32. številka. V Trstu, v soboto 21. aprila 1888. „E DI N O S T" izhaja dvakrat na toden, vnako sredo in soboto ob 1, uri popoludne. „Edinost" stane: za vbg leto gl. f!. —; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; , n 2.25 „ PoHftmii"ne številke se dobivajo v pr<>-dajalnionh tobaka v Tntn po fi> nov., v Gorici in v Ajdovičini po 41 nov. Na naročbe brez priložene naročnine se U|iravnistvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi no pošiljajo urcM^vitm v uliri Torrento it. 12. Vsako pinmo~~Tnora biti frankovano, k<-r nefrankovana ho nr sprejemajo. Rokopisi s« ne vračajo. Oglasi in oznanila se račune po 7 nov. vrotioa v petitu; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih vrnti<-. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništvo v ulici Torrento 12. Odprte reklamacije so pruste poitnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. Tržaška raztava leta 1888. Vinski trg združen z razstavo rastlin in vinarske oprave napravi tržaško kmetijsko družtvo s pomočjo vis. c. kr. mini-sterstva za trgovstvo in kmetijstvo, mestnega zastopa in trgovinske zbornico v Trstu v prostorih gledališča „Politeama Rossetti" od 9. do 23. junija 1.1. Posebna komisija imenovana po tržaškem kmet. družtvu, bode vodila in zastopala vinski trg in razstavo; napravi posebna pravila, po katerih se izvolijo razsodniki (jurija) in so uredi njih poslovanje; delila bodo tudi podeljena darila, to je, častno diplome, svetinje, častna priznanja in tudi ona častna darila, katera ponudijo oblastne korporacije ali zasebniki. — Kdor se želi udeležiti trga ali razstave, naj pošlje svoj oglas po lokalnem odboru ali pa neposredno raz-stavnej komisiji v Trstu s potrebnimi pojasnili o pridelku, ki ga hoče razstaviti. Prostori bodo obsegali po 5.20 in 7.08 štirjaških metrov in se bodo rabili lahko tudi za kolektivne razstave vin. Raztavljal-cem ne bode nič plačevati ni za razsvečavo, ni za shrambo ; na njih račun pa pojdejo vse voznino zadevajoče razstavljene stvari. Razstavi jalci bodo sami ali po svojih oprav-nikih skladati stvari na odkazanem prostoru ali pa opravi to na posebno prošnjo komisija; toda trosko plača v vsakem slučaji razBtavljalec. Razstavljene stvari ostanejo do konca v razstavi; poprej se ne bodo smele odnašati razven posamičnih izjemnih slučajev a posebnim dovoljenjem komisije. Ta bodo sicer skrbela za potrebno pažnjo, vender pa no prevzame nobene odgovornosti za kakšno poškodovanje ali za izgubo razstavljenih stvarij. Vsak razstav-Ijalec dobi iskaznico o tem kar postavi v razstavo in ta mu bodo služila za legitimacijo, da lehko svoje stvari nazaj dobi. Komisi ja ima izključno pravico, sprejemati za razstavo oglašene stvari, ali vse, ali le nekatero in odkazavati prostore; zoper njene naredbe ni nobenega ugovora. Če lastnik ne vzame do poludne 30. junija svojih stvarij, zapadejo v korist dobrodelnim namenom. Razstavljalci, njih zastopniki in razsodniki bodo imeli svobodni uhod v razstavo. Južna in državne žoleznico so dovolile, da bodo prosto voznine vse tiste PODLISTEK. Sobotno pismo. Izpod Nanosa. Bil je čas, ko so spoštovali odkritosrčne in poštene može, bil je, pravim, ali je tudi prešel. Dandanes pa prav radi uporabljajo take, ki se znajo dobro upogibati in uklanjati, kateri so tudi toli tolerantni, da so ne osmeijajo kakšno 'stvari „direkt zu packen". Tukaj bi spet navel stari latinski izrek, ki so začenja % besedo „tempera" . . a zdi so mi uže preob-delan in oprano perilo zopet prati baje da ni prijetno. Zato pač preidem danes po kratkoj motivaciji kar „naravnost" k stvari. To pa zaradi tega, gospod urednik, da ne boste rekli, da bi jaz sam sobe rad spravil na površje ter bi se po tem dal m olika ti in tipati, nagibati in klanjati, kakor bi so komu zdolo. Ne! To delajo le taki, kateri hrepene, da bi imeli razven mnogih in mnogovrstnih svojih križov in križcev še kak zlat križ; zato jo pa njihovo delovanje dosledno (proti smotru). Previdnost jo božja mast! Gospod urednik, oprostite, da som si danes vzel tako nespreten uvod. Mislil sem pač drugače začeti, ali uže Goethe pravi: Warum denn in die Ferne Bch\veifen ; Alles G uto liegt so nah\ Kedar Človek plava moj dvema strugama, oprimo se pač tudi najbližje solio ali hloda samo, da so mu delo zlajša. stvari, katero se po končanoj razstavi neprodane vrnejo na dom razstavljalcem. Brodarsko družtvo avsto-ogorskega Lloyda je za 50°/o znižalo normalne voznine blagu, katero bi se iz Dalmacije in Istre pripeljalo na razstavo in tako tudi pridelovalcem iz onih krajev. Brodarsko družtvo „Istra-Trst" jo dovolilo 20% odbitka v isti namen. Mestna daČna uprava je dovolila posebne olajšave v dačnem oziru. Komisija bo na dotične oglase izdala ustop-nice, s katerimi se bode izkazavati tistim, ki bi se hoteli udeležiti dovoljenih odbitkov in olajšav. Pravila za vinski trg. Na trg se smejo postaviti: Črna navadna (namizna) vina, bela navadna vina, črna in bela fina namizna vina, likerna vina, bela peneča vina, vino za režo, vinsko žganje. Prodajala se bodo vina samo v za-mašenih buteljkah, v steklenicah, ali v zaprtih posodah; pokušavala se bodo samo iz buteljk v kozarcih, a ki bodo v dotičnih prostorih. Na trgu bode moralo biti vedno dosta vina za pokušnje. Da so bodo lažjo plačevale pokušnje, dobivale se bodo pri blagajni marko po 5 kr. Cene poku-šonj bodo tako uravnane, da se bodo ujemalo z vrednostjo ene ali več mark, V oddelku za pokušnje bodo vsak razstavljalec na očiten kraj postavil razkaz svojih razstavljenih vin. Kdor se hočo u-deležiti daril, mora razstaviti najmanj 25 buteljk ali 50 litrov vina v malih posodah ali sodčkih. Vina in žganja so imajo prinesti na trg ne pred 25. majem in ne po 5. juniji t. 1. V prisojevanji daril se bode ozir jemal na tista vina, ki se najbolje prilegajo tistim krajem, kjer so se pridelala v zadostnih množinah za kupčijo in iz grozdja takih vinogradov od katerih ob-del ovanja jo pričakovati pravega napredka v vinarstvu. Razsodba jurijo so objavi šo med trgom. Sadna vina, kisi in rozoliji so sicer sprejmo na razstavo, pa se ne morojo udeležiti daril. Mestna dačna uprava je dovolila vsem takim stvarem, ki so podvržene užitnini, podpolno oproščenjo vsako davščine, samo da izkaže, kdor jih pripelje v mesto, spričevalo komisije, da so zares odmonjene za razstavo. To oproš- 4r »V edinosti Je moS«. čenje velja tudi za vae tiste množine, katere porabi jurija za svoje namene. Od tistih vin in likerjev, ki se razprodajo za časa razstave v prostorih vinskega trga, bode treba plačati užitnino po obstoječih postavah; le tedaj, Če so proda za privatno rabo vsaj 10 litrov skupaj, če so v sodih, ali vsaj 5 buteljk, če so v buteljkah, bodo plačati samo uvozno carino. S tistimi množinami pa, katere vzamejo razatavljalci nazaj, se bode ravnalo z ozirom na to, za kar bodo odmenjene. (Konec pri h.) Tedaj ad rem: Ker sem bil zadnjikrat pozabil, sicer pa nisem imel časa, ni prostora, da bi Vam bil poročal o vremenu (kor to je pač znamenita rubrika) zato hočem danes zadostiti dolžnosti ter zopet začeti po starem običaji, z vremenom. Nebo je postalo vedro, potegnolo je krinko, ali kakor pri Vas pravite : kurolec raz obličje in vse je oživelo. Nekaj ptičkov se je tudi uže po-vrtiolo, seveda no baš dosti, ker