mali oglas -^04/201 42 47 GBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev Komiku M, 1000 h ki i,, nI 04 I ISO to 00, JSO tO /f,, ISO 10 <0 ftlks: OU ISO 10 12 m- ii m' u. infoc*ke St&»n- stranke za volitve v evropski parlament ali pa se mu bodo odpovedali. Enako zahtevno kot "odstavljanje" Buta je iskanje kandidata za novega predsednika. Novi predsednik naj bi bil tako pomembna in ugledna osebnost s takim vplivom, kot ga je imel dr. Janez Drnovšek pri prevzemu vodenja liberalne demokracije Slovenije, je dejal o svoji zamenjavi Franc But. Neuradno so se kot kandidati omenjali dr. Janez Potočnik, Janez Podobnik, Bojan Šrot, Matjaž Gantar, Franc Kan-gler in nazadnje Anton Končnik ter Ciril Smrkolj. Nekateri od njih naj bi ponudbo že zavrnili. V strankah vladne koalicije in tudi opozicije dogajanje v Slovenski ljudski stranki spremljajo, vendar poudarjajo, da je izbira vodstva stranke zadeva stranke same. Vladne stranke predvsem želijo, da prerivanja v SLS ne bodo vplivala na delovanje vlade do konca mandata jeseni prihodnje leto. Jože Košnjek Šestintrideseta Šuštarska nedelja V nedeljo, 7. septembra, bo v Tržiču sejem s spremljajočimi prireditvami, ki obujajo tradicijo tamkajšnjih čevljarjev. Tržič - Po pridobitvi trških pravic leta 1492 so se v Tržiču odvijali številni sejmi. Med njimi sta bila najpomembnejša Angelska nedelja sepk-mbia in Andrejev sejem decembra. Mnogo pred odprtjem tovarne Peko, ki letos slavi stoletnico, so prvo nedeljo v septembru spre jemali čevljarske vajence med pomočnike. Tako imenovani "frajšprehungi" so sledili sejmi, ki so se končali z veselico. Te stare običaje obuja Turistično društvo Tržič na prireditvi "Šuštarska nedelja". Letos bo na vrsti že šestintridesetič - tudi tokrat prvo septembrsko nedeljo, 7. septembra 2003. Kot napoveduje predsednik TD Tržič Lado Srečnik, bo poleg velikega šuštarskega sejma na več kot 300 prodajnih mestih še veliko zanimivega dogajanja. Novost bo veliki čevljarski troboj največjih slovenskih proizvajalcev obutve - Alpine, Planike in Peka. Zanimiva bo prva predstavitev članic Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ob kateri bo tržiški župan Pavel Rupar sprejel župane iz devetih povabljenih krajev. Podelili bodo listine štirim novim častnim članom TD Tržič, med katerimi bo tudi domača tovarna obutve. Ker vsako leto pride v Tržič več kot 50 tisoč obiskovalcev, bodo poskrbeli za parkiranje vozil izven mesta. Ob plačilu parkirnine bo vsak imel brezplačen avtobusni prevoz do mestnih ulic s stojnicami. Seveda spremlja tudi letošnjo Šuštarsko nedeljo vrsta prireditev. Od minulega četrtka je v tržiški Abanki na ogled razstava ob 100-letnici Peka. V soboto je bil v Podljubelju nastop reševal- nih psov v okviru mednarodnega letnega tabora, v Dvorani tržiških olimpijcev pa so pripravili Športne igre mladih. Zabavno bo v petek, 5. septembra, ko bodo ob 20. uri na kopališču pete tržiške športne igre veselja in smeha. V soboto, 6. septembra, bo od 10. ure v kampu Podljubelj 3. svetovni festival praženega krompirja z znanimi glasbenimi gosti. Isti dan bo med Tržičem in Lomom 11. mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah, na progi pod Košuto nad Podljubeljem pa 4. odprto prvenstvo Slovenije v sankanju na rolerjih. Dvorana tržiških olimpijcev bo 12. septembra gostila udeležence Iger brez ovir iz varstveno-delovnih centrov Slovenije. Naslednja dva dneva bo na Ljubelju gorski preizkus starih vozil za 7. Hrastov memorial. Stojan Saje Knjižnica v bivšem župnišču Lukovica - V knjižnici, ki so jo uredili v prostorih starega žup-nišča v Šentvidu, bodo v ponedeljek začeli z delom, uradno pa jo bodo odprli v petek ob občinskem prazniku. Uporabnikom bo na voljo približno šest tisoč knjižnih enot, imeli bodo dostop do interneta, v prostorih knjižnice se bodo odvijali tudi literarni večeri, delavnice in druge prireditve. t Prostori v starem župnišču so se sprostili lani, ko se je mala šola preselila v nov vrtec. "Odločili smo se, da bomo v njih uredili knjižnico, ki smo jo poimenovali po rojaku dr. Jakobu Zupanu, pesniku in slavistu. V njej bo na voljo približno šest tisoč enot knjižnega gradiva iz Potujoče knjižnice. Gradivo smo doslej hranili v škatlah v povsem neprimernih prostorih," je razložila ena od pobudnic ponovne vzpostavitve knjižnice v Šentvidu Marta Kržan. Knjižničarstvo ima namreč tu dolgo tradicijo, saj so prvo knjižnico ustanovili že konec 19. stoletja. V knjižnici bodo tudi tri tako imenovane e-točke - trije računalniki z dostopom do interneta, pa tudi manjša čitalnica. V knjižnici bodo namreč obiskovalci med drugim lahko prelistali najnovejše izvode časopisov in revij. "Uporabnikom naših storitev bo dostopen ves knjižni katalog, knjige bo mogoče naročiti tudi preko medmrežne izposoje." Prostore za knjižnico so pred tem popolnoma prenovili. "Ob- nova celotne stavbe - v zgornjem nadstropju ima namreč svoje prostore del občinske uprave - je bila vredna več kot 15 milijonov tolarjev," je pojasnil župan Matej Kotnik. Knjižnica bo odprta med delavniki vsak dan, in sicer dva dneva dopold- ne od 9. do 12. ure, dva pa popoldne od 16. do 19. ure. Knjige si bo mogoče izposojati še vsako drugo soboto dopoldne. Še vedno bo vozil tudi bib-liobus, ukinili bodo le postajališči v Šentvidu in Prevojah. Mateja Rant Denar tudi za varstvo otrok Kamnik - V vrtcu na Bakovniku so poleti sanirali streho, v vrtcu na Duplici pa preuredili dve igralnici iz starejše za mlajšo starostno skupino. Za posodobitev opreme v kuhinjah, novo opremo in igrala so v občini namenili letos 31 milijonov tolarjev. Sedem milijonov so v proračunu zagotovili za obnovo prostorov za vrtec v šoli v Mot-niku. Prihodnjo jesen bodo odprli igralnici. Dela bodo veljala 32 milijonov tolarjev. Večjo igralnico so opremili tudi v osnovni šoli Marije Vere na Duplici. Sicer pa pospešeno potekajo priprave na gradnjo novega vrtca v Kamniku, v katerem nameravajo zagotoviti prostor za večino otrok, ki čakajo na varstvo oziroma so bili zaradi pomanjkanja prostora odklonjeni za sprejem v vrtec. A.Ž. Različne cene dijaških vozovnic Država je letos spremenila način subvencioniranja dijaških prevozov, pravilnik o tem pa je šolsko ministrstvo izdalo šele avgusta in povzročilo, da se prevozniki spremembam prilagodijo le v enem tednu. Kranj - To je povzročilo zastoje pri prodaji mesečnih vozovnic za vajence in dijake, ki so včeraj začeli z novim šolskim letom, mesečne vozovnice zanje pa so začeli prodajati le nekaj dni prej. Tudi gorenjski prevoznik Alpetour, ki je imel v minulem šolskem letu okoli pet tisoč vozačev, je šele minulo sredo, 27. avgusta, odprl svoja prodajna mesta, in začel izdajati dijaške vozovnice. Pravilnik je izšel 8. avgusta (čeprav je do spremembe zakona o financiranju izobraževanja prišlo že aprila letos), prevozniki so po besedah predsednika uprave Alpetoura Janka Knafliča in vodje tržnega področja Damjane Marn informacijo o tem dobili 11. avgusta, nato so 22. avgusta dočakali še popravek pravilnika, tedaj pa bi morali tako kot vsako leto v tem času že začeti s prodajo kart. Za prevoznika je to najbolj pomembna prodajna akcija v letu, zato so upravičeno negodovali. Proti takšnemu ravnanju države so prevozniki protestirali prek Gospodarske zbornice Slovenije, subvencije šolskih prevozov, kjer se splošna regresna stopnja s 17 znižuje na 7 odstotkov, s tem pa bo se bo cena dijaških prevozov v povprečju dvignila, pa tudi sicer povzročajo veliko hude krvi. Komendska kanalizacija zaudarja Komenda - Na prvi seji občinskega sveta v Komendi po poletnih počitnicah so minuli četrtek občinski svetniki ponovno razgrnili vse dosedanje priprave, vključno s koncesijo, pogodbo, komunalnim odlokom ter odločbami v zvezi z gradnjo. Ponovno sta bila predstavljena potek in možnost po varianti, ki je bila sprejeta za gradnjo, priprave pa so trajale kar nekaj let. Projekt so namreč pred sprejetjem obravnavali na zborih občanov in ga v predlagani varianti tudi večinsko sprejeli. Že na zadnji seji občinskega sveta pred počitnicami je bilo slišati, da bi veljalo projekt ponovno predstaviti in najti morebitno ugodnejšo rešitev za občane. Ko pa so bile izdane odločbe na podlagi sprejetega komunalnega odloka, je razprava oživela zaradi pisnega obvestila občanom, da skupina svetnikov meni, da bi bila gradnja kanalizacije za občane lahko cenejša. Zato sta bila v zadnjem mesecu kar dva sestanka, ki sta jih sklicala podžupan in župan ter sestanek članov LNO. Na vseh sestankih so bili izredno kritični do pisma občanov, ki gaje podpisala skupina svetnikov. Kritično in polemično pa je bilo na podlagi tega pisma tudi minuli četrtek na redni seji občinskega sveta po počitnicah. Kljub poskusom, da bi najprej razčistili namere skupine, ki jih je le-ta imela in ugotovili možnosti za drugačne variante financiranja projekta kanalizacije, dlje od nasprotnih mnenj niso prišli. Zato je župan sejo po skoraj sedmih urah prekinil. Nadaljevali jo bodo danes. Andrej Žalar V Vodicah bodo praznovali Vodice - Na dan veljavnosti statuta o delovanju občine Vodice bodo tudi letos 9. septembra v občini Vodice praznovali. Pravzaprav bodo prireditve ob prazniku potekale kar cel september, začele pa so se že konec minulega meseca. Osrednja svečanost bo prihodnji torek, ko bodo na slavnostni seji občinskega sveta v kulturnem domu v Vodicah podelili priznanja. Na zadnji seji je občinski svet na predlog komisije in pobudo župana sklenil, da bo priznanje častne občanke letos dobila Ljudmila Jeraj za predano življenjsko delo na področju babištva v občini Vodice. Z njeno pomočjo je namreč v 31 letih prijokalo na svet 382 otrok. Na slavnostni seji bo podeljena tudi plaketa občine Vodice. Občinski svet je na predlog komisije in pobudo Alojza Kosca, občinskega svetnika in poveljnika Gasilske zveze Vodice sklenil, da se plaketa podeli tekmovalni enoti starejših gasilk PGD Polje, ki je v zadnjih treh letih dosegla lepe uspehe, krona vsega pa je bila osvojitev naslova državnih prvakinj leta 2002 in drugo mesto v tekmovanju za pokal Gasilske zveze Slovenije. Na slavnostni seji pa bo posebna priznanja podelil tudi župan Brane Podboršek. Andrej Žalar Za kakšne spremembe torej gre? Država je ukinila subvencijo za prevoze, krajše od 5 kilometrov, tako da dijaki za krajše relacije lahko kupijo vozovnice po ceni, ki vključuje le popust prevoznika, potrdila o šolanju pa za to ne potrebujejo. Spremembe v zakonu zadevajo dijake, vajence in študente višjih šol, za ostale se stvari ne spreminjajo. Splošna stopnja subvencije se s 17 zniža na 7 odstotkov, višja subvencija za posameznika pa bo odvisna od njegovega socialnega položaja, oddaljenosti kraja bivanja od kraja šolanja, od možnosti bivanja v dijaškem ali študentskem domu. Znesek subvencije se odmerja po posebni lestvici, kjer so upravičenci razvrščeni v štiri razrede. Če denimo bruto mesečni dohodek na družinskega člana znaša do 15 odstotkov povprečne plače na zaposlenega v državi, je višina subvencije 50-odstotna, med 15 in 30 odstotki povprečne plače je subvencija 30 odstotkov, nad 30 do 55 odstotkov 17-odstotna, za vse druge pa 7-odstotna. Lestvica, ki opredeljuje povprečni mesečni dohodek, je preverljiva, merilo je prejemanje