ločice
ob Sav.; FRANCISEK VAS, 59,
iz ŽALCA; ŠTEFAN MIKLAV-
ŽIN, 73, iz Polzele; MARIJA
TERGLAV, 81, iz Polzele.
Gaber je - pravijo, da je tu središče krajevne skupnosti, ker je na tem predelu tudi sedež
krajevne samouprave
Pogled z Golovca. Spredaj športno rekreacijski center, kjer je prav ta čas veliko gradbi-
šče
Tu se Gaber je pravzaprav začenja, in prav na tem mestu nastajajo zaradi železniških
zapornic velikokrat prometni zastoji
Dom Partizana na Mariborski cesti, zdaj že kar dotrajan. Sicer pa je vprašanje, kako
dolgo še na tem mestu, v sredini industrijske cone
Tudi to je del Gaberja, hišice pri Cinkarni. Morda je že prišel čas za njihovo odstr
in za drugačno ureditev tega okolja
KRAJEVNA SKUPNOST GABER JE
smo A
Na vrsto bodo prišla tudi nova sfa/n
To je ena izmed tako ime-
novanih mestnih krajevnih
skupnosti. In vendar sta delo
in življenje v njej nekoliko
drugačni. Industrija daje te-
mu predelu svoj pečat. Prav
tako razgibano življenje, ki
se prilagaja modernemu
toku.
Ljudje v krajevni skupno-
sti živijo s svojo industrijo.
Zajema in vključuje jih v
svoje tokove. Ločnice tu ni,
in veliko resnice je v bese-
dah, ki jih je ob srečanju
izrekla predsednica izvršne-
ga odbora delavskega sveta
delovne organizacije EMO,
Jožica Kovačič:
»Problemi in naloge kra-
jevne skupnosti so tudi naše,
in delo, ki je značilno za naš
kolektiv, problemi in načrti,
so tudi last krajanov tega ob-
močja. Drugače ne gre!«
Morda je res, da je kolektiv
EMO najbolj navezan na svo-
jo krajevno skupnost. Toda,
bili bi krivični, če bi druge v
tem odnosu zapostavljali.
Leta so dala svoje, Emajlirka
je le tista, ki je gradila gabr-
skega delavca, tistega, ki je
organiziral in sodeloval v
stavkah, ki se je boril in zma-
gal. Enalco je s Cinkarno. To-
da, gabrski delavec je rasel
tudi v drugih sredinah, vzga-
jala so ga tudi društva.
Da, Gabrčani živijo s svojo
industrijo, občutijo njen slab
zrak in dober, kadar je, čuti-
jo dih delavskega življenja,
tudi potrošniškega.
Zato ni naključje, če tudi
na seje" in razgovore krajev-
nih družbenopolitičnih orga-
nizacij prihajajo problemi
teh kolektivov. In ne samo
problemi, tudi uspehi, načr-
ti. To je Gaberje, celota in
enota. To je krajevna skup-
nost v pravem pomenu bese-
de, kar pa seveda ne pomeni,
da je vse lepo, vse najboljše.
In v tem sožitju prihajajo
do veljave dogovori in spora-
zumevanja. Zavoljo najra-
zličnejših skupnih akcij, za
reševanje skupnih proble-
mov in nalog. Dogovori med
krajevno skupnostjo in orga-
nizacijami združenega dela.
To je najbolj pristna oblika
skupnega dela, čeprav seve-
da tudi drugih ne manjka, od
delegatskih do aktivnosti
članov organizacij združene-
ga dela v organih krajevne
samouprave, v krajevnih
družbenopolitičnih organi-
zacij, v društvih...
Veliko je tega skupnega. V
zadnjem času so se tako str-
nile tudi sile zaradi lekarne.
Res je, da dela v neprimer-
nih prostorih, toda Gabrčani
se ne strinjajo, da bi jo ukini-
li. Ta predel lekarno p
buje, zato bo treba za i
nemoteno delo najti ui
ne prostore.
Gaberje je tista kra;
skupnost"; ki nima nere
komunalnih problemoi
ni več akcij za asfalti
cest, za napeljavo elekti
ga toka, za vodovod, ki
zacijo in podobno. To i
šena vprašanja, čepn
lahko bila v nekaterih p
rih bolje. Pa vendar. Za
že precej časa opozarja
slabo cestno razsvet
Mnoge ulice m ceste s
pa j o v temi, in človekc
rak je velikokrat ne^
Ljudje se pritožujejo...
Problem Gaberja je
GABERJE. Svojo pot je začelo kot	krat v
staro kmečko naselje na obeh straneh	proizv
sedanje Mariborske ceste. Toda, v se-	rivate^
demdesetih in poznejših letih devet-	žveplei)
najstega stoletja se je pričelo razvijati	cer ta
v industrijsko središče. Ta pečat nosi	datira
še danes. To je industrijski predel Ce-	Tovj
Ija, kjer dela več kot dvajset organiza-	postav
cij združenega dela z dosti več temelj-	je vlai
nimi organizacijami.	sveto^
Gaberje se je začelo takoj za mestom	za svo
čez Koprivnico in kot nekakšna vho-	nejši i
dna vrata sta v bližini stali dve cerkvi,	karni i
na desni sv. Maksimiljana in na drugi	Na C
strani sv. Duha, ki pa so jo 1961. leta	Sokofc
zaradi gradnje hotela Celeia porušili.	Nek<
Blizu Maksimiljanove cerkve, sicer pa	je vilaj
v strugi Voglajne, so našli noriškega	vodita
vojaka, kip, ki je zdaj v Pokrajinskem	obema]
muzeju. Sicer pa je na tem predelu kip	delal i
Primoža Trubarja.	Mes
Na levem bregu Koprivnice, takoj za	vinot«
mostom, je bila še ob koncu 18. stoletja	zahod
usnjama, kjer je bila za časa stare dr-	(273 m
zave rudarska šola. Danes je tu uprav-	ška ot
no poslopje Elektre. Na nasprotni stra-	je kot
ni pa je imel svojo ključavničarsko de-	naklj«
lavnico Ivan Rebek, sicer znan narod-	kratnij
njak.	Nedi
Prva tovarna na tem območju je	stolpa'
1873. leta nastala Cinkarna, kjer so ta-	med n
ms
mnuo
predvsem na območju proti Spodnji Hudinji
topili cinkovo rudo,
i cink in cinkove de-
I žvepleni dioksid in
jKemična tovarna, si-
hrastniške tovarne,
u
[rane posode je bila
leta. Nemški kapital
vse do konca druge
u so delali in se borili
L pravice mnogi poz-
irji. Tako tudi v Cin-
^inah.
so 1908. leta zgradili
j dom Partizana.
, na levi strani ceste,
krat last narodnega
[)ečka. V času med
e v njej stanoval in
likar Albert Sirk.
ajšnje skladišče Ko-
ffrajen 1903. leta. Na
se vzpenja Golovec
0. leta tedanja okoli-
t pokopališče. Znano
»kopališče, in zato ni
, pokopani mnogi ta-
Ijski Slovenci.
Ujskega antenskega
L114 padlim borcem
iMdilno borbo.
šče Mariborske ceste s
ijsko železnico. Sicer pa
li tega niso nestrpni, saj
I, da bo rešitev tega
Sanja terjala velika sred-
Kje jih dobiti? Zdaj jih
)tovo ni na voljo.
iberje je močan indu-
iki predel Celja. To dej-
,krajani vsak dan spoz-
jo. Industrija ima v tej
!vni skupnosti prednost.
!em razumljivo. In zara-
ndustrije, tudi zaradi
fije cest rušijo stare ob-
Stari Gabrčani gledajo
a razvoj z bolečino v
1- Ni jim vseeno, čeprav
ajo razumeti, da mora
Gaberje naprej in da
močne industrije ni ra-
i.
radi prodora industrije
tej krajevni skupnosti
Vse manj prebivalcev.
0	jih našteli še do pred
ij let nazaj okoli 3500, jih
aj le še 2300. Pa ne zara-
'cepa Hudinje. Ljudje se
iujejo in polnijo prosto-
•^ovih stanovanjskih so-
ih v drugih krajevnih
'Hostih. Sicer pa se odpi-
^ovanjsko območje tu-
1	Gaberju, na robu s
'•ijo HUdinjo. Tu naj bi v
treh letih zgradili okoli
'^ovanj. To je spodbu-
Morda bo na tem prede-
®stalo tudi novo jedro
■vne skupnosti.
pa je Gaberje več ali
1 ohranilo staro podobo,
^ novim objektom, kljub
^am. V tej rasti in spre-
>Dah je zastala le horti-
^na ureditev. Zaradi
Toda, zdaj se stanje
in najbrž bi bilo
' da bi tudi med tovarna-
'^tale zelenice, tudi
kakšno otroško igrišče in še
kaj, čeprav je Golovec tisti,
ki odpira vrata. Lepo ureje-
no pa je tudi Olimpovo nogo-
metno igrišče.
Nosilec krajevne samou-
prave je vsekakor krajevna
skupnost s svojo skupščino,
svetom, komisijami in odbo-
ri. Razvejano delo. Prav tako
je z delegatskim sistemom.
Toda, tu so še krajevne druž-
benopolitične organizacije s
frontno Socialistično zvezo.
Zdaj se jim je pridružila še
osnovna mladinska organi-
zacija, ki bo skušala zajeti
mlade v aktivnost, kateri pa
se že doslej niso odrekali.
Delo teče načrtno, čeprav
tu in tam naleti na več ali
manj subjektivne ovire.
Glavna odgovornost leži na
starejših aktivistih, težave pa
nastajajo tudi zaradi izselje-
vanja v druge krajevne skup-
nosti. Sicer pa so v akcijah
enotni. Krajevna koordinaci-
ja živi in daje svoje mnenje o
sleherni akciji, ki se je loteva
katera koli družbenopolitič-
na organizacija, društvo ali
krajevna skupnost.
V delu Socialistične zveze
so se uveljavila tudi tri stalna
območja. Tudi tako širijo sa-
moupravno odločanje.
Pomembno delo so v kra-
jevni skupnosti opravili na
področju družbene samoza-
ščite. Tudi pri tem so našli
skupen jezik z organizacija-
mi združenega dela.
In planiranje? Vzelo jim je
dosti časa. Zdaj so reči po-
stavili na svoje mesto in se
dogovorili o prihodnjem, tu-
di prostorskem razvoju kra-
jevne skupnosti. V tem po-
glavju je le še eno odprto
vprašanje. Gre za glinokop
ob Opekarniški cesti. Kaj bo
z njim in kaj s tem prosto-
rom? Vprašanje, ki bo mora-
lo kmalu dobiti svoj odgo-
vor.
Krajevna skupnost Ga-
berje zajema severovzho-
dni predel Celja, meri
180 ha in ima okoli 2300
prebivalcev. Po številu
prednjačijo ženske, saj jih
je približno 1200.
To je industrijski pre-
del Celja, kjer je tudi pet-
najst večjih organizacij
združenega dela, od
EMO, Cinkarne, Libele,
Klime itd., da ne omenja-
mo drugih. Tu je osredo-
točena celjska industrija,
mnoga skladišča, na tem
območju se križajo mno-
ge pomembne komunika-
cijske poti.
Med prebivalci pred-
njačijo starejši, saj jih je
tistih, starih več kot 51 let
kar 623. Sicer pa imajo
močno zastopstvo tudi
mladi, saj je onih, starih
od 18 do 35 let 733.
Zanimivo. Na račun trgo-
vine ni pripomb. To je za tr-
govce tudi priznanje. Zaradi
nenehnega upadanja števila
prebivalcev tudi ne načrtuje-
jo novih trgovinskih prosto-
rov, čeprav bo treba nekate-
re od sedanjih preurediti,
morebiti tudi razširiti in še
kaj.
In še o nečem razmišljajo.
Na začetku Mariborske ce-
ste, tam blizu hotela Celeia,
nastaja novo mestno jedro.
In najbrž bo prišel tudi čas,
ko bodo ugotovili, da ta pre-
del niti ne sodi v industrij-
sko krajevno skupnost. Mor-
da. To je vprašanje in odloči-
tev prihodnosti. -
Tekst in foto:
MILAN B02IC
TRI DRUŠTVA - TRI ZNAČILNOSTI
GABERJA
Da, tri društva: Svoboda, Partizan in
Olimp, so že iz tistega časa, ko je tu
začelo nastajati delavsko in industrijsko
središče Celja, značilnost tega območja.
Brez njih ni Gaberja, čeprav so prerasla
krajevne meje in četudi sta zlasti Svobo-
da in Partizan postali organizaciji, ki sta
celjski. Toda, navzlic temu je jedro v
njih gabrsko. Ze po tradiciji.
Ze od nekdaj so bila nosilec napre-
dnih idej. Tu so delovali mnogi poznejši
revolucionarji, borci. V Svobodi in pred
vojno v Sokolu ter pri Olimpu so delali
predvsem gabrski delavci. Tako je tudi
danes, dasiravno je ozkost prešla v veh-
ko širino.
Pravzaprav je razveseljivo dejstvo, da
je današnja Svoboda, dosti več, kot je
bila predvojna. Življenje v njej je bolj
razgibano. To so pevski zbor, harmoni-
karji, tamburaška sekcija, štirje instru-
mentalni ansambli... Društveni dom je
zaseden vsak dan od jutra do večera.
V teh sekcijah in skupinah dela 217
aktivnih članov, medtem ko je podpor-
nih več kot 500.
Celjska Svoboda je v bistvu kulturna
sekcija krajevne skupnosti Gaberje. In
to močna, brez katere ni pomembnejše-
ga dogodka, proslave.
Med člani je največ Gabrčanov. Tako
kot nekoč. In tako kot pred mnogimi
leti, tudi zdaj po številu prevladujejo
fizični delavci.
Svoboda daje svojstven pečat v delo
in življenje krajevne skupnosti.
Podobno je s Partizanom, ki je prav
tako preraslo v celjsko društvo za tele-
sno vzgojo. Ima okoli 970 članov, 27 vad-
benih skupin in svoje niti razpreda v
številne krajevne skupnosti, kjer nasta-
jajo posebni aktivi. Zanimiva je ugotovi-
tev, da v članstvu prevladujejo ženske.
Razmerje kaže 70:30 v njihovo korist. V
gabrsko telovadnico hodijo na vadbo in
k rekreaciji od cicibanov do starejših
članov in članic. Čeprav je med njimi
največ Gabrčanov, oziroma Gabrčank,
vendarle tudi tu opažajo stalen osip. Za-
radi razvoja industrije, ljudje odhajajo
drugam. Število prebivalcev v krajevni
skupnosti upada. Dom Partizana je sre-
di industrijske cone, skladišč... Kako
dolgo še tako? Postaja ptok sredi dru-
gačnega življenja. In prav v tem dejstvu
se rojeva vprašanje po gradnji novega
doma, pa najbrž ne v Gaberju, marveč
nekje v Celju, torej zunaj industrijske
krajevne skupnosti. Pri odločanju o tem
bo morala sodelovati -tudi krajevna
skupnost.
Sicer pa gre za društvo, ki je lani spre-
jelo prehodno zastavo predsednika Tita,
kot najboljše v državi. Ne zaradi more-
bitnih tekmovalnih uspehov, ne, mar-
več zaradi izredne razvejanosti notranje-
ga dela, ki dobiva tudi zdaj nove oblike.
Letos bodo Gabrčani predali to zastavo
društvu v Novem Sadu.
Olimp. Zdaj je le še nogometno druš-
tvo. Včasih, tudi v letih po vojni, je bilo
močnejše po svoji dejavnosti, po številu
sekcij, članov in še po čem. Zdaj živi
svoje mirno, toda redno življenje. Aktiv-
nih članov ni veliko, le dobrih trideset.
Pa vendar, vzorno skrbijo za igrišče, za
vadbe in nastope.
Delo v Olimpu je zamrlo zaradi tek-
movalnega sistema, ki je dal poudarek
selekcijskim in ne klubskim, oziroma
društvenim enajstericam. Ce se bodo v
tekmovalnem sistemu vrnili na staro,
potem bo življenje v tem društvu, ki je
velika značilnost industrijskega Gaber-
ja, znova zaživelo. Pa tudi sicer bi lahko,
morda z razširitvijo aktivnosti.
STEVO PRATNEKAR,
predsednik konference kra-
jevne organizacije SZDL: V
okviru krajevne organizacije
SZDL imamo tri območja,
kjer je delo, razen v enem,
precej živahno. V zadnjem
času pa je oživelo tudi delo
izvršnega odbora, ki se lote-
va svojih nalog sprotno. Zato
je delo dosti lažje.