jim jo pri nas vedno napovedana vojska; zato se pa živalico hoje blizu. No smete pa misliti, gospod urednik, da smo tako hudobni ljudje, da nam ni mari ptičjega petja. O da! Pevci smo z i »n e v korenskem samoglasniku; toda v vsi naši okolici slišimo prepevati samo enega slavca. To pa ni ni kak prenos ali oratorska figura, temveč istina. Ali pustimo slavce, slavke in alavčke, I ker sicer bi bilo treba navedene trditve dokazati in čo bi lo edna premisa ne stala prav trdno, rekli bi naši protivniki: lej ga no, laže so! No, saj dandanes svet tako ne gleda mnogo na jedro, temveč le na obliko. Schiller pa pravi: „\Venn die Glock' soli auferstehn, Muss die Form in Stttcken gehn." „Forma pulehra* učili smo ae „svoje" dni, a zdaj je drugače. Tistikrat jo bil čas, prijetni čas setve, zdaj jo pa resni čas žetve, čas krepčalnega dela. Gregorčič pravi: „Dejanje ti ljubi, a boj so pokoja!" — Zajdem in spet zajdem . . . , Zdi se mi, da šo sedaj nisem povedni, kako vreme j imamo tukaj. Da spot no zabredem, po-' vem Vam tako direktno, kakor oni po- Glavni zbor tržaške žensko podružnico sv. Cirila in Metoda dne 14. aprila 1883. (Konec.) Ko so potrdi poročilo, prosi gospa prvomestnica gospodično blagajnico Ljudmilo Mankočevo, naj bere svoje izvjestje, ki slove tako-le : Poročilo blagajnično o glavnem zboru 14. aprila 1888. žensko podružnice sv. i Cirila in Metoda v Trstu. Slavni zbor ! Minolo je dobro leto, od kar smo imele svoj glavni zbor. — Ne bodem trdila, da jo naš« družtvo v tem letu — da po Slomškovo govorim — napredovalo po orlovo, ali vender lo služiti so smem Ga-lilejevega izreka „Eppur si muove". In res, tudi v preteklem letu napravilo jo naše družtvo v prospeh naše sveto stvari razmerno velik napredek in nadejam se, da bode v bodoče šo večji. — Glede dohodkov in razhodkov našega družtva v tem času, čast mi jo javiti slavnemu zboru to-le :; 1. Do glavnega zbora lanskega leta! imelo je našo družtvo dohodka v znesku 1 gld. 220. kateri je bil poslan v Ljubljano, i 2. Od onega dno, namreč od 7. marca 1887. do 31. decembra dobilo jo družtvo:1 a) za letni no do 31. decembra 1887. gld. 132; h) od šaljive, loterijo pri veselici 5. julija gld. 132*35, skupaj gld. 264 35. Odbivši od to svote: a) trošek za društvene stvari gld. 1*00; b) trošek za šaljivo loterijo gld. 39*51, ostalo je gld. slanee v državnem zboru, ko jo vprašal i to dni, kje jo ta in ta minister, da ne posluša njegovega govora. Ministerska klop jo bija prazna, dotični minister pa je sedel bas ti k govornika. Seveda na tako vprašanje bila jo posledica lo smeh, ker kratkovidni govornik ni videl ministra. In kako neki si je pomagal iz zadrege? Zavpil jo kar naravnost: „Der Minister gehort ja auf die Ministerbank!" Tako bom tudi jaz povedal: gospod urednik, pri nas imamo vreme lopo, prav spomladansko. Punctum! To dni sem premišljeval nameravane reforme novega vojnega ministra. (Pač čnilna stvar, da mo to zanima; čo me bodo, povem v prihodnjem listu.) Ni še možno reči o njih ni to ni ono, samo to prorokujem uže danes, da nova metla rada pomota; sicer nisem mislil šo tega reči ali storil sem za to, da sem uporabil svojo prostost, ker imamo „pod črto" mi mračnjaki več svobode, kot gospodje, ki so šo-piro nad črto po vseh štirih predalih. Uže v duhu sem videl, kaka nevihta so na-pravlja letos nad glavo budgeta. Ali to je! zopet „visoka" politika. Zloglasne predloge „lex Liochten-stein, Lienbacher ot llerold" tako še niso na tapetu v državnem zboru, premda jih zelo nestrpno čakamo. Agitacijo za to so prouzročilo v narodu muogo korupcije, družtvom mnogo kvare in v narodnih vrstah zopet razpor. Da, da razpori iu vedno I razpori, ti so nam Slovanom prava mora.! Tlučo in tišče nas liki prokletstvo božjo, i In to prokletstvo je črno kakor kinežki 223*21, od katerega je bilo poslano v Ljubljano in sicer: a) prvikrat 12. julija 1887.' gld. 177.84, b) drugikrat 31. decembra 1887. gld. 41, akupaj gld. 218*84, tako, da jo ostalo v blagajni koncem d -cembra 1887. gld. 4*40. 3. Od 1. januvarja do danes iztirjalo so je na letnini gld. 50 in vzemši v račun ostatek lanskega leta gld. 4.40, bi imelo biti v blagajni gl. 54*40; odbivši pa razne družtveno troško od gl. 8*2(1, uatajo v istoj dandenes gld. 46*20. Na koliko so dostajo lokalno naše kase, priobčujem slavnemu zboru to-le: 1. Za veselico dno 5. julija 1887. nabralo se jo s privatnimi darovi gl. 30.40 in ker je bilo pri tej troškov gl. 8.50, ostalo jo gld. 21*90. 2. Nabralo so je ob enom: a) 106 kosov obleke, b) 3 steklenice malinovca. Od tega razdelilo se je 115 kosov obleke in vae tri steklenice malinovca, tako, da je ostalo še 51 kosov obleke. 3. Za božičnico nabralo sc jo : a) v gotovem denarji gld. 86*37, b) prištevši k tem gori navedeni prebitek od veselico 5. julija 1887. uld. 21.90, bilo bi v blagajni gl. 108*27; ker so troški narastli na gl. 51*10, ostalo je v njej gld. 57*08. Ta prebitek bil jo plodonosno uložen v tržaško hranilnico, kjer se šo dandenes nahaja. 4. Za božičnico nabralo se jo tudi: a) 120 kosov obleko in tri steklenice malinovca, b) iu vzemši v poštev gori navedeni ostatek 51 kosov obleko in c) nakupljenih 8 oblek — bilo bi vseh 170 kosov, razdelilo se je pa vse razven nekaj koto-nine, 3 steklenico malinovca, nekaj pisal in inolitvenikov. Ta ostatek nahaja so pri gospe predsednici. To jo ves račun, kateri sklepam v nadi, da bode pri prihodnjem našem zboru šo dokaj povoljniši, v kar nam pomagajta slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod. \r Trstu, 13. aprila 1887. Ker tudi tu nema nobena družabnica kaj dodati ali popraviti, vzprejnie in odobri se račun. Četrta točka je bila: posamično željo in pritožbe. tuš. Nasprotniki naši se pa logično drže gesla: „divido et impera!" Gospod urednik! Ni sicer naš namen politikovati; toda neko staro babico sem slišal, da je rekla potem, ko je tri debelo ure govorila z mojim pokojnim dedom: „tako so mi zdi, kakor bi se bila najedla prav dobrih štrukijev". Človek mora tedaj govoriti in svojim soljudem razodevati, kar misli. To je užo v naravi naši. Ros, da pravijo: Kedor mnogo govori, mora veliko znati, ali veliko lagati. Ali včasih vender govorimo mnogo, a vso tako preprosto, tako nedolžno, da ni vse skupaj vredno piškavega oreha. Govorimo pa samo zato, da govorimo, govorimo osobito sedaj, ko lahko dihamo v svobodnem svežem zraku, v prijetni pomladi, pod vedrim notranjskim nebom in sivim Nnnosom ter otresamo zimski prah, božične in velikonočne skrbi od sebe. Prihajajoča pomlad ima pač toliko vabljivosti, toliko prijetnosti in toliko zanimljivosti. Vso se vzbuja, vse vstaja in tudi „mi vstajamo" ali strašno leno, strašno leno, pravim. „Mi vstajamo" ali naših sovražnikov ni še toliko strah, kakor si mi mislimo. Da bi nas pač vzpo-mlad vzbudila iz to mlačnosti, iz to otrplosti, da bi krepko stali nasproti vsem „vragom", da se ne bodo naši nasprotniki upali roči tudi potem, ko dojdo Slovenec k njim v prodajulnieo iu bode hotel kupljeno blago plačati: „das nebni ieh nicht an; ich versteho nichts slovenisch ... Na svidenje! Vaš C. Kaj prejme bere vodstveni pozdrav iz Ljubljane, ki ,«lasi: V rednem'občnem zboru aa leto 1888. zbrane preblagorodne druzabnice iskreno pozdravlja vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, 