otroškega dodatka. Subvencija se zviša, če je kraj stalnega bivališča oddaljen več kot 40 km oziroma 60 km od kraja šolanja. Pač pa se subvencija razpolovi, če dijak ne izkoristi možnosti bivanja v dijaškem domu v primeru večje oddaljenosti. Dijaki in vajenci, ki te dni še kupujejo vozne karte, bodo subvencijo zanjo uveljavili na posebnem obrazcu, Vlogi za dodelitev subvencije k ceni mesečne vozovnice. Damjana Marn pravi, da morajo dijaki predložiti izpolnjen in potrjen prvi del obrazca (potrdilo šole), vsi, ki se potegujejo za subvencijo, večjo od 7 odstotkov, pa tudi drugi del (potrdilo staršev), na katerem morajo navesti odstotek mesečnega dohodka na družinskega člana (prepišejo ga z odločbe o otroškem dodatku), razen tega pa tudi izjave o oddaljenosti kraja šolanja od doma, o možnosti bivanja v dijaškem domu in o prejemanju šti- Nova telovadnica v Gorjah Nova telovadnica bo omogočala kakovostno športno vzgojo. Ob gorjanski osnovni šoli so kljub težavam, ki so spremljale gradnjo, do začetka novega šolskega leta uspeli zgraditi sodobno telovadnico. Gorje - Za gorjanske šolarje je bil minuli petek, kljub koncu počitnic, prazničen dan. Ob tamkajšnji osnovni šoli so odprli novo in sodobno opremljeno telovadnico. Nanjo so v Gorjah čakali dobrih štirinajst let, ko so šolo zadnjič prenovili, nova telovadnica pa bo na voljo tudi gorjanskim športnim društvom in tamkajšnjim športnikom. Odprla sta jo blejski župan Jože Antonič in ravnatelj Milan Rejc, blagoslovil pa jo je župnik Nikolaj Štolcar. Rejc je ob tem dejal, da so doslej otroci telovadili v majhnem in neprimernem prostoru, sedanja pa bo poleg športne vzgoje omogočila tudi kakovostne rekreativne in tekmovalne dejavnosti. S telovadnico je končana prva faza prenove gorjanske šole, prihodnje leto bodo uredili še prostore za devetletko. Podjetje GIP Gradbinec je gradnjo dobrih ti- soč kvadratnih metrov velikega objekta končalo v šestih mesecih, zgradili so tudi tribuno za več kot 200 gledalcev, večnamenski prostor in klančino za invalide. Gradnja je stala dobrih 240 milijonov tolarjev, večino denarja bc> prispevala blejska občina, 15 milijonov tolarjev pa Fundacija za financiranje športnih objektov. Odprtja so se udeležili tudi svetovalka vlade na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Mojca Plestenjak, poslanec državnega zbora Dušan Vučko, blejska in radovljiški podžupan, občinski svetniki in številni domačini, ki so se udeležili tudi dobro pripravljenega zabavno športnega programa. Član gorjanske godbe je ravnatelju Rejcu izročil denarni prispevek za opremo glasbene učilnice, vodja gradbenega odbora Dušan Prezelj pa je povedal, da gradnja poteka tudi v podružnični šoli Bohinjska Bela, kjer na podstrešju urejajo večnamenski prostor. Slednji naj bi bil končan oktobra, gradnja pa bo stala 26 milijonov tolarjev. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Piše: Mag. Cene Matičič Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let (XXIV. del) To pa je kar samo po sebi vodilo v tiho prepričanje, da nas naš družbeni sistem ne vodi k napredku, pač pa k relativnemu zaostajanju za razvitim svetom, ki je zlasti v tako imenovanih tridesetih povojnih letih doživljal svojo zlato dobo razvoja in vsesplošne rasti. Edi Brajnik ponudi neverjeten preobrat Uro pred začetkom skupnega zasedanja vseh zborov Skupščine SRS meje poiskal poslanec (in sošolec) Edi Brajnik in mi z njemu lastnim nasmeškom predlaga, da bi se oboji vzdržali nastopanja. Kar nejeverno sem ga gledal, saj je bilo vendar z njihove strani že vnaprej sklenjeno, da nas bo F.S. napadel. Nisem si znal takoj razložiti, odkod in zakaj nenadoma tolikšen diametralni obrat. Ni mogel takoj razumeti mojega začudenega molka, meni pa so po glavi brneli razlogi, namreč tisti, da se vsi dosedanji sestanki regijskih klubov poslancev, z dvomljivo izjemo tistega v Kranju, niso odločili njim v prid. "No,kaj praviš...?" meje zbudil, in nato: "Menimo, da mora biti to skupno zasedanje kar se da strpno, umirjeno in predvsem svečano..." "Se strinjam.....vendar le pod pogojem, da napadov z vaše sem mu strani res ne bo...,' odgovoril, in nato še: "Niti danes..., niti kasneje...," sedaj že skoraj prepričan, da bo to kar dober uvod v neko strpnejše obravnavanje "akcije 25 poslancev". Oba soavtorja Tone Remc in Ivan Kreft, ter dr. Vojan Rus, s katerim sva sedela v isti poslanski klopi, so ta nedvoumni namig razumeli kot prevlado strpnosti na nasprotnem bregu. In res: Predsednik Sergej Kraigher v svojem uvodnem nastopu naše akcije sploh ni omenil, nedvoumno in s poudarkom pa je navedel le to, da on kakega drugega predloga (razen predloga SZDL) ni sprejel. Strpnost Vipotnikovega govora Janez Vipotnik je nato kot predsednik republiške SZDL jasno povedal, da je naš amandma sicer nesporni znak demokracije naše družbe, vendar pa tudi, da akcija 25 ne more nadomestiti postopka, v katerega je SZDL vključila domala vse družbeno-politične subjekte. Mislim, da smo se ob tej strpnosti tako tožitelji kot toženci globoko oddahnili. S sosedom dr. Vojanom Rusom sva pri priči ugotovila, da je kakršnakoli intervencija z naše strani nepotrebna. Prevladala je torej strpna treznost in s tem podani tudi vsi pogoji, da se razprava o vsebini, poteku in zlasti racionalni smotrnosti akcije 25 prenese v strpnejše in konstruktivnejše oblike dogovarjanja. Kako hudo smo se motili!!! Še pred odhodom me v avli poišče Ivan Rudolf, šef Kavčičevega kabineta in moj nekdanji maturant ajdovske gimnazije. "Naj se stvar konča kakorkoli že..., na Tebe, mojega dolgoletnega profesorja bom vedno ponosen..." Edi Brajnik "Preklici svoj odstop" !!!... Prismehlja se Brajnik: "Zadeva je kar v redu izpadla,... sedaj bo najbolje, da predlog o vračanju mandata takoj umakneš..." in nato: "Nikar jih sedaj ne draži če že hočejo, naj ti mandat kar sami vzamejo..." Predlog sem tako še istega dne umaknil.Večina poslancev se mi dobrodušno in odobravajoče smehlja, nekateri pa se srečanja z menoj že izogibljejo. se nadaljuje Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00 pendije, v kateri je tudi dodatek za prevoz. Dokazil ni treba prilagati, pač pa le s podpisom potrdijo resničnost svojih izjav. Menda jih bodo pozneje državni organi preverili. Koliko bodo letos veljale dijaške vozovnice? Odgovor na to vprašanje ni več enostaven kot lani, saj ima vsakdo svojo ceno glede na socialni položaj. Pri Alpetouru smo jih zaprosili, da nam izračunajo denimo ceno vozne karte na relaciji Kranj -Ljubljana. Ob 50-odstotni subvenciji ta stane 8470 tolarjev, ob 30-odstotni 16.170, ob 17-odstotni 21.175 in ob 7-odstotni 25.025. Daljše relacije so bolje subvencionirane, zato bodo denimo Žirovci ali Bohinjci nekoliko na boljšem kot od šol manj oddaljeni dijaki. Sicer pa si lahko mladi tudi na spletni strani www.alpetur.si z vnosom svojih podatkov lahko sami izračunajo ceno vozovnice. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič_ GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov predzadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET. d d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za tretje trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 5.032 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem). V spomin rojaku Aljažu V okviru tradicionalnih Aljaževih dnevov so na Dovjem odkrili spominsko ploščo. Dovje - Mojstrana - Občina Kranjska Gora in odbor za Aljaževe dneve sta organizirala 12. Aljaževe dneve, ki so potekali tri dni na Dovjem in v Vratih. Začeli so z nastopom instrumentalnega kvarteta Domna Jeraša z Jesenic in s prikazom najboljših diapozitivov ter podelitvijo priznanj avtorjem nagrajenih fotografij in diapozitivov. Na Dovjem so odprli razstavo fotografij na temo Poti, poti pa so bila povezovalna tema letošnjih Aljaževih dni. Organizatorji so izhajali iz tega, da je letos stota obletnica TominŠkove poti na Triglav in so zato Aljaževe dni povezali s številnimi potmi, prepletenimi s pomembnimi dejanji. Aljaževi dnevi, ki so posvečeni dovškemu župniku Jakobu Aljažu, ki je leta 1914 ustanovil kulturno društvo, potekajo vsako poletje, zadnje tri dni avgusta. V teh dneh se zvrstijo številne kulturne prireditve na amaterskem odru kulturnega doma, kjer so že gostovali številni pomembni in ugledni slovenski kulturniki. Letos je bila osrednja predstava z naslovom Kar sem rekel, sem rekel. V kulturnem programu so sodelovali baritonist Jaka Jeraša, pianist Primož Kerštajn, pevski kvartet iz Smihela na Koroškem ter člani domačega kulturnega društva. Predstava Kar sem rekel, sem rekel, je bila posvečena klenemu in ponosnemu dovškemu kmetu Ivanu Brencetu, po domače Pehtutu, ki je leta 1914 odpovedal poslušnost cesarju in to odločitev plačal z življenjem. Ponosni dovški kmet ni hotel preklicati besed, ki jih je bil izrekel, ko ni hotel vojski oddati živine. Čeprav so ga kasneje prosili, naj ostre besede proti cesarju prekliče, jih ni hotel, rekoč: kar sem rekel, sem rekel. 24. avgusta leta 1915 je bil na Suhem bajerju pri Ljubljani ustreljen, pet let kasneje je bil postopek obnovljen, Janez Brence pa obtožbe oproščen. Bil je torej po nedolžnem obsojen in ustreljen. V okviru letošnjih Aljaževih dnevov so mu na njegovi rojstni hiši odkrili spominsko ploščo. D. Sedej Praznični Vodnikovi dnevi Na Koprivniku so pripravili 10. Vodnikove dneve. Vodnikova hiša potrebuje upravljavca. Podelili priznanje zlati maturantki. Koprivnik - Minuli konec tedna je Koprivnik dihal v znamenju spomina na "koprivniškega farja", prvega slovenskega pesnika, novinarja, slovaropisca in arheologa Valentina Vodnika. Letos mineva 210 let od njegovega prihoda v omenjeni kraj, domačini pa so letos pripravili že 10. Vodnikove dneve. Uvod v tridnevno praznovanje je bila delavnica o Vodniku in njegovem času, ki jo je vodila Marija Cvetek, petkov večer je bil namenjen kulturi, sobota pa športnim prireditvam. Vodnikovi dnevi so postali tradicionalni, letošnji so bili že deseti, obiskovalcem pa so ponudili kakovosten kulturni in športni program. Mačani enotno proti okupatorju Konec avgusta leta 1943 je bil na Fendetovi domačiji v Mačah ustanovljen prvi odbor OF na tem območju. V soboto so obudili spomin na ta dogodek. Mače - Osmerica domačinov, kmečkih gospodarjev iz Mač, se je poleti pred 60 leti zbrala na domačiji Petra Gregorca in ustanovila narodnoosvobodilni odbor. Tone Tičar, edini še živeči udeleženec tega dogodka, je na sobotni slovesnosti v Mačah obudil spomin na gorečnost, odločnost in enotnost domačinov, da se uprejo okupatorju. Vsa vas ni imela izdajalca, takratne vrednote pa so lahko odgovor tistim, ki danes želijo razvrednotiti NOB. O dogodkih pred 60 leti je tudi govoril župan občine Preddvor mag. Franc Ekar. Dejal je, da so bile Mače prehranjevalni vir za partizanske enote na tem območju, domačini pa so svoje domoljubje plačali z žrtvami (gospodar Peter Gregorc, oče petih otrok, je bil leta 1944 v Šenčurju ustreljen kot talec). Zaradi vsega tega bi si Mače danes zaslužile boljši položaj, kot ga imajo, država pa bi morala njihove težave resneje obravnavati. Na prireditvi, ki so jo s kultur- nim programom poživili pihalni kvintet slovenske policije, upokojenski pevski zbor Josipine Turnograjske pod vodstvom Polonce Jekovec, harmonikar Jožko Gregorc (vnuk Petra Gregorca) in recitatorka Vesna Preželj, so domačini prisrčno sprejeli dr. Franceta Bučarja, ki je bil med NOB partizan v teh krajih. Predsednik prvega slovenskega parlamenta je poudaril, da je bil upor zoper okupatorja pred več kot 60 leti temelj za to, kar imamo danes, svobodo in lastno državo. Sicer pa je govoril zlasti o sedanjosti, o svobodnem tržnem gospodarstvu, sistemu, ki je pospešil gospodarski razvoj, a hkrati povzročil družbeno neenakost. To ni le problem naše države, pač pa vsega razvitega sveta, kjer se je 150 let od sindikalnih bojev za enakost ta sistem sesedel. Nikjer tudi nimajo odgovora, kaj storiti zoper naraščajočo revščino in neenakost, ki nima le socialnih posledic za ljudi, pač pa lahko ogrozi družbeni razvoj. Dr. France Bučar je dejal, da si vsi želimo dobro živeti v socialni državi, ki nam jo obljublja ustava, hkrati pa je menil, da se moramo zavarovati pred pretirano enakostjo, kajti ravno družbena neenakost v določenih okvirih je lahko vzgon za razvoj. Ob dejstvu, da smo si pred dobrim desetletjem Slovenci izborili lastno državo, sedaj pa smo na pragu združitve v evropsko zvezo, je slavnostni govornik dejal, da bomo morali razviti poseben posluh, kako se obnašati, da nas ne bo zmlelo med velikimi bloki, kako preživeti in obraniti svojo samostojnost. Črpamo lahko tudi pri prednikih, ki jih je pred desetletji vodil duh svo-bodoljubja, tudi v Mačah. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Novi učilnici na Blejski Dobravi Včeraj je prag treh jeseniških osnovnih šol prestopilo 189 prvošolcev, vključenih v program devetletnega osnovnega šolanja. Jesenice, Blejska Dobrava - Pri naložbah je bil največji zalogaj ureditev dveh učilnic za potrebe 9-letke v podružnični šoli osnovne šole Koroška Bela na Blejski Dobravi. V večnamenski zgradbi (gasilski dom, dvorana za kulturne prireditve) je bila doslej na voljo ena učilnica s sanitarjami v prvem nadstropju, novi učilnici s sanitarjami in garderobo pa so uredili v podstrešnih prostorih. S tem je omogočeno, da bodo otroci v dveh oddelkih prvega razreda (enega 8-letne in drugega 9-letne šole) ter oddelku drugega razreda pouk lahko obiskovali v domačem kraju in odložili vožnjo na matično šolo na Bohinjsko Belo, s čimer se bodo izognili tudi dvoizmenskemu pouku. Denar za naložbo je zagotovila občina (okoli 22 milijonov), igrače in didaktične pripomočke pa donatorji. Tudi na matični šoli na Koroški Beli so po besedah ravnateljice Zorice Kos opravili vzdrževalna dela, obnovili sanitarne prostore in uredili garderobe za pr-vošolce. Prav tako obsežna dela v Vrednosti skoraj pet milijonov zaključujejo na zunanjih igriščih in atletski stezi. Z devetletnim programom šele začenjajo in upajo, da so po številnih izobraževanjih dobro pripravljeni. Na osnovni Šoli Toneta Čufar-ja v 9-letni program osnovnega šolanja vstopa druga generacija. V času počitnic so del hodnika v prvem nadstropju preuredili v dve učilnici za razredno stopnjo, kjer bodo po potrebi izvajali podaljšano bivanje in nivojski pouk v sedmem razredu 9-letke. Obnovili pa so tudi pod v gim-nastični telovadnici, kar je veljalo okoli 6,5 milijona tolarjev. "Ko smo lani s štirimi oddelki prvega razreda, v katere so bili vključeni tudi otroci s posebnimi potrebami, vstopali v de-vetletko, nas je skrbelo predvsem, kako bomo uspeli izpolniti učni načrt. Izkušnje so dobre, učiteljice so z vsem pridobljenim znanjem in izpopolnjevanjem dosegle zadane cilje," razlaga ravnateljica Branka Ščap. Še več izkušenj z 9-letno šolo imajo na osnovni šoli Preži-hovega Voranca, kjer je prva generacija učencev že prešla prvo triado in so letos četrtošol-ci. Šolska stavba s prizidkom je bila pred nekaj leti obnovljena. V poletnih mesecih so naredili le najnujnejša popravila. V program devetletke so se pred tremi leti vključili v drugem krogu in postali mentorska šola za osnovne šole v je- seniški in kranjskogorski občini ter deloma za gorjansko šolo v blejski. "Naše izkušnje so zelo pozitivne, tudi pri skupnem delu učiteljice in vzgojiteljice v prvem razredu. Za 6-letne otroke je prisotnost vzgojiteljice nujna, saj je prvi razred še vedno splet igre in dela. Pri poučevanju je več rimskega načrtovanja in usklajevanja, bolj pa so vključeni tudi starši," meni ravnateljica Romana Kranjc. Na osnovni šoli Poldeta Stražišarja pa je po besedah ravnateljice Mirjane Pretnar pet prvošolcev, vključenih v prilagojeni program, pričakala na novo opremljena učilnica z igralnimi kotički in igračami. Za začetek se bodo skozi igro navajali na skupino in samostojnost. Mendi Kokot Osrednje prizorišče petkove prireditve je bila dvorana gasilskega doma na Koprivniku, na koncertu pa so nastopili domači Pevski zbor Valentina Vodnika, solisti Klemen Torkar, Ana Soklič, Mojca in Martina Špik, harmonikar Gašper Primožič, igralec Samo Gardener in duhoviti povezovalec Klemen Langus. Zaradi slabega vremena in močnega vetra je odpadel pohod z baklami na Vodnikov razglednik, zato so lovski rogisti iz Bohinja nastopili kar v dvorani. Sobota je bila v znamenju športnih prireditev; teka miru in gorskega kolesarjenja, najboljšim so podelili priznanja, na slavnostni seji pa posebno priznanje zlati maturantki Aniti Ko-vačič z Gorjuš. Predsednik krajevne skupnosti (KS) Koprivnik - Gorjuše Janez Korošec je predstavil letošnje projekte in načrte za prihodnje leto. Povedal je, da so letos preplas-tili cesti Koprivnik - Goreljek in odcep z regionalne ceste do Spodnjih Gorjuš, na Gorjušah so uredili javno razsvetljavo in postavili varnostno ograjo, za našteta dela pa so iz občinskega proračuna dobili 2,4 milijona tolarjev. Občina Bohinj je bila tudi glavni sponzor letošnjih Vodnikovih dni, prispevala je 300 tisoč tolarjev. Bohinjska županja Evgenija Kegl Korošec je ob tem dejala, da bodo omenjeno prireditev organizirali tudi v prihodnje, premišljujejo pa, da bi bila prihodnje leto že v začetku poletja. "Prireditev ni le spomin na pomembnega moža, ampak je pomembna tako za Bohinj, kot širše. Take prireditve obogatijo tudi turistično ponudbo. Letos nam jo je zagodlo slabo vreme, bila pa so leta, ko smo na prireditvah našteli tisoč obiskovalcev. Dobro obiskane so razstave, na letošnji slikarski koloniji je sodelovalo šest slikarjev radovljiške likovne sekcije Vir, njihove slike so na ogled v dvorani gasilskega doma na Koprivniku. Za Vodnikovo hišo, ki je razglašena za kulturni spomenik, pa bomo morali poiskati upravljavca," je še dodala Kegl Koroščeva. Krajani Koprivnika in Gorjuš urejajo tudi planine; obnovili so sirarno na Velem polju, te dni pa bodo namestili naprave za molžo. Med pomembnejšimi načrti je tudi zamenjava starega vodovodnega omrežja in cevi od vodnega zbiralnika do razdelilne postaje ter napeljava vodovoda v zaselek Blato. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič wmmi Kritin V spomin Dana Jarc 1920 - 2003 26. maja je zastalo plemenito srce gospe Dane Jarc, roj. Lobe, učiteljice solopetja na Glasbeni šoli v Škof j i Loki. Zibel in mladost sta ji tekli v Zagradcu ob lepi Krki v družini očeta posestnika in organista ter matere trgovke in gostil-ničarke. Po učiteljišču v Ljubljani je doštudirala še glasbo in solopetje ter dve leti pela v ljubljanski Operi pod mentorstvom Julija Betetta. Po poroki se je poslovila od obetavne kariere in se posvetila družini. Kasneje je učiteljevala in bila članica ženskega pevskega kvarteta skupaj s sestro Olgo, Branko Strgar in Ileano Bratuž. Kvartet je z obilo uspehov vodil prof. Slavko Mi-helčič. Do upokojitve je sedemnajst let poučevala odrasle solopetje v Škof ji Loki. Dana je velikokrat povedala, da ji je bilo službovanje v Škof ji Loki v veliko srečo in zadovoljstvo. Nekdanji pevci in pevke imamo na gospo Jarčevo imenitne spomine. Njen pristop do pevcev je bil prijateljski, materinski, kot da smo že stari prijatelji. Uspešna je bila v delu s pevci, vsakega je poznala v dno duše, da je bila nato svetovalka ne le pri pouku petja, bila je pevcem v oporo pri raznih življenjskih zadregah. Nepozabna je zaradi mnogih modrosti, ki se jih je posluževala pevcem v pouk, spodbudo, primerjavo in pohvalo. Sprejela in spoštovala je vsakega, ki se je odločil pevsko izpopolniti. Talent gor ali dol, nekaj je iztisnila iz vsakega pevca, privzgojila vsestranski pomen te umetnosti ter ljubezen do slovenskih narodnih in umetnih del. Znala je pevce motivirati, pevsko-tehnično podkovati, da je nato gradila na ustreznih temeljih. Gospa Dana je imela svež in lep mezzosopran in je zato lahko uspešno demonstrirala učencem lekcije. Gospa Dana Jarc je izžarevala slovenstvo na zelo zgovoren način - skozi predanost poklicu, ki je bil namenjen slovenski pevski umetnosti v vseh razsežnostih. Neomajna je bila vse življenje v krščanstvu, svoj pevsko glasbeni talent in znanje je posvečala obredom ljubljanskih cerkva. Pokojna gospa Dana je vzgajala pevce, ki so kasneje peli v raznih zborih. To so KZ Loka, Ženski kvartet, Fantje s Praprot-na, Kvartet Zvonček, Kvartet Spev, Škofjeloški oktet, Oktet Jelovica, MPZ Lubnik ter razni cerkveni zbori. Za našo ljubo učiteljico Dano Jarc žalujemo njeni hvaležni učenci, ki smo doma od Ratitovca do Šmarne gore, od bistrih izvirov reke Sore do njenega izliva v triglavsko Savo. V imenu Daninih pevcev: Marija Govekar, Ivanka Rupar - PrezeU in France Jenko-Podhomski Nova gledališka sezona v Prešernovem gledališču Same dobre zgodbe Tako bi lahko rekli ob pregledu abonmajske knjižice, ki v Prešernovem gledališču napoveduje novo gledališko sezono 2003/2004. Znani režiserji, raznoliki teksti in teme, ob katerih bomo gledališče zapuščali z občutkom, da smo bili poleg. Kranj - Repertoarna knjižica nove sezone 2003/04, v kateri Prešernovo gledališče stalnim obiskovalcem sporoča, katere predstave si bodo lahko ogledali v okviru letošnjega abonmaja, hkrati pa nagovarja vse morebitne nove ljubitelje gledališča, je preprosto lepa, zanimiva, inovativna. Skratka, človekova najboljša prijateljica. Tekstopisci, fotograf, oblikovalci in vsi, ki so ob njenem snovanju imeli pravo idejo na pravem mestu, so se znova izkazali. Tudi letos se nam v sliki spet predstavlja celotna ekipa gledališča, od ravnatelja do obeh čistilk, tokrat večinoma kot nekakšni "pretender-ji", tisti z dvema življenjema. Mogoče bodo prav o tem govorile tudi letošnje uprizoritve. Prva abonmajska predstava Push up 1-3 nemškega dramatika Rolanda Schimmelpfenni- ga, hkrati prva slovenska uprizoritev v režiji Mateje Kolež-nik (letošnja nagrajenka Prešernovega sklada je v Kranju režirala tudi uspešnico Antigona v New Yorku), bo prvič uprizorjena že konec tega meseca. Zgodba o krutem svetu biznisa, zara-di katerega mnogi v gradnji kariere žrtvujejo medčloveške odnose, ljubezen in seks, ponavadi pa jim ostaneta le osamljenost in hrepenenje, gledalcev zagotovo ne bo pustila brezbrižnih. V novembru bo sledila komedija Ivona - princesa Burgundije dramatika VVitolda Gombro-wicza, režira! pa jo bo stari znanec kranjske publike Vito Tau-fer (njegovi komediji Skopuh in Županova Micka sta uspešnici). Ivona se znajde v svetu dvora (jet seta), ki mu vladajo glamur, zvezdništvo, dirigirana lepota in konvencije obnašanja. Toda