IVAN CENDAK, predse-
dnik sveta skupščine krajev-
ne skupnosti: Čeprav ljudje
razumejo, da se mora staro
umikati novemu in da zato
precej rušimo v naši krajevni
skupnosti, pa tudi gradili bo-
mo, zlasti na območju do
Spodnje Hudinje, ljudem ni
vseeno. To je pač usoda in-
dustrijske cone mesta.
JOŽICA KOVACIC, pred-
sednica izvršilnega odbora
delavskega sveta delovne or-
ganizacije EMO: Živimo s
krajevno skupnostjo. Zato
so njeni problemi hkrati tudi
naši. Sicer pa nas povezujejo
mnoge skupne akcije, da ne
govorim o delegatskih poteh
in aktivnostih naših delav-
cev v skupnosti.
JANEZ KRBAVAC, se-
kretar izvršnega odbora kra-
jevne konference SZDL: Na-
še delo in življenje je pestro
in zanimivo, predvsem zato,
ker smo v krajevni skupno-
sti, ki je po svoji strukturi
industrijska, in tako tudi na-
še delo vodijo ti tokovi. Ob-
čutimo industrijski utrip te-
ga območja.
FELIKS SMOLA, predse-
dnik Svobode: Čeprav je
Svoboda prerasla okvire kra-
jevne skupnosti in je postala
celjska v pravem pomenu
besede, je njeno jedro ven-
darle gabersko. Tlidi zaradi
več kot šestdesetletne tradi-
cije. In tu smo organizator in
kreator kulturnega življenja.
METOD TREBIČNIK,
predsednik Partizana Gaber-
je: Želimo si ne samo formal-
ne povezave, ki teče največ-
krat preko naših članov,
marveč tiste pristne, da bi v
krajevni skupnosti dobili
več podpore za svoje delo in
reševanje neštetih proble-
mov. Smo vendarle izredno
močno društvo.
LADO DELAKORDA,
predsednik športnega druš-
tva Olimp: Zdajšnji Olimp ni
več tisti, kot je bil pred vojno
ali dolga leta po njej. Navzlic
temu je gabrski. Delo v njem
je zamrlo zaradi drugačnega
načina tekmovanaj v ligah.
Če bo prišlo do sprememb,
potem bo delo v njem spet
zaživelo.
STANE ZUFANC, tajnik
krajevne skupnosti: Razgi-
banost v delu kraje\nih
družbenopolitičnih organi-
zacij in delegatskega siste-
ma, zahteva od tajnika veli-
ko zavzetost, zlasti pri koor-
dinaciji dela in podobnem.
Sicer pa se pozna, da v skup-
nosti prevladujejo starejši
krajani.
'14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 21 - 29. maj 198t
Radojko Cerikovič, predse-
dnik občinske konference
SZDL Kosjerič: »V naši po-
brateni občini smo videli ve-
like dosežke na področju
kmetijstva. Njihove izkušnje
bomo prenesli na naše po-
dročje. Želimo, da bi nas tu-
kajšnji kmetje še letos obi-
skali.«
Jure Zidanšek, predsednik
odbora za kmetijska vpraša-
nja pri SZDL v Slovenskih
Konjicah: »Veseli smo, da se
je sodelovanje, ki že dolgo
druži naši občini, preneslo
tudi na področje kmetijstva,
oboji smo usmerjeni pred-
vsem v živinorejo in zato bo
srečanje z izmenjavo izku-
šenj lahko vsem koristilo.«
Milenko Veselinovič, kmet
iz Kosjeriča: »Veliko smo vi-
deli in lahko rečem, da je
kmetijstvo pri vas izredno
napredno. Zame je bil naj-
bolj zanimiv ves proces pro-
izvodnje in oddaje mleka, pa
tudi pridobivanje sena in na-
čin silaže.«
Milan Nikolič, referent za
plan in analize pri kmetijski
zadrugi Radana: »Navdušen
sem nad čudovitimi predeli,
ki smo jih videli. Cim več
sem skušal ujeti v fotograf-
ski aparat, da bom lahko po-
kazal znancem. Se letos na-
meravam priti ponovno v
Konjice in obiskati hotel Do-
bravo. Enkraten je.«
KŠC ŠENTJUR
ZNANJE ZA DELO
Praksa na usmerjenih limetijah
Za učence Kmetijskega
šolskega centra v Šentjurju
se je šolsko leto že izteklo.
Pred mladimi iz II. letnika so
le še zaključni izpiti, ki bodo
23. junija, potem pa se bodo
kmetovalci in mlade gospo-
dinje kmetovalke spoprije-
mali z novimi dolžnostmi na
svojih domačih kmetijah ši-
rom po Sloveniji. Z znanjem,
ki so si ga pridobili na šoli v
Šentjurju jim bo sodobno
kmetovanje prav gotovo šlo
dobro od rok.
Učenci prvih letnikov pa
tudi v počitniških dneh pri-
hajajo v šolo na obvezno
prakso ih poprimejo za delo
pri spravilu krme, siliranju,
v vrtnarstvu in sadjarstvu.
Radi odhajajo tudi na prakso
h kmetom, ki imajo usmerje-
ne kmetije, kjer se marsičesa
nauče, s svojim delom pa so
tudi v pomoč kmetom. Kme-
tije, kamor odhajajo učenci
na obvezno prakso izbere šo-
la, in sicer tako, da so le-te v
bližini, kjer učenci stanujejo.
zato jih je treba vsako leto
izbirati posebej. Seveda je
pogoj, da je kmetija usmerje-
na, da ima ustrezno mehani-
zacijo in urejene družinske
odnose.
V letošnjem šolskem letu
je šolo za kmetovalce in
kmetovalke-gospodinje obi-
skovalo 105 učencev. V cen-
tru se še naprej pripravljajo
za prehod na usmerjeno izo-
braževanje zlasti pri pripravi
specializiranih učilnic za ke-
mijo, biologijo, fiziko in za
predmet »osnove teorije in
prakse«. Kmetijski šolski
center si prizadeva, da bi se
na šoli že drugo leto izobra-
ževali tudi kmetijski tehniki
živinorejsko-poljedeljske
smeri, saj se mladi za ta po-
klic izredno zanimajo. Poleg
tega pa bi bilo še kar prav, da
bi tudi mladi ljudje, ki bodo
gospodarili na kmetijah,
imeli karseda široko in po-
polno izobrazbo.
MATEJA PODJED
SLOVENSKE KONJICE
IZMENJAVA IZKUŠENJ
Kmetijski proizvajalci iz Kosjeriča na obisku
Tesno je sodelovanje med
dvema pobratenima občina-
ma: Kosjeričem iz SR Srbije
in Slovenskimi Konjicami.
Številna so bila srečanja
predstavnikov ne samo po-
bratenih, ampak tudi soro-
dnih občin. Obe sta manjši,
hriboviti in v obeh je razvita
živinoreja. Tako pač ni pre-
senetljivo, da so se sestali tu-
di kmetijski proizvajalci.
Prejšnji teden, v četrtek, je
prišlo osem kmetov in dele-
gacija občinske konference
SZDL pod vodstvom njene-
ga predsednika Radojka Ce-
rikoviča iz Kosjeriča. Prisrč-
no so jih sprejeli predstavni-
ki pobratene občine in njiho-
vi gostitelji - kmetje koope-
ranti kmetijske zadruge. Pri
njih, pri Jakobu Faktorju,
Jožetu Petelinšku, Jožici
Bečko in Ivanu Šolarju, so
preživeli tri dni. Tri za goste
in gostitelje prijateljske in
koristne dni. Videli so, kako
poteka življenje in delo na
naših kmetijah in povedali
so, kako je to pri njih. z med-
sebojnimi obiski so si lahko
ustvarili pravo podobo.
Konjiški prijatelji so jim
skušali predstaviti čim več.
Kakšne so in kako delajo na
urejenih kemtijah, vse o od-
kupu mleka - od zbiranja,
odvoza, mlečne kontrole pa
do samega odkupa, proces
spravila krme, siliranje...
Skupaj so si ogledali tudi
družbeno proizvodnjo v
kmetijski zadrugi. Sadovnja-
ki, vinogradi in vinska klet
so dali marsikako pobudo.
Zlasti nasadi jablan, saj ima-
jo v Kosjeriču predvsem ja-
godičevje.
Poleg tistega, kar so videli,
je goste zanimalo še vse o
tem, kar vpliva na položaj
kmetisjkega proizvajalca.
Tako so precej vprašanj na-
menili kreditiranju, sistemu
odkupa, kooperaciji, koope-
racijskim pogodbam in so-
cialnemu zavarovanju kme-
tijskih proizvajalcev.
Kakšni pa so bili vtisi in
občutki Kosjeričanov, lahko
povzamemo iz besed kmeta
Ceda Vojdinoviča: »Prišli
smo k prijateljem, da bi vide-
li, kako kmetujejo. Navdu-
šen sem nad vsem, kar sem
videl. Veliko so že dosegli.
Dobro mehanizacijo imajo -
tako kmetje kot kemtijska
zadruga. Prepričan sem, da
bomo nekatere izkušnje lah-
ko prenesli na svoje kmetije
in na kmetije drugih v naši
občini. Vsem, pri katerih
smo bili v času našega obi-
ska, se zahvaljujem za izre-
dno gostoljubje in želim, da
bi nas kmalu obiskali.«
MILENA B. POKLIC
FRANKOLOVO: ZA PRAZNIK
NOVO IGRIŠČE
Delovni ljudje in krajani Frankolovega že nekaj let
praznujejo 23. maj kot svoj krajevni praznik v spomin
na uspelo akcijo partizanov in domačih aktivistov na
skladišče ta dan 1944. leta.
Letos so ta praznik med drugim počastili z otvori-
tvijo večnamenskega igrišča, ki so ga zgradili sami in
tudi ob pomoči Telesnokulturne skupnosti občine Ce-
lje, Ingrada, domače osnovne šole ter skupnosti za
otroško varstvo. Za ureditev 40 krat 20 metrov veli-
kega igrišča so žrtvovali tudi 900 udarniških ur.
Ob otvoritvi so imeli nogometno tekmo, v kateri so
suhi premagali debele z rezultatom 13:3.
Pomerili so se tudi v streljanju z zračno puško. Tek-
movalo je devet ekip iz krajevne skupnosti, najboljši
pa so bili člani dramske sekcije prosvetnega društva
»Anton Bezenšek«, med posamezniki pa Milan Skaza.
Otvoritev igrišča so povezali še z drugimi igrami z
žogo in tako dokazali, da so ga težko pričakov^ in da
bo dobro služilo namenu.
PRED TEDNOM
SOLIDARNOSTI
Koordinacijski odbor za razvijanje socialistične soli-
darnosti, ki deluje v okviru občinske konference
SZDL Celje, se je v minulem tednu drugič sestal.
Na seji so razpravljali o programu dela in o program-
skih izhodiščih za teden solidarnosti, ki bo od 1. do 7.
junija. Člani so poudarili, da solidarnost ni le mate-
rialna pomoč, ni le v občasnem zbiranju odpadnih
materi^ov, določen delovni dan v organizacijah zdru-
ženega dela, ampak se mora odražati v našem vsakda-
njem delu, obnašanju. Solidarnost je tudi v topli in
spodbudni besedi, ko jo izrečemo tovarišu v težavah,
je krepak stisk roke človeku v stiski. Vtkati jo moramo
v proces vzgoje naših malčkov, cicibanov, pionirjev, za
humane odnose na vseh področjih našega delovanja.
Člani so se zavzeli tudi za jasnejšo opredelitev funk-
cije odbora, za osebno odgovornost pri uresničevanju
sprejetih nalog ter za točno obveščanje javnosti o re-
zultatih solidarnostnih akcij. Program te seje je zaje-
mal tudi razpravo o predlogu koordinacijskega odbora
za pomoč žrtvam imi^rialistične agresije ter poročilo o
zbranih sredstvih za inkubator, ki že čaika na meji, kjer
urejajo še zadnje carinske forn^nosti.
Z akcijo »inkubator« bomo nadaljevali, saj smo se
odločili za dva.
M. AGRE2
IZBIRA SADJA PEŠA, NERED V VINARSTVU
»EN HRIBČEK BOM KUPIL...«
Skupščini skupnosti za sadje, krompir, vrtnine, vinogradništvo, vinarstvo.
V razmaku teden dni, sta dve kme-
tijski poslovni skupnosti sklicali de-
legatski skupščini. Prva je bila po-
slovna skupnost za sad^, krompir in
vrtnine, ki se je na svoji 6. delegatski
skupščini sestala prejšnji petek v Ce-
lju. Poslovna skupnost za vinarstvo
in vinogradništvo Slovenije, Celje-
-Maribor-Nova Gorica pa se bo se-
stala jutri v Ptuju.
Nekaj osnovnih ugotovitev in zak-
ljučkov poslovne skupnosti za sadje,
krompir in vrtnine, Id si je naloge s
področja zadnjih dveh kultur iz naslo-
va, prildjučila šele lansko leto. Pri tem
se je na primer poslovni odbor za
krompir taikoj vključil v delo in poka-
zal dobre rezultate, odbor za vrtnine
pa še ni dodobra zaživel in se je ukvar-
jal preveč z organizacijskimi vpraša-
nji.
Kljub temu, da glede sadja še vedno
zaostajamo za večina dežel v srednji
Evropi, pa beležimo vendar tudi neka-
tere dobre rezultate. Pri tem je že ne-
kaj letno dograjevanje politike cen tre-
ba posebej poudariti, pa istočasno re-
či, da bi se jo dalo dobro uporabiti na
primer tudi pri prodaji hmelja in vina.
Sicer pa je bil v letu 1979 bolje uresni-
čen načrt naprave novih nasadov in
viden napredek v modernizaciji proiz-
vodnje, saj so se sadili predvsem gosti
nasadi, uvajala se je sodobna mehani-
zacija in preizkušia prikladnejša em-
balaža. Prav tako se je nadaljevalo z
uvajanjem novih sort, ki so popestrile
izbiro na trgu.
V prihodnje se bomo morali močne-
je vključevati v izvoz ozimnega sadja,
predvsem pa tudi bolje urediti vpraša-
nja transporta, saj se dogaja, da se sre-
čujejo pošiljke iz severa na jug države
in obratno, pri čemer dražimo sadje in
niti najmanj ne varčujemo z gorivom.
Usmeritev sadjarstva za naprej je ja-
sna: modernizacija nasadov, objektov
in tehnologije, zaščita pred pozebo,
večja pozornost proizvodnji krompirja
in proizvajalcem, ki se vključujejo v
skupno organizacijo, delovno oživeti
poslovni odbor za vrtnine in pri vrtni-
narjih oblikovati še posebno pomem-
ben fond rizika in pri uvozu specialne
mehanizacije zmanjšati število tipov
ter se najmočneje nasloniti na lastno
proizvodnjo.
Nedvomno je spodbudna ugotovi-
tev, da bomo kljub delnemu neuresni-
čenju srednjeročnih načrtov tega ob-
dobja, na manj hekt^ih dosegli načr-
tovano količino sadja, predvsem pri
jabolkah, ker bodo sodobni gosti nasa-
di dajali večje pridelke kot sedaj že
klasične obnove. Skrbi nas pa lahko,
da za nekatere sadne vrste med pride-
lovalci ni več pravega zanimanja. Tako
občutno zmanjšujemo pridelavo bre-
skev, češenj in ribeza ter bomo primo-
rani to sadje dovažati iz drugih repu-
bhk, in to za predelavo in potrošnjo.
Skoraj nikakršnega napredka ni pri
obnovi in sajenju nasadov marelic, ki
bodo zaradi tega počasi izginile iz asor-
timana sadja v Sloveniji.
Tudi za jutrišnjo delegatsko razpra-
vo na 6. redni skupščini poslovne
skupnosti za vinogradništvo in vinar-
stvo v Ptuju, ne manjka problemov.
Administrativni ukrepi na področju
oblikovanja cen vina že vrsto let pov-
zročajo neusklajeno gibanje proizvo-
dnih in prodajnih cen, kar je povzroči-
lo vrsto gospodarskih težav, ki so po-
sledica nepravočasnega delovanja si-
stema cen pri usklajevanju razmer v
proizvodnji, predelavi in prodaji vina,
z razmerami na trgu. V letu 1979 je
sicer usjjelo popraviti cene za sloven-
ske razmere le simbolično za 2 dinarja
pri litru in na podlagi takega sporazu-
ma, ki je pomenil spodbudo proizvod-
nji namiznih vin in vin z nekontrolira-
nim geografskim poreklom, ter je za
slovenske razmere, ko proizvajajo naši
vinogradniki skoraj 90 odstotkov ka-
kovostnih in vrhunskih vin pomenilo
povečanje le za 3 do skoraj 6 odstotkov
maloprodajne cene.