14. aprila 1888. Tomo Zupan. Gospa prvomestnica vabi na to čestite druzabnice, ima li katera izraziti kakšno željo. Gospodična M. N a d 1 i š k o v a prosi besede in govori po priliki tako-le : Vsakej izmej čestitih družabnic je izvestno znano, kaj jo g. Lovro Ž vab našej podružnici; on je duša, on vodi nase družtvo od prvega početka do denes ia nadejamo se, da nas tudi v bodoče ne zapusti, temveč da nas bode še na dalje podpiral. V zahvalo in priznanje za ves njegov trud vabim vse navzočne druzabnice, naj ustauejo raz svojo sedeže. (Zgodi se). Gospodična Račić želi, naj podružnica daje koncerte, da se družtvo širi in spoznava. Načelništvo jej je razložilo, da je tako zalitevanjo za zdaj nemogoče, ker so koncerti predragi in bi težko pokrili celo troške. Koliko bi morali imeti gostov, da bi imeli morebiti 100 ali 150 gld. čistega dohodka ! Ker se nobena več no oglasi, oznani gospa prvomestnica, da se bode vršila 5. točka in sicer: volitev novega načel-ništva. A'oli se lehko ustno ali pismeno. Gospa 8 c h m i d t predlaga, naj se U3tno glasuje, a ker jo njen predlog padel, skleneno je bilo z večino glaBov voliti z listki. Zaradi volitve se pretrga zborovanje nekoliko trenotkov, da se družabnice dogovore o prihodnjem načelništvu. Skrutinacija jo pokazala, da so bile z večino glasov izvoljene : za prvomestnico gospodična Ljudmila Man koč, za njeno namestnico gospa Ema A hram, za zapis-nikarico gospodična Justina Michelli, za njeno namestnico gospodična Marija Nadlišek, za blagajnico gospodična Ivanka K a 1 i s to r in za njeno namestnico gospa Julika Netli. Novo izvoljena prvomestnica gospodična Man koč se toplo zahvaljuje na iz-kazanej časti, ki jej je padla nepričakovano kakor z nebes in obeta, da bode po svojih močeh delala v korist podružnici, S tem je bilo zborovanje izvršeno okolo 71/4. Nam ne ostajo druzega nego vročo preporočati novemu načelništvu, naj mu služi v vzgled lanjski odbor, ki se je toliko žrtvoval in delal v podporo nežne mladine; pridno naj dela, da pojde podružnica vedno po onej gladkej cesti, kute ro je ustvarilo dosedanje požrtvovalno načelništvo, kateremu zakličemo: Na zdar ! Politični pregled. Notranje dežele. Letošnja proračunska debata v državnem zboru odlikujo so od prejšnjh v tem, da jo v tej razpravi nastopil vodja mladočeške stranke dr. Gregr kot najznamenitejši govornik proti sedanjej vladi. Naš parlament odlikuje se od vseli evropskih zbornic v tem, da mej vsemi poslanci ne najdeš onega, ki bi mogel odkritosrčno iz notranjega prepričanja braniti vlado. Vsi govorniki, tudi oni, ki koncem svo jega govora izrekajo Taaffeju in njegovim kolegom zaupanje s tem, da glasujejo za proračun, ne morejo drugače, nego da očitajo sedanji vladi nedoslednost v njenem postopanji, kakor tudi to, da ni dosegla ni sence tega, kar je obetala o svojem nastopu narodom. Gospodje ministri pa puščajo govornikom to veselje, da jim berejo levite, ali vsi ti govori in vse te razprave nimajo nobenega upliva in so samo gola potrata časa, kajti o vseh vladnih postavnih načrtih in predlogih no odloča se več v parlamentu, ampak v klubih! Govor poslanca Gregra je vzbudil do sedaj še največjo pozornost v državnem zboru. Gregr si jo v svojem govoru privoščil celo ministerstvo skupaj in vsacega miniuistra posebej; ni je stroke v državnoj upravi, da bi je mladočeški poslanec ne bil podvrgel neizprosnej kritiki. Levičarji so mnogokrat glasno pritrjevali, a tudi desničarji so odobravali posebno one odstavke, ki jih je posvetil ekselenoi Gauču. Grćgr je omenjal prestolnega govora 1879. 1., v katerem cesar obeta češkemu narodu v poštev jemati njega državnopravno prepričanje. Vsakdo ve, kaj Cehi umevajo pod tem, znano je vsem, da teže za samoupravo češkega kraljevstva, do katere imajo vsa zgodovinska prava, in da hočejo, da bi se cesar dal kronati za kralja češkega ter s tem podelil deželam Vaclavske krone one pravice in povlastice, ki so je te zemlje uživale nekdaj za časa čeških kraljev. V tem obziru se še ni storil ni eden korak. Češki deželni zbor, ki je nekdaj odločal o miru in vojski, ki je celo volil dinastije deželi, izgubil je podpolno svojo veljavo. Sedaj nima drugega posla nego nespremenjene sprejemati vladno predloge; političnih vprašanj ne sme razpravljati, samostojnih predlogov ne staviti in no sklepati postav, ako nečo, da se ne pogreznejo v morje nepotrjenih zakonov. Pod sedanjo vlado ponemouje se še vedno in še na nevarnejši način nego pod prejšnjimi vladami, ker se s posebnimi naredbami daje nemškemu jeziku neke prednosti, ki mu po državnih zakonih ne gredo. — Svoboda tiska je sama domišljija, kajti pod vlado sedanjega pravosodnega ministra plenijo se novine še strožje nogo prej. Tako je bilo za ISlotne nemšl-o dobe 151 — za 81etne Taaffejeve vlade pa 311 zaplenjenih! In kedo pleni liste? Okrajni glavarji, policijski uradniki, ki so navadno zelo podrejeni in duševno omejeni! Ni je svobodomiselne ustanovo, katere bi ta vlada no prezirala in kratila. O tem nam priča cela vrsta izjemnih postav; izjemno stanje na Du-naji, izjemno stanje za delalce, in kakor vse kaže, bodo tudi študentje kmalu v izjemnem stanji. Tako bodemo imeli kmalu najlepše in svobodnejše postave na papirji, a cela vrsta državljanov vseh slojev bode pa v izjemnem stanji. Državljani imajo pravico po zakonu shajati se res, a shajati se smejo le tedaj, če je policiji to po volji. Pritoževati se na državno sodišče zoper policijo jo pa nespametno, kajti odloki tega oblastva pridejo pritožnikom v roke se lo črez polu ali črez edno leto. Vlada jo 1879. 1. obljubila, da bode skrbela za materijalne koristi avstrijskih narodov. Kai;o izpolnuje to obljubo, kaže nam podaljšanje koncesije družbi severne železnice, kar škoduje državi najmanj za 5 ali G milijonov na leto; o tem nam priča carinska vojska proti Rumeniji, trgovinska pogodba z Nemčijo in Italijo. Kaj je storila vlada za povzdigo obrta in trgovine, vidimo iz tega, da vse hira in peša; kako se briga za poljedelce, vidimo da so zemljišča vedno bolj zadolžena. To nam priča, da se materijalna moč državljanov Čedalje manjša, iz tega sledi, da tudi država slabi. In ko bi se Avstrija zaplela v vojsko, kam naj pojdejo državljani po ono domoljubje, ki je potrebno, ako so hoče kakšna država uspešno bojevati. če so pa vsi narodjo nezadovoljni in vidijo v državi lo svojega nasprotnika, ki je proganja in zatira? Finančni minister nam je naslikal denarno stanje jako ugodno in sijajno. Ta slika je pa samo obmana, fata morgana, za katero so skriva beda in revščina prebivalstva. Od 1879. 1. do danes so troski narasli za 80 milijonov, dohodki za 130 milijonov, državni dolg pa pa 530 milijonov. In vender nam je takrat vlada obljubila, da nam 110 bode nakladala hujših bremen. Te številko pa drugače govore. Proti koncu pravi Gregr, da no želi vreči tega ministerstva, da mu pa v imenu svojo stranke izreka nezaupanje, ker se nikakor ne drži 1879. 