Ivo- Danes začetek Jesenskih serenad Jesenice - Z uvodnim koncertom Kvarteta flavt FOReM se bo danes ob 20. uri v Kosovi dvorani na Jesenicah začel cikel glasbenih koncertov, znan pod imenom Jesenske serenade. Omenjeni cikel koncertov v Združenju glasbene mladine Jesenice letos gostijo že petnajstič. Vsako leto se na podlagi strokovnega izbora po različnih koncih Slovenije (letos na Jesenicah, v Ljubljani, v Preski in v Dravogradu) predstavljajo obetavni mladi glasbeniki. Cikel vključuje predvsem klasično, zadnje čase pa tudi etno glasbo. Tako se bodo letos predstavili že omenjeni Kvartet flavt FOReM z glasbeniki Ano Kavčič Pucihar, Matejem Zupanom, Matejem Grahkom in Markom Zupanom, kitarski duo Eva Jelene in Anže Palka bo predstavljal salonsko glasbo 19. stoletja, sakralno vokalno glasbo v ljudskem in umetnem bo predstavljal Komorni zbor Zavoda sv. Stanislava pod vodstvom zborovodje Damijana Močnika, skupina Vruja pa nas bo popeljala skozi bogato glasbeno izročilo slovenske Istre. Kvartet flavt FOReM bo danes nastopil s skladbami Hiindla, Mozarta, Charpentiarja, VVoodsona, Maurica, Šavlija, Strniše in Mc. Michaelove. V petek, 5. septembra, bo sledil kitarski duo, v torek, 9. septembra, Komorni zbor Zavoda sv. Stanislava, Jesenske serenade pa bo v Kosovi graščini na Jesenicah v petek, 12. septembra, zaključila skupina Vruja. I.K. LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA ABONMA SEZONA 2003/2004 LOŠKI ODER Carlo Goldoni: PREBRISANA VDOVA (komedija) režija: Malija Milčinski igrajo: Petra Klanšček, Tjaša Drabik, Janez Debeljak, Jože Drabik, Blaž Vehar, Matej Čujovič, Bojan Trampuš, Iztok Drabik, Juša Berce, Jure Simonič, Matjaž Eržen, Miha Kalan GLEDALIŠČE SATIRIKON S. Lobozerov: KAKO BI SE ZNEBILI TUJCA? (komedija) režija: Viktor Ljubutin igrajo: Sašo Hribar, Viktor Ljubutin/Sebastijan Cavazza, Vanja Slapar, Marjan Šareč, Alida Bevk, Violcta Tomič DRAMA SNG MARIBOR Tanja Viher-rokgre: ŠTEFKA - MILAN (prvi slovenski uprizoritvi) režija: Matjaž Latin igrajo: Milada Kalezić, Vlado Novak, Peter Boštjančič GLEDALIŠČE PTUJ Jose Sanchis Sinisterra: AY, CARMELA! (prva slovenska uprizoritev) režija: Zvone Šedlbauer igrajo: Mojca Funkl, Jožef Ropoša in zbor SLG CELJE Vinko Moderndorfer: NA KMETIH (krstna uprizoritev, komedija) režija: Dušan Mlakar igrajo: Manca Ogorevc, Anica Kumer, Renato Jenček, Miro Podjed, Igor Sancin, Zvone Agrež, Bojan Umek, Rastko Krošl, Igor Žužek, Tarek Rashid, Simona K. Ličen, Damjan Trbovc Gledališče si pridržuje pravico do spremembe programa. CENA ABONMAJA ODRASLI UPOKOJENCI ŠTUDENTI IN DIJAKI 10.600 SIT 10.000 SIT 8.600 SIT Možnost plačila v dveh obrokih. VPIS dosedanji abonenti - 8. in 9. september novi abonenti - 10. in 11. september V PISARNI GLEDALIŠČA OD 10. DO 12. URE IN OD 14. DO 18. URE telefon: (04) 5120 850, GSM: 041 730 982 Molierov Skopuh je velika uspešnica zadnjih let (kmalu bo na vrsti 100. uprizoritev), kar je dokazala tudi nabito polna dvorana pretekli petek, ko je Skopuh bil na ogled v okviru Festivala Carniola. na je drugačna, živi izven teh normativov, je enostavna ... "Gre za tekst, ki ni opredeljen v času. Mislim, da se bo Tau-fer tokrat lotil moderne izvedbe, kar bo predstavi dalo še dodaten čar," je mnenja ravnatelj Prešernovega gledališča Borut Veselko, ki z zanimanjem napoveduje tudi tretjo premiero sezone, dramo Nekaj eksplicitnih fotk irskega avtorja Marka Ravenhilla, režiral pa jo bo tudi v Kranju že uveljavljeni Edu-ard Miler. "Tekst se dotika generacije med štirideset in petdeset let, generacije, ki sicer tvori jedro obiskovalcev gledališča. Idealizem se je izgubil v "krasnem novem svetu", pravila postavlja denar ..." Človek, ki je pred dvajsetimi leti hotel nekoga ubiti iz revolucionarnih nagibov, se vrne iz zapora in ugotovi, da so njegovi so-borci postali uspešni akterji sistema, proti kateremu so se prej borili. Redni abonma prinaša še gostujoči predstavi Hribovke, ki sta jo skupaj s čilenskim režiserjem M.A. Monsalvejem ob koncu lanske sezone skupaj uprizorila Prešernovo gledališče in PDG Nova Gorica, ter uspešnico Gledališča Koper z Goldo-nijevo Krčmarica Mirandolina, v kateri med drugim blestita Saša Pavček in Boris Cavazza. V študentskem abonmaju bosta na voljo "nekoliko drugačni" predstavi Preganjanje in umor Jean - Paula Marata v režiji Matjaža Pograjca (v predstavi nastopa tudi izjemna glasbena skupina Čompe) in izvedbi SMG Ljubljana, druga gostujoča predstava pa prihaja z odra SNG Male Drame in ima naslov Šolski zvezek, režirala pa jo je Ivana Djilas. V Prešernovem gledališču pa bodo v programu za otroke obnovili tudi uspešnico izpred let z naslovom O tem se ne govori. O vpisu abonmaja se nasprotno kar precej govori, saj se bo vpis za dosedanje abonente začel že jutri, novi abonenti pa si boste svoje sedeže lahko zagotovili od 12. septembra naprej. Vpisi bodo potekali v gledališki avli, vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah samo dopoldne. Igor Kavčič Fotografija nastane v glavi, ne v aparatu Janez Pelko iz Zgornjih Bitenj je prejel prvo nagrado na mednarodnem fotografskem ex-temporu v Idriji. Kranj - Minuli teden je bil v Idriji mednarodni fotografski ex-tempore, ki se ga je udeležilo 59 fotografov iz Slovenije, Združenih držav Amerike in Italije. Poslikali in oddali so 66 diafilmov ali približno 2400 diapozitivov, žirija pa je za uradno projekcijo izbrala 85 diapozitivov 38 avtorjev in podelila prvo nagrado ter štiri druge nagrade, eno tretjo in pet diplom. Žirija, ki so jo sestavljali priznani fotografi Dragan Ar-rigler, Boris Gabrščik in Igor Pustovrh, se je odločila, da za najboljšo fotografijo 9. ex-tem-pora razglasi izrazno fotografijo - tihožitje fotografa Janeza Pel-ka, ki so mu na projekciji sprejeli poleg nagrajenega posnetka še šest diapozitivov. Janez Pelko iz Zgornjih Bitenj, ki je tudi sodelavec Gorenjskega glasa, se s fotografijo ljubiteljsko ukvarja petnajst let, doslej je imel enajst samostojnih razstav, večinoma po Gorenjskem in v Ljubljani. Ukvarja se z vsemi zvrstmi: reportersko, komercialno in izrazno fotografijo. Fotografiral je veliko znanih glasbenih skupin, državnikov od Clintona do papeža, umetniški vrh pa dosegajo njegove izpovedne fotografije, ki že nekaj let dobivajo najvišje nagrade na domačih in tujih mednarodnih fotografskih srečanjih. V Idriji je bil nagrajen že štirikrat, letos s prvo nagrado. Na svoji internetni stran www.janez-pelko.com svoje delo tudi predstavlja. Kako nastane dobra fotografija in kakšni trendi so v tej umetnosti? Janez Pelko pravi: "Dobra fotografija mora imeti neko sporočilo, zgodbo, gledalcu mora nekaj povedati. Fotografija nastane v glavi, ne v apa- Nagrajeno tihožitje Janez Pelko ratu. Ni dovolj, daje lepa, estetska, kompozicijsko usklajena. Tudi na tekmovanjih, kot je idrijski ex-tempore, so nagrajeni avtorji z izdelano idejo. Tako kot v vsej umetnosti so tudi pri fotografiji trendi. Moderna fotografija je prekršila nekdanja pravila in pojavilo se je veliko različnih smeri. Fotografija ni toga, ni omejena s pravili oziroma se pravila namerno kršijo. Vse zato, da se pri gledalcu vzbudi reakcija, ne le občutek estetike. Zdaj je eden izmed trendov tako imenovana snap shot fotografija, kar pomeni, da so slike deloma tudi naključne, da je končni rezultat do neke mere nepredvidljiv." Kaj pa nova tehnika, digitalna fotografija? "Fotografski aparati so le orodje. Zame ni pomembno, kakšen aparat imaš. Mislim, da so ljudje s tem preveč obremenjeni." Vzorniki? "Najbolj mi je všeč Čeh Jan Saudek, izrazni fotograf, ki je začel iz nič in se povzpel v komercialno izredno uspešnega avtorja in enega izmed najbolj posnemanih fotografov." Kakšna je komercialna fotografija? "Za komercialno fotografijo so v Sloveniji zelo slabi časi, saj naročniki ne plačujejo več kvalitete, kar se vidi pri designu in na domala vseh področjih umetnosti, kot je glasba, gledališče ... Ni denarja. Jumbo plakat, denimo, mora res takoj pritegniti pozornost, vendar so posnetki večinoma preveč prazni, plehki. Res je: trg je premajhen. A kljub temu ne bi smeli gledalca tako podcenjevati in bi mu morali tudi v oglasnem trženju ponuditi večjo kvaliteto," pravi Janez Pelko. Darinka Sedej Piše Eva Senčar S knjigo o ... Ob začetku novega šolskega leta in pred 8. septembrom, mednarodnim dnem pismenosti s knjigo Bralne učne strategije avtoric Sonje Pečjak in Ane Gradišar, izdal Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2002, 368 str. Učne strategije so vedenje o tem, kako se učiti, kako spoznavati svet okrog sebe in kako usmerjati svoje učenje, pišeta avtorici knjigi na pot. Za usvajanje znanja je branje še vedno, že kar nekaj stoletij, učinkovito sredstvo, in to kljub temu, da tehnična znanja prinašajo v te namene skoraj čudežna sredstva - branje je celo, zaradi poplave informacij, postala prava veščina; brati je namreč treba znati. Ne le gladko, hitro, z razumevanjem prebranega, pač pa je učinkovito bra- nje tudi primerno izbiranje in nato ustrezna uporaba informacij, ki omogoča nadaljnje učenje. Bralno pismen je tisti, ki bere tekoče, prebrano razume in je sposoben informacije, dobljene z branjem, uporabljati pri reševanju učnih in življenjskih problemov ter za osebnostno rast. Zakaj so torej pomembne bralne strategije in zakaj različne strategije? Branje kot eden najpomembnejših elementov pismenosti, ki omogoča posamezniku, da funkcionira v vsakdanjem življenju, je pri večini ljudi postalo nekaj samoumevnega, skoraj kot hranjenje ali oblačenje, je dejanje, ki ga opravimo nezavedno, ko gremo v trgovino, ko gledamo televizijo, je potreba po umetnostnih besedilih itd. Branje tiskanih medijev je vsakodnevno opravilo, študij novih znanj za mnoge dnevna rutina. In predvsem slednji morajo biti dobri, učinkoviti bralci. Starši pogostokrat obupajo, ker njihov otrok ne bere; niti šolskega gradiva niti leposlovja, prav to pa je pomembno za odpiranje emocionalnega sveta. In nenazadnje, knjiga je knjiga; če jo odpremo z namenom, da bi si, pa čeprav za trenutek, prisvojili delček drugačnega sveta, jo kot obvezo za prisvajanje novih znanj ne bomo čutili kot breme. Ali otrok, ki vidi svoje starše, da sami radi berejo, da so mu ti brali pravljice, se z njim o tem pogovarjali, ne vzljubi knjige? Pogovor o branju in možnostih motiviranja za branje, še posebno pa o prebranem besedilu bo tema strokovnega posvetovanja, ki ga Bralno društvo Slovenije prireja ob mednarodnem dnevu pismenosti v ponedeljek v Knjižnici Bežigrad. Menda prav pri pogovoru o prebranem besedilu najbolj pogosto prihaja do odtujevanja učencev od branja, pravijo strokovnjaki. Knjiga Bralne učne strategije je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s poučevanjem, bodisi najmlajših bodisi dijakov, tistim, ki svetujejo ob težavah ali pa želji po osvajanju več in več snovi. V njej najdemo tudi poglavje o sodobnem pojmovanju učenja; to temelji tudi na miselnosti, da znanja v gotovi obliki ne moreš niti dati niti od koga prejeti. Vsak posameznik naj bi torej prišel do njega z lastno miselno aktivnostjo. Kranj bo počastil zavetnika Kancijana Kranjska župnija se pripravlja na srečanje vernikov iz župnij, katerih zavetnik je sv. Kancijan in tovariši mučenci. Kranj - Sveti