MITJA UMNIK
$t. 21 - 29. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
JBMOČJE
i RAZGIBANEM TOKU
f turizmu /e nujno poslovno sodelovanje
v dogovoru z republiškim
prnit^j^"^ za turizem je svet
^(jin celjskega območja pri-
[•avil posvetovanje o neka-
.fjh problemih turističnega
pspodarstva s posebnim
pudarkom na vprašanja, ki
J značilna za celjsko ob-
ločje.
Izredna udeležba na razgo-
jru, v petek, 23. maja, je po-
dila velik interes za obrav-
avo in reševanje turističnih
prašanj, tembolj, ker drži
cena, da zlasti v sloven-
jem prostoru na tem po-
rečju zaostajamo za jugo-
[ovanskim. Zato nas že sam
,zmah turističnega dogaja-
ja sili, da se aktivno vključi-
jo v te razgibane tokove, da
cenimo stanje in možnosti
J nadaljnji razvoj.
V tej nalogi imajo zlasti od-
ovorno mesto ne samo ob-
inske skupščine, marveč
,rav tako Celjska turistična
veza. Poslovna skupnost za
jrizem in območna Gospo-
arska zbornica. Tudi druš-
ira in organizacije združene-
a dela, ki se ukvarjajo s turi-
tično dejavnostjo. Na to ob-
eznost je celjsko posvetova-
le še posebej opozorilo.
Gre za opredelitev mesta
1 vloge turističnega gospo-
larstva tudi v srednjeročnih
lačrtih za naslednje petletno
ibdobje, gre za akcijo, ki naj
e ostane samo na papirju, v
ibliki želja in spoznanj, mar-
leč naj dobi zelo konkretno
jresničitev.
i Posvetovanje je postavilo
iko na i glede različnega
edanja na delo turističnih
hištev in turističnih druš-
irenih organizacij. Izreklo
jim je priznanje za delo, ki ga
opravljajo. V mnogih krajih
so društva edini nosilci turi-
stičnega življenja in dogaja-
nja. Zakaj torej vprašanja, če
so nam ta društva potrebna?
Da, potrebna in nujna so, ker
delajo pri reševanju skupnih
nalog! Naj bodo še močnej-
ša, bolj aktivna!
Ni naključje, če je beseda
tekla tudi o kmečkem turi-
zmu, tako značilnem za celj-
sko območje. Res je, da je
doslej doseglo največje
uspehe v mozirski občini, to-
da, zgledi vlečejo in gornje-
savinjskim korakom sledijo
že drugi, tudi v celjski in ko-
njiški občini in drugje.
In še nekaj je treba zapisa-
ti. Tudi celjska razprava o tu-
rizmu je opozorila, da večjih
uspehov na tem področju ni
mogoče doseči, če gre za raz-
drobljenost kolektivov - no-
silcev tega življenja. Poslov-
na povezovanja so nujna, iz
njih pa naj sledijo še druga,
če bodo utemeljena in doka-
zana.
Seveda pa je srečanje turi-
stičnih delavcev celjskega
območja z najvidnejšimi
predstavniki republiških tu-
rističnih organov in organi-
zacij (Franc Razdevšek, Leo-
pold Krese in drugi) odprlo
še druge probleme, kot nuj-
no krepitev reproduktivne
sposobnosti zdraviliških ko-
lektivov, sodelovanje celot-
nega gospodarstva pri nalož-
bah turističnega pomena v
najširšem pomenu besede,
močnejšo propagando, ki je
zdaj več kot skromna. To še
posebej velja za celjsko ob-
močje, kjer močno primanj-
kuje ne samo območnih, tu-
di drugih prospektov, itd.
Tudi predloga, da bi lahko
občinske interesne skupno-
sti za pospeševanje kmetij-
stva veliko naredile za razvoj
kmečkega turizma, ne kaže
prezreti, saj je turistična
usmerjenost	^kmetij
pomembna dopolnilna de-
javnost v ketijskem proizvo-
dnem procesu.
M. BOZiC
LETOŠNJE CENE V
KMEČKEM TURIZMU
Na kmetijah v Gornji Sa-
vinjski dolini, oziroma v
mozirski občini, bodo letos
veljale naslednje cene za
polne, oziroma polpenzione.
Penzionska cena za bivanje
več kot tri dni bo veljala 210
dinarjev, do treh dni pa 250
dinarjev na dan. Polpen-
zionske cene za več kot tri
dni bodo 170, do treh dni pa
190 dinarjev.
Za prenočišče z zajtrkom
bodo naslednje cene: za bi-
vanje več kot tri dni 115 di-
narjev, do treh dni pa 130
dinarjev.
Otroci do sedmega leta
starosti bodo imeli 30-od-
stotni popust.
CELJE: 11. TURISTIČNI TEDEN
TUDI OSVEŽITEV
Velika prireditev od iS, do 21. VL
Uspeh lanskoletnega, pr-
vega turističnega tedna, je
spodbudil celjsko turistično
društvo za tradicionalnost
prireditve na pragu tako
imenovane glavne sezone.
Gre za turistični teden, in
letos za drugega, ki bo v ča-
su od 16. do 21. junija.
Prireditve se bodo pričele
z ocenjevanjem celjskih go-
stinskih obratov, sicer pa
bodo prvi dan tedna, 16. ju-
nija, odprli v Mali galeriji
turističnega društva razsta-
vo o turističnem plakatu Sr-
bije, isti dan bo v opatij ski
cerkvi tudi orgelski kon-
cert.
V	tem času bosta tudi dve
kulinarični posebnosti. Naj-
prej bodo učenci celjske go-
stinske šole pripravili dan
slovenske kuhinje, nekaj
dni za tem pa bodo kuhar-
ski mojstri iz pobratenega
Doboja predstavili v hotelu
Merx kuharske specialitete
iz svojega kraja.
Drugi turistični teden
vključuje zanimiv izlet na
Svetino, v Strmec, Lemberg
in Dobrno z ogledom kul-
turnih znamenitosti, vrh te-
ga pa še predavanje o ohra-
njenih celjskih umetninah
ter ogled teh in drugih spo-
menikov.
Poleg promenadnih kon-
certov se bodo v času dru-
gega turističnega tedna
predstavili tamburaši želez-
ničarskega prosvetnega
društva France Prešeren,
harmonikarji Svobode, svoj
koncert pa bo imel tudi ple-
sni orkester 2abe. Slednji
bo 20. junija na Tomšiče-
vem trgu, kar je tudi prijet-
na novost. Upajmo, da vre-
me ne bo ponagajalo.
V	progr^u drugega turi-
stičnega tedna bo tudi po-
govor z gostinci ter razglasi-
tev rezultatov ocenjevanja,
pomembno skupno priredi-
tev pa bo sklenil promena-
dni koncert na Starem
gradu.
MB
MESTNI PARK, NAJVEČJA PRIDOBITEV
Gre za urejeni in obnovljeni Mestni park, ki letos slavi 60-letnico načrtnega urejevanja.
Stari Mestni park je v resnici dobil novo obleko, tudi nekatere nove objekte, poti, klopi,
zelenice in še kaj. Dela pospešeno tečejo, čeprav bodo mnoga ostala tudi za poznejše
obdobje. Pomembno pa je tudi to, da bodo uredili dohod z laške strani na Partizansko cesto
in tako tudi v Mestni park. Do zaključnih hortikulturnih prireditev bo tudi Muzejski trg
povsem obnovljen.	Foto: T. TAVCAR
PREDSTAVLJAMO
NAJMLAJŠE VARČEVALCE
v VVZ ROGAŠKA SLATINA
VVZ Rogaška Slatina deluje šele 6
let. Od samega obstoja tudi vs6 enote
varčujejo na različne načine. Varčuje-
jo VVZ: Rogatec, Lesično, Kostrivni-
ca, Bistrica ob Sotli, Šnnarje, Podčetr-
tek, Mestinje, Šentvid In Kozje.
V sami Rogaški Slatini smo obiskali
v Ratanski vasi ZAJČKE In mentorico
ZINKO GAŠPERIČ. Povedala je, da
otroci zelo pridno varčujejo. Ob za-
četku leta so se mentorji Ljubljanske
banke dogovorili s starši za oblike In
način varčevanja in starši so akcijo
podprli. Vsak otrok Ima v kotičku
Ljubljanske banke svoj znak in vsako-
krat, ko prinese od doma privarčevani
denar (zanj se je seveda moral odreči
liziki, sladoledu, bonbonu ali podob-
nemu), dobi nalepko Ljubljanske ban-
ke s pikapolonico. Le-te pridno lepijo
in po številnih vrstah pikapolonic se
vidi, kdo je najbolj marljiv varčevalec
(ne glede na vsoto). Tako so 15. maja
skupno z medvedi in mucami za pri-
varčevani denar odšli na Izlet v Ku-
mrovec, kjer so si ogledali rojstno hi-
šo tovariša Tita in Spominski dom.
Načrtujejo pa še en izlet pred polet-
jem in sicer bodo šli na obisk v enoto
VVZ Rogatec.
Seveda ima navadno vsaka skupina
svoj način varčevanja. V Ratanski vasi
Zajčki zaenkrat razvijajo le skupinsko
varčevanje, prihodnje leto, ko bodo
starejši, pa bodo Imeli tudi individual-
no varčevanje. Sicer pa varčujejo še
vedno z materiali.
V starejši skupini, to so MEDVEDI z
mentorico MARTO KOLARIČ pa imajo
otroci svoje knjižice, v katere (ob po-
nedeljkih) mentorica vpisuje njihove
prihranke in jih potem odnesejo po-
novno domov. Zanimivost ob tem je,
da nihče od otrok v starejši skupini, ni
izgubil knjižice z vpisanim privarčeva-
nim denarjem. Medvedi tekmujejo tu-
di za športno značko. Opravili so že
izlete: v Šmarje (z avtobusom), na
Knežec, Boč, Janino, Velike Rodne,
Topole, na Belvi in v Kumrovec. Za te
izlete so dobili v športno knjižico na-
lepke. Ob obisku so nam zapeli tudi
nekaj lepih pesmi in povedali, da jim
je žal, ker bodo morali že jeseni zapu-
stiti vrtec.
Vse skupine so poslale tudi risbice
na temo: Varčujemo cvetje oziroma
naravo - in se uvrstile, kot smo izve-
deli, med nagrajence Ljubljanske
banke - Splošne banke Celje, ki je
razpisala omenjeno tekmovanje. Več
o rezultatih boste lahko prebrali že v
prihodnji številki Novega tednika.
VVZ Rogaška Slatina skupina Zajčkov iz Ratanske vasi na izletu v Kumrovcu pred
Spominskim domom.
VVZ Rogaška Slatina - Ratanska vas na skupnem izletu v rojstni kraj tovariša Tita.
'16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 21 - 29. maj 198t
BORCI IZ MEDLOGA
NA KOZARI
Naša organizacija ZB je skupaj z mla-
dino pripravila izlet v kraje, kjer se je
pisala zgodovina upora, trpljenja in
zmag. Jasenovac - kako mračna sila je
bil fašizem, da je lahko tako razčlovečil
človeka. In kako silna ideja o bratstvu:
nad ravnico ob Savi raste kameniti cvet,
simbol vere in upanja.
Sele v Jajcu smo se sprostili (morda je
tudi pripomogla žilavka ob pristnem
»bosanskem loncu«). V Drvarju smo se
povzpeli po strmi kameniti stezi do Tito-
ve pečine, občudojoč nepojmljivo janaš-
tvo naše vojske.
Niti hladen dež na Plitvicah ni zmotil
razpoloženja. Izlet je uspel zaradi dobre
organizacije predsednika Manfrede in
vodiča Janka Turnška (obenem pod-
predsednika mladine).
Vsi se zavedamo, da je pomenilo to
potovanje mnogo več kot izlet.	j
MAJČKENO MLADOSTI
V LAŠKEM
Potem ko je tudi nameravano sobotno
srečanje mladine v kulturnem domu v
Marijagradcu, srečanje naj bi bilo v ob-
činskem merilu, klavrno propadlo, je bi-
la v Laškem edina prireditev ob dnevu
mladosti, občinsko tekmovanje ekip
prve pomoči. K sreči je bilo med njimi
in med občinstvom precej mladih.
In ko so bili že v Laškem, da bi nasto-
pili med tekmovalno prireditvijo, so si
člani folklorne skupine KD »Anton
Tanc« domislili priložnosti, da za praz-
nik nekoliko poživijo laške ulice. Z god-
bo na čelu so folkloristi v kozjanskih
narodnih nošah premerili ulice in hkrati
naredili nekaj reklame za petkov celove-
černi na.stop.	EC
CELJE
»PREŠERNOVIH« 85 LET
V petek jubilejni koncert
Mešani pevski zbor žeiez-
ničarskega prosvetnega
društva France Prešeren iz
Celja že 85 let druži ljudi
različnih poklicev in različ-
nih starosti, ljudi, ki jim je
skupno eno - ljubezen do
pesmi. V petek, 30. maja, bo-
do z jubilejnim koncertom
v Narodnem domu predsta-
vili svoje delo.
Predhodnik današnjega
»Prešerna« je bilo Celjsko
pevsko društvo. O njegovi
ustanovitvi in namenu je po-
ročal Slovenski narod 21. ja-
nuarja 1895 takole: »V nede-
ljo 20. t. m. se je pri nas osno-
valo novo društvo z imenom
Celjsko pevsko društvo v na-
men gojiti slovensko pesem
pa tudi glasbo v Celju in oko-
lici. Društvo osnovalo se je
osobito zato, da mu pristopi-
jo obrtniki, rokodelci, njih
pomočniki itd. kot izvršujoči
člani, da se tem ponudi pri-
ložnost vaditi se v petju, sez-
naniti se s slovensko glasbe-
no umetnostjo, ter da se tudi
v teh krogih prebudi in
vzdrži narodna zavest...«
Tako Celjsko pevsko druš-
tvo, kot po zmagi revolucije
»Prešeren«, sta svoj namen
izpolnila. .»Prešeren« ga je
presegel. Njegovi pevci: de-
lavci in kmetje, upokojenci
in dijaki, so ponesli sloven-
sko narodno in umetno pe-
sem daleč preko celjskih,
slovenskih in jugoslovan-
skih meja. Samo v zadnjem
desetletju so jim prisluhnili
v Gorici, na Koroškem naši
rojaki, na Madžarskem na fe-
stivalu delavskih pesmi, pa v
Romuniji in na Norveškem.
V tem letu so navdušili itali-
janske poslušalce v Gradišči.
Snemanja za domače in tuje
radijske in televizijske po-
staje bi kar težko našteli. Še
težje nastope in koncerte
pred domačim občinstvom.
Neizbrisno pa se je pevcem
vtisnilo v spomin spremlja-
nje Vlaka bratstva in enotno-
sti leta 1974, ko so zapeli v
Čupriji, Svetozarevu in Kru-
ševcu. Edino tega leta niso
sodelovali na tekmovanju
slovenskih pevskih zborov v
Mariboru, na »Naši pesmi«.
Petkrat so se predstavili za-
htevnemu občinstvu in še
bolj zahtevni ocenjevalni ko-
misiji in trikrat so prejeli
bronasto ter dvakrat srebrno
priznanje. Zadnje »srebro«
so si pripeli letos.
Pesmi, s katerimi so se
uvrstili v sam vrh slovenske
zborovske pesmi, bomo lah-
ko slišali tudi v petek. Vklju-
čili so jih v program zborov-
ske literature, umetnih in na-
rodnih pesmi. Posebno me-
sto pa so namenili skladbam
dirigentov skladateljev, ki so
vodili zbor. Schwab, Pregelj
in Lajovic so bili med njimi.
Pa ni noben dirigent tako
dolgo vodil »Prešerna«, kot
ga vodi sedanji - Edi Goršič.
19 let dela, razočaranj in še
bolj veselja deli s pevci. S
pevci, ki jim pesem pomeni
sprostite\Pin dopolnitev živ-
ljenja.	MBP
IZ SLOV. KONJIC
FILATELISTICNA RAZSTA-
VA na osnovni šoli Dušana Jere-
ba v Slovenskih Konjicah je bila
od 22. do 25. maja medobčinska
filatelistična razstava pod ge-
slom TITO - REVOLUCIJA -
MIR. Razstavljali so pionirji iz
številnih slovenskih krajev, raz-
stavo pa je pripravilo Društvo
prijateljev mladine.