1. postavljenega si programa in da zato glasuje proti proračunu. Za Gregrom govoril je Ceh \Veber, ki je tudi ostro napadal ministra Gauča ter končal svoj govor se željo, da bi užo bilo enkrat konec njegovega ministrovanja. Mej levičarji govoril je dr. Menger najbolj stvarno. Pobijal je vladni predlog ob obdačonji špirita, po katerem hi imela država 40 do 50 milijonov dobička, kakor trdi vlada. Ako bodo pa država tovarnam za špirit, katerih jo sedaj okolo G000 v Avstro-Ogrskej, dajala premije po 33(50 gl., bode se ta dobiček znatno zmanjšal, tovarne pa bodo kakor gobo rastle iz tal, tako da lehko računamo prihodnje leto na 10 tisoč tovarn. Naj se vsem tem izplačajo ustanovljeno premije, kje jo potem proraču-njeni dobiček, in zakaj se nalaga državljanom tako ogromen davek? — Govorilo je še mnogo drugih poslancev. Omenjamo samo, da jo dr. Bortolini intorpeliral ministra Gauča, zakaj jo tuko strogo postopal proti onim dalmatinskim dijakom italijanske narodnosti, ki so pri ustanovitvi podružnice družtva „Pro patriatt čestitali odboru? (Dotičniko so izključili za nekaj časa z univerze.) V Dalmaciji zmagali so o državno-zborski dopolnilni volitvi za veleposestvo Italijani, ker se jim je posrečilo, vrhu vsega dogovora s Hrvati pridobiti Srbe v Moki kotorskoj na svojo stran. Će tudi bi ta volitev sama na sebi no imela skoro nobenega pomena, sedaj jo tem žalost- nejše in tužnejše važnosti za nas, ker vidimo, da se tu dva naroda v načelnih vprašanjih, kjer gre za slovansko čast iz zgolj sebičnih namenov cepita na dvoje. Pač res tužna nam majka, dokler Bran-koviči ne izumro. Vnanje dežele. Ruski listi govoreči o Bismarkovej krizi začeli so zopet ostro pisati proti nemškemu kancelarju in mu ne verujejo, da je odkritosrčen nasprotnik Batten-bergov, čo se tudi upira njega ženitvi s hčerjo cesarja Friderika. Car namerava potovati najprej v Moskvo in od tod na Kavkaz. V s r b s k e j skupščini je sprejeta postava, po katerej bode imel vsak v občini volilno pravico, ki plačuje 10 dinarjev (5 gld.) davka. O tej stvari se je vnela živa debata. Večina govornikov branila je staro radikalno načelo, po katerem se daje volilna pravica vsakemu polnoletnemu občanu brez ozira na to, ali plačuje davke ali ne. Pravosodni minister je v svojem govoru rekel, da vlada odklanja od sebe vso odgovornost za posledice, ako bi se vzprejela taka postava; po dolgej debati je bil vzprejet vladni predlog. Bolgarski emigranti na Srbskem, llumunskem in Turškem so se začeli bolj gibati in se očividno pripravljajo na kakšno podjetje. Bolgarsko vprašanje se bliža, kakor vse kaže, rešitvi. Rusija hoče storiti v ta namen kmalu zopet svoje in sicer prav energične korake. Kakor poročajo „Narodni Listy". izjavil je bolgarski mi-nisterski predsednik Stambulov, da bi z mirno dušo spravil Koburga črez mejo, kakor ga jo poklical v deželo, ako mu Rusija jamči, da se ne bode maščevala nad njim in njegovo stranko za dosedanjo politiko. Ko bi bil Koburg odstranjen, prišli naj bi trije komisarji v deželo, ruski, avstrijski in turški, ki naj bi upravljali deželo do izvolitve novega kneza, ter pripravljali volitve za novo sobranje. Imenovati bi morali ministerstvo sestoječe iz članov vseh strank. Za volitev novega kneza se ni nobenemu bati, da bi navstale nove homatijo, kajti danski princ \VaIdo-mar je uže voljen in bodo tudi krono vzprejel, ako se Bolgarija pomiri z Rusijo. Ko bi prišel novi knez v deželo, zahtevali bi Bolgari ruskega generala za vojnega ministra, pobočnik pa bi mu moral biti Bolgar. O uvrstitvi ruskih častnikov ukrenol naj bi ruski general po svojem prepričanji. Da so zatorej začela pogajanja mej Rusijo in Stainbulovom je izvestno. Vprašanje je pa, bodo li ta mož zvedel jo do konca, kajti pokazalo se je, da se jo tudi lotil užo državnih blagajnic, prav kakor bivši rumunski vojni minister. Kmetski punt se na Rumunskom vedno širi, in vojaštvo odposlano v dotične krajo ga ne more udušiti. Vzlasti v okraji Utriceni, ki štoje 100 tisoč prebivalcev, je položaj nevaren. Nemiri se bližajo glavnemu mestu, zato je to obdano z vojaškim kordonom. Parlament bode skoro zaključen in kmalu razpisano nove volitve. Vsi listi tudi opozieijalni zanikajo vest, katero so Nemci raznesli v svet, da jo Rusija dala denar, da se ljudi spunta, tor trde, da je to izmišljotina neosnovana in popolnem neresnična. General Boulanger je na F rane ozke m izvoljen z velikansko veČino v državni zbor. Ferry je zahteval v nekem govoru, naj vlada da izjemno postavo, da se smo Boulangera kot upornega vojaka zapreti. Boulanger prido te dni v zbornico. Zahteval bode razpust zbornico in revizijo ustavo, katero imenuje protirepubli-kansko. Nemški cesar jo nevarno bolan in ni več upanja, da bi mu zdravniki mogli za dolgo podaljšati življenje. Narod jo silno žalosten in pripravljen na udarec, ki ga čaka. Da tako izreden mož ložo v prezgodnji grob, bode obžalovala vsa Evropa in no samo Nemci. DOPISI. Iz Podgradskega okraja dno 16. aprila 1888. Občno redno zborovanje kmetijske zadruge za Podgradski sodnijaki okraj bilo jo dne 8. t. m. v Podgradu, kakor je bilo o svojem času v „Edinosti" napovedano. Po končani popoludanski službi božji videl je prijatelj zadruge z veselim srcem dohajati od vseh stranij trumo kmetovalcev. V resnici so jo srce radovalo gledajoče ogromno število dohajajočih. Iz Brezoviške župnije se je dopeljalo nekoliko s kmetovalci dobro naloženih voz. Obila udeležba jo dokaz, da kmetovalci so so zelo začeli zavzimati za prekoristno zadrugo. Pa go- tovo bi jih bilo prišlo še več iz Materijske občine, ako bi se naravnost ali pa zvito ustop v zadrugo ne zabranjeval od neke strani, katera bi pa pač morala vestno na to delati, da bi največe število občinarjev pristopilo. O svojem času se bodo tisto pefidno krtovo rovanje po zaslugi osvetlilo in imenovalo s pravim imenom. Došlo je kmetovalcev iz Materijske in Podgrad-ske občine, da so napolnili precej prostorno dvorano Vičičevo. Le to je rado-voljnost kalilo, ker iz Jelšanske občine ni bil navzoč — nobeden. Pred zborovanjem sta imela g. predsednik in g. blagajnik mnogo posla. Prvi z urejevanjem dobitkov, drugi z upisa-vnnjem novih udov, katerih je pristopilo ■ 30 večinoma iz Podgradsko občine, in s ! pobiranjem letnih doneskov od starih udov. Potem pa se je začelo zborovanje, katero i se je vršilo v najlepšem redu. Načelnik zadruge g. II. Zupanči'6 izraža veselje ob obilni udeležbi in poda kratko poročilo ob odborovem oziroma o delovanji zadruge. Objavi, da od kulturnega sveta zadrugi podarjeni lepi junec jo v Materiji na razpolaganje in da jo ve6 premij razpisanih, med katerimi je posebno preporočal premij za pravilno napravljeno gnojišče, kar je tudi vsega preporočila vredno, ker kmetje le premalo cenimo za kmetijstvo neobhodno potrebni gnoj. Dalje preporočal je žitno čistilnico zadrugo v Materiji, ker je pa ona v Materiji preu-daljena za ude Podgradsko občine, povedal je, da bode zadruga v kratkem času še eno za Podgrad omislila in kmetovalci naj pridno čistijo semensko žito, da bodo pridelali tako več in dobrega žita, ako Bog nesreče no pošlje. Nagovarjal je navzočo prijazno, naj le prihajajo ž njim se posvetovat, ako bi potrebovali kakšna pojasnila. Poročilo so je pazljivo poslušalo in predsedniku se izrekla zahvala za marljivo delovanje in izvrstno vodstvo. Sledilo je poročilo blagajnika v. č. g. župnikaBe nedik a, iz katerega posnemljem , le-to, da število udov v Muterijski občini iznaša 53, v Podgradski pa 50 skupaj tedaj 103. Dohodkov do 9. t. m. je zadruga imela GG0 gl. 04 kr.; troškov pa 575 gl. tedaj ostane v blagajni 