Kancijan in tovariši mučenci (razen Kancijana še sv. Kancij, sv. Kancianilla in njihov učitelj Prot) so bili pod vladavino rimskega cesarja Dioklecijana usmrćeni leta 303 v Skocjanu ob Soči pri Ogleju. Tamkajšnja župnija sv. Kancijana je 31. maja letos počastila 1700-letnico smrti mučencev in na slovesnost povabila vernike iz dveh župnij sv. Kancijana iz Slovenije in Koroške: iz župnije sv. Kancijana v Kranju in Skoc-jana ob Klopinjskem jezeru na Koroškem. Romarji iz kranjske župnije so napolnili dva avtobusa. Na račun sv. Kancijana sta se občini Škocjan na Koroškem in Škocjan ob Soči že pobratili in izrazili željo, da bi se jima pridružil tudi Kranj. Kranjski žu- pan Mohor Bogataj se je že srečal z obema županoma, je povedal kranjski župnik, dekan in prelat Stanislav Zidar. Pobudo, da bi se verniki iz treh župnij sv. Kancijana iz treh sosednjih držav srečali tudi v Kranju in tako prispevali k sodelovanj u ljudi in mest v tem delu Evrope, je podprl ljubljanski nadškof in metropolit dr. France Rode, naklonjenost pa sta ji izkazala tudi kranjska občina in njen župan. Župnijska cerkev v Kranju je dobila sedanjo obliko leta 1491. Kranjsko srečanje bo v soboto, 27. septembra, na njem pa pričakujejo razen številnih vernikov iz vseh treh župnij še ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta, ki bo ob 18. uri v kranjski cerkvi maševal v čast mu-čencem, goriškega nadškofa Dina De Antonija in celovškega škofa dr. Aloisa Schwarza. Prihod napovedujejo tudi župani in predstavniki oblasti Škocjanov iz Italije in Avstrije. Uro pred mašo, ob 17. uri, pa bodo pred kranjsko župnijsko cerkvijo sprejeli relikvije mučenikov, ki jih bodo posebej za to priložnost pripeljali iz Škocjana ob Soči. Ob tej priložnosti bodo povabili v Kranj vse župnije, ki imajo župnijske ali podružnične cerkve posvečene Kancijanu. Teh je v Sloveniji 14. Kancijanu so posvečene župnijske cerkve v Kranju, na Jezici pri Ljubljani, v Mirni Peči, v Skocjanu pri Turjaku in na Straži pri Novem mestu. Podružnične cerkve, posvečene sv. Kancijanu, pa so v župnijah Breznica, Mavčiče, Žiri, Horjul, Žužemberk, Stari trg pri Ložu, Dob pri Ljubljani, Sen- trupert in Jesenice. Vse Kanci-janove župnijske in podružnične cerkve imajo nekaj skupnega: vse so ob rekah, prepadih ali jezerih. Jože Košnjek, slika Tina Doki Prazniki in godovi Začenja se kimavec Kakor zadnji srpan (avgust) vremeni, tako vsa jesen drži, pravi pregovor za konec avgusta in začetek septembra. Z včerajšnjim praznikom sv. škofijski sedež pa naj bi ustano-Egidija, Tilna ali Ilija se je začel mesec september ali kimavec, z njim pa tudi jesen. Danes, 2. septembra, se cerkev spominja mučenke Maksime, škofa Kastorja, kneza Emerika Ogrskega in mučenca Antonina. Emerik je bil sin madžarskega kralja Štefana in kraljice Gizele. Umrl je leta 1031, star 26 let zaradi posledic nesreče na lovu. Njegov oče Štefan je umrl sedem let kasneje. Jutri, 3. septembra, bo praznik papeža in cerkvenega učitelja Gregorja Velikega, škofa Mansveta in mučenke Raise. V četrtek, 4. septembra, bodo praznovali spokornica Rozalija (Zalka) Sicilska, devica Irma, mučenka Iris, prerok Mojzes, spokornica Ida in devica Roza Viterbska. Med vsemi je najbolj znana Rozalija. Rojena je bila v Palermu na Siciliji. Bila je lepa, vendar se je pred snubci umaknila v samoto, nazadnje v skoraj nepristopno skalno votlino Monte Pelegrino (Romarska gora) nad Palermom. Njeno truplo so več let po smrti našli ne-strohnjeno. V četrtek bodo go-dovale žene in dekleta, ki jim je ime Rozalija, Roza, Rozina, Rozika, Roža, Rozi, Rozka, Rozalka, Zalka, Zala, Zalika, Lija, Rožamarija, Rozana, Rožana, Rožica, Rozina, Kosita in Rosvita. V petek, 5. septembra, se cerkev spominja škofa in mučenca Viktorina Asiškega in škofa Lovrenca Giustinianija. Lovrenc je bil prvi beneški patriarh, Dovoljenje za Kalvarijo in Dharmaling Svoje delovanje v Sloveniji je prijavilo 33 verskih skupnosti, osem pa jih je konec avgusta še čakalo na registracijo. Ljubljana - Generalni sekretar vlade Mirko Bandelj je pred dobrim mesecem izdal obvezno navodilo direktorju vladnega urada za verske skupnosti Dragu Ceparju, da mora urad brez odlašanja registrirati verske skupnosti, katerih vloge že dalj časa čakajo na rešitev. Okrog deset verskih skupnosti, sicer manjših po številu vernikov ali članov, je vedno glasneje opozarjalo, da jih urad noče registrirati in da s tem krši načelo z ustavo zagotovljene enakosti verskih skupnosti ne glede na številčnost. V uradu so odgovarjali, da so zapleti pri registraciji posledica pomanjkljivosti v zakonu o verskih skupnostih, ki ga bo treba napisati na novo. Pisanja izhodišč za novi zakon so se na uradu že lotili in strokovno nalogo zaupali zasebnemu institutu za pravo človekovih pravic, ki ga vodi nekdanji ustavni sodnik, profesor na Pravni fakulteti in član malteškega viteškega reda dr. Lovro Sturm, kar pri nekaterih vzbuja bojazen, da bo katoliška cerkev v zakonu privilegirana. Zahtevajo, da morajo verske skupnosti sodelovati pri nastajanju zakona. Urad za verske skupnosti je začel uresničevati obvezno navodilo generalnega sekretarja vlade in kot 32. v Sloveniji uradno delujočo versko skupnost registriral Krščansko cerkev Kalvarija. Njen sedež je v Celju in ima od 15 do 20 članov. Kot 33. verska skupnost pa je bila registrirana tibetanska budistična verska skupnost Dharmaling - skupnost za ohranitev tradicije Vadžarjana. Tibetansko budistično skupnost v Drago Cepar Sloveniji vodi lama Shenphen Rinpoche, ki se je preselil v Slovenijo. Število članov te cerkve se hitro širi in že presega 100. Nauk te cerkve odgovarja na mnoga vprašanja, na katera druge cerkve nimajo odgovorov, pravi lama, ki se ukvarja tudi z energetskim zdravljenjem. Jože Košnjek doma mm najbolj športna frekvenca vil evangelist sv. Marko. Skof Lovrenc, za škofa je bil imenovan leta 1433, je obnovil beneško stolnico sv. Marka in prenovil bogoslužje. Umrl je leta 1455, njegova grobnica pa je v cerkvi sv. Jurija v Benetkah. Upodabljajo ga s knjigo v roki, ko deli ljudem miloščino. V soboto, 6. septembra, bodo godo-vali prerok Zaharija, misijonar Magnus, škof Petronij, redovnik Bertrand in mučenka Eve-lina. V nedeljo, 7. septembra, bo angelska nedelja. Katoliška cerkev se bo posebej spominjala device in mučenke Regine, škofa Otona, Marka Križevčana in tovarišev mučencev ter duhovnikov in redovnikov Štefana Pongracza in Melhiorja Grod-zieckega. Ime Regina pomeni v latinščini kraljica. V Nemčiji je ime razširjeno kot Regiene ali Gina, v Franciji pa kot Regine. V Sloveniji je ime Regina redko. V ponedeljek, 8. septembra, pa bo za kristjane na vzhodu in zahodu pomemben praznik: mali šmaren ali praznik Marijinega rojstva. Cerkev praznuje rojstvo samo še pri dveh osebah: pri Jezusu in pri Janezu Krstni-ku. Malemu šmarnu pravijo tudi mala maša ali mala gospojnica. Mali šmaren pripelje jesen v deželo, čeprav je še 14 dni do začetka koledarske jeseni. Pregovori pravijo: Mala maša za suknjo vpraša, Pomladanska Marija (25. marca) pripelje lastovke v deželo, jesenska pa jih odpelje. Mali šmaren je tudi vremenski mejnik. Ako je na malo mašo lepo, potem bo dva meseca suho, pravi pregovor. Jože Košnjek Grivčev simpozij Ljubljana - Slovenska teološka akademija v Rimu že nad 20 let organizira simpozije o pomembnih slovenskih znanstvenikih in prispevke objavi v zbornikih. Lani je bil v pape-škem slovenskem zavodu v Rimu simpozij o velikem slovenskem teologu 20. stoletja dr. Francu Grivcu. Njegovo življenje in delo je raziskovalo 21 znanstvenikov in teologov. Njihovi referati so objavljeni v zborniku, ki ga je izdala Mohorjeva družba v Celju. J.K. Piše: Mira Delavec Josipina Urbančič - Turnograjska XV. del Sredi junija 1851 seje Lovro v Gradcu pripravljal na drugo "besedo". Tudi te se Josipina ni udeležila. Zato je trditev dr. Laha o njeni ponovni udeležbi napačna, saj Josipina ni bila še na nobeni "besedi". 12. junija 1851 je namreč pisala: "V nedeljo zopet "beseda "! prav rada bi že vedla, kako se bode izšlo. Bog daj da dobro, da ne ota-mnijo slave slavjani, ktero si pridobiti s pervo "besedo". Prosim, prosim ljubi Lovre, povejte, pišite vse, kako da je bilo, kako, kaj so peli, vse, vse, ah prosim! Ah da bi mogla pridni v nedeljo v Gradec? Veste, samo zavoljo "besede"? O ne ne, ah ko bi mogla priditi k vam? Ni mogoče, ni, ločena, daleč moram biti od vas! " Lovro ji je nato 15. junija poročal o "besedi" in med drugim zapisal: "Zdaj hitro enmalo od naše "besede". Zguba je 13 goldinarjev; dež je veliko škodo naredil. Pelo se je dobro - bolje še kot zadnjič - posebno pa "Konc". Sploh prav dobro peto vse - pesme vse precej lepe - malo prave "gnade božje" - ta se le malojn redko pretaka na zemlji - - in vondar je le ena prava strunica, slu- žiteljsko nebeških "vižej"! Poslal bi "uredbo" alj vsa je le polna pogreškov in še prav slabo tiskana. Tako "beseda". - Škoda, da ni prišlo več ljudi skup - alj zdelo se mi je že, da bode tako. Nemci nebodo nikad prišli - so uporni - in Slavjanov -pravih je tukaj malo. Povabljeni še pridejo - kad se jim prosto pusti - se raji skrijejo. O jih poznam vse! Pa lahko bi se pogube zavarovali Slovenci -ko bi ne bili preveč ošabno se obnašali. V isti sobani vse tako ko pervič - so kakih 20 goldinarjev več izdal - ne vem kam - za kaj? Zdaj je naša uboga kasa - reva. Moje besede - družtvo ne na "besedo " opirati - so se resnične skazale; spoznaje to vsi zdaj! Tolikanj opravila - prazne besede - in zguba! O bože moj!" Isti dan, ko je bil Lovre na "besedi", mu je Josipina pisala v Gradec: "Preljubi moj Lovre! Ah, kje ste zdaj? Ah vidim vas, ko poslušate glasove mile in mogočne, ki se zlivajo iz pers "rodoljubov" - ko se z njimi uzdigujete, z njimi plavate tja dalje in dalje - naprej in naprej tje, kjer se zlijejo kapljice navdušenja v neskončno morje! Ali ste pri "besedi"? Ste - mislim - ste - ali kmalo bodo potekali premili slavjanski glasovi - kmalo utihnile pesmice - in Lovre bode vesel in zadovoljen damu šel - ah ali bode poprijel peresce, ali bode povedal Josipini - kaj, kako je bilo? Ali bode deliti pustil njej tudi veselje z Lovretom ? " V tem času je imel Lovro zdravstvene težave in Josipino je to zelo skrbelo. Včasih je bila glede njegovega zdravja tako iz sebe, da ni mogla več nadaljevati s pisanjem pisma. Lovro ji je 16. junija pisal: "Pa Josipinka - ne bojte se - da se pomagati. Skrben za svoje zdravje sem šel k prav pa-metnimu zdravniku "homeopathu" - rojenim Slavjanu - mojim dobrovoljnim prijatlju (smem ga tako imenovati - ko mu kako da me ima rad) in razodel sim mu svoje terpljenje. Rekel je da to pride od sedenja - in da se že dal časa nabira v životu -in da se je zdaj posebni) pomnožilo ko sim posebno veliko sedel. Obžaloval me je, da bodem moral prihodnjo življenje tolikanj sedeti - alj rekel je prav odkrito, da me hoče prav prav dobro ozdraviti. Priporočil mi je jedno in drugo - in posebno biti veliko u zelenim - in se sprehajati. Storil sim že to - in bolje je bilo. Ah Josipinka - storite tudi vi to - če ne vas bode ravno isto zadelo. " V nadaljevanju je zapisal: "S teškim sercem - alj vestno vam povem Josipinka, da nisim tako zdrav, kakor bi željil - kakor bi potreba bila za moje učenje