SVOBODA - MIR - SAMO-
UPRAVLJANJE je bila tema ob-
činske pionirske razstave na
osnovni šoli Boris Vinter v Zre-
čah. S preprosto roko so mladi
likovniki upodobili našo seda-
njost, tako kot jo doživljajo.
OSREDNJA PRIREDITEV:
Mladi iz cele občine, predstavni-
ki družbenopolitičnih in delov-
nih organizacij, borci in drugi ob-
čaril so se zbrali v petek na slav-
nostni akademiji v Slovenskih
Konjicah. Na njej so najbolj pri-
zadevnim mladincem podelili
občinska priznanja Zveze sociali-
stične mladine. Prejeli so jih So-
nja Slemenjak, Angelca Sternad,
Alfonz Cugmas, Cvetka Jerov-
šek, Herbi Lešnik, Jovanka Pe-
šut, Emil Mumel, Avgust Soderž-
nik. Alojz Gorenjak, Rudi Kme-
tec, Kondrad Ogrinc, aktiv mla-
dih zadružnikov ter osnovni or-
ganizaciji Zbelovo in Spodnje
Grušovje. S čestitkami niso po-
zabili na 360 novosprejetih mla-
dincev.
SREČANJE PEVCEV: Deset
mladinskih pevskih zborov obči-
ne se je predstavilo v nedeljo v
kulturnem domu v Zrečah. So-
delovali so tudi učenci glasbene
šole. Kakšna je bila vsebina sre-
čanja, nam povedo že naslovi
skupnih pesmi: Titu za rojstni
dan, Pesem bratstva in enotnosti
ter Od Vardara do Triglava.
POZDRAV TITU: Z ognjenimi
črkami so taborniki odreda hero-
ja Bračiča v soboto napisali na
pobočje Konjiške gore besedo
TITO. Ob velikem kresu se je
zbralo preko 200 mladincev, ta-
bornikov in občanov. Točno ob
20. uri se je zableščal že tradicio-
nalni napis in taborni ogenj. S
tem so se taborniki vključili v
akcijo »Taborniki zbor! Naš poz-
drav Titu!«, ki jo ob dnevu mla-
dosti organizirajo taborniki po
vsej Jugoslaviji.
VLUK
AKADEMIJA NA TŠC
v počastitev dneva mladosti se
je pretekli petek v športni dvora-
ni Tehniške šole Celje odvijala
slavnostna akademija z bogatim,
pestrim in kvalitetnim kultur-
nim programom. Zapeli so člani
pevskega zbora zaigral je zabavni
ansambel, recitatorji so se pred-
stavili z recitalom, zaplesala pa je
tudi folklorna skupina. Zbranim
je spregovoril predsednik osnov-
ne organizacije ZSMS Andrej
Stok. Za aktivno in plodno vklju-
čevanje v interesnih dejavnostih,
za inovatorsko delo in za učni
uspeh so najboljši učenci prejeli
tudi priznanja šole. V nadaljeva-
nju programa so člani šolskega
športnega društva Tehnik odi-
grali improvizirano tekmo v ko-
šarki in odbojki, mladi telovadci
pa so navdušili z akrobatskimi
veščinami.	M. A.
POMLAJENE ŽABE
SO UBRANO REGUALE
Gostja je bila Ditka HaberI
Končno je Zabavnemu or-
kestru 2ABE le uspelo pri-
praviti koncert, ki so ga letos
morali večkrat preložiti. Mo-
goče pa je bil koncert tega
edinega amaterskega orke-
stra te zvrsti prav zato tako
ubran in verjetno so poslu-
šalci, ki so napolnili dvorano
Narodnega doma, prav zato
tako toplo pozdravili glasbe-
nike, ki nas že skoraj 35 let
razveseljujejo s svojo glasbo.
Od skromnih začetkov, ko
so igrali kot kvartet na Skal-
ni kleti, je ta ansambel z nav-
dušenjem in požrtvovalnim
delom zrasel v orkester, ki je
prerasel občinske meje in se
je uveljavil tudi na širšem
področju. Ni mogoče navesti
vseh nastopov, ki jih je imel
orkester v svojem dolgolet-
nem delovanju, vsekakor pa
jih je bilo veliko.
Za letošnji koncert je zna-
čilno to, da so Žabe nastopile
v dokaj pomlajenem sestavu
in da so osvežili tudi reper-
toar. Čeprav še vedno pre-
vladujejo skladbe Millerja in
drugih skladateljev, ki se-
stavljajo tako imenovani že-
lezni repertoar takih orke-
strov, pa so predstavili tudi
nekaj skladb mlajših, sodob-
nejših avtorjev, kot je Stevi
Wonder in drugi. Mladi glas-
beniki kot so Oto Senegač-
nik, Mitja Cetina, David Jarh
in Darko Hromeč so dokaza-
li, da uspešno stopajo po sto-
pinjah preizkušenih članov
orkestra: Milana Gorjanca,
Marjana Ašiča, Janka Ceti-
ne. Romana Fonda in dru-
gih. Tudi solisti Roman Fon-
da, Milan Pleterski, Franc
Mauer Zoran Kovač, Miki
Ašič in pevec ter pozavnist
Jože Završnik so s svoj
igranjem dopolnili ugo^
glasbeni večer.
Že vrsto let na koncertih Z
nastopajo kot solisti ti
znani slovenski vokalni S(
sti. Na letošnjem koncertu
nastopila Ditka HaberI, kj
s svojim nastopom nakazj
novo razsežnost v svoj
petju, kar so znali ceniti ti
poslušalci, ki so jo nagrat
z burnim ploskanjem.
F,
DOBRO SODELOVANJE
SKUPAJ SO PELI
Bodoči tehniki in učitelji
Sezona koncertov raznih
pevskih zborov je na višku.
Tako sta pripravila skupen
koncert tudi Dekliški pevski
zbor PSC Celje in Mešani
pevski zbor »Tehnik« Te-
hnične šole Celje, ki sta s
svojim nastopom dokazala,
da je glasbeno udejstvovanje
nujen element pri vzgoji
mladih. Čeprav sta oba zbora
tako po sestavi kot po tradi-
ciji dokah različna, je bil
koncert usklajena celota. Po-
sebej razveseljivo pa je, da
pretežen del repertoarja
obeh zborov zavzema slo-
venska narodna pesem.
Tradicija poevskih zborov
na Pedagoškem šolskem
centru v Celju, prej Učitelji-
šču, sega v leto 1949, ko so
imeli kar tri pevske zbore, ki
so jih vodili Pavle Bukovac,
Jože Kores in Franc Bizjak.
Kasneje je mešani mladinski
zbor prevzel Boris Ferlinc,
dekliški zbor pa je deloval
pod vodstvom Danijela Gru-
ma. Ko je dekliški zbor prev-
zel Vid Marčen, je ta dosegel
vidne uspehe v republiškem,
zveznem in mednarodni
merilu, saj je na Mladinsl
pevskih festivalih v C«
dosegel bronasto (1973), i
brno (1975) in zlato odli
(1977).
Zbor je gostoval tudi v
Nemčiji, Nizozemski in I
giji, kjer si je na 25. evn
skem mladinskem festiv
v Nirpeltu pripel srebi
medaljo. Dekliški zbor P
Celje je letos po nekajl?
prikinitvi zopet zaživel j
vodstvom Dragice Zvare
Mešani pevski zbof »
hnik nima tako bogate p
ske tradicije, saj je bil uj
novljen šele leta 1977, čep
je Pavle Bukovac še p
tem ustanovil na tej šoli p
ski zbor. Zborovodja Ra
van Marvin je tako znova
čel orati ledino in postavi
glavo mnenje, da med sti
niki in gradbinci ni dol]|
pevcev. MMPZ Tehnik
imel v treh letih deloval
več kot 35 nastopov, na i
nji mladinski reviji pevsi
zborov pa si je priboril pn
co nastopa na republiški
viji v Zagorju.	F
60 LET PESMI V PREBOLDU
V soboto so člani moškega pevskega zbora Svoboda iz Prebolda s samostojnim kori
tom, na katerem sta nastopila tudi zbora osnovne šole, proslavili 60-letnico obstoja zb
Zbor danes vodi Valerija Dolar, tare pa ga pomanjkanje mladih pevcev. Ni pa res, da i
mladimi ni zanimanja za prepevanje. Treba jih bo le poiskati in vključiti v zbor. Sob
koncert so pripravili pod pokroviteljstvom ZKO Žalec in tekstilne tovarne Prebold.
janez vede:
$t. 21 - 29. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
PLANINSKA
VZGOJA 1980-1985
Komisija za vzgojo in
izobraževanje (KVIZ) pri
PZS že več let izvaja an-
ketiranje za vzgojno delo
v naši planinski organiza-
ciji. Leta 1979 se je odloči-
la in razposlala anketo za
srednjeročno obdobje do
leta 1985. Anketa je bila
poslana vsem PD in je na
njo odgovorila dobra tret-
jina vseh PD. Enak delež
odgovorov je tudi v sa-
vinjskem MDO. V anketi
je sodelovalo z našega ob-
močja le 7 PD (Aero, Ce-
lje, Laško, Mozirje, Roga-
ška Slatina, Vitanje, Zre-
če in le pet jih je odgovo-
rilo na oba dela).
Po odgovorih lahko
ugotovimo, da si želi pla-
ninsko izobrazbo na teča-
jih, seminarjih ali v kaki
drugi obliki sledeče števi-
lo planincev: za tečaj za
mladinske vodnike je 21
kandidatov, za zimske ra-
zmere istih le 9, seminarja
za načelnike MO bo obi-
skalo 19, seminarja za vo-
dje PS 6, seminarja za
mentorje v VVZ 11, semi-
narja za mentorje PS na
OS 12. Strokovnega izpo-
polnjevanja MV se bo
udeležilo 36, zelo malo pa
si jih želi pridobiti izobra-
zbo za inštruktorje pla-
ninske vzgoje, le 6, če-
prav je teh že sedaj veliko
pomanjkanje. V republi-
škem merilu jih je približ-
no 20 na leto.
Na tem območju naj bi
izšolali še 33 planinskih
vodnikov, to je onih, ki
vodijo planinske ture po
označenih in nadelanih
planinskih poteh, 25 mar-
kacistov, ki naj bi skrbne-
je označevali planinska
pota, skrbeh za njih popis
in kartoteko. 16 prijav je
za inštruktorje varstva
narave, sedaj imamo le
tri. Za alpinistični začetni
tečaj je le 7 prijav, za letni
alpinistični tabor 2, za
zimski pa 4, vendar velja
pripomba, da ni podat-
kov za celjski in šaleški
AO, ki to vzgojo oprav-
ljata sama, zato je število
tega večje. Več prijav je
za alpinistične inštruktor-
je, kar 12, tečaja za GRS 9,
za gorske vodnike pa kar
59 (verjetno je tu pomota
in je nakaj mišljenih kot
PLV, ker ta društva ni-
majo samostojnih AO.
Gorski vodnik lahko po-
stane le dober alpinist,
ker vodi tudi naveze po
plezalnih smereh ali pa
zahtevnejše ture v viso-
kogorja!) Za odprto šolo
turnega smučanja se je
prijavilo 9 kandidatov.
S temi podatki se bo
dalo vzgojno delo bolje
načrtovati v prihodnjem
srednjeročnem obdobju.
Pa veliko uspeha!
BOŽO JORDAN
SIP NA POHORJU
Planinska sekcija SIP
organizira v soboto letoš-
nji prvi izlet. Planinci bo-
do dva dni hodili po slo-
venski transverz^ po
Pohorju od Maribora do
Slovenj Gradca. »Tran-
sverzalci« bodo tako lah-
ko v svoje knjižice odti-
snili šest novih pečatov.
PRIDNI
PREBOLČANI
Dom pod Reško plani-
no je zaprt, ker ga planin-
ci iz Prebolda temeljito
obnavljajo. Skoraj ne mi-
ne sobota ali nedelja, da
se ne bi udeležili delov-
nih akcij. Reportažo z ene
izmed akcij bomo objavili
v prihodnjih številkah
Novega tednika, že sedaj
pa naj zapišemo, da bo
dom pod Reško planino
znova odprt ob prebold-
skem krajevnem prazni-
ku, v začetku septembra.
DOM NA OUKI
ZAPRT
Pohodnikom, izletni-
kom, šolskim skupšči-
nam in posameznikom
sporočamo, da je dom na
Oljki zaprt. Žiga za Šale-
ško in planinsko pot sta
pri Jugu. Vse informaci-
je za obiske doma na Olj-
ki dobite v tovarni noga-
vic Polzela.
PD POLZELA
VELEBLAGOVNICA »T« - SALON »T« -
NOVOST - POSREDNIK - KEKEC Zagreb
AMERIKA
barbados
Zbudilo me je mroževkino gromu podobno smrčanje,
i precej zatem pa me obšel še drug strah: pred jutranjim
svitom smo se bili zasidrali pred tujo obalo in mali čolniči
so že obkrožali Bologno. Pet minut zatem, ko se je ladja
Izstavila, sem bila na krovu. Na njej me je že čakal danski
i botanik in precej sva se začela pogajati s Kraljem Dixijem
.(pte prevoz na kopno. Previdno sva spelazala po ladijski
lestvi navzdol, najini sopotniki pa so se medtem še utapljali
^ dobrotah kave. Hotela sva študirati floro in favno in si
^mogrede ogledati še vsakodnevno življenje.
Pristanišče Queenstown je tako majhno, da v njem lahko
pristajajo samo jadrnice, in dve pred vhodom v pristanišče
^sedli ladji sta pričali, kako zelo je otok izpostavljen vi-
harjem, saj je Barbados prvi otok, ki se na vzhodu zoper-
stavlja Atlantiku.
: Črni policaj v beli uniformi je, ko sva šla mimo njega, po
Vojaško pozdravil in gospod G. se je z občudujočo spret-
J^ostjo otresel neštetih malih črnčkov, ki so prosih za ko-
^ance in bih pripravljeni peljati naju kamorkoli in bogvedi
vse za naju tudi storiti.
Ze na prvem trgu, kjer stoji Nelsonov spomenik, sva
^dela tropske sadeže, predvsem sladkorni trst, a ker nisva
j^eia angleškega denarja, sva se zadovoljila s tem, da sva si
^t samo ogledala. Nad vsem sem bila navdušena - nad
'^mi vozički s streho, toda brez stranskih sten, nad čr-
^fm kočijaži pod svetlo rjavimi ogromnimi sončnild, nad
čednimi črnskimi hišami iz sivo rjavega lesa, ki so se
njihova okna odpirala in zapirala kot mišje pasti in skozi
katera je tu in tam pogledala glava črnca, da bi nama reže
se voščil dobro jutro; nad obilnimi črnkami v belih, trdo
poškrobljenih oblekah in nad skoraj popolnoma nagimi
otroci.
Hiše Angležev so stale v prekrasno negovanem vrtu, bile
so večinoma enonadstropne, zelo zračno zidane, senco pa
so jim dajala nenavadna tropska drevesa.
Prišla sva v dolg drevored kraljevskih palm in od tam na
prosto. Tu sem bila poplačana za vse težave, kajti prvič sem
videla prave trope v vsem njihovem bleščečem bogastvu, v
času nenavadnega in v razžarjeni vročini, ne da bi količkaj
slutila njihovo senčno stran. Isto doživljajo mnogi potniki,
ki samo potujejo skozi ekvatorialno področje. Svarilo go-
spoda G., da ne smem piti vode, da se tega ali onega ne
smem dotakniti, da si moram okoli vratu zavezati ruto, da
ne smem stopiti v visoko travo in tako dalje, je samo še
povečalo čar novega. Celo nevarnosti so prinašale radost...
Prišla sva dO morja. Pred nama so ležala bogastva trop-
skega morja, nešteto školjk in koral, smešnih rakovic in
nenavadnih okamnin. Ko bi mi jih gospod G. ne bil prepro-
sto vzel iz rok in jih vrgel stran, bi bila tekala okoli s kupom
kamenja, tako navdušena sem bila nad nepopisljivimi tvor-
bami. Kjer so se iz vode bleščale korale, je bilo morje svetlo
zeleno in šele za njimi je postalo temno modro; slepeča
belina obale in zelenina in modrina morja so tvorili barvno
ubranost, kakršno sem le redko videla.
Moj spremljevalec mi je našteval imena dreves, ptičev,
rastlin, raziskoval je kamenje ter iskal črve in žuželke. V
enem dnevu sem se naučila več, kot bi se sicer v več
mesecih. Z navdušenjem sva šla globlje v deželo.
Na starem pokopahšču sva zagledala prve kolibrije.