85 gl. 04 kr. Končavši poročilo je povabil kaj lepo kmetovalce k obilnemu pristopu v zadrugo in jih prepričeval, da zadruga jo le v njih korist ustanovljena, katera užo zdaj domiša posameznim koristi; pričakovati pa smejo splošen velik dobiček. Blagajnikovo poročilo se je odobrilo in so mu jo zahvala izrekla za brezplačno delovanje. G. urednik, vediko bi rad povedal, pa uže vidim, da moram poročila kar lo mogočo krajšati, sicer Vatu preveč prostora vzamem. (Konec prih.) Domače vesti. Občinski svet tržaški (Konec). Na temelju tega izraža podpisani odbor svoje se-žaljenje, da se ob odpravi svobodnega pristanišča tudi jemlje meščanom in prebivalcem mesta Trsta in okolice ali okrožja osvobojenje od carino za uvažanjo predmetov, kateri so potrebni za lastno uporabo, to je osvobojenje, katero je bilo v spisu svečano odajo dne 30. septembra 1382, določeno in zajamčeno. Ker se pa z odpravo teh oproščenj nalagajo nova, jako težka bremenu, zaradi tega misli odbor, da se more predložiti nastopno prošnjo na temelji predstojeće spomenice: 1.) občini tržaškej naj so ohrane prihodki kakor obstoje, h katerim pa izvestno pripadajo tudi mestni davki, dohodki, določeni v izročilnem spisu; 2.) da se brez obzira na to pravico sporazume občina na temelji nastopnih toček, ako bi ista izgubila to pravico zaradi državnih potreb: a) da so uvede o »plesnem užitnin-skem davku in o akcisi v mostnej pokrajini tržaškej akciza za denašnje mestne meje, t. j. da ostane meja mosta samega enaka denašnjej politično-upravnej meji mesta tržaškega, kakor jo bila določena z deželno postavo 1. aprila 1882. (dež. zak. št. 8 ex 1885.) b) da so o sprejemu omenjenega državnega užitninskega davka na predmete, kateri so spisani v posebnem, po ces. kr. vladi predloženem tarifu, imajo posamično točke nepogojno znižati po dodatkih nasprotne tarife ali načrta; c) da so dovoli občini tržaškej razven v načrtu določenih doklad 5 gld. za vsak hektoliter v mestu ali v okolici kuhanega in za mestno uporabo določenega piva še 150% doklado k takozvanomu „dazio fo- rose" in pridržanje sedanjega davka nedu-cilio," ako ne bi se podpirala občinska doklada na vino, katero se ima prodajati na drobno in je zaradi tega podvrženo davku za točenje (dazio educilio) in d) da prepusti vis. c. kr. vlada pobiranje lastnih davkov občini, odnosno ob-činskej upravi po načrtu znižane tarife proti nakupnim, katera no sme prekoračiti 450.000 gl. r\a leto, ker si vlada sama S ri držuje pobiranja davka „forese" in avka na tukaj kuhano pivo in tu čiščene žgane pijačo ter občinskih naklad, katere se imajo uplačevati občinskej blagajni. 3 ) Občina si pridržuje pravico, iskati odškodnine po pravnem potu za razvla-ščenjo, ako bi se ta dogovor ne uresničil ter se bode služila te pravice tudi tedaj, ako bi prenehal pod točko 2 predložen ali vsak drugi dogovor, kateri bi slučajno na mestu tega nastopil po obestranskem sporazumljenji. V Trstu 27. decembra 1887. Upravni in nadzorovalni svet mestnega carinskega urada. Jakob Tjiebman, predsednik. Vitez Josip Burgstaller pl. Bidischini, — Dr. Eugen Brunner, — Cesar pl. Combi. — Dr. Edvard Janovitz, - Gvido vitez Porenta, — Henrik Tolusso, — Ivan Polonio, ravnatelj. Spomenica sklepa z natančnim opisovanjem denasnjih mestnih tarif in vseh dotičnih strok mestnega nžitninskega davka. Vse točko spomenico so bile sprejete brez promene. Zatem poudarja svetnik Burgstaller važnost tega zaključka za tržaško občinstvo ter izjavlja, da bodo tržaški zastopniki v državnem zboru z vso močjo podpirali predloge občinskega sveta v državnem zboru. Predloga, naj se odpošljo posebna deputacija k cesarju, katera bi imela z vsemi merodajnimi osebami rešiti vprašanje v ugodnem smislu in deputacija ne bi imela druge naloge, nego prisiliti vlado, da provede zaključke državnega zbora. Vprašanje o hišnem davku se je uže izročilo davkarskomu odboru državnega zbora ter bode v kratkem rešeno. Carinsko zadeve, tikajoče se Trsta, so užo deloma rešene s trgovinskim dogovorom z Italijo in o drugih važnih točkah ob istej zadevi so šo razpravlja. Tem vprašanjem se jo sedaj pridružilo tudi vprašanje o mestnem davku. Po njegovem mnenji jo umestno, da sestoji deputacija iz članov občinskega sveta in trgovinske zbornico, kor se to vprašanje tiče tržaške občino in njegovega prometa. Občina bi morala v prvoj vrsti razpravljati o načinu, j kako so ima odpraviti svobodno pristanišče j in kako ravnati z blagom o carini, ker je želeti, da ostane prebivalstvo šo več let osvobojeno vseh naklad, katero bi nastale po odpravi svobodnega pristanišča, akoprav se ni nadejati, da bodo zgradbe v pristanišči o pravem času izvršene. Naposled podpira svoj predlog s primero razmer v Galiciji, katera ima 60 poslancev v državnem zboru in je vender poslala posebno deputacijo na Dunaj, da isprosi promeno postavnega načrta za davek na žgano pijačo. Svetnik Liob m a n n pravi, da se tiče v prvej vrsti odgovora na vladno predlogo v zadevi mestnih davkov in da bi deputacija našla morodajno kroge na Dunaji šo nepripravljene. Preosnutev mestnih davkov jo občinska zadeva in ne trgovinske zbornice; zatorej preporoča, naj se Burg-stallerjov predlog začasno odloži. Svčtnik Burgstaller odgovarja, da zadevajo to preosnutvo tudi trgovinsko zbornico. Podpira nujnost svojega predloga s tem, da jo predpostavljeni predlog vlado postavni načrt in jo malone nemogoče, da se zakonski načrt prekliče, ko je užo predložen državnemu zboru. Svetnik Venozian podpira Burgstal-lerja ter dostavlja, naj so predlog izroči mestnej delegaciji v protresanje in stavljenje potrebnih predlogov. Burgstallerjev predlog so zatem vz-projmu z dostavkoin dr. Veneziana. _ Prošnja stalnih gasilcev za povišanje plaćo so izroči požarnoj komisiji in sprejmo so račun o mestnej ubožnici za loto 1Š8S. Za točko XV. št. 4 „troski za obvarovanje pred kužnimi boleznimi" so dovoli večji trošek 1811 gl. 43 kr. in pri točki Vili., „dobrotvornost, prostori in pohištva" so odobri bivši večji trošek 609 gl. 04 kr. Družtvu „prijateljev obrta" se dovoli 100 gl. za obrtno razstavo, ki bode maja meseca v palači llevoltella. Sprejme se zatem predlog Šolskega odboru za osnovanje 6. tečaja na mestnem dekliškem liceji s početkom šolskega leta 1888/9 ter se naroči mestnej delegaciji, da provede potrebno promene učnega načrta. Učiteljstvu v tem tečaji so ustanovi plača 640 gl. in šolskemu slugi se poviša plača od 420 gld. na 450 gl. na leto. Odobri se račun muzejev za 1. 1887. Sprejme se predlog mestne delegacije za razvitljenje miramarske ceste do Bar-kovelj ter se ima postaviti 64 plinovih svetilnic. V ta namen se dovoli trošek 15.000 gl.; za razsvitl jenje pa 1601 gl. 52kr. na leto. Naposled se izroči trgovinskemu odseku ponudba Karla Vallona in drugov za zgradbo železnice na vrv . Dopolnilna volitev v odbor „Matice Slovenske." Oddanih 188 glasov; dobili so gg. Bartel Anton in dr. Zupaiuc Jernej po 187, dr. Sket Jakob 186, Pleteršnik Maks 185, Vilhar Iva,t in Zupančič v Vili-bnld po 172, Šuklje Franc 171, Žlogar Mihael in dr. Jarc Anton po 169; Majciger Ivan 168 glasov, ter izvoljeni v odbor „Matice Slovensko" za (16bo štirih let v zmislu § 12. družtvenih pravil. — Dobili so pa še gg. Kalan Andrej, dr. Mencinger Iv. in /logar Anton po 16, Fekonja And., Koblar A. in Zupan Tomo po 15 glasov, Pintar Luka 4 glasove, dr. Gregorec La-voslav, Einspieler Gregor in dr. Napotnik Mihael po 1 glas. Vabilo na LXXX. odborovo skupščino „Matice Slovenske" v sredo 25. aprila 1888. 1. ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu štev. 7. v Ljubljani, Dnevni red: 1. Potrjenjo zapisnikovo o LXXIX odborovi seji in o XXIII. rednem zboru. 2. Naznanila predsedniška. 3. Volitev predsednika, njegovih namestnikov, blagajnika, pregledovalca družtvenih računov, ključarjev in overo vatel jev družtvenih zapisnikov. 4. Volitev odborovih odsekov. 5. Sklepanje o letošnjih knjigah. 6. Tajni-kovo poročilo. 7. Posameznosti. V Ljubljani, 17. aprila 1888. Josip Marn, predsednik. Tržaški duhovski imenik za 1. 1888. ima v začetku vrsto škofov tržaških čve-terih, zdaj zedinjenih škofij, ter v vsem skupaj v 16 dekanijah 328.146 duš. Za te ima 93 far, med temi 17 izpraznjenih; 2 vikari jnta, 19 kuracij (2 ispražnjeni) ; 52 kapelani j po podružnicah (24 ispražnjenih); 102 farni koperaturi (48 praznih); 5 mož-kih samostanov, 1 ženski ; 2 hospica. — Mornarski duhovni so trije : č. g. J. Rnčič, nadžupnik in čč. gg. : Jož Buzzi in Fr. Hrovat; 15 pa jo vojnih kapelanov 2. reda. Bogoslovcev jo 50; v mladeniškem semenišči 36 mladeničev. Umrlo je leta 1887. duhovnih 7 in lotoB 1. Za Dolenčev spomenik so naposled darovali čč. gg. Marija Čargo 50 kr., Mar. Pušnik 50 kr., Luka Bajt 60 kr., V. Ko-sianik 50 kr., Kari Gasser 50 kr., Neimenovani 1 gl. 30 kr., Iv. Kreščak 60 kr., Greg. Dumovič 20 kr., Jak. Dekleva 6 gl. 20 kr., Prof. I. M. 2 gl. M. Pertout 50 kr. J. Celan 50 kr., I. Mozzuchin 25 kr., T. Gaspeni 50 kr.f J. Jakopič 40 kr., Frane Fabian 5 gl. T. Zlobec 1 gl., T. Stegac 10 kr., J. Gorlanc 1 gld., Drag. Šmidt 1 gl., Andr. Kovačič 10 gl., Prof, M. Mandič za nekatere narodnjake 9 gl. Vsega se je nabralo doslej 1121 gl. 36. Imenovanje. Finančni svčtnik dr. Alfred Pfeifer je imenovan za višjega svetnika in za finančnega prokuratorja v 0 baziliki V Ogleji se je razpravljalo v seji c. kr. osrednje komisije za ohrano umotoljnih in zgodovinskih spomenikov. Ima se namreč napraviti veliko okroglo okno. Komisija se je odločila za železno stebriče in mala okrogla stekla. — Ob enem se jo objavil ukaz naučnega inini-sterstva, da ima državni muzej v Ogleji odslej poročati samo enkrat na leto o svojem delovanji. Neki tabori rojijo urednikom nekaterih trž. italijanskih listov po možganih. Sama gola beseda „tabor" jih tako straši in plaši, da jim ne daje miru ni pokoja; strašno so baje da bojo teh ljudskih shodov, zatorej so začoli klicati uže vae svetnike na pomoč. Od vlado uže zdaj zahtevajo, naj zabrani vae tako tabore, ki so Italijanom preveč na poti. Najsmešnejšo v vsej tej zadevi je, da italijanski listi užo vedo, da se bodo sklicali trijo tabori in sicer eden v Pazinu, drugi v okolici^ goriš koj in tretji v okolici tržaški, da si ni goriški ni tržaški Slovenci ničeser ne vemo o vsem tem in tudi Pozincem jo to podpolno neznano. V prvej vrsti bi moralo vender kaj znati o tem politično družtvo „Edinost". Iz samo bojazni pred Slovani zagnali ao sosedje Italijani zopet nekoliko hrupa. Naj jim gre v slast! Lovska pravica so da v najem 2, maja t. 1, dopoludno pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Sežani za te le kataatralno občino: Barka, Divača, Kazijo, Ležeče, Lipa, Mavhinje, Merče, Misleče, St. Polaj, Se- žana, Škofije, Slivno, Štorje, 1'tovlje, Vrhovlje in Voglje. Ponudbene pogoje si more vsak ogledati v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani. Iz Rima prinaša „Slov. Narod" pričujoče: Da je papež vsprejel romarje hrvatske pod vodstvom Strossmaverjevim, vzbudilo je splošno presenečenje. Državni tajnik je vedel, da bode gospode v Pešti nemilo zadelo, ako bode !Strossmayer predstavil Hrvate sv. očetu. "V Pešti so namreč želeli, da bi Strossmayer ne dobil zadoščenja, da bi se njegove cerk-v e n o-po 1 i t i č n e ideje v avdijenci papeževi priznale p j- e d vsem katoliškim svetom, in gospodje Madjari so si bili tolikor kakor gotovi, na se bodo v Vatikanu ravnali tako, kakor oni žele. „Osservatore" je tudi užo pisal, da se za hrvatskih romarjev nvdijenco pričakuje nadškof' Zagrebški, kardinal Mihalovič. A upliv Stro sam ayer jev pri Vatikanu bil je močn eji, nego veleposlanika grofa Paara. Osobe, potezajoče se za vladiko Djakovskega, spominale so papeža nayzasluge Strossmeyereve za konkordat s Crnogoro, novo katoliško škofijo v Baru in za vso Slovane. Ako so mu torej slovesni vsprejem odreče, razžaljeni bodo vsi, ki ga časte in ljubijo. Lev XIII. uva-i ževal je to in v avdijenci jako laskavo vsprejel romarje hrvatske pod vodstvom Strossrnayerjevim. Kardinalu Mihalovieu na to novico ni preostajalo nič druzega, nego naznaniti, da je obolel. Seveda bolezen ni nevarna, ponesrečena avdijenca pri papeži šinola mu je v ude, kar bode pa kmalu odleglo. O vsprejemu samem se pišo iz Rima: Papež prišel v dvorano, spremljan po svojem dvoru in 8 kardinalih ter vsprejet z naudušenirni „živio!" Prisotni bo bili tudi drugi Slovani, mej njimi knjeginji Sapjeha in San-vusko. Vladika Strossmayer pozdravi papeža v navdušenem govoru, conto Vojnovič pa pročita adreso, ki je papeža ganola. Papež pozdravi Hrvato kot sinovo sv. Petra, rekoč, da nič no moro ločiti Hrvatov in drugih Slovanov z njegovo ljubeznijo. Hrvate z vsemi drugimi Slovani, katere on toli ljubi, podstavi! je pod okrilje sv. Cirila in Metoda. Potom se je vršilo poljubovanje roko iu noge. Papež, ki je bii izredno ljubezniv in dobre volje, pogovarjal se je pri tem s Strossmayerjem, drugimi škofi in z Vojnovičom, potem pa podolil svoj blagoslov in odšel mej živioklici. Pred Vatikanom pričakovali so slovanski romarji Strossmayerja in mu priredili burno ovacijo. Gosp. Janez Šubic, prof. na obrtnej šoli v Kaisorslauternu dobil je od cesar-jeviča Rudolfa naročilo za odnajst slik za „Oest. Ung. Monarchio in \Vort und Bild." Predmeti slikam so večinoma s Krasa i ni z Goriško okolico. Gosp. Juriju S u b i č u, sedaj bivajočemu v Parizu, dal je cesarjevič Rudolf naročilo za t r i n a j s t slik, predstavljajoče narodne običaje po prof. Urbasovem tekstu. Mej temi slikami bodo odna v barvah predstavljala nošo (aquarcl.) SI. N. Orožne vaje rezervnikov pričelo se bodo dne 30. aprila in trajale do dne 5. maju, in sicer pri pešpolkih št. 7, 17, 27, 47, 87 in 97 lovskih bataljonih št. 7, 8, 9, 12 20 in 27, dragonskem polku št. 5 in ulanskein polku št. 12. Rezervniki železniškega in brzojavnega polka in 4 pi-jonirskega polka v Ptuji imajo svojo vaje od dno 7. do 19. maja in rezervniki 1. in 2. ženijske rezervno stotnijo v Gradci do dne 1. do 13. maja. Najden denar. Neki trgovcc jo izgubil mej vožnjo iz Dubrovnika v Trst na pnrniku „Arciduchessa Carlotta" 10,000 frankov v gotovem denarji. Listnico jo našel potrešček, ter jo takoj izročil zapo-vedniku parnikovemu, kateri jo je oddal oblasti. More si vsak misliti, kako jo bil vesel trgovec, ko mu so jo izročil izgubljeni denar. Statistika umrlih. Od 8. do 14. aprila t. 1. jo umrlo v Trstu 93 oseb in sicer 48 možkih in 45 ženskih. Po starosti jih jo bilo 27 do 1., 24 do 5., 3 do 20., 6 do 30., 7 do 40., 8 do 60., 17 do 80. leta in 1 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 