in za moj poklic - alj ne skerbeti ljuba Josipinka -kmalu kmalu bode vse bolje! Ne skerbire prosim ne skerbite - vse bode dobro - saj naš Bogek tak ljubi. Alj bolj počasi gotovo gre s homeopatio, ko s "lekarijami". Homeopathia le na to dela, da si sama pomaga - in to je stanovitno - to ostane. Kar hitro pomaga - le ternutoma večjidel pomaga. In če nebode drugače bolje - jo bodemo pa v "Ro-itsch " vdarili; alj popred - alj pa po rigorozomu." Dodal je še: "Alj veste kaj je mojega bolehanja vzrok? Moj temperament - hitra kri vzvišano hrepenenje zatrto - se vsede - se vstavi v truplu - in nagaja - dok se ne odpravi. Gotovo pa že jaz dalje na tem terpim, če ne bi bil moral pač bolji izgledati. O moje mlade leta sim preveč sedel po klopeh u šolah - kakor vsi vsi mladenci! Zato se pa pozneje tolikanj bolnikov pokaže. Kdor zamore naravno prosto živeti - ta se lahko obvaruje tih neprijetnosti - alj kdor pri bukvah - po uradnijah Živi - ta je že tem privezan. Od tod razloček med uradniki in drugim ljudem! Pervi bledi - piškavi -drugi korenjaki zdravi!" Naslednji dan ji je še napisal: "Da jaz sam nič ne deržim dosti na "Home-opathio " veste - alj raji sim se podal k nji - ko saj tako nečloveško se dela s človekom. Nje pravilo je, da si telo s svojimi natuornimi močmi samo pomaga - in to je po moji misli pravo. Če bi se hitro pomagalo - kar bi ne bilo tak teško pri meni - tak bi zopet se hitro vernila bolezen nazaj." (se nadaljuje) Večno mladi na Stol v dobrem in slabem Vremenu, mislim. Konec avgusta namreč Večno mladi iz Radovljice organizirajo pohod na Stol. Letos so šle z njimi tudi gasilke gasilskega društva iz Begunj. Radovljica - Vreme se je že dva dni kisalo. Ne dan pohoda, v soboto okoli pete, šeste zjutraj, je izgledalo, kot da se bo zjasnilo, vendar se je v dveh urah vremenski scenarij spremenil. Rahel dež, kije prešel v plohe in do poznega popoldneva izmenično nagajal pohodnikom in organizatorjem prireditve v Radovljici, je zvečer postal večkratni naliv. Vendar se klub Večno mladih fantov iz Radovljice, gostje ter obiskovalci prireditve niso pustili odgnati. Glede na to, da v juniju in juliju ni deževalo, daje bila avgusta do nedavnega vročina neznosna, pomeni sedaj dež olajšanje, sprostitev in ljudi sploh ne moti. 29. tradicionalni pohod Večno mladih fantov na Stol je tako kljub nagajanju vremena uspel. Pot na Stol ni enostavna, vendar se Večno mladi ne dajo. Pa tudi vreme jih nikoli ne odvrne od njihove namere. Simbol pohoda lopar za peko kruha Tudi letos so se pohodniki zbrali pri bi stroj u Pere v Radovljici že zgodaj zjutraj. Vreme, kot sem že omenila, jih ni motilo. Letošnji simbol pohoda je bil lopar za peko kruha v krušni peči in jih je spremljal vse do vrha Stola. Vodja pohoda je b\i član upravnega odbora Ladislav Eržen, na čelu pa je bil praporščak Zdravko Knific. Pohoda se je udeležil tudi radovljiški župan Janko Se-bastijan Stušek, ki je ob enem tudi predsednik kluba Večno mladih. Med znanimi obrazi se je pojavil še direktor Policijske uprave Kranj Jože Mencin, katerega navzočnost na pohodu in znanje o gorah je kasneje prišlo prav udeleženkam pohoda -natančneje gasilkam iz Begunj. Večina se je do Valvasorjevega doma pripeljala z avtom. Cesta je kazala vidne in čutne znake neurja minule noči, tako da so nekateri parkirali precej nižje kot običajno, saj seje marsikomu avtomobil (dobesedno) zasmilil. Nekdo je pripešačil od Žirovnice pa do Valvasorja in na glas povedal, da "tisti, ki se pripeljejo do Valvasorja goljufajo, saj je tako do vrha Stola le še slabi dve, drugače pa je tri ure". Vendar se drugi pohodniki s tovrstnimi izjavami niso kaj preveč obremenjevali. Kot vsako leto se zberejo zaradi druženja in spoznavanja in ne slabo vreme, nenaspani, z levo nogo vstali planinci jim tega veselja ne morejo vzeti. Lani je bilo pohodnikov več. Letos jih je bilo pri Valvasorjevem domu okoli petdeset. Parada, dež, zabava, dež Med tretjo in četrto uro popoldne so se udeleženci pohoda na Stol vrnili v dolino. Po ulicah Radovljice je bila potem povorka, na kateri so sodelovali udeleženci pohoda, drugi člani kluba, člani Planinskega društva Radovljica, pihalni orkestri, mažoretke, folklorna skupina, gostje, konjeniki, motoristi in drugi. Pihalni orkestri so po paradi imeli svojih "pet minut" na odru v šotoru, kjer so lahko pokazali znanje in občinstvo jim je z veseljem prisluhnilo. Sploh so se ljudje trli pod šotorom bolj kot običajno, saj jih je občasni dež prisilil v iskanje strehe nad glavo. Zvečer je sledila veselica z gostinsko ponudbo in sreče-lovom, igral je ansambel Igor in zlati zvoki, okoli enajste pa je bil napovedan ognjemet. Glede na močno deževje in glasbo iz šotora, ki seje prepletala z zvoki glasbe iz bližnjih lokalov, ne vem točno ali sem ognjemet zamudila, a nisem slišala ne tipične tišine, pokov in ne navdušenih vzdihov nežnejšega spola "kako lepo", "koliko barv", "o, poglej". Ne glede na to, ali je ognjemet bil ali ne, ljudje so se zabavali do jutranjih ur. Stol je bil ponovno osvojen in večno mladi že razmišljajo o naslednjem, jubilejnem tridesetem pohodu na njihovega dvatisočaka. Alenka Brun, foto: Tina Doki ŠPORTNI * REKREATIVNI * ZANIMIVI * EKSTREMNI Ostržkove počitnice Bled - Že maja je na območju Bleda potekal športni program imenovan Ostržek za otroke stare od pet do deset let. Udeležilo se gaje 38 otrok z Bleda, Lesc in Radovljice. Odziv na program tako s strani staršev kot otrok je bil zelo pozitiven. Ob koncu šolskega leta so potem razpisali štiri termine, v katere so starši lahko vpisali otroke in sem ter tja se je zgodilo, da so se imena otrok ponovila. Profesorica športne vzgoje, idejna kot tudi izvedbena vodja programa Maja Prešern pravi, da so bili otroci zelo zadovoljni s programom in so se starši verjetno zato odločili, da jih vpišejo ponovno. Tako so otroci v večjih in manjših skupinah, v družbi svojih vrstnikov aktivno preživeli prosti čas. Zadnja skupina je imela svoj športni program zadnji teden v avgustu. Dvanajst mladih nadobudnežev je uživalo. Ujeli smo jih pri rolanju, kasneje pa so šli na Šobec, kjer so se kopali. Kadar ni deževalo, so jahali, plavali, ro-lali, kolesarili, hodili, se igrali z žogo, iskali zaklad, če pa jih je presenetilo slabo vreme, pa so se ukvarjali s peko piškotov, palačink, risali in se šli razne družabne igre. Med deveto in dvanajsto uro ni bilo trenutka, ko bi se otroci lahko dolgočasili ali vsaj razmišljali o tem, da se morda dolgočasijo. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič KAM V NASLEDNJIH DNEH ? 25. juriš na Vršič Vse o določilih, navodilih, posebnostih letošnjega Vršiča ter prijavi lahko izveste na telefonski številki 041 844 990 (med 10 in 16. uro, pri tajniku TD Kranjska Gora Andreju Kolencu). Triatlon jeklenih prestavljen Triatlon naj bi bil konec tega tedna, v soboto, 6. septembra. Več o Triatlonu jeklenih najdete na www.alpin-sport.si. Lahko pa pokličete tudi na številko 041/589-853, na kateri vam postrežejo z vsemi ostalimi informacijami. Zdravilne točke tudi na Pokljuki Številni obiskovalci Pokljuke so v smeri proti Uskovnici na Praprotnici že videli s kamenjem označene zdravilne točke, spirale in veliko zvezdo petih krakov, ki sidra energije za celotno območje. Točke so namenjene za ohranjanje zdravja, za lajšanje bolezni, krepitev psihičnega počutja, koncentracijo ali pa samo za sprostitev in razbremenitev. Praprotnica na Pokljuki - Nenavaden prizor v kotanji pod hribom, ki se od Rudnega polja v smeri proti Uskovnici spušča na Praprotnico, mnogim zbuja vprašanja, kaj predstavljajo kupi kamnov, ki jih povezujejo žarki, okrogle točke, ki kar same vabijo, da stopiš vanje ter spiralasti polži, po katerih se podaš že zaradi radovednosti. Koliko časa so točke že postavljene in označene, ni znano, niti kdo jih je označil. Ob tej priložnosti bi k pisanju povabili vse, ki karkoli veste o nastanku teh točk, da nam pošljete vaše informacije. Iz območja, na katerem so Jfc| točke označe-j ne, je opaziti, Hl I da ležijo na Irena Šumi predelu, ki je Mustafa Ramić bil izkopan zaradi izgradnje manjšega nasipa, na katerem so postavili telegrafski drog za elektriko. Pri izkopu materiala so bile zemeljske točke odprte in lahko da so ljudje, ki so to dčlali, začutili energijo ali pa kakšne druge spremembe, ki so jih spodbudile k radiestezij-ski raziskavi in označitvi energetskih točk. Tako se je na primer zgodilo v Tunjicah, kjer je danes veliki zdravilni park. Podobnega raziskovanja pa sta se nedavno lotila tudi Irena Šumi in Mustafa Ramić iz Adergasa, ki se z radiestezijo ukvarjata ljubiteljsko in sta z različnimi instrumenti opravila analizo točk. Na podlagi moči blagodejnega zemeljskega sevanja sta napravila tudi seznam točk za zdravljenje s priporočljivim časom za zdravljenje in priporočljivim številom obiskov. Blagodejna zemeljska sevanja so podzemni kanali različnih dimenzij, po katerih tečejo energije v različnih globinah zemeljske skorje in se imenujejo tudi zmajeve črte, opisuje Irena. "O njih je govoril znani slovenski geo-mantik Marko Pogačnik in so povezane s pomembnimi točkami po vsej Evropi," je dodal Mustafa. Območje pa se nahaja tudi pod Triglavom, ki je znan kot generalni zbiralec kozmičnih energij za Slovenijo. Po njem se energije stekajo v doline in širijo na vse strani. "Ti energetski tokovi imajo različno hitrost in intenziteto, ki jo merimo v enotah Bovi-sa. Kjer prodrejo na površje zemlje, nastane akupunkturna točka zemlje. Celotno območje Praprotnice in Uskovnice je polno energetskih točk. Te, ki so označene, so bile raziskane," pravi Irena. Skupaj z Mustafom že deset let hodita na točke in sta nad njimi navdušena. Pravita, da se Točke na Praprotnici privabljajo številne radovedneže in ljudi, ki verjamejo v zdravilno moč blagodejnih zemeljskih sevanj. © © ® © ■ "® 1 0 © \ ® r. ® \ / © / lj © © j © odlično počutita, opazila pa sta vse večje število obiskovalcev. Trenutno je na travniku 26 zdravilnih točk in dve dodatni, za katere se ve, kakšen blagodejni vpliv imajo na telo in na dušo. Na sredini je velik kup kamenja, ki označuje najmočnejšo zdravilno točko, nanjo pa je povezanih pet manjših kupov, ki jo podpirajo, niso pa namenjene zdravljenju. Okrog te zvezde so s številkami označene zdravilne točke. Irena in Mustafa sta napravila razpredelnico z opisi točk, priporočeni čas zdravljenja - stanje v točki in priporočeno število obiskov. Reakcije na sevanje so različne: nekaterim ustreza, nekaterim je premočno, zato se po določenem času z nje intuitivno odmaknejo. Pri stanju v točki je pomembno, da smo sproščeni in odprti za zdravilne energije. Območje s točkami trenutno še ni zaščiteno, niti ne primerno označeno s tablami, zato si Irena in Mustafa želita, da bi bila občina Bohinj pripravljena urediti točke s tablami, ki bi opisovale priporočeni čas zdravljenja, število obiskov, ter bi obiskovalce opozarjale, naj kamenja s točk ne prestavljajo, ker se s tem ruši postavljena zasnova. Števili obiskovalci označujejo točke tudi po svoje. Človek lahko sledi tudi svojemu občutku in se usede ali uleže na mesto, kamor začuti. Ravno tako se bo kopal v blagodejnih energijah, ko pa bo vstal, se bo počutil pol lažjega. Na koncu se zahvalite Zemlji