novinec BGigijska povest. Sp&ai Henrig Kousjaiis; preložil za ,,Sixw. Gcsr«MtrUT VJmB* (Dalio.) Deklica dvignc k njGmu velike modre oči in ga 'pogleda z dolgim, bolGstnim poglGdom, ki mu prešine dušo kot zarck ter mu srco napolni z nepoznano blaŽenostjo. Omoten obstane; kako se je zgodilo, ne ve, a njegove vrofte ustnicG go sg dotaknile čela dekletovega, Kot prestrašen sg umakne in sg okl-ene hrasta. :Tu nred n.'"i žari lico riekletovo v ogn'u deviStva in srefte; roko j)oloži na srce, ki mu bijG, da bi skoraj pofiilo v i'!sib — a vendar, i!(v;,opisen smGhljaj He mu razliva čgk ohraz, oči mu ; laineue v raožatem ognju, ponosno in od;iorno dvigne frlavio, kot bi ga t>il en sam poglcd izvoljenke navdal z močjo In pogiumom — velikana. Za gozdičem ]»a so oglasi znan glas; bliža »g nGkdo. ki :>oio veselo i»Gsem . . . To jo Patato\- Karel, ki mora tiidi postati voiak tec koraksi proti vasi. Katricn. si nrizadova na vso moč, da bd skrila svojo osn l^st. To iznonadonie jo vzbudi iz ncrazumIjivega sananja; naglo poglcda prijatelja t«r ga si- li, naj gre ; ro63 da \ia Karel ne doide in tujo oko no spozna, k;ti sg je bilo zgodilo v njih dugah. A Karcl je posjtešil korak, da doido sopotnika. Katrica t<> opazi tcr veli naglo: ,,,Ia»Gz, ko bo§ ti proC,' bom žg ]az skrbola tudi z& tvojo mater, starcga očcta in brateca. Hodila bo- dGm za plugom, kakor je treba in pazila na vola, da mu ne bo sile, Močna sera in zdrava dovolj; in boni žg skrbela, da boš, ko sg vrnGš, vse nažel tako, kakor za;uSčaš pri slovesu." ,,Vsg?" — ponovi mladenici tcr ji pogleda globoko v oči. ..Vse?" MDa, vsg — in na žegnanjG tudii ue pojdcm, dokler boš ti od doma, ker bre/ tcbe nimara drugega, kot žalost. A to ti povem — tako ne smeš delati, kot govori grdi kovač, da bi popival in se pečal z dekleti. Ako jaz to zvem, potem bom kmalu na pokopališču." Ta hip Karcl*s težko roko udari Janeza po rami tor za šalo zapoje z žalostnira glasoin: ,,0.d tcbe, pre&raga, zdaj jemljem slovo^ Na vojsko gremo in nazaj nas ne bo!" DekJe zarudi od sramu. Jancz je opazil njeno zadrego; ni mu bilo, da bi na tovarišcve šalo odgovarjal z malomarnimi bGSGdami tcr ga prijel pod pa- zdnl.O. ():). 'TOStn s]\UI :'.| !TOti VUSi. Slednjič pridejo do vasi. Pi'ed ,,krono" so stali že tnjG fantje a skrinjicami na li''btu; ftakali so Janeza in Karla. Vsi so sg poslovili od staršcv in prijateljev. Lg Katrica ni poljubila nikogar; a iz skrivnega poglG da, s katerim so sg ujGle nji>i o6i, ko mu je dala tisti trnh, so govorile ganl.iive besede. Novinci odidejo proti mestu. Brez joka je Ka.trica zapustila vas. Za smre kovim gozdom pa ji jg srro postalo žo prepolno. S prGdpasnikom pred očmi sg je vrnila. h koči, kjer bo vso prazno, ako spomin no bo polnil praznotG, ki je nastala po odhoclu sina in ženina. III. Jasnegn dno avgusta mescoa je Katrica vescla odhajaJa lz vasi proti domu. Iz obraza, ki ga Je kra- sil sladak usmov, je odsovala dobra volja in prijetna naglica. Lahni so bili njeni koraki v prašnem posku na oesti in \-6asih je zamrmrala kako nerazumljivo besodo. kot bi govorila sama s sabo V cni roki jg držala dva velika lista papirja, v drugi ui-ezano ]i6ro iu gtekleničico ^'.rnila, katerega ji je bil podal cerkovnik. SnotniTia jo je srGftala lepa Nežika ooankarje va, ki je pojoč z zvGžnjcm detelje na glavi prišla s polja tcr ustavila prijatGljico z vpraSanjcm: ,,Hg, Katrica, kam pa hitiŠ s papirjGm? Zakaj taka naglica, saj nG gori ? — Govori. kaj pa kaj vaš Janez?" nNaS '.Fancz?" odgovori Katrica. ,,Sam Bog vgHi Nežika, Odkar jg zdoma, nam je sporofiil samo le trikrat, da )e> zdrav. Pol lcta je žg, odkar jg niegov tovariš v gostilni ,,pri kroni" oddal sporor-.ilo od njoga. Tcžavno jg pa vendarle, kcr ]e silno <ialeč ia k nam nG rribajajo od lam znanci vsak dan." ,,Ali tie more i>isati ?" .,Znal ie nekdaj; ko sva bila majhna in sva še skupaj k oerkovnilcu hodila v šolo, jg pnkrat dobil darilo za pisanje. Mod tGm j'g pa mcnda vse pozabil, kakor jaz." ,,Kaj pa boš s papirjem?" ..Vgš, Nežika, pred dvema mesGcema sem svojo njsno kn.pgo zo;iet vzGla iz miznif-o in se nčila znova. Zdaj bom videla, ako spravim sknpa: pismo. Ne vom, Cg poJdG; ali si ti žc katerikrat pisala pisino?" ,.Ng, a vgč sGm jih žg sliSala brati; moj brntGC Andrej, ki biva v bližnjem Tnosii, nam piše skoro vsak mesec." »Kaj jg pravzajirav tako j.lsrao? Kaj jo zapisano v njera? Ali je tako, kakor bi kdo s kom sam govoril?" ,,Kaj Se, Katrica! Ta bi bila pa ^cpaJ Pisati se mora samo prijGtne in lGpo besode, tako, da jih komaj razumc^." DaljG prihodnjiC,