Drobceni kot naši rogači so se zibali na skrajnem robu
široke tropske travnate bilke in bili videti čisto črni, šele ko
so se zganili, se je njihovo perje zableščalo. Tedaj so na
različnih delih telesa žareli rdeče, zeleno, modro, rumeno;
barva se je spreminjala glede na to, kako so se premikali in
kako je na nje pad^a svetloba. Neki čmček se je ponudil,
da nama enega ujame, pa sva ga grdo oštela. Lov na koh-
brije je vlada strogo prepovedala. Ubijanje teh in drugih
ptičev se kaznuje s tridesetimi dnevi zapora.
Prišla sva do nasada sladkornega trsta in bila brez pre-
bite pare. Gospod G. je menil, da zaradi kraje koščka trsta
nihče ne bo revnejši, da pa bo kraja mene obogatila z
znanjem, in tako je odčesnil trst in ga razrezal na koščke, ki
sva jih znanja željna začela žvečiti. Imel je sladkoben okus,
skoraj nekohko dolgočasnega, in bil je edini trst - z izjemo
dveh ali treh, ki sem jih pozneje še poskusila žvečiti - ki je
prišel v dotiko z mojimi zobmi. Če že moram dolgo gristi
kako žilavo stvar, mora biti vsaj okusnejša, sicer je samo
žvečilni gumi za masažo čeljusti.
Takrat sem bila za take stvari še navdušena. A komaj sva
bila sredi grešnega veselja, že je prišla kazen. Z jasnega
neba (vsekakor sva spregledala nenadni prihod oblakov) se
je usul tropski dež, in četudi sva precej stekla pod za moža
visoka stebla sladkornega trsta, sva bila nekaj minutah do
kože premočena. Hip za tem je veter razgnal oblake in
tropsko sonce je posušilo postavi, ki sta bili videti kaj
klavrni.
Med križarjenjem sem odkrila lepo, našim akacijam po-'
dobno drevo, ki pa je imelo bolj nežne pernate hste in
sadeže. Gospod G. je ugotovil, da je to tamarinda in kmalu
^a jedla rjavo meso, ki je tičalo v rjavih strokih, ki jih je
bilo lahko odpreti. Imelo je kislo sladek okus in prav
požrešno sem ga nosila v usta, dokler mi moj spremljevalec
ni rekel:
»Gospodična, tamarinda ima zdravilen učinek! Ce nočete
teči za vsak grm...«
Pametnemu zadostuje beseda.
Proti večeru sva prišla na polje, kjer se je pasla krava. To
ni bilo nič pretresljivega, toda gospod G. jo je potrepljal po
njeni zadnji plati in ji rekel »stara gospa*. Ali se ji je zdelo
to puhujšljivo ali pa ni marala zaupljivosti, ni važno. Naj bo
že tako ali tako, krava se je obrnila, ujela gof^poda G. za
hlače in ga vrgla v zrak. Zgodilo se mu ni nič, kajti padel je
v travo, jaz pa, ker sem si upala iti mimo nje, sem zaslovela
kot pogumen človek in to čisto neupravičeno, ker je bila
krava privezana.
Domov sem se vrnila na smrt utrujena, vendar zelo zado-
voljna. Prišla sem v prvi stik s tropi. Tako je najbrž čutil
Kolumb, ko se mu je blizu Barbadosa odprl nov svet.
Nobene žrtve mi ni bilo žal. Hotela sem se učiti, pisati,
slikati in doživeti čudež v vseh oblikah posredovati dru-
gim.
5e enkrat sem čutila, da mi je morebiti usojeno dvigniti
svet iz tečajev. S pločevinastim krožnikom sem se zibala na
privezniku, pred nogami so mi ležali poslušni podložniki.
TRINIDAD
ZdrsniU smo v Orinoco, ki prihaja iz še neraziskanih
višin. Reka pozna skrivnosti v osrčju Venezuele, z vodami
oplakuje skorje trpkoga kininovca, na bregovih je nekoč
videla može, kot je Walter Raleigh. Na Orinoco smo naleteli
dvajset milj od njegovega izliva in vendar je bila njegova
voda še sladka, ker nanj še ni vplivalo morje; bil je poln
lesa, kač, živalskih trupel in različnih trav, kijih je bil kot
gospodar vzel s sabo in odnesel v Atlantik. Bil pa je tudi
poln meduz, ki njih dotik povzroča kopalcem hude bole-
čine; na zeleni vodi so se bleščale kot nešteto teniških žog.
'18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 21 - 29. maj 198t
ALPINISTIČNI KOTIČEK:
LETOS NAGAJA VREME
Plezalna sezona naj bi bila proti koncu maja v pol-
nem teku, vreme letos pa kroji alpinistično dejavnost
neusmiljeno po svoje. Do sredine maja so grozili pla-
zovi in se je plazalo samo v Kleku in Paklenici, sedaj
zopet sneži ali dežuje, v višjih stenah nastaja požled.
Krajše južne stene so le včasih »normalne«, da se
izpleza, kar je možno. 17. 5. sta Canžek in Pepelnik
ponovila Direktno smer v Mrzli gori - V. 18. 5. sta isto
smer ponovil še Marjan Sah in Meta Meh ter Verdnik
in Cankar. Canžek in Pepelnik sta ta dan ponovila
Jesensko v Mrzli gori IV in sestopila po Poševni grapi
II. Kozmus in Golob sta plezala v Klemenči peči in
ponovila Direktno smer IV. Tečajniki letošnje šole
nimajo sreče; ob teh vremenskih pogojih bodo morali
počakati še nakaj tednov na kopno skalo. V soboto in
nedeljo so tečajniki urejevali zimsko sobo na Okrešlju
in počistili »zimsko svinjarijo« ob koči GRS, ki jo
pustijo nekateri obiskovalci kot svojo kulturno dedi-
ščino od novembra do maja.
Za odpravo v Trolltinden na Norveškem tečejo še
zadnje priprave. Težave so z dopusti, opremo; priprav-
ljata se avtomobila, saj je pred njima nekaj tisoč kilo-
metrov. Upamo, da bo do 15. junija (odhoda) vse nared
in julija malce prijaznejše vreme, kot smo ga navajeni
v tej '»cvetoči pomladi«.
CIC
V LAŠKEM NAJBOLJŠI
RADEČAM
V	nedeljo je bilo v Laškem občinsko tekmovanje
ekip prve pomoči. Tekmovanje sta organizirala občin-
ski odbor RK in Občinski štab civilne zaščite, sodelo-
valo pa je šest ekip iz delovnih organizacij in krajevnih
skupnosti.
V	lepem dopoldnevu se je okoli šolskega telovadišča
na prostem zbralo precej ljudi, ki so si zanimivo tek-
movanje ogledali. Tekmovanje je potekalo v dveh de-
lih. Najprej so vodje ekip in njihovi pomočniki opravili
preskus iz triaže, potem pa so nastopile celotne ekipe,
ki so dobile konkretne naloge iz nudenja prve pomoči
v različnih primerih poškodb od lažjih do najtežjih ran.
In ker je bil ravno Dan mladosti, je košček mladost-
nega razpoloženja vnesla v prireditev folklorna sku-
pina društva »Anton Tanc«.
Prvo mesto in pokal si je prislužila ekipa prve po-
moči iz krajevne skupnosti Radeče, drugi so bili člani
ekipe CZ krajevne skupnosti Laško, tretja ekipa štaba
CZ občine Laško, četrto mesto sta si delili ekipi KS
Rimske Toplice in radeške papirnice, šesto mesto pa
ekipa laške pivovarne.
IZSlUEVANJE V
KRIŽIŠČU
S ceste iz Gotovelj je pri-
peljal v križišče s pred-
nostno obvoznico v Žalcu,
kolesar RUDOLF BARA-
NASiC, 45, iz Cakovca. Ker
se ni prepričal, če je pot pro-
sta, je zapeljal v križišče v
trenutku, ko je iz smeri Šem-
petra pripeljal z osebnim av-
tomobilom MIKLOS BAR-
NA, iz Bačke Palanke. Voz-
nik Barna je močno zaviral,
ko je opazil kolesarja, kljub
temu pa se je Baranašič zale-
tel vanj in se tako hudo po-
škodoval, da je med prevo-
zom v celjsko bolnišnico
umrl.
PADEL V DOBRNICO
IN SE UBIL
Približno 150 m od gostil-
ne »Marička« proti Dobrni,
je v desnem ovinku zapeljal
v levo s ceste voznik kolesa
na pomožni motor BENO
CESTNIK, 35, iz Velenja. Pa-
del je v meter in pol globok
potok Dobrnico; to je videl
prijatelj, ki je vozil za njim in
Cestniku takoj nudil prvo
pomoč, žal, pa je kolesar na
kraju nesreče umrl.
PREHITEVANJE »V
ŠKARJE«
V	Strmci pri Laškem je
voznik osebnega avtomobila
JANKO BRGLEZ, 65, Za-
gorje prehiteval kolono treh
tovornjakov v trenutku, ko
je nasproti pripeljal vojaški
reševalni avtomobil. Čeprav
je voznik le-tega močno zavi-
ral in zapeljal skrajno desno,
je prišlo do trčenja, pri če-
mer so se poškodovali voz-
nik Brglez ter po en sopotnik
v vsakem vozilu, škode pa je
za 80.000 dinarjev.
UMRL V BOLNIŠNICI
V	blagem desnem ovinku
v Crnolici je zaradi nepri-
merne hitrosti na mokrem
cestišču zaneslo v levo keson
prikolice, ki jo je vozil IVAN
SMEH, 50, iz Gorice pri Sliv-
nici. Nasproti je tedaj pripe-
ljal z osebnim avtomobilom
ALOJZ FIDLER, 54, iz Gori-
ce /SI., ki se je zaletel v keson
in tako hudo poškodoval, da
je po'dveh dneh v celjski bol-
nišnici umrl. Ker je voznik
Smeh kazal očitne znake vi-
njenosti, so mu odvzeli kri.
RAZPOLOVLJEN
AVTOMOBIL
Iz Rogaške Slatine proti
Pečici je vozil z osebnim av-
tomobilom VILI STRASEK,
18, iz Kristan vrha. Ko je pri-
peljal v desni ovinek v križi-
šču v Podplatu, je avtomobil
zaradi neprimerne hitrosti
zaneslo v levo na travnik,
kjer je po 30 metrih trčil v
drevo. Udarec je bil tako mo-
čan, da je avto prepolovilo in
je sprednji del vrglo 15 me-
trov daleč. Na kraju nesreče
je umrl voznik Strašek, trije
sopotniki pa so se hudo po-
škodovali in so na zdravlje-
nju v bolnišnici.
POKVARJEN TRAKTOR
ATANKO AMON, 41, iz
Drenskega rebra, je vozil
traktor po lokalni cesti iz
Benkovega sela proti domu.
Nenadoma pa je odpovedal
krmilni mehanizem in trak-
tor je zapeljal na levo banki-
no, nato v obcestni jarek, po-
tem pa ga je ponovno zane-
slo na cestišče. Tu je drsel še
12 metrov po kolesih, ko se
je spet prevrnil. Med tem je
skozi sprednjo šipo padel na
cestišče voznik Amon, na ka-
terega se je prevrnil traktor
in ga tako hudo poškodoval
po prsnem košu in po glavi,
da je takoj umrl. Lažje pa se
je ponesrečil tudi Amonov
10-letni sin.
LAŽJE
DIHAMO!
Koncentracije SO2 so se v
prejšnjem tednu gibale v do-
voljenih mejah in so z ozi-
rom na vremenske razmere
dokaj ugodne. Zaradi krat
kotrajnih inverzij zjutraj so
bile jutranje koncentracije
malenkostno zvišane - naj-
več 0,45 mg SO-Jm^, dne 27,
5. 1980.
Napoved: glede na ugodno
vremensko napoved ne pri
čakujemo bistvenih spre
memb.
Strokovna služba SIS
za varstvo zraki
ZA TRIM NA CEUSKO KOČO
Partizan Gaberje bo v sodelovanju s Strokovnim svetom
za športno rekreacijo Celje pripravil v nedeljo, 1. jLunija, trim
akcijo hoje na Celjsko kočo. Start bo od 7. do 11. ure na
igrišču na Skalni kleti, na Celjsko kočo pa bodo morali
udeleženci priti do 13. ure. Tu bodo pripravili tudi razne
družabne igre in trim akcijo streljanja. Organizator vabi
občane na prijeten izlet v naravo, hkrati pa bodo vsi, ki se ga
bodo udeležili, prejeli tudi trim značko.
59 KAZNIVIH DEJANJ
ZA 50.000 DINARJEV
Delavcem celjske in trbo-
veljske uprave javne varno-
sti ter delavcem postaje mili-
ce iz Velenja je uspelo raz-
krinkati 19-letnega ZORA-
NA BASTICA in 20-letnega
IGORJA PAVELSKA - oba
sta doma iz Hrastnika in oba
nezaposlena, ki sta utemelje-
no osumljena kar 59 kazni-
vih dejanj - vlomov in tatvin
iz osebnih avtomobilov. Od
lanskega oktobra do aprila
letos jima je uspelo v La-
škem, Celju in Velenju iz av-
tomobilov odnesti več avto-
radijev in drugih tehničnih
predmetov v vrednosti
50.000 dinarjev. Ker sta se na
»delo« vozila z avtomobilom,
sta potrebovala tudi bencin
in tudi do njega sta prišla iz
tujih vozil. Nekaj nakrade-
nih predmetov sta odvrgla,
nekaj preprodala, nekaj pa
so jih delavci milice vrnili
lastnikom.
TRIINPETDESET
LAHKOVERNEŽEV
53 kaznivih dejanj - goljufij
je v dobrih dveh letih zagre-
šil TOMISLAV TANSEK,
star 24 let, doma iz Šoštanja.
Tanšek se je lažno izdajal za
prodajalca lesa (ki ga nikoli
ni imel) in od 53 občanov iz-
tržil 166.410 dinarjev. Sedaj
Center za socialno delo,
Gregorčičeva 6, Celje
razpisuje
prosta opravila in naloge
Individualnega poslovodnega organa
Centra za socialno delo Celje
(reelekcija)
Kandidat za prosta opravila in naloge mora izpolnje-
vati, razen splošnih, še naslednje pogoje:
-	da ima visokošolsko izobrazbo socialne, sociolo-
ške, psihološke, peda^^oške ali pravne smeri na po-
dročju socialnega dela ali višješolsko izobrazbo so-
cialne, sociološke, pedagoške ali pravne smeri z naj-
manj pet let delovnih izkušenj na področju socialne-
ga dela;
-	da s svojim strokovnim in družbenopolitičnim de-
lom prispeva k utrjevanju in razvijanju socialističnih
samoupravnih odnosov;
-	da predloži svoje poglede na bodoči razvoj Centra
za socialno delo
Vlogo s potrebnimi prilogami dostavite razpisni komi-
siji Centra za socialno delo Celje, Gregorčičeva 6, v
roku 15 dni od datuma objave razpisa.
$t. 21 - 29. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
$ SEJE SKUPŠČINE
RKAERO CELJE
Seja skupščine RK AERO Celje je bila res sklicana
za dne 15. 5. 1980, kakor je bilo zapisano v vašem
članku v zadnji številki Novega tednika, vendar pa s
tem nismo nameravali ničesar skrivati, kakor je bilo
zapisno v omenjenem članku. O skupščini so bili obve-
ščeni trije vaši dopisniki (novinarji), od katerih je eden
tudi skupščini prisostvoval. Res pa je, da vaše športne
redakcije nismo posebej obvestili, za kar se opraviču-
jemo. Omenjena seja skupščine je laila zaradi nesklepč-
nosti preložena.
Ponovna seja skupščine je bila dne 22. 5. 1980.
Na seji so bile opravljene volitve v samoupravne
organe kluba. Posebej velja omeniti, da smo se odločili
za kolektivno vodstvo kluba, ki je 5-člansko v nasled-
nji sestavi: Zvone Hudej, predsednik, Milan Zupančič,
Stane Seničar, Stane Bizjak in Milan Pevnik, člani.
Izvolili smo tudi nov izvršni odbor, disciplinsko ko-
misijo in nadzorni odbor. Novoizvoljeni člani izvrš-
nega odbora so: Zvone Dežnak, predsednik, Marjan
Golob, Tone Goršič, Jože Kuzma, Nace Krumpak,
Aleksander Jezernik, Žare Presinger, Jani Cvetko,
Slavko Ivezič, Peter Hribemik, Janez Kuntarič, Milan
Pevnik in Franc Ramskugler.
V disciplinsko komisijo kluba pa so bili izvojeni
Bojan Presečnik, predsednik, Andrej Pečovnik in Mi-
lovan Tomič.
