¦ ^ULTURA V TOZDIH
Nuja našega življenja
Počasi se osveščamo - Pri vseh tozdih komisije za kulturo ali vsak referent v
sindikalni organizaciji
Iz leta v leto smo bol) prepri-čani, da bomo za boljSe sa-moupravljanje v kulturi in za intenzivnejše kulturno življenje najvefi storili, če se bomo za to področje dela dobro organizi-raii v obeh osnovnih celicah naše socialistične družbe, to je v tozdih in krajevnih skupno-stih.
Do ustanovitve samouprav-nih interesnih skupnosti za kul-turo je bilo družbeno angažira-nje usmerjeno v napredek kul-turnih društev in poklicnih kul-turnih hiS. mnogo manj pa v to, kaj o kultun mislijo delavci in občani. Sete z ustanovitvijo kulturnih skupnosti pred Sesti-mi oziroma Stirimi leti smo za-
čeli govoriti, da smo vsi kultur-ni soustvarjalci innesamotisti, ki delujejo v kulturnih društvih in poklicnih kulturnih organi-zacijah. To si razlagamo tako, da bi morali imeti delavci in občani tak vpliv na izbor in kva-liteto kulturnih dogodkov ama-terskih in poklicnih kulturnih ustvarjalcev, da bi bilo mogoče govoriti o skupni odgovornosti za neuspele kulturne dogodke in o skupni za uspele.
Ta obojestranski vpliv in skupna odgovornost naj bi se uresničevala v občinski sa-moupravni interesni skupnosti za kulturo, toda ker se vpraša-nja kulture pojavljajo vsak tre-nutek in povsod kjer živimo in
delamo, moramo ustanavljati več manjših organov, ki nam bodo za konkretne dogovore dostopni - vsak trenutek in povsod. Ti organi so komisije za kulturo v tozdih in KS.
Praksa je pokazala, da pote-ka ustanavljanje komisij v KS drugače kot v todzih. V tozdih jih ustanavljajo pri sindikalnih organizacijah, v KS pa pri sve-tih KS. Kaj je bolje in kaj je bolj prav?
Brez kulture ne bi bili Ijudje, torej je kultura pomembna se-stavina našega življenja in dela v naših osnovnih družbenih ce-licab. V njih naj družbenopoli-tične organizacije predstavlja-jopolitičnosilo, kibozagotovi-la, dabostatidvecelici.tozdiin KS, skrbeli za kulturo tako kot skrbita za druge vsakdanje na-loge. Zato morata tudi za kultu-ro ustanoviti komisiji in sicer v tozdih pri delavskem svetu, v KS pa pri svetu KS. Telesa za kulturo pa naj imajo tudi druž-benopolitične organizacije, da bi se lažje borile z zaostalimi koncepti reševanja kultumih vprašanj. Kultura mora namreč postati spoznana nuja našega življenja tako kot je to postala npr. razširjena proizvodnja.
OsvešČanje in spoznavanje te nuje pa se počasi uresničuje. To je proces. Nekje bodo prišli do dobrih kulturnih komisij prej, drugje kasneje. Po mne-nju občinske Zveze kultumih organizacij, ki se s to proble-matiko ukvarja že nekaj let, se je v sedanji fazi v tozdih potreb-no boriti za naslednje rešitve:
-  V tozdih. kjer je najvišji organ   samoupravljanja   zbor delavcev   (majhni   tozdi),   naj jma sindikalna organizacija re-ferenta za kulturo.
-  V vseh tistih tozdih, kjerje najvišji samoupravm organ de-lavski svet, naj imajo smdikalne organizacije komisije za kultu-ro, pri vodstvu tozda pa naj nekdo poleg svojega rednega dela odgovarja še za kulturo. Takšen   neprofesionalni   refe-rent  za  kulturo  naj  ima tudi funkcijo tajnika sindikalne ko-mistje za kulturo.
-  Vse   velike   organizacije združenega dela na) imajo ko-misijo za kulturo pri delavskem svetu, v vodstvu takšne organi-zacije pa naj deluje profesio-nalni referent za kuiturno živ-Ijenje delavcev.
STANE KOMAN