17 osob manj. Povprečno je umrlo izmed 1000 oseb 30'99. Požar je nastal v četrtek 19. t. m. v prodajalnici J. D.Lordschneiderja na korzi. Počila jo bila svetilnica in goreči petrolej se je razlil po oblekah. Ogenj so pogasili domačini, škodo je preko 300 gld. kor je dokaj sukna ožganega. Nasade na Krasu si je ogledal v sredo 18. t. m. deželni namestnik baron Prelis. Suremljeval ga jo višji gozdarski svetnik Guttenberg preko Bazovice, 1'adriea in Opčine. Popoludne je šel namestnik po novej cesti „cesarjevićino Štefanije* do Prošeka. Izrazil se je jako zadovoljno o napredku pogozdovanja. Velika prevara. Pobegnol je iz Trsta baje da v južno Ameriko_slepar P., ostavivši ženo se sedmero otrok in za 30.000 gld. ponarejenih menjic. Posojeval je denar po 100 in več odstotkov obrestij in na vesti ima mnogo nesrečnikov, katere je se svojim brezsrčnim postopanjem ugonobil. Policijsko. Kamenosek Anton Pieritz je ukradel zidarju Antonu Skilanu več železnih drogov in jih prodal. Zaprli so ga. — Težaka Ivana Pečarja je prijavil 14 letni Vincencij Rossi, da ga je opazoval, ko je izvršil na nekej ladiji v tukajšnjem pristanišči nenraven zločin. Pečarja so vsled tega odveli v zapor. — Seljaku Antonu Buzdonu iz Lanišča pri Poroči je ukradel neznan tat novčarko z 22 gld. Buzdon je bil poprej pogostil tatu, ker mu seje znal laskati. — 47letno Tršulo Gregoretti so našli stražniki po noči podpolno pijano na ulici. Odnesli sojo v zapor, da se istrezni. Zblaznel je 14lctni Andr. Stepančič iz Vrdelja na trgu Barriera vecchia. — 29 letni Henrik Simčič iz Sveč pri Pazinu je zbl aznel med obodom v nekej gostilni v ulici Cordaiuoli. Razbil je okno, skočil na ulico in dalje rasajal. Oba nesrečneža so odveli v blaznico. Poneverjanje. Trgovec Viljelm Goyer iz Pazina je oslepnril razno tukajšnjo trgovce za preko 1500 gl. ter zginoi iz Trsta. Našli so ga v Barkovljah in ga zaprli. Prijeli ao tudi postreščeka Rudolfa Zan-donattija. ker se sumnja, da je bil z Govorjenj v zvezi. Poskušeno samoubojstvo. TOletna M. Sterle iz Logatca, stanujoča pri svojej hčerji Mariji Kovač v hiši št. 20 ulice Medin, je hotela skočiti v četrtek 19. t. m. skozi okno na ulico. Hči se je k sreči vzbudila in a<3 o pravem času zadržala mater. Ker jo starka slabo-umna, odveli so jo v bolnico. Listnica upravništva. č. g. J. Ličen, Kihemberg : Prejeli 3 golil Tržno poročilo. (Cono ho raz ura o kakor so prodaje na debelo blago zu gotov denar). Cena od for, do for. Kava Mucca.......ion K. 121.— 126.— Rio biser jako tirni . „ 103.— 105.— •T<»vu „ „ „ . „ NJO.— 108,— Sa/jtoHflim..........„ 88.— 90.— „ srednja ... „ H3,— 84.— Guatonrala..........,, 90.— 98.— Portorieco..........„ 112.— 114.— Han Jugo de Cuba . „ 128.— 13'J,— Ccylon plant. lina . . n 1*2*2.— 121.— Java Malang. zelena . „ V)2. — 93.— Campinas..........„ 90.— 98.— Rio opranu .... „ 102.— 104.— „ finu............„ h8.— 89.— „ srednja .... „ 83.— 84.— Casaia-lignea v zabojih . . „ x:9.— 30,— Macisov cvet............„ 400.— 420,— Ingber Bengal............„ 21.— 23.— Poper Singapore..........„ 98.— 99.— Peirang............„ 75.— 76.— Batavia............„ 87.— 88.— Pimeilt Jamaika..........„ 30.— 31.— Petrolej ruski v sodili . . 100 K. 7.50 —.— „ v zabojih . „ 8.75 —.— Olje bombažno amerik. . . „ 3S.— —.— Leooe jedilno j, f. gar. . „ 11.— 42.— daliuat. n certifikat. . „ 44.— 45.— namizno M.S.A.j.f. gar, „ [i9.— 61.— Aix Viorge .... „ 09.— 71. — „ fino..........„ 66,— 08.— Božiči puljeAki ..........„ 5.")0 5.75 dnlmat. h cort, . . „ 7,— 7.25 Smokve pulješko v Hodih . „ — —.— „ v vencih . „ 12.50 13.— Limoni Mosiiiu......zaboj 1.25 4 50 Pomeranće sicilijunske . . (i."jO 7.— Mandlji Bari I.a.....100 K. 72.— 73.— dalm. I.u, n oort. „ 7u.— 70.— Pignolli..................„ 74.- 76.— Rii italij. najfinoji .... ^ 18.50 20.50 „ srednji .... „ 17.50 18.50 RaHgoon extru .... n 14.25 —.— I. u..........„ 12.50 -.- II.u .... „ 11.50 Sultanine dobre vrsti , . „ M3.— 35.— Suho grozdje (opusa) ... „ 26.— 2<.— Oiteto..................„ 10.— 17.— Slaniki Yarn»outh I.u . . . »od —.— — .— Polenovke n rednu velikosti ^ 3">.— 30,— volike..........„ o2.— 33.- Sladkor centrifug, v vrečah h oertifik. . . . 100 K. 83,25 33.5J Fižol Cok«..............„ 14.25 14..H) .Mandolinii..........„ 12. - 12.25 svetlorudeči . . .* . „ 1250 12.75 temnorudeči .... n 1L.75 12,— bohinjski............n —.— —.— kanarček ..........„ 10.— 10.25 boli, veliki..........„ —.— —.— zeleni, dolgi .... , 11,25 11.50 „ okrogli ... , 10.75 II. - mešani, Štajerski . . „ 10.25 10.0.— Seno konjsko..............„ 3.21 3.75 volovsko............„ 3.93 4.04 Slama....................2.04 3.57 Les , trumi kub. Č..........„ —.'JS —.34 Oglje......................2.70 2.80 „Slovanski Svet/' poIumesLĆnik, obsezajoč po IG veliki h stranij, razpravlja kulturna in politična vprašanja slovanska, opisuje važne dogodke iz vseh slovanskih krajev, naznanja važnejša slovansk.i književna dela in prave slovanske časopise ter objavlja tudi boljša leposlovna dela slovanskih pisateljev v slovenskem prevodu. Sotrudniki so listu odlični Slovani iz raznih delov slovanske zemlje. Cena je nenavadno nizka. Naročnina znana: za celo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1 gld. 50 kr. za četrt leta ... — 75 kr. Za ljubljanske naročnike in dijake pa celoletno 2 ghl. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr. in četrsletno 70 kr. Naročnina sa pošilja po nakaznicah upravništvu „Narodno tiskarne" v Ljubljani. Isto upravništvo utegne postreči še z vsemi številkami, ki so doslej izšle. Uredništvo in upravništvo Slovaiiskege Sveta. St. 10. Razglas. Dne 30. aprila t. I. bode v Lokv javna dražba v oddajo poprave jednoga dela skladovne ceste od Lokve proti Bazovici. Načrt in dražbeni pogoji so v pregled pri cestnem odborniku gosp. Antonu Muhi v Lokvi. Cestni odbor v Sežani 18. aprila 1888. Načelnik. Razpis dražbe. Dne G. maja 1888 ob 4. uri popolu-dne oddalo se bode v gostilni J. Hočevarja v Štanjelu po očitni dražbi zidanje družtveno kleti. Stroški so preudarjeni na for. 39 71.45. — Dotični načrt s preudarkom vred je razviden pri predsedniku vi-norejskega družtva (v Štanjelskem gradu) od danes naprej sleherni dan. Podjetnik položi 10 od sto varščine. Odbor vinorejsk<'o?a družtva v Štanjelu dno 10. apr. 1888. Dečka od 14. do IG. leta se išče za trgovino v Skednji. Natančneje so izve pri upravni-štvu našega lista. ••MMOMOOOOM 5 Proti hemoroidam! £ ^F Kdor hoče čuvati svoje zdravje naj rubi, 1 MENIŠKE KROGLJICE e • (Pilole dei Frati.) w kri čisteče ni proti hemoroidam 9 25ST* koje izdeluje P. Fonda. ~ tarmacinta v Piranu. Prepotrebue za vsakega, kateri trpi * 9 na hemoroidah, zabadanju, brezteč- ^ nosti. pluvoboiji, ter sploh veliko sedi, 2 ene čistijo kri in dober vspeh potr- w 9 jnM° zasebna in zdravniška spriče- tt |fc vala. koja so priložena z podukom za porabo vsakej škatljici v slovanskem, ™ 9 neinŠKeni in italijanskem jeziku. ^ £ Prodajajo s« po 20 nvč -katljica v A • vsili lekarjin h Trsti Reko, kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriške/a in 9 0 Trenta. 47 - 54 Najnovejše letno blago iz prave ovčje volne pošilja proti povzetju po jako nizkih stalnih cenah poznana reelna in solidna tvrdka J. W. SI E G E L BRNO Briinn. Gospodje krojači, kateri še nimajo mojih vzorkov, ter žele razširiti krog svojih naročiteljev v porabo jako solidnega blaga, naj se obrnejo z dopisnico zaupno name. Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko. Tovarno skladišče bi aga iz ovčje tok A. SAMEK & Co. Brno (Briinn), IJahnring 10., (poleg vrta „Grand Hotel4. Ugodne naročbe najnovejšega in najboljšega modernega blaga za gospe, gospode in deco, toliko za zasebnike, kolikor za krojače. Uzorki na zahtevanje. I Sejm v Tominu za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, štacunsko blago itd. bode na Sv. Jurja dan 23. aprila in na Sv. Matevža dan 21. septembra vsako leto. V Tominu 11. aprila 1888. Županstvo. PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za go spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 41—104 ESENCA J^r \ lekarja JrlCCOJV -v- L j uWj a ni ni nikakor sredstvo, ki skoraj raztrga črevesa in sili naravno i jii, .Movanje! Marveč U esenc*. je polajševalna p* vender gotova, uspešna pomoč, ki ta podpira naša notranja telesna do ovanju iti teduj ne škodi erevas^m nikdar, i*e bi -e š-i toliko časa zavživitla. Ona ozdravlja vse obolelosti želodčeve in telesno, vranične In jetrne bolezni. kakor posebno »lato Jfilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgo-trajnjočo drisko vsled pokvarjenih čivves, in je povrhu nujuspešneišo sredstvo zoper tflivte pri otro.5 h — Iid lovat dj jo po-šilja v zabujčkih po 12 steklenic ?a l gl. 30 kr ; poštne stroške trp* p n naročniki. V Trstu: Biasoletto, Potite ttosso; Ed pl. Leitenburg, Oiarclin Pub icG. pl. Lsltenburg, Piazza S. Giovunni; Fora-bosehi, lekarna »al Gammello«, Corso; Picciola, Piuzza Barriera Vecchia; Poz-zetto, Paluzzo del Llovd; Praxmarer, Paluzzo Munlcipale; Prendini, Paiazzo Mo-dello: Haviisliii, Piuzza della Stazione; Rovi«. Pia/ju della Legna; Saraval. za magistratom; Serruvallo, Piuzza Civanu; Suttina. lekarna »Liprandl«, Piazia della Diffana; Udov.d.h Via Farneto; XiC'>-vicb. Vi , s \i.s-.>',',; n ti , Vi v,,..vi. sanja bode Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17. se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč: —12—5 jMonštranc, keliliov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognju pozlati, posre-bri in popravi. Na blagovoljna vpra-radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. Staro orodje naj se pošilja v popravljanje nefrankirano. Marijaceljskc želodečne kapljice. izvrstno delujočo zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive do brote jo posebno vpliv njihov pri notučnoHti, slabosti želodca, nko z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeS- nem kataru, gorečiSe frznvci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu glavobolu, ako boli iz žnlndca) kre v želodcu, zubasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Centi steklenici je z nakazom vred samo 85 nov Glavni zalog ima lokar-ničar „k angelju varhu" 63-53 I*«-. llrady Kremnier, Aloi-ava V Trstu jih pa dobite pri lokarničarju Kia-snletto ali' orso nero ili Seravallu blizo starega sv. Antona Tiskarna Dolenc v Trstu izdeluje vsakovrstna tipogra-flčna dela, ktikor: priporočne karte, račune, okrožnice, vizit-nice, poročilne objave, vabila, programe, izkaze, oglase, pravila, ustopnice, zaključne račune (bilance), ročiščniko, cenike, polnomoči, jestvenike, carinska pisma, naznanila, izpovedne listke, osmrtnice, razne skrižaljko, etikete, knjige, brošuro in časnike v Blarcnekom, hrvatskem, nemškem, italijanskem, francozkcm, angleškem in v drugih jezikih. Vsako naročilo izvrši točno in ukusno. ca M, S C* s ® r, co M ui l/j rt -g o w Pm pt. M Ozdravljenje plučnih bolezni Tuberkuloze, (sušice, jetikc), naduhe, zaprte s.pe), kroničnega bronhija!nega katara itd po plinovi E X H A L A C I J I (po rektalnej injekciji). Najueverjetn.m, skoraj n-do^i?ljivi idcial zdravnikov je z oviin postopanjem popolnoma n ! Ob osupljivih, n»-pogrešivih vspehih govore najjasnejše si < detfa pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče z lastnimi besedami. In k »ia so bila tud i potrjena po zdrav nizkih listih tu- in inož^nmtva: Prof. dr. Bereco.i. Po tridn ivnuj pllnovej ahalaeijl po r- k-talnej injekciji, izdatno pojematijn kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, — in-zlica, pot in lirioavostjn posve iz-ffinoht. — Truplo se redi vsaki teden za '/, — 1 K. Ravno tako brzo ozdravljenje tudi pri starej, cel6 pri miliarnej tnher-kolozi. — Bohdk se ozdravi ter more tudi iiajtežjiu posel zo pet opravljati. —a Prof. Dr Carnil in prof. Vernenil Pri naduhi se more pol ure po pl 111 o vej exhalac,iji laglje sopsti. — Ako se exhalacija pravilno ral>i, h-> nadnhu ne povrne v«fi, Prof. Ur. Dujardln Beaumotz : KrouiSni bronhialni katarh je bil podoolno ozdravlj"n Prof. Frantzei in dr. Statz : Mrzlica, potkuš^lj se izgubo; nastane velka lakota. — liolnik hh zredi do 5 klg. M. Laughlin, ie vporabi' plinovo exhab«cijo pri .*10. bolnikih, koji so bili uže v najzadn|t»m stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli Vsaki dan pa se mno£6 zrnvtiiSku DoroC la o nreCnitn ozdravljanju, ter je razun navadenih sprlčt-va.1 šh mnogo družiti od slavnih profesorjev. — Imamo innoiro spričeval odzravelih. C. kr. i/Ulj. priv str.j za plinovo exnalacljo (Rectal-Jnjeotor) se doniva z vsemi pripravami za pripravljanje pitna in z popisom za vpnravo za zdravnike, ter pa more rabiti tudi vsak bolnik sam ter stane gld H — z merilnim strojem za plin 10 gl. — proti gotovem novcu ali provzetju. Dobi se pri 1—50 (»r. K Vit L p AI,TMAIW, Wion VII., Marialiiltersfasse N. 80/A TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v lastnej hiši) pošilja proti povzetji: Češljano sukno za ostanek za celo možko obleko, more se prati, B.JO met. dolgo f. 't — Valjano volneno sukno dvostroko široko, za culo obl«ko za gospe _______v barvah JO met. f. Tkana ovčja volna dvostroke široko*ti, trpežna, cela obleka 10 m»t f. 6.50 Indijski Foule volne, dvo-tnke širok, cela obleka, 10 met f. B,— Francozki atlas iz volne v vseh etiostannih barvah, tudi progast in karirau; najnovejše, dvoitrok) Širok, ______ 10 met. f. 0.e»0 m_ _ Črni Terno saksonski izvod, dvostroko širok, za celo bleko. 10 m-trov f. 4.SO Terno veloure dvostroko širok, čista voln«, v vseh modemih barvah za celo obleko 10 met f. f,— Progasto blago za obleke GO clm široko, najnovejši vzurki, __j^O met. f. 3.50 Volnati ryps v vs-'h V»arvah, 6.0 crm širok, 10 metrov f 3.AO Oreidrath (Trožičja) najboljša vrsta, «0 ctm. Airoko, __ 10 metrov f. t5.NO Aquard blago 60 ctm široko, najnovejši vzorki, 10 m. t^ov f. :t.M(» Francoski Voal 10 metrov, elegantna obleka, ki se daje _ prati, for. Jl,- Kosmanoški Kreton 10 metrov, za pranje, podiolna obleka for. « »O Ženske košulje iz močnega platna sčipknmi ___6 komadov f. Dom>iče platno 1 komad, 30 vatlov 0 1, » 80 »_Vj. ^ r>.Ko Kiut)-Webn boljš« nego platna 1 komad glrok. 30 vatlov f. O - Si fon l komad. 30 vatlov, 1» f. S.CbO, n«j-boljše vrste f. G.&O Kannafas 1 kom. 30 vatlov, lila f. -1 HO i_ 30 • rndee . r. SO Kannafas iz niti 1 komad, r!0 vatlov lila in rudeč for. o.— Angl Oksford najboljši, i«ko preporočljiv, 1 komad, 30 val lov f tt 50 Oksford se more pr ti, dobra vrsta, 1 kos *_ 30 va lov f. 4 SO Garnitura iz rip