Nadzorni odbor: Rihi Rataj, Vid Vertačnik in Milan
Mravlje.
Med pomembnimi sklepi, ki so bili na skupščini
sprejeti, velja omeniti naslednje:
-	dolgoročni razvoj kluba naj bi slonel na doseda-
njem dobrem strokovnem delu, vendar z izjemo, da se
I. ekipa uvrsti v I. ligo in tam tudi ostane, za kar bo
potrebno precej truda vseh v klubu, zlasti pa trenerjev
in igralcev;
-	potrebno bo nadaljevati z dobrim delom v vseh
selekcijah in v SŠD. Rezultati v letu 1979/80 so poka-
zali, da smo dobro delali in dosegali maksimalne rezul-
tate v vseh selekcijah;
-	okrepiti strokovni kader v klubu;
-	skrbeti za vzgojo kvalitetnih igralcev predvsem v
vrste I. ekipe;
Vsi, ki smo bili na kakršen koli način vključeni v
nadaljnje delo kluba, bomo morali temeljito pjoprijeti
za delo, da bomo v zelo kratkem času uresničili sklepe
in naloge, ki so bile dogovorjene in sprejete na skup-
ščini, predvsem pa v tem trenutku zelo pomembno
nalogo - uvrstitev v I. zvezno rokometno ligo in seveda
tudi obstanek v njej.
Vsi smo trdno prepričani, da nam bo to uspelo, vse
ljubitelje kluba pa vabimo, da nas na tej težki poti
bodrijo, tako kot oni znajo.
sekretar kluba
VLADO PRIVSEK
PRIPIS ŠPORTNEGA UREDNIŠTVA
Hvala za hiter in tudi izč^n odgovor. Prepričani
smo, da zaradi takšnih ali podobnih spodrsljajev
vprašanj s takšno vsebino in prizvokom ne bo treba
več ponavljati. Sam odgovor pa je signal, da bomo
tudi v prihodnje na tem področju solidno sodelovali.
Celjskim rokometašem in klubskim delavcem že-
limo veliko uspehov v nadaljnjih bitkah v jugoslo-
vanskem rokometnem prostoru, še posebej pa prvi
ekipi pri ponovni uvrstitvi v I. zvezno ligo.
Za športno uredništvo:
TONE VRABL
ROKOMET
SLOGA JE VOHUMIU
Minerva se seli v republiško ligo
v II. zvezni rokometni ligi
je po dveh kolih pred kon-
cem vse jasno. Celjani so
prvi, medtem ko je griška
Minerva predzadnja in ni-
ma nobenih možnosti, da bi
se rešila izpada iz dnigoli-
gaškega tekmovanja. Zad-
nje upanje so Grižani zapra-
vili v soboto na odprtem
i^išču v Grižah, ko so v sla-
bi igri izgubili proti Zame-
tu z Reke z 18:26.
Celjani so igrali v Ribnici.
Brez Vukoja, ki še ni okre-
val, so Celjani prilagodili
svojo igro domačinom in
igrali 21:21. Omeniti pa velja,
da so bili na tem srečanju
prisotni rokometni strokov-
njaki iz Doboja, od Sloge, ki
se bo čez dobrih 20 dni po-
merila proti Celjanom v kva-
lifikacijskih tekmah za vstop
v I. zvezno rokometno ligo.
Zato nas niti ne čudi, da so
Celjani tokrat prikazali do-
kaj nevsakdanjo igro. Torej
»diplomatska« vojna na poti
v prvo ligo se je že pričela.
Celjani so na lestvici prvi.
Do konca prvenstva bodo
igrali v soboto doma proti
Partizanu iz Slovenj Gradca
in v zadnjem kolu v Grižah
proti Minervi. Minerva pa se
bo v soboto pomerila v Spli-
tu proti Uniondalmaciji.
V republiški rokometni li-
gi so Soštanjčani izgubili
proti Poletu 18:20 in so na
lestvici šesti. Mladi Celjani
pa so igrali doma proti Breži-
cam 25:25. S točko so ostali
na tretjem mestu. V prihod-
nje kolu bo igrala selekcija
Celja v Tržiču, Šoštanj pa go-
stoval v Brežicah.
V republiški ženski ligi so
igralke Smartnega preložile
srečanje proti Šentjerneju in
se bodo v prihodnjem kolu
pomerile doma proti ETI iz
Cerknega.
Nov uspeh so dosegle
igralke Velenja, ki so doma
premagale Djakovo 21:18. S
tem so se »utrdile« na petem
mestu. Skoda pa je, da bo to
dobro ekipo zapustil znani
celjski trener Franci Ram-
skugler, ki se bo vrnil v Ce-
lje.
Torej prvenstvo se nagiba
h kraju. Največji cilj celjske-
ga Aera pa je, da se v prihod-
njih dneh mirno in primerno
pripravi za kvalifikacije, ki
vsekakor ne bodo lahke.
J. KUZMA
ZAMEP80
ZNANI
UDELEŽENCI
Za letošnjo največjo
športno prireditev v našem
mestu Mladinsko evropsko
prvenstvo v košarki so zna-
ni vsi udeleženci. Kvalifika-
cij po posameznih evrop-
skih državah so končane in
tako so vizo za nastop v Ce-
lju od Z2. do 30. avgusta na
MEP 80 dobile nasledim re-
prezentance: ČSSR, Šved-
ska, Francija, Turčija, Špa-
nija, Bolgarija, Belgija, Za-
hodna Nemčija, Italija in
Izrael ter SZ kot zmagoval-
ka zadnjega evropskega pr-
venstva in Jugoslavija kot
organizatorica 9. MEP 80.
Delegata bosta Kuzlovvski
iz Poljske ter Urth iz Lu-
xemburga. Iz vsake države
udeleženke bo sodil po en
sodnik ter še štirje nevtral-
ni iz Madžarske, Avstrije,
Romunije, Nizozemske ali
Švice.	TV
PIONIRJI CEUA PRVAKI
V Celju je bilo pionirsko rokometno pr-
venstvo Slovenije. V finalu so sodelovali
zmagovalci polfinalnih tekmovanj. Mladi
celjski pionirji so tudi tokrat potrdili kvali-
teto in osvojili že drugič zapored najboljše
mesto. Ce pa k temu dodamo še uspeh v
zimski ligi, ko so bili pravtako prvi, potem
je to popolni uspeh mlade celjske rokomet-
ne šole, katero vodi prof. Tone Goršič.
Celjsko moštvo Kapitler, Poznič, Bala,
Trbovc Seško, Guček, Stanič, Sivka, Kova-
čič, Kneževič, Calasan in Regner je na poti k
naslovu prvaka premagalo Nanos iz Vipave
13:11 (6:5), Krško 11:10 (7:6) in Izolo 23:13
(9:3).
Najboljši igralec turnirja je bil celjski pio-
nir Bala, ki je bil tudi drugi najboljši strelec
z 19. zadetki. Končni vrstni red:
USPEH CEUSKIH PIONIRK
V Samoboru je bilo prvenstvo SFRJ z zračno puško serij-
ske izdelave za mlajše kategorije. Zelo lep uspeh so dosegle
pionirke Celja, ki so med 27. nastopajočimi ekipami zasedle
3. mesto s 500 kro^, kar je nov ekipni rekord Slovenije.
Celjanke so nastopile v tejle postavi: Natalija Strašek 162,
Vesna Cuček 168 in Barbara Jager 170 krogov. Nastopilo je
105 pionirk. Med posameznicami se je Barbara uvrstila na
12. mesto, Vesna pa na štirinajsto. Med pionirji se je med
posamezniki uvrstil na 8. mesto Lovro Kohne iz Slovenskih
Konjic, ki je dosegel 172 krogov. Velik podvig pa je dosegel
Renato Šterman iz Velenja, ki je postal pionirski prvak
Jugoslavije s 178 krogi. Velenjčanka Marta Obrovnik pa se
je med pionirkami uvrstila na 6. mesto s 174 krogi. Med
mladinkami je Irma Kukovič iz Slovenskih Konjic zasedla 8.
mesto s 356 krogi. Konjičan Darko Repnik pa je med mla-
dinci zasedel 9. mesto s 364 krogi
Celjanka Alenka Jager je dosegla med mladinkami 346
krogov, kar pa ni zadostovalo za prodor med najboljših
deset. Solidno je svoj nastop opravil Branko Malec iz Stor,
ki je nastreljal 360 krogov in se uvrstil na 15. mesto. Mlada
generacija je z doseženimi rezultati dokazala, da bo spo-
sobna zamenjati veterane. Seveda pa bo potrebno veliko
načrtnega dela za dosego tega cilja.
T.J.
TRIM CENTER NA GRIČKU
Ze lani je poseben gradbeni odbor po predhodnih
temeljitih pripravah začel z obnovo rekreacijskega
Trim centra na Gričku v neposredni bližini Celja.
Predsednik gradbenega odbora Nace Krumpak:
»Razvojni center Celje in Vegrad Velenje sta napra-
vila potrebne načrte s takšrum popustom, da smo z
zbranimi sredstvi (TKS, ZTKO in Golovec) lahko za-
čeli z obnovo centra. Največ dena^a bo odšlo v obnovo
gostinskega objekta (sodelovanje s gostinskim šol-
skim Centrom Celje), poleg njega pa moramo urediti
še visečo brv preko Savinje (to naj bi bil prispevek
celjske gamizije v delu!), napeljati vodo, uredili bomo
peš pot ob Savinji, obnovili trim stezo ter celoten
kompleks tako dopolnili, da se bo lahko družina na
njem nekaj ur polno rekreirala.
Do zaključka potrebujemo še nekaj deri^a in
upamo, da nam bodo kolektivi in posamezniki poma-
gali, saj doslej nismo naleteli na odbijanje, ampak na
popolno razumevanje, saj vsi vedo, da ta^en objekt v
Celju nujno potrebujemo. Ce bo šlo vse po sreči, bomo
obnovljen Trim center na Gričku odprli ob letošnjem
celjskem občinskem prazniku. Potrebujemo samo po-
moč in veliko razumevanja!«	"p VRABL
dve zmagi
kovinarja
Začela se je Medobčinska ko-
ckarska liga, kjer nastopajo
Kovinar Store, Rudar Trbovlje,
Šentjur, Rogaška Slatina, Zla-
torog Laiiko in Rimske toplice.
V prvem kolu je Kovinar Štore
premagal Rudarja iz Trbovelj
90:62 in v drugem Rimske Topli-
ce 90:85.
BOJAN MACKOSEK
zmagala GRADINA IZ
Titovih užic
v počastitev Dneva mladosti
so pod pokroviteljstvom Slove-
fujaavta v Celju pripravili turnir
v malem nogometu, kjer je zma-
gala ekipa Gradine iz Titovih
Užic pred »Milanom Gabuli-
riom« iz Samobora, Kovinotehno
Celje, Slovenija avto Celje, Slo-
l^^nija avto Ljubljana in Ljub-
ljansko banko Celje. Udeleženci
^^"Tiirja so se dogovorili, da bo
l^rnir odslej tradicionjilen, pri-
hodnji bo prav tako v maju v Ti-
tovih Užicah.
MIHAJLO ZVER
Nogomet na
Vranskem
v republiški mladinski ligi je
/fansko gostovalo v Celju in
''falo s Kladivarjem neodloče-
f "o 0:0, nato pa doma premagalo
Koroško 4:2. Strelci so bili Udo-
vič 2 ter Jug in Aleš po enega. V
prihodnjem kolu bodo igrali do-
ma z Aluminijem iz Kidriče-
vega.
Kadeti Vranskega so izgubili
oslabljeni zaostalo tekmo z Us-
njarjem iz Šoštanja 2:0. V pri-
hodnjem kolu pa bodo gostovali
na Ljubnem proti Gradbeniku.
MILAN BRISNIK
ZMAGA
ROKOMETAŠEV ŠTOR
Rokometaši Kovinarja Store
so v republiški ligi vzhod igrali
doma proti Partizanu TUS II iz
Slovenj Gradca in zmagali 28:26.
Najboljši strelci Rovšnik 10, Bla-
zinšek 7, Konda 5 in Majer 4.
Slednji se je posebno odlikoval v
obrambi, medtem ko je igro od-
ločil napad. V prihodnjem kolu
bo Kovinar Store igral v Ormožu
proti istoimenski ekipi.
VLADO NENDL
TURNIR V
BRASLOVČAH
Ob Dnevu mladosi je v malem
nogometu nastopilo 26 ekip,
zmagala pa je ekipa Vrbja pred
Brasločami, Juteksom in Vran-
skim.
TEDEN ŠPORTA
V VRBJU
Ob Dnevu mladosti so v Vrbju
pripravili tekmovanja, kjer je na-
stopilo okoli 60 tekmovalcev iz
Savinjske doline. V rokometu je
zmagal Prebold pred Vrbjem in
Šempetrom, v košarki Prebold
pred Šempetrom in Trnavo, v ša-
hu Šempeter pred Žalcem, Pol-
zelo in Ferralitom Žalec ter v ma-
lem nogometu Žalec pred Andra-
žem, Vrbjem in Preboldom. Tur-
nir bo tradicionalen in to vsako
leto ob Dnevu mladosti.
ŽALEC - VRANSKO
NEODLOČENO
V derbiju kadetske lige sta se
Vransko in Žalec razšla z neod-
ločenim rezultatom 0:0, dobro
pa je sodil Vlado Marjetič iz
Polzele.
TURNIR ŠAHOVSKIH
DVOJIC
v Šempetru je bil brzopotezni
šahovski turnir dvojic. Sodelova-
lo je 27 parov, zmagala pa sta
Stucel in Mikec iz Celja pred
Ranzingerjem st. in Markutom iz
Žalca ter domačinoma Skokom
in Stormanom.
JOŽE GROBELNIK
TEKMOVALKE
INGRADA PRVE
v organizaciji Ingrada je bilo
v Celju republiško prvenstvo v
namiznem tenisu v okviru ŠIG
80. Med moškimi je nastopilo 23
ekip, celjski Ingrad pa je v po-
stavi Marjan Vitanc, Božo Brež-
nik in Alojz Prevolšek osvojil
četrto mesto. Igralke Ingrada so
osvojile med štirinajstimi eki-
pami prvo mesto v postavi Lju-
ba Podbrežnik in Irena Jager.
VIU ŠUSTER
ZMAGI ZA UKIČA IN
BUNDERLOVE^
v Kumrovcu je bil 28. partizan-
ski marš, kjer je med 400 tekmo-
valci v teku na 26 km zmagal Ce-
ljan Numan Ukič, v teku žensk
na 12 km med 60 tekmovalkami
pa Celjanka Ida Bunderla. Česti-
tamo.
ROK PRVI V MADRIDU
v ekipi beograjske Crvene
Zvezde je kot gost na evrop-
skem finalu za atletske ekipe
nastopil tudi Celjan Rok Kopi-
tar ter zmagal na 4(K) m ovire -
49,58 in to je samo 9 stotink
slabše od njegovega državnega
rekorda. Forma!
TV
VISOKA ZMAGA
KLADIVARJA
Nogometaši Kladivarja, ki bo-
do v naslednji sezoni nastopili v
enotni republiški ligi, so doma
visoko premagali Koroško 8:2,
strelci pa so bili Mujič 4, Benčina
2, Savič in Kokotec. Celjani vodi-
jo, drugouvrščeni Elkroj iz Mo-
zirja pa je doma premagal Dom-
žale 3:2. Prihodnje kolo: Alumi-
nij - Kladivar in Elkroj - Ka-
mnik.
ZMAGA V KARTI NGU
Na prvi letošnji republiški
dirki v kartingu so pripravili
veliko presenečenje tekmovalci
AMD Šlander Celje, ki so zma-
gali. Med posamezniki sta zma-
gala med mladinci Matjaž Pečo-
lar in med člani do 100 ccm Jure
Bitenc, ki je bil naslednji dan
drugi v močni mednarodni kon-
kurenci.
TURNIR V ŠTORAH
Ob 50-letnici Partizana v Sto-
rah so pripravili kegljaški troboj,
kjer so zmagali kegljači Celja
pred domačini in Šoštanjem.
VODI LOJZKA BAJDE
Na medobčinskem prvenstvu
v kegljanju vodi po dveh kolih v
Celju in Slovenskih Konjicah
Celjanka Lojzka Bajde pred
klubsko tovarišico Magdo Urh
ter Podbrežnikovo, Ludvikovo,
Gobčevo, Marinčevo (slednja z
uspehom nastopa na svetovnem
prvenstvu v Romuniji), Pečov-
nikovo, Lesjakovo, Nežmanovo
(vse Celje), Zupaiičevo (Hmezad
Žalec) itd.
TENIŠKI TURNIR V
CEUU
Ob Dnevu mladosti je na teni-
škem turnirju nastopilo 30 tek-
movalcev, v polfinale so se uvr-
stili Leskovar, Lakner, Furlan in
Godnik, v finede pa (pomerila se
bosta danes!) Furlan in Lakner.
J. KUZMA
SAVINJA TRETJA,
COMET ČETRTI
v Logatcu je bil finale pionir-
skega košarkarskega festivala
80, kjer so nastopile štiri ekipe.
Savinja (selekcija Celja, Žalca
in Laškega) je osvojila tretje
mesto, Comet iz Slovenskih Ko-
njic pa četrto.
VINKO POTOČNIK
'20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 21 - 29. maj 198t
/
Danes objavljamo nagrajene spise osnovnošolcev in srednješolcev na temo Moj
odnos do starejšega občana. Akcija pisanja je potekala v organizaciji Koordinacij-
skega odbora za pripravo IL tedna starejših občanov.
TUDI STAROST JE LAHKO
LEPA
Rojevamo se, umiramo, a pri tem se spreminja tudi svet okoli nas.
Mladi smo in sedaj niti ne pomislimo na starost in stare ljudi. A
prav starejši imajo mnogo zaslug, da je danes tako, kot je. Mislimo,
da storimo mnogo dobrega, če jih spravimo v dom upokojencev.
Res je, so med sebi enakimi, a vseeno se počutijo odrinjene od
sveta. Kajti tudi stari ljudje ljubijo naravo in mlade, takrat se
počutijo tudi sami mladi. A tudi v starosti si najdejo partnerje za
zakon. Razumejo se... Ne, ljubezen ne pozna meja. Ni važna sta-
rost, važna so čustva. Srečni so, vključujejo se v razna društva.
Mi, mladi, pa jim moramo pomagati, kajti počutili se bodo tako
kakor mi, ne pa odrinjene od sveta.
SMILJA ŽAGAR 6. b
OS I. celjske čute Celje
STARKA NA PLANINI
Zgubano čelo, žuljave roke in topel pogled lepih, a starih modrih
oči, to je starka, ki živi visoko na planini Kozari. Živi v stari koči, ki
so jo obnovili šele leta 1946 po vojni. V sobi visi na belorumeni steni
majhna slika. Večkrat se zazre vanjo in solze ji pritečejo po licih. Ko
se tako zazre vanjo, sama s seboj mrmlja nekaj nerazumljivih besed.
Potem se vrne v kuhinjo, v njej je v kotu velika, stara peč. Zakuri si
ogenj in gleda v rumene zublje, ki plešejo po peči, kakor da bi
praznovali. Sede k oknu in se zazre vanj. Spomni se na svoja mlada
leta in tako dolgo zre skozi okno, dokler je ne prebudi iz spominov
trkanje na vrata. Vstane, se ozre po sobi, mimogrede popravi prt na
mizi in odpre vrata. Obraz se ji nasmehne.
»Dober dan, babica!« vzklikneva s sestro. Tudi mama jo pozdravi.
Potem odideva s sestro ven, da bi se igrala, oni dve pa sedita v
majhni topli izbi in se pogovarjata o mladih dneh. Od časa do časa
se prikaže moja mama na vratih in vpije: »Rada, Bojan! Bodita tu
nekje v bližini, odšli bomo k teti.«
Poslovimo se od babice in se peljemo k teti. Ko se tako vozimo, se
zazrem visoko na planino, kjer živi moja draga babica.
BOJAN RADULJ, 7 a
I. OS Celje
TA NESREČNA OSAMLJENOST
Sončno popoldne, je tudi mene zvabilo v naravo. Čutila sem
neko notranjo napetost in v meni je vse klicalo po soncu, po rpžah
po ptičjem petju. Zaprla sem kuhinjo in kmalu nato sem se izgu-
bila po stezi ob potoku, kjer sem vedno rada hodila. Spomnila
sem se šmarnic in odločila sem se, da jih pojdem nabirat. Hodila
sem počasi, pozorno sem opazovala pomladno naravo, kjer je
vsaka najmanjša stvarca vpila in klicala po življenju.
Kmalu sem nekoliko pred seboj zagledala sključeno postavo sta-
rejšega človeka. Opiral se je na palico in hodil še počasneje kot
jaz, tako da sem ga z lahkoto dohitela. Ko je za sabo zaslišal moje
korake, se je ustavil, kot da bi me bil že dolgo pričakoval. Smeje
sem ga pozdravila, in on mi je vrnil prav takšen, nasmejan poz-
drav. Takoj sem mu ponudila pomoč, da bi mu nesla cekar, a je
pomoč hvaležno odklonil, češ, da ni težko naložil. Takoj pa je
potožil, da ga noge ne ubogajo več dobro in še poudaril, kako sem
lahko srečna, ko takole brezskrbno skakljam okrog. Že ob prvem
stiku z njim, sem začutila, da ta starček ni eden tistih ostarelih
ljudi, za katere pravijo, da so sebični in nazadnjaški, odljudni in
neprijazni. Želela sem se pogovarjati z njim še dolgo pot do doma.
Z roko je pokazal tja, nekam za gozd. S pogledom sem pospremila
kazalec njegove roke, ko je kazal v daljavo.
Zdi se mi, da smo jih pripravljeni samo obsojati, vse premalo pa
se zavedamo, da bomo tudi mi nekoč doživljali staranje in če se
zgodi, da bomo razočarani? Navsezadnje, saj nas bodo razočarali
naši potomci, ki so bili deležni pomanjkljive vzgoje z naše strani.
Kje naj vzamejo vzgled, če ne pri starših! Premalo odgovorni smo
in ne bomo jim znali povedati, da so starejši ljudje naredili mnogo
dobrega, da jih morajo spoštovati, da so del nas in mi del njih,
da...
In ti ljudje, ki sedaj osamljeni živijo v naši sredi, so nam vendar
dali največ. Dali so nam sinove, ki so nam po mnogih stoletjih
suženjstva priborili zlato svobodo, ki so z nadčloveškimi napori
premagali zatiranje in ponižanje zato, da bi bilo nam lepše. Vzgo-
jili so naše matere in očete, da nas sedaj ti pripravljajo na novo
poslanstvo, na pošteno življenje. Iz globokega razmišljanja me je
vzdramil njegov vzdih osamljenosti. Takrat se je spet ustavil, kot
da hoče prisluhniti odmevu svoje osamljenosti in tako ne bi bil
več tako sam, saj bi ga spremljal odmev osamljenosti.
Priznati moram, da me je zmedel, saj sem bila prepričana, da ta
človek ne pozna osamljenosti, saj živi hitri tempo življenja, živi z
nami in se srečuje z najrazličnejšimi problemi, kot mi.
Opazila sem majhno leseno hišico pri robu gozda, kamor je pri-
jazno sijalo sonce. Začudila sem se, saj hodim vsako pomlad tam
mimo v log nabirat šmamice, pa te hišice nisem še nikoli opazila.
Ko sem mu povedala, da grem nabirat šmarnice, je v njegovih
očet zasijalo, ustnice pa je raztegnil v blažen smehljaj.
»O, potem greva kos poti še skupaj,* je nadaljeval, takoj za tem
pr me je že vprašal, če morda hodim še v šolo, kot da je ugotovil,
da se tudi jaz želim pogovarjati z njim. Njegova vprašanja pa so se
vrstila. Vse ga je zanimalo, od šole pa do zaposhtve, še celo o
športu je nekaj vedel in tudi politična področja mu ni bilo čisto
tuje. Od časa do časa se je ustavil in prisluhnil, kot da bi se bal, da
ne bo vsega dobro slišal, kar ga je zanimalo. Dolgo sva se tako
pogovarjala in hodila med drevjem. Bil je prijeten človek in ugo-
tovila sem, da mladi večkrat zelo neupravičeno obsojamo starejše
ljudi, pri tem pa pozabljamo, da je staranje proces, ki je povezan s
psiho vsakega ostarelega človeka. In Človek, ki se starostno spre-
minja, ne more biti takšen, kakršnega si zaželimo ob najrazličnej-
ših izbruhih, mirnega, potrpežljivega, ustrežljivega, prijaznega...
Označimo pa jih s čudaki, okorneži, odljudneži in... Pravimo, da
so čudaki, da nas ne razumejo, ker smo pač mladi in sodobni, a ne
nazadnjaški kot oni, hočemo uživati, vendar delati; torej nismo
nedelavni. Ampak, ali nismo navsezadnje prav mi tisti čudaki, saj
niti ne želimo prisluhniti željam ostarelih, ki živijo v naši sredi in
se želijo samo pogovarjati, sicer se počutijo tako osamljene. Toda
zdaj sem se znašla pred nečim neznanim pravzaprav pred dej-
stvom, da je osamljenost najhujše spoznanje, s katerim starejši
človek izgubi boj, pa če se še tako vztrajno bori z osamljenostjo.
Na njegovem obrazu se je zarisala otožnost. Oči so potemnele,
ustnice so se zožile, na obraz pa so se narisale številne drobne
gubice. Pot sva molče nadaljevala, saj sem bila tako iznenadena,
da nisem imela moči, da bi mu lahko rekla, kakšno bodrilno be-
sedo. Bila sem nekje prepričana, da bi izvenela v prazno. Iskala
sem primernih t>esed, s katerimi bi mu lepo in najlažje povedala,
da nas je mnogo mladih, ki bi jim bili pripravljeni pomagati in
smo tudi zdaj z njimi. Med tem sva prišla že do njegove prijazne
majhne, skromne domačije, ki mu je nudila zavetje. Šele tu sem
zbrala to moč, da sem lahko rekla, da ni sam, da smo z njim vsi
mi, da bom še prišla, da se bova pogovarjala. Njegov obraz pa tudi
še sedaj ni spremenil otožnosti. Zdel se mi je tako siv in pošten,
da sem se ga nehote prestrašila. In njegove velike modre oči, kako
temno so strmele v daljavo, kot da bodo tam zagledale nekoga, ki
prihaja in je pripravljen temu starčku delati družbo.
Tolažba je zazvenela v prazno, čeprav se je starček s komaj vi-
dnim nasmeškom obrnil k meni, potem pa je pogled spet uprl v
tla.
Se bi bil rad kramljal in jaz z njim, pa se je mrak že kradel na
zemljo. V tišino je izvenel le njegov vzdih in prošnja: »Pridi še,
vesel te bom!*
Molče je prijel za kljuko, jaz pa sem odšla z grenkim spo-
znanjem, da je ostal spet sam, pa čeprav nas je toliko, mladi smo
in polni moči, pa vendar pridemo in spet odidemo. In ti ljudje
spet ostanejo tako sami. Prešinila me je misel, da bi mogoče na-
brala šopek šmamic, tudi njemu, gotovo jih bo vesel. V to nisem
dvomila. Ko sem jih trgala, sem hotela v vsak droben cvetek, ki je
bingljal na peclju rastline, vdihniti toplo pomladno misel, hotela
sem v roži vdihniti skrivnost naše ljubezni do vseh starejših ljudi,
čeprav tega največkrat ne znamo pokazati. Med razmišljanjem je
bil šopek kmalu nabran.
Povezala sem ga z iskreno željo, da se ti ljudje ne bi čutili tako
osamljene, da bi v nas prepoznali mlade prijatelje, ki jim hočemo
resnično pomagati, a čeprav tega vedno ne znamo, zato pa mislijo,
da smo domišljavi. Vendar tudi mi nekaj znamo.
Srečna sem se vračala domov.
JOŽICA IRSiC
4 b ZSC
MOJ ODNOS DO STAREJŠIH
LJUDI
Zamišljeno strmim predse in premišljujem, kaj naj pravzaprav
napišem. Kakšen je odnos nas mladih do starejših ljudi? Odgovor
starejših bi se gotovo razlikoval od nas samih, saj ne razumejo, da se
za krinko brezskrbnosti in naivnosti skriva globoko spoštovanje do
človeka, še posebno do starejšega. Mladi smo morda res brezbrižni,
toda take nas je ustvaril čas, take nas je naredilo okolje, v katerem
živimo. V bistvu, v svoji notranjosti, pa smo popolnoma drugačni.
Nežni in ranljivi. Morda ne vsi, a saj tudi starejši niso vsi enaki.
Sama zelo spoštujem starejše ljudi. Vedno, kadarkoli srečam
starejšega človeka, mu rada pomagam, če mu le morem; če slučajno
vidim na avtobusu, da starejši človek nima sedeža, mu vedno z
veseljem ponudim svoj prostor, na katerem sem sedela. Kadarkoh
srečam starčka ali pa ženico, moje srce vedno vzdrhti od nežnosti in
ljubezni do teh drobnih delovnih ljudi, kajti vsakokrat se ob po-
gledu nanje v mislih vračam k dedku in babici. Drobna starčka sta,
ki se kljub svoji starosti in bolezni oklepata zemlje. Njune oči so
tople, nežne in ljubeče. Trpljenje jima je vrezalo globoke gube, toda
zdi se, da te gube samo polepšajo dva drobna lepa obraza. Vedno
sem ju imela rada, toda danes se je ta ljubezen še poglobila. Izgubila
sem namreč tisto, kar sem imela zares rada. Izgubila dedka, njegov
živi smeh, njegovo dobro voljo, ki je premagala vsako, še tako
nepremostljivo oviro. Toda zame še ni umrl in nikoli ne bo.
Veš, življenje je zares kruto! Vedno samo jemlješ najboljše in
najdražje. Nikoli ne vprašaš, kako zelo boš nekoč prizadet Tvoj
obraz dragi dedek, me bo spremljal vsepovsod, pa čeprav mrtev, mi
daješ moč, da bom nekoč postala vsaj senca tvoje osebnosti. Kako
rada te imam in vesela sem, da si to čutil tudi sam, čeprav o tem
nisva nikoli govorila. Toda tebi ni bilo treba mnogo govoriti in
razlagati, kajti razumel si mnogo več kot mi.
Za tabo je ostala praznina, v katero kljub premagovanju včasih
potočim solzo, čeprav vem, da ti nisi nikoli maral žalostnega obraza,
kaj šele solz. Uboga babica, ostala je sama. Res je, ima nas mnogo,
ki jo imamo resnično radi, toda nima več moža. In glejte - ona sama
nas tolaži, ki jo je usoda najt>olj prizadela. Kajti njej je vzela naj-
dražje, kar je imela - moža. Sedaj sama živi na svoji zemlji in jo
naprej skrbno obdeluje. Dolgo jo že poznam, zato vem, da ji vsa ta
dolga leta niso vrezala toliko žalostnih gub, kot so ji jih zadnji
trenutki. To majhno ljubeče nežno bitjece se je v trenutku zgrudilo
vase. In vem, da bo njeno globoko rano lahko zacelila samo smrt.
Prav zaradi teh dveh ljudi, nosim v sebi spoštovanje do starejših
ljudi, pa čeprav ne znam vedno izraziti. Prepričana sem, da to samo
zaradi mladosti, ki vre v meni, toda, ko bo minilo to obdobje, ki ga
gotovo preživlja vsakdo, vem, da bom dober, vedno dober človek že
zaradi tega, ker želim postati tvoja slika, dedek.
MILJANA STORMAN 2. e
Šolski center za blagovni promet Celje
ČLOVEKNESME OSTATI
NIKOLI
SAM
Zunaj je lep sončen dan in na ulicah je veliko ljudi. Otroci,
mladina, odrasli, starejši... Največ je otrok in starejših ljudi. Sonce
jih je priklicalo ven, na sprehod. Sivolase babice in dedki hodijo /ij
zrak, s svojimi majhnimi vnučki. Lepo jih je pogledati, kako pono.
sno jih drže za roke in s kakšno ljubeznijo gledajo nanje. Veseli so,
da lahko na nekoga pazijo, ga morda tudi vzgajajo namesto svojilj
hčera in sinov, njihovih staršev.
Kamor koli pogledaš, je polno sprehajalcev. Klopi v parku ob reki
Savinji so polne. Ob robu neke hiše, pod lepim rumenim grmom pj
sedi priletna ženska s palico in majhnimi srebrnimi naočniki. Mj
kolenih ima pletenje, ki ga je pred časom odložila in se zamislil^
Gleda v sonce in morda obuja spomine. »Le kakšne?« se sprašujem.
Opazujem jo... Premišljam in ugotavljam, kakšno preteklost ji
imela. Prav z zavidanjem gleda ostale, ki se s kom sprehajajo. Om
pa se morda čuti sama, osamljena. Ne vem, če je to res, vendar tako
se mi zdi. Spet vzame v roke svoje delo. Roke so okorne, zgubane, pj
vseeno tako nežne, lepe... Rada bi jo kaj vprašala, ji rekla lepe
besedo, jo pomirila ali kaj vem kaj. Vendar ne vem kaj, ali je splot,
potrebna česa lepega. Zdi se tako.
Nimam praveg občutka, moči, da bi povedala starejšemu človeku.
ki ga sploh ne poznam, kaj lepega. Žena, lahko jo imenujem kai
babica, ima svojo pi-eteklost, kot vsi drugi. Nič ne vem o njej, ampak
se mi vseeno zdi tako žalostna, otožna. V njej in v njenih očeh je
nekakšna toplina do drugih ljudi. Lepa sivolasa babica, ki si prav ti
trenutek želi imeti nekoga ob sebi, svojega bližnjega. Takšna se m
zdi, čeprav je ne poznam.
Voja velika želja za naprej je, da ko ostarim, ne ostanem sanu
Želela bi imeti dobrega življenjskega sopotnika, dobre in skrbrn
otroke... čeprav sem še-skoraj otrok in je starost še daleč pred
menoj. Vsak človek potrebuje nežno besedo, pomoč. Vsakemu, kije
sam lahko rečem: »Babica, dedek ne bodi žalosten, živi, ne misli m
preteklost in bodi na svoja stara leta srečen!«
MATEJA KOMEL 7. d
I. OS Celj«
MOJ ODNOS DO STAREJŠEGA
ČLOVEKA
Spominjam se tistega mrzlega, deževnega večera. Zdi se mi, kot b.
bilo danes, pa je od takrat minilo že kar nekaj mesecev. Odšla sen.
na cesto, da se nadiham svežega zraka, ki ga je s seboj prineslo
dolgotrajno deževje.
Obstala sem. V odsevu neonske svetilke sem videla njo. Hoteli
sem nazaj, pa sem se le opogumila in stopila na mokro, asfaltne
cesto. Njena visoka, koščena postava se je zibala kot barka na morju.
Opotekala se je in se ustavila. Prej skoraj priprte oči je široke
razširila, ko bi se hotela prepričati, če je sama na cesti. Kdo jo je spe
opijanil? Spomnila sem se, da smo ljudje strašni hinavci. Skrbimo k
za svoj požrešni trebuh, na drugo pa sploh ne pomishmo. Desm
nogo je potegnila za seboj in se mukoma prestopila. Toda noge j(
niso več ubogale. Bile so kot mrtve, kot da ne bi bile njene. R
vendar so bile iz mesa in krvi. Zdrsnila je proti drugi strani ceste
Počasi sem se ji približevala. Tisti trenutek bi najraje ušla, nisem j(
hotela srečati. Mimo mona je švignil velik rdeč mercedes. Zamižali
sem in v glavi začutila bolečino. Hrup avtomobila se je polegel ii
spet sem pogledala na cesto. Pričakovala sem, da bo prazna, da
avtomobil ženo zbrisal s tega sveta. Ona pa je še vedno stala sred
ceste. Pograbil me je bes. Jezila sem se nase, ker je že pred neki
trenutki nisem spravila domov, ker sem jo prepustila smrti. Od nj
me je zdaj ločil le še korak. Dolge, suhe noge so ji gole tičale
gumijastih škornjih. Ona je imela svojega kralja, ki ji je ukazoval, ki
storiti. In bila je ponosna na tega svojega zaščitnika. Suha, upadla s
bila njena lica. In glej, tu so bile njene nekdaj tako lepe črne ot
Spominjam se, da mi je nekoč pokazala svojo poročno sliko. Bila j
lepa. Nosila je do tal segajočo obleko in v laseh ji je tičal venec. P
kako ponosna je bila na svojega vojaka.
Izpod zmečkane rute so ji zdaj silili sivi lasje. Bila je tako nemi
goče grda, da bi se je ustrašila, če je ne bi poznala.
Oklevala sem: naj ji podam roko in naj jo popeljem domov ali m
jo pustim tu?
Stegnila sem roko, a sem se v tistem hipu premislila. Ne, ne smen
ljudje se mi bodo smejali. Obrnila sem se in odšla naprej. Zaslišan
sem norčav otroški smeh. Ozrla sem se. Ona! Ležala je tam v lui
sredi ceste. Noge je imela skrčene, roke so ji visele naprej. »Rez
Reza! Reza!* so poskakovali otroci okoli nje. Hotela sem jo branit
pa mi je beseda ostala v grlu. Obrnila sem se in šla naprej. V zave
pa mi je že prihajala misel, da bom kriva njene smrti. Tedaj pa t
silovito treščilo. Nagonsko sem se obrnila in stekla nazaj.
Odkar se spominjam, je bila pijanka. Bilo mi je morda devet, de»
let, toda čutila sem. da ne dela prav. Usoda ji je podarila štiri otrok
Pravijo, da je bila ponosna nanje. Zakaj taka sprememba? Kdo bi
upal soditi, saj ne vemo, kdaj in zakaj je začutila, da mora uboga
svojega kralja - ALKOHOL. Potem pa so otroci tekali za nj'
»Mama, kruha, kruha...* so jo prosili. Ona pa je osorno zavrni
njihove prošnje, obsodila jih je, kot da so oni krivi, da so prišli i
svet Sami so spoznali, da doma ne bo kruha. Odšli so v svet Tam i
našli samo kruh, ne pa materine ljubezni. Mati jim je vzela vs
zapila je vse. Potem je preklela otroke, ker so jo pozabili. Odslej,
ubogala samo še svojega kralja. Zdaj pa je ležala tam v obcestne^
jarku in v meni je vedno bolj rasel občutek, da bom jaz kriva njei
smrti, ker sem obsojala njeno zavoženo življenje. Zazdelo se mi j
da ne znam prav spoštovati starejših ljudi, tudi tistih dobrih
bogatimi izkušnjami. A takšna nisem samo jaz. Mnogo nas je,'
puščamo umirati človeka, pa ne le tako, kot je končala naša Reza
obcestnem jarku.
ZDENKA 2ABERL 2-
Šolski center za blagovni promet Cel
$t. 21 - 29. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 21
'22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 21 - 29. maj 198t
$t. 21 - 29. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
/z GRŠKE POPOTNE MALHE
ZIBELKA EVROPSKE
CIVILIZACIJE
Bežen zgodovinski oris
Grčije bržkone ne bo odveč
v prizadevanjih, da predata-
vim deželo, kot sem jo doživ-
ljal med svojim popotova-
njem septembra lani, ko je
živo srebro tudi v senci le
izjemoma kazalo manj kot 30
stopinj. Pa saj to v deželi, ki
ima poprečno 300 sončnih
dni letno, ni nič posebnega.
Prava zibelka grške in s
tem evropske civilizacije ni
na celini. Ze 2000 let pred
našim štetjem je na Kreti
cvetela kultura, ki je bila ne-
kakšna mešanica egipčan-
ske in drugih vzhodnih kul-
tur, pa tudi povsem izvirna
po svoje. Okoli leta 1400 p. n.
š. je to civilizacijo uničila ka-
tastrofa, s katere znanstveni-
ki še niso razgrnili plašča
neznanega. S Krete se je vi-
soka civilizacija In kultura
prenesla okoli leta 1200 p. n.
š. v Mikene in tu dosegla
svoj višek v času trojanske
vojne. V petem stoletju pred
našim štetjem so zacvetele
Atene, potem ko so Atenci z
dvema zmagama pri Marato-
nu in v pomorski bitki pri
Salaminu premagali Perzij-
ce. To je bila zlata doba An-
tične civilizacije, čas vrhun-
skih umetniških, filozofskih.
državotvornih in drugih do-
sežkov, ki jim zob stoletij ni
odvzel njihove tehtnosti. V
povezavi z mirom na celot-
nem ozemlju Grčije, idejami,
kot jih je širila mogočna
Olimpija s svojimi igrami in
modrimi prerokbami delf-
skega preročišča, so nastali
PIŠE:	^
BRANKO
STAMEJČIČ
pogoji za kulturni, filozofski,
znanstveni razcvet antične
Grčije. A mir ni bil dolgotra-
jen. Vnovič so se rodili spori
med mestnimi državicami,
ki jih je pretrgala šele mo-
gočna roka Aleksandra Veli-
kega. Ta je razširil moč in
vpliv Grčije po domala vsem
dotlej znanem svetu, vse do
današnje Indije.
Sledil je popoln zaton. Gr-
čija je v času Rimljanske do-
be postala in dolga stoletja
ostala nepomembna provin-
ca, kjer so se le občasno sre-
čevali osvajalski interesi tur-
ških in beneških mogočni-
kov.
Sledila je najprej franco-
ska, pa kasneje britanska
okupacija. 1821. leta so Grki
pričeli svojo slovito vojno za
neodvisnost. 1832. je postala
po domala dveh tisočletjih
Grčija spet neodvisna drža-
va. Toda ozemlje nastale dr-
žavice ni bilo niti približno
podobno tistemu iz Antike
ali današnjemu. Sele 1864.
leta je Grčija pridobila jon-
ske otoke, 1881. leta še okoli
20.000 kvadratnih kilome-
trov ozemlja in po balkan-
skih vojnah še egejske otoke
s Kreto, medtem ko je otok
Rodos in dodekaneško otoč-
je prišlo pod grško upravo
šele po drugi svetovni vojni.
Burno povojno zgodovino
poznamo v vsej njeni tragiki.
Spomnimo se poraza napre-
dnih sil, pa notranjih težav,
ko se Grki kar niso mogli od-
ločiti za ustavno monarhijo
ali republiko. Položaj je
1967. leta privedel do novega
mračnjaškega obdobja, ko je
oblast v svoje roke vzela
neusmiljena vojaška-polkov-
niška diktatura. Ta se je ob-
držala na oblasti vse do 1974.
leta, ko je vnovič zacvetela
svobodna republika Grčija.
Grčija je v teh letih izstopi-
la iz vojaškega dela NATO
Pogled na del enega največjih ohranjenih antičnih spomenikov Grčije - Korint, i
slovitim Apolonovim templjem v ozadju
pakta, vključila se je v
Evropsko gospodarsko
skupnost. Njen gospodarski
razvoj, ki temelji na turizmu,
kmetijstvu in vse bolj tudi
na industriji, je hiter.
Grčija je odprta in prija-
teljska dežela. A jugoslovan-
ski popotnik za obisk v tej
deželi še vedno potrebuje
posebno vizo. Nacionalna
valuta je drahma. Sto dra-
hem velja po zadnjih deviz-
nih tečajih približno 50 di-
narjev. V sezoni lahko naše
dinarje turist zamenja v
drahme v domala vseh ban-
kah po tečaju, ki ni skoraj
nič različen od uradnega.
RIBIŠKO TEKMOVANJE ZA
DAN MLADOSTI
V	soboto, 24. maja, je Ribiška družina Celje pod pokrovi-
teljstvom OK ZSMS Celje in Društva prijateljev mladine
Celje, priredila v počastitev dneva mladosti na Smartin
skem jezeru ekipno mladinsko tekmovanje v ulovu na naj
težjo ribo. Tekmovanje postaja tradicionalno, saj je bile
letos že sedmič.
Sodelovale so mladinske ekipe iz Laškega, Vevč, Sempe
tra, Stor in Celja ter posamezniki zunaj konkurence. Pred
pričetkom tekmovanja so z minuto molka počastili spomin
na tovariša Tita.
Po triurnem tekmovanju so imeli največ uspeha predstav
niki RD Šoštanj, ki so zmagali. Drugo mesto so zased
mladinci RD Voglajna iz Stor in tretje mladinci RD Sempe
ter. Med posamezniki pa se je izkazal Matjaž Kočevar, saj ji
ulovil 156 dkg težkega ploščiča.
V	imenu pokrovitelja je predsednik OK ZSMS Celje Rild
Majcen najboljšim ekipam podelil pokale in diplome.
V	nedeljo, 8. junija, pa bo osrednja letošnja priredit«
Ribiške družine Celje. Tekmovali bodo za »RIBiSKEGJ
CARJA 1980«. Tekmovanje bo pri ribiški koči na SmartiiJ
skem jezeru.
F. BOGADI
S POTI V BARCELONO
ASTA LA VISTA,
BARCELONA
Teden dni v Barceloni je
veliko premalo, da bi lahko
rekel, poznam jo. To je bilo
le bežno srečanje. Nisem po-
kukal v njene delavske četr-
ti. Nisem videl kmetijskega
venca okoli nje, ki mesto
prehranjujo. Nisem videl niti
polovico njenih znamenito-
sti, ki jih razglašajo turistični
vodiči.
Toda teden dni je ravno
dovolj, da se zagledaš, da te
zamika, da bi segel globlje v
njeno dušo. Tako mikavna,
rekel bi bahata dama, kot je
Barcelona, more imeti hudo
komplicirano dušo.
Asta la vista! Na svidenje,
Barcelona! Morda pa ven-
darle čas nanese priložnost
ponovnega srečanja.
Vračanje, če sediš na isti
strani vozila, kot dol grede,
odpira nove razglednice.
Spet se nizajo piriijevi in plu-
tovčevi gozdovi, na jasah in
senožetih v neokrnjeno nara-
O
PIŠE:
JURE
KRAŠOVEC
vo vabijo ogromne table in-
dustrijske podjetnike: Pridi-
te. Zgradite tovarne. Prinesi-
te cvenka. Morda bodo. Toda
prinesle bodo tlidi dim,
smrad, nesnago.
V južni Franciji so vino-
gradi oživeli. Trgatev je. Člo-
veka zamika, da bi obral so-
čen grozd, da bi zvrnil kozar-
ček lanskega, se zavrtel po
trati in gledal dekleta, ki baje
še vedno bosopete z visoko
spodrecanimi krili tlačijo
grozdje v kadeh. Toda avto-
bus brezdušno pelje mimo
idiličnih vasi, daleč proč od
bučnih mest.
Ažurna obala. Niča. Na ve-
černem sprehodu zavijemo k
obali. Morje vali dolge grebe-
ne na prodnati žal, kjer pole-
ti v vrstah ležijo na soncu
nepregledne vrste kopalcev,
ki za drag denar duhajo drug
drugemu noge, vendar bla-
ženi, da so med priviligirani-
mi, ki si lahko privoščijo do-
pust v Niči. Zamislite -
Niči?!
Iz sexi-shoppa na glavni
aveniji se z gručo ljudi priva-
li na pločnik znana, domača
govorica. Jugoslovani so se
spet do sitega nagledali
žgečkljivih prizorov, morda
kupili kakšen zvezek s foto-
grafijami, ki bodo krožile po
pisarnah skozi vse miznice.
Morda si je kdo kupil še kak
pripomoček, imajo jih na za-
logi za oba spola, od poma-
gal za osamljene samice in
samce, do eliksirjev za večjo
ljubezensko moč, vključno s
špansko muho. (V Španiji ni-
sem videl nobene, ki bi ne
bila natanko podobna na-
šim.)
Med Nico in San Remom
se pobočja bleščijo v soncu.
Nič kaj dosti se ne sekirajo
za izgled naravnega okolja.
Denar je preveč vabljivega
leska. O, ne. Nimajo še sonč-
nih central, pač pa so spret-
no prisilili sonce, da jim slu-
ži. Ogromni steklenjaki so
prislonjeni v strmine, v njih
pa gojijo vrtnice in druge ro-
že, s katerimi zalagajo tovar-
ne za dišave in lepotila, za
dišeče vodice in pofrume, za
dehteča rdečila in pomade.
Francija, kajpak. Seveda ro-
že tudi prodajajo in ni zaman
San Remo, ta je že v Italiji,
tako znan po svojih festiva-
lih cvetja. Zemlji je vseeno
kaj poganja iz njenih neder,
trta ali vrtnica, lastnikom pa
je tudi vseeno, kaj jim prina-
ša denar, le da ga prinaša.
Padska ravan je spet v ko-
preni meglic iznad reke Pad
in dima industrije Severne
Italije. Od tod se valijo-sive
vodne gmote, ki potem obli-
vajo ves Istrski polotok in
severno Dalmacijo s svojo
nesnago.
Homo homini lupus ali pa
sosed sosedu onesnaževalec.
Približno isto je.
KONEC
Prizor s tržnice v Niči. Francozi so ljubitelji rib, tudi če so drage
Tegale ploščiča - samico, polno iker, je na kruh ulot
Matjaž Kočevar iz Šoštanja. Tehtala je 156 dkg. In kakor}
zatrdil Matjaž bo od sedaj dalje plavala in skrbela f
zarod v Šoštanjskem jezeru.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar,>
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Lhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana.'
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev.>
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.