za njeno zdravljenje! Katja Dolenc Zemljevid točk: Zemljevid točk 1 težave s srcem: 15 minut, 12 obiskov; 2. hrbtenica, 25 minut, 8 obiskov; 3. trebušna votlina, 20 minut, 7 obiskov; 4. vratna vretenca, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen 20 minut, 8 obiskov; 5. glavoboli, organi glave: 20 minut, 8 obiskov; 6. zdravljenje okončin, 20 minut 8 obiskov; 7. rak, 15 minut, 15 obiskov; 8. jetra, žolč, slinavka, vranica 25 minut, 9 obiskov; 9. ledvice, urinarni sistem, 25 minut, 9 obiskov; 10. okostje osteoporoza, išias, revma, 15 minut, 10 obiskov; 11, trebušna votlina, črevesje, 25 minut, 7 obiskov; 12. dihalni sistem, prsni koš, alergije, 20 minut, 10 obiskov; 13. spolni organi, rodila 30 minut, 1 o'obiskov; 14. energiziranje cejega telesa (v sredini polža) 10 minut; 15. srce, ožilje, cirkulacija, kri, 10 minut, 6 obiskov; 16. rak na prsih 20 minut, 12 obiskov; 17. linija življenja - vitalizacija telesa - hoja v smeri urnega kazalca, 7 obiskov; 18. noge, ožilje, 15 minut, 10 obiskov; 19. organi glave - vid, sluh, voh, vrtoglavica, 20 minut, 10 obiskov; 20. psihične motnje 15 minut, 8 obiskov; 21. čiščenje organizma po kemoterapiji, obsevanju, 30 minut, 10 obiskov; 22. urejanje prebave, zasvojenost, 30 minut, 8 obiskov; 23. zdravljenje celega telesa 30 minut, 10 obiskov; 24. želodec, dvanajsternik, debelo črevo (vnetja), hemoroidi, 15 minut, 8 obiskov; 25. ženske bolezni, 25 minut, 10 obiskov; 26. spomin, učenje, 30 minut, 10 obiskov. Jeseniški pokal češkim hokejistom V Podmežakli se je v soboto zvečer končal letos oživljeni mednarodni hokejski turnir za pokal mesta Jesenic, s tremi zmagami so ga osvojili hokejisti Chemopetrola Litvinova - Prvi letošnji slovenski derbi Jeseničanom. NOGOMET Jesenice - Boljša igra obeh tujih kot domačih ekip in skorajda prazne tribune jeseniške hokejske dvorane (celo na tekmi med ZM Olimpijo in Acroni Jesenicami se ni zbralo niti tisoč gledalcev) so glavna značilnost tridnevnega turnirja za pokal mesta Jesenic, ki je od četrtka do sobote potekal v Podmežakli. Po blejskem turnirju, ki se je zaradi nenastopanja Jeseničanov iz turnirja spremenil zgolj v prijateljske tekme naših državnih prvakov, ZM Olimpije, mlade slovenske reprezentance do 20 let in ekipe celovškega KAC-ja, je bil to tudi prvi uradni mednarodni turnir ob začetku letošnje hokejske sezone. Morda je bil na sporedu malce prekmalu, saj sta zlasti domači moštvi šele začeli s treningi na ledu, vsekakor pa je bil dober uvod v dolgo hokejsko sezono, ki se bo že ta konec tedna nadaljevala z nastopi reprezentance na turnirju v Italiji, 9. septembra pa se bo na Jesenicah začelo tudi tekmovanje za karavanški pokal, na katerem bodo nastopala moštva VSV iz Beljaka, KAC-ja iz Celovca, ZM Olimpije iz Ljubljane in domača ekipa Acroni Jesenice. Prvi dan turnirja za pokal mesta Jesenice KOLESARSTVO Na sobotni tekmi proti ZM Olimpiji so Jeseničani slavili prvo letošnjo zmago. sta se najprej srečali ekipi Zavarovalnice Maribor Olimpije in češkega ekstraligaša Litvinova, po uvodu, ki je povsem pripadel Cehom, pa so tudi naši prvaki zbrali toliko moči, da so v drugi tretjini trikrat zadeli (Šivic in Uršičeva in Ropret bronasta med veterani na SP St. Johann - Kamničanki Vidi Uršič in Kranjčanu Bojanu Ropre-tu je na 9. veteranskem svetovnem kolesarskem prvenstvu v tirolskem St. Johannu uspelo osvojiti bronasti kolajni na kronometru. Ropret, sicer legenda slovenskega kolesarstva, je po lanskem 4. mestu letos mavrično majico UCI v svoji kategoriji nad 45 let zgrešil za vsega 9 sekund. Uršičeva, ki ima tudi tri naslove svetovne veteranske prvakinje, je bila v številnem slovenskem zastopstvu četrta tudi na cestni dirki. M.M. Grega Bole zmagovalec Po Štajerskem Kranj - Mladi kolesar Grega Bole (Radenska Rog Tropovci, prej Bled), doma iz Begunj na Gorenjskem, je svoj niz že 149 zmag nadaljeval tudi na 2. mladinski dirki Po Štajerskem - UCI 2.8. Dobil je prve tri etape in gladko zmagal tudi v skupnem seštevku. V tretji etapi seje s tretjim mestom izkazal Vid Ogris (Bled), v skupnem seštevku pa je na četrtem mestu pristal Gašper Švab (Sava). M.M. dvakrat Rahmatuljin) in z rezultatom 3:5 (0:4, 3:1, 0:0) omilili poraz. V večerni tekmi se je ekipa Acroni Jesenic srečala z moštvom KAC-ja in po neučinkoviti igri izgubila z 0:2 (0:1,0:0, 0:1). Tudi v petkovi prvi tekmi so Ljubljančani na koncu morali za zmago čestitati gostom iz Celovca. "Zmajčki" so z golom Mitje Šivica sicer povedli in vodstvo na začetku zadnje tretjine povečali z golom Petra Rožiča na 2:0, toda Avstrijci so zmogli preobrat in na koncu slavili 2:3 (1:0, 0:0, 1:3). Nič pa ni na zmago domačih kazalo v drugi petkovi tekmi, ko je zunaj divjalo neurje, v dvorani pa je bila predstava še pod vtisom soparnega ozračja izpred nekaj ur. Cehi so povedli z 0:3, v začetku tretjega dela srečanja pa je za domače vendarle zadel kapetan Dejan Vari. V lepi akciji je bil nato natančen še Grega Por, v prazen gol obeh odličnih vratarjev (na začetku je branil Gaber Glavič, v drugi polovici tekme pa Robert Kristan) pa je ob koncu zadel še Kaipainen in postavil rezultat tekme 2:4 (0:1, 0:2, 2:1). "Res smo na današnji tekmi igrali že bolje kpt včeraj proti Avstrijcem, vendar pa igralcem v nogah še manjka ledu in tudi tekem. Tako mislim, da bo iz tekme v tekmo bolje, treba pa bo igrati še bolj disciplinirano," je po petkovem srečanju z ekipo Chempetrola Litvinova dejal domači trener Roman Pristov, vratar Gaber Glavič pa se je pritožil nad slabo vidljivostjo na ledu, ki ga je večkrat obdala megla. Zadnji dan sta se najprej pomerili ekipi Litvinova in KAC-a, boljši pa so bili Čehi, ki so zmagali 5:1 (2:0, 3:0, 0:0). Žal pa je le nekaj več kot osemsto gledalcev pospremilo k prvi letošnji zmagi domače moštvo Acroni Jesenic, ki se je v zadnji tekmi turnirja spopadlo z državnimi prvaki, ekipo ZM Olimpije. Jeseničani so sicer za zmago zadeli (Pretnar in Vari) zgolj dvakrat - 2:0 (1:0, 1:0, 0:0), na turnirju pa seje izkazalo, da bosta letošnje glavno orožje žele-zarjev kvalitetna vratarja. Končni vrstni red na turnirju: I. Chemopetrol Litvinov 6 točk, KAC 4 točke, Acroni Jesenice 2 točki, ZM Olimpija o točk. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki VINTERSPORT Od 26. 08. do 9. 09. 2003 4 AQUA jrs. ET1REL Otroški pulover s kapuco barve: svetlo rjava, modra, rdeča, svetlo modra 3.990,00 ASSUA jrs. ETIREL Dolge otroške hlače barve: crna, bež, temno modra, temno siva, rdeča, svetlo modra 4.990,00 6.990,00 OUTBREAKER LACE PRO TOUCH Otroški športni copati za prosti čas SAVOY SAVOY Nahrbtnik Poslovni nsttm M.rcjtor d. d , Dunaiska 107, L|ubl|ana • Oblikovanje: Kompas Oesiqn C«tt« so v Ml' m y«t|«|o do ratp ?aloq Slik« so simbotn«__ Kranjčani prvič poraženi Kranj - V 7. krogu lige Si.mobil je ekipa Domžal gostila moštvo državnih prvakov, Maribor Pivovarno Laško in izgubila z 0:1 (0:0). Domžalčani v nedeljo, 14. septembra, gostujejo pri Dravogradu. V 2. slovenski nogometni ligi je ekipa Supernove Triglava gostovala pri Dravinji in prvič v novi sezoni - kljub vodstvu v prvem polčasu - doživela poraz. Končni izid je bil 4:2 (0:2). Na lestvici s 13 točkami vodi ekipa Rudarja, Supernova Triglav je na 4. mestu z 10 točkami. V nedeljo ob 16. uri Kranjčani gostijo Tabor Sežano. V 3. slovenski nogometni ligi - center so odigrali 4. krog. Rezultati: Šenčur Protect GL - Britof 1:0, AvtoDebevc Dob - Velesovo 3:2, Alpina Žiri - Kalcer Radomlje 0:1, Factor - Bled Slaščičarna Šmon 4:1, Jesenice - Zarica Rondo Nautilus 1:3, Jezero Medvode -Slovan 2:4, Radio Krka - Kamnik 4:1. 5. krog bo na sporedu konec tedna, le ekipi Britofa in Alpine Žiri bosta tekmo igrali že jutri, v sredo, z začetkom ob 16.30 uri v Britofu. Delavni so bili tudi nogometaši v 1. in 2. gorenjski ligi. Rezultati v 1. ligi: Preddvore - Ločan 2:1 (0:0), Naklo - Visoko 2:2 (1:2), Bohinj - Bitnje 0:1 (0:1), Polet - Železniki 2:0 (1:0) in Hrastje - Lesce 0:2 (0:2). Na lestvici vodi ekipa Lesc. Rezultati 1. kola v 2. ligi: Kranjska Gora - Trboje 5:0 (1:0), Kondor - Sava 1:2 (0:2), Podbrez-je - Podgorje 5:0 (3:0). Prejšnji teden so izžrebali tudi pare osmine finala pokal Slovenije. Ekipa Jesenic bo v sredo, 17. septembra, gostovala pri Palomi Sladki vrh, Domžale pa pri Dravogradu. V.S. GORSKO KOLESARSTVO Anže Bizjak v dobri formi Afritz - Anže Bizjak je nekaj dni pred odhodom na 14. svetovno prvenstvo gorskih kolesarjev v švicarski Lugano dobro formo pokazal tudi na finalni dirki pokala Alpe - Jadran v avstrijskem Afritzu. Med mlajšimi člani je osvojil drugo mesto za Ukrajincem Igorjem Bogdanom. Bizjak bo v petek v Luganu poleg Roka Grilca (4. v Afritzu) in Miha Šolarja eden glavnih adutov v krosu med mlajšimi člani. Med člani elite bodo v nedeljo nastopili Grega Miklič, Lenart Noč in Mitja Tancik. Veliko vsi pričakujejo od edine članice Blaže Klemenčič. Izmed mladincev sta v ekipi za kros Kamničan Luka Kodra in Žiga Trampuž iz Naklega, v spustu in četveroboju se bosta v boj podala kolesarja kamniškega Calcita Rok Podbevšek in Jure Logar. M.M. ATLETIKA _ Kejžarju se nastop ni posrečil Kranj - Minulo nedeljo seje v Parizu končalo 9. svetovno prvenstvo v atletiki. Zadnja od slovenskih atletinj je nastopila Jolanda Ceplak, ki je v velikem finalu zasedla dvanajsto mesto. Že v soboto je na pariških ulicah nastopil tudi zadnji gorenjski atlet, maratonec Roman Kejžar. Roman, ki je tokrat sicer prišel v cilj, pa na koncu s svojo uvrstitvijo ni mogel biti zadovoljen, saj je zasedel 59. mesto. Med tekom gaje namreč pestila bolečina v predelu vranice in le z močno gorenjsko trmo je vztrajal do konca. Največ kolajn so na prvenstvu osvojili Američani, kar deset zlatih, osem srebrnih in dve bronasti. Za njimi se je uvrstila Rusija, s skupaj .devetnajstimi kolajnami, tretja svetovna velesila v atletiki pa je Etiopija s sedmimi kolajnami. Prav toliko, vendar manj žlahtnih, so osvojili tudi domačini, Francozi. Za najboljšo slovensko uvrstitev v Parizu je poskrbel Primož Kozmus, ki je v metu kladiva osvojil 5. mesto. V.S. Cop tudi z Milana prinesel kolajno Naš najboljši veslač Iztok Čop je po izvrstni predstavi na svetovnem veslaškem prvenstvu v Milanu osvojil že svoje deseto odličje na največjih članskih veslaških tekmovanjih. Bled - Pričakovanja naše odprave, ki je prejšnji teden nastopala na svetovnem prvenstvu v veslanju v Milanu, so se uresničila. Včeraj pod večer so zadovoljni prišli v domačo Zako na Bledu, kjer so proslavili še en uspeh slovenskega veslanja. Z v nedeljo končanega prvenstva so prinesli kolajno, ki jo je za tretje mesto osvojil naš najboljši veslač Iztok Čop iz Radovljice. "Bila je lepa tekma. Res mi ni uspelo premagati Hackerja, od obeh pa je bil močnejši Tufte, toda sam sem z nastopom zadovoljen, saj sem veslal po najboljših močeh," je v eni od prvih izjav po tekmi dejal Iztok Čop in hkrati priznal, daje eden najsrečnejših ljudi na svetu - pa ne zgolj zaradi nove kolajne, temveč predvsem zaradi hčerkice Ruby, ki ga je, stara komaj šest tednov, skupaj z ženo Petro že tudi spremljala na svetovnem prvenstvu v Milanu. Zadovoljen je bil po prvenstvu tudi naš glavni trener Miloš Janša, saj je bila želja odprave, da se v veliki finale uvrstita še dva čolna, to pa je uspelo trem. Na koncu sta odlično četrto mesto osvojila Luka Špik in Matej Prelog, četrti pa je bil tudi Iztok Čop je še enkrat dokazal, da je med najboljšimi veslači sveta. aktualni svetovni prvak v konkurenci mladih veslačev, Bine Pišler. Šesto mesto v velikem finalu in nastop na olimpijskih igrah si je priveslal tudi slovenski četverec brez krmarja v postavi brata Miha in Tomaž Pi-rih, Gregor Sračnjek in Rok Kolander, olimpijsko normo pa sta si s 4. mestom v B finalu oziroma skupaj 10. mestom zaslužila tudi že Matija Pavšič in Andrej Hrabar v dvojcu brez krmarja. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Soklič prepričljivo najhitrejši Na 9. tekmovanju na tekaških rolkah za pokal gostišča Češnar je bil letos v članski konkurenci najhitrejši Matej Soklič (ŠD Planica), ki je za vzpon na Šenturško goro potreboval 26 minut, pri dekletih pa je zmagala Ines Hižar (Olimpija). SMUČARSKI SKOKI. Cerklje - Najprej so se na najkrajši progi pomerili najmlajši tekmovalci. Na 4,5 kilometra dolgi progi Cerklje - Pšenična Polica - Cerklje je bil v kategoriji mlajših dečkov najhitrejši Miha Luzar (Olimpija), najhitrejši domačin pa je bil Luka Prosen na 5. mestu. Pri starejših dečkih je zmagal Dino Ščuk (Olimpija), drugi je bil Gašper Marn (Merkur), tretji pa David Piber (Bled). Pri mlajših deklicah je bila Ema Likar iz Logatca hitrejša od Blejke Anje Eržen, pri starejših pa je zmagala Kaja Šiler (Merkur). Točke za ekipni pokal sta v tej kategoriji s tretjim oziroma četrtim mestom prispevali še Urša Lokar in Ajda Meglic (obe Merkur). Starejši mladinci, juniorji in člani so tekmovali na 10,5-kilo-metrski progi skozi Cerklje in Pšenično Polico na Šenturško goro. Na ravninskem delu so še tekli v strnjeni skupini in hrani- li moči za klanec, ko pa so v Cerkljah zavili proti cilju, se je kolona že razpotegnila. S klancem so se tako prvi spopadli Matej Soklič, Vasja Rupnik in Blaž Jelene. Zaradi rahlo vlažne ceste so imeli tekmovalci kar nekaj težav, saj jim je zelo drselo. Kljub težjim pogojem je Soklič v klancu počasi povečeval svojo prednost pred zasledovalcema in z 20 sekundami prednosti prišel v cilj. "Težko je bilo, ker je bil moker klanec. Za tekmo se nisem posebej pripravljal, celo start sem skoraj zamudil, tako da se nisem niti ogrel," je po prihodu v cilj povedal Matej Soklič. Za njim sta v cilj prišla Jože Mehle in Vasja Rupnik, ki sta na ravninskem delu vzpona prehitela najhitrejšega juniorja, Blaža Jelenca, ki pa je bil z razpletom vseeno zadovoljen, saj je v absolutni konkurenci osvojil četrto mesto. Članice, juniorke, starejše in mlajše mladinke ter mlajši mladinci so tekmovali na štiri kilometre krajši progi prav tako s ciljem na Šenturški gori. Pri članicah je zmagala Ines Hižar, ki je skoraj ves čas vodila. Drugouvrščena Tadeja Branko-vič je imela več težav na mokri progi. Zaradi padca na začetku klanca je ves čas lovila tekmice, na koncu pa le prišla v cilj dru- Trije plezalci v Brezpogojni norosti Ime izdaja, da so Matej Mejovšek, Matevž Kramer in Tadej Zorman splezali nekaj težkega. Vrh Yerupaje (6617 m) so dosegli po novi smeri, eni najtežjih v Južni Ameriki. Šenčur - Za novi podvig slovenskih alpinistov je največji "krivec" član AO Kranj Matej Mejovšek, ki je sicer Mariborčan, a že dalj časa živi v Šenčurju. Športnim plezalcem je znan zlasti kot državni prvak iz leta 1994, v petnajstih letih alpinistične dejavilosti pa je zbral že blizu tisoč vzponov, med njimi okrog 30 prvenstvenih. Žal je letos neprostovoljno zašel tudi na strani kronike, ker je pozimi padel in si poškodoval nogo v severni steni Špika. "Nesreča je bila kriva, da je odpadla načrtovana odprava na K 6 v Pakistanu. Zato sem se odločil za obisk Južne Amerike. Nameraval sem splezati novo smer v šest tisočaku Jirishanca, za kar se je navdušil še Matevž Kramer iz AO Rašica. Po uspešni aklimatizaciji na Piscu (5752 m) in Ranrapalci (6162 m) sva •zvedela v Huarazu, da sta naju Prehitela britanska plezalca. Ob srečanju s Tadejem Zormanom 'z AO Kozjak smo se dogovori - BALINANJE Matej Mejovšek, alpinist že petnajst let. li, da se skupaj v severovzhodno steno gore Yerupaja v Cordille-ri Huavhuash. Po dveh dneh vožnje in dnevu hoje smo 16. julija dosegli bazni tabor na 4200 metrih. Najprej smo 600 metrov višje postavili tabor ABC, kamor smo znosili hrano in opre- Gorenjci s polovičnim uspehom Kranj - Ti konec tedna se je začel jesenski del v državnih balinarskih ligaških tekmovanjih (13. krog), medtem ko so v gorenjskih bgah odigrali že drugi jesenski krog. V super ligi je državni prvak Lokateks Trata premagal Jadran Hrpelje Kozina z 19:5, podprvak Center Pekarna Vrhnika je po podaljšku izgubil v gosteh proti Slogi (13:12), drugi kranjski superligaš Huje je brez težav opravil z Mlinarjem Padno (21.3), Jeseničani so neuspešno gostili Krim Špico (10:14), Bistrica pa je s 14:10 izgubila s Skalo. Vodi Lokateks Trata z 39 točkami, sledita ji Center Pekarna Vrhnika (31) in Huje (27), Jesenice so sedme (17) in Bistrica osma (13). V 1. ligi je Primskovo premagalo Zabiče (14:10), Planina je bila po Podaljšku boljša od Antene (12:13). Vodi Hrast Kobjeglava Tupelče z 28 točkami, Primskovo je tretje (24), Planina pa peta (20). V 2. ligi vzhod je Radovljica Alpetour premagala Zarjo s 14:10, Tržič je po Podaljšku premagal Mirno (13:12), Partizan Mengeš pa je z enakim •zidom izgubil proti Fužinam. Na lestvici vodi Radovljica Alpetour (36), Partizan Mengeš je četrti (20), Tržič je šesti (16). Rezultati 13. kroga 1. gorenjske lige - Cirče Van-Den : Adrijan Črnivec 11:5, Lesce : Bratov Smuk 4:12, Center : Jesenice Gradiš 9;7, Visoko Rapa : Trata Vedrialp 13:3, Jurč Blejska Dobrava : Rogovih TELE-TV 5:11. Lestvica: Čirče 39, Rogovila 30, Visoko 26, Center 23, Bratov Smuk 18, Adrijan Črnivec 14, Lesce 13, Jesenice Gradiš 12, Trata Vedrialp 11 in Jurč BI. Dobrava 9. 2. gorenjska ••ga, 13. krog - Kres Javornik : Loka J000 7:9, Milje : Podnart 12:4, Zarica : Žiri Magušar 4:12, Sava : Žirovnica 10:6. Lestvica: Žiri Magušar 27, Milje 25, Loka 1000 23, Sava 21, Zarica 20, Podnart 18< Huje Kokra 14, Kres Javornik 7, Žirovnica 1. S.Š. mo. Sledilo je nekaj dni čakanja, zatem pa vzpon v alpskem stilu po 1900 metrov dolgi smeri. Imenovali smo jo Brezpogojna norost, kar vsaj delno razkriva njeno težavnost. Stene se ni upal nihče lotiti celih trideset let po prvem vzponu. Gre za prvenstveno smer v levem delu stene, ki poteka po težavnem kombiniranem svetu prek skal, ledu in snega. Spodaj je bilo nevarno zaradi podirajočih se serakov, v zgornjem delu pa zaradi padajočega kamenja in celo skal. V tako grozljivih razmerah še nisem plezal. Vseeno se je vse srečno končalo. Vrh 6617 m visoke gore smo dosegli po 26 urah aktivnega plezanja. To je bilo 29. julija pozno zvečer. Zaradi sneženja in mraza smo takoj začeli sestopati in v 12 urah prišli do baze," je povedal Matej Mejovšek o plezanju v Južni Ameriki. Smeri Brezpogojna norost so sami dali oceno VI, WI6, 5c, 1900 m. Ob vrnitvi je plezalcem čestital tudi poznavalec tamkajšnjih gora Pavle Kozjek. Menil je, da gre za eno najtežjih smeri v Cordilleri. To je dobra spodbuda za nove Matejeve načrte; konec leta snuje vzpon po novi smeri prek južne stene Aconcague, najvišje gore obeh Amerik, prihodnje leto pa prvi vzpon v severni steni 7281 m visokega K 6, kjer je izziv eden velikih problemov Karakoruma. Stojan Saje TENIS ga. Najboljši klub je bil tudi letos TSK Merkur Kranj, ki je dobil pokal gostišča Češnar. Rezultati - ml. dečki: 1. Lu zar (Oli); ml. deklice: 1. Likar (Log); st. dečki: 1. Ščuk (Oli); st. deklice: 1. Šiler (Mer); ml. mladinci: 1. Mali (Mer), 3. Do-ria (Mer); ml. mladinke: 1. Ba-rič (Oli), 2. Piškur (Mer), 3. Ri-mahazi (Ble); st. mladinci: 1. Čebašek, 2. Zupan (oba Ble); st. mladinke: 1. Fabjan, 2. Jezer-šek (obe Mer); juniorji: 1. Jelene (Mer); juniorke: 1. Soklič (Gor), 2. Višnar (Ble); člani: 1. Soklič (Pla), 2. Mehle (Oli), 3. Rupnik (Log); članice: 1. Hižar I. (Oli), 2. Brankovič (Mer), 3. Hižar T. (Oli). Barbara Todorovič, foto: Tina Doki Tekma na tekaških rolkah Tržič - Mesto Tržič je znano po svoji Šuštarski nedelji, ki jo že celo desetletje spremlja tudi mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah. Letos pripravljajo Turistično društvo Tržič, $D Strelica in ŠD Lom že 11. tekmo, na kateri se iz leta v leto zbere več smučarjev tekačev, bi-atloncev in kombinatorcev. Prireditev, ki poteka na težavni progi med mestom in vasjo Lom, je zanimiva tudi za številne gledalce. Ob njihovem spodbujanju tekmovalci lažje premagujejo strme klance in se potegujejo za čim boljše rezultate. Za tekmovanje, ki bo v soboto, 6. septembra 2003, se je moč prijaviti do četrtka na ŠD Strelica v Križah. Prijavljene bodo razvrstili v šest ženskih in sedem moških kategorij. Mlajši in starejši dečki oziroma deklice bodo tekli na 4,5 kilometra dolgi progi (start ob 9.30 pred tovarno Peko), mlajši mladinci in ostale ženske kategorije na 6,5 kilometra (start ob 10.30), starejši mladinci, juniorji, člani in veterani pa na 8,5 kilometra (start ob 11.30). Razglasitev rezultatov bo ob 14. uri pri domu krajanov v Lomu, kjer bodo podelili pokale in praktične nagrade najboljšim tekmovalcem. Stojan Saje Maši tokrat ni uspelo Kranj - Po treh zmagah na turnirjih ITF za mladinke do 18 let je tokrat Maša Zec Peškirič izgubila v drugem krogu proti Romunki Bonifaci s tesnim izidom 5:7; 6:3; 3:6. Na Madžarskem (3. kategorija) je nastopila tudi sestra Alja in se prav tako poslovila v drugem nastopu. Med fanti je najdlje prišel Nejc Podkrajšek, ki je v drugem krogu ugnal Gregorja Žemljo, v naslednjem nastopu pa je izgubil. ITF turnir v Ribnem Bled - Ta teden je v Ribnem še zadnji letošnji mednarodni mladinski turnir za dekleta in fante do 18 let, ki se točkuje za svetovno lestvico. Kvalifikacije so se začele včeraj, nastopi na glavnem delu tekmovanju pa so na sporedu jutri. Barbara Mulej Rok Benkovič drugi v Innsbrucku Kranj - S finalno tekmo v Innsbrucku seje minulo nedeljo popoldan končala 10. velika nagrada Mednarodne smučarske zveze v smučarskih skokih. Na njej je sicer zmagal mladi Nemec Maximili-an Mechler, z dvema odličnima skokoma in končnim drugim mestom pa se je izkazal tudi 17-letni Kamničan Rok Benkovič (SK Mengeš). Rok je tudi v končani razvrstitvi poletnega pokala zasedel odlično četrto mesto, prav tako pa seje med najboljšo deseterico, na 7. mesto, uvrstil Primož Peterka. Od naših so točke osvojili še Damjan Fras, Robert Kranjec in Peter Žonta, Slovenija pa je v pokalu narodov osvojila imenitno tretje mesto. V.S. Zmaga Zvonku Kordežu Velenje - V skakalnem centru v Velenju je SSK Velenje organiziral dvodnevno tekmovanje mladincev za Alpski pokal. Na 85-metrs-ki skakalnici je nastopilo 63 skakalcev iz šestih alpskih držav. Na obeh tekmovanjih so odlično nastopili tudi slovenski skakalci, posebno Triglavan Zvonko Kordež, ki je dosegel eno zmago in šesto mesto, vodi pa po dveh tekmah poletnega alpskega pokala. Rezultati: sobota: 1.) Thomas Thurnbichler 247,5 t. 89,5 in 88 m, 2.) Nicolas Fettner (oba Avstrija) 245 t. 88,5 in 88 m, 3.) Primož Zupan 2391. 87 in 87,5 m, 6.) Zvonko Kordež (oba Triglav) 233,5 t. 86,5 in 84,5 m, 12.) Mitja Mežnar (Trifix Tržič) 226 t. 85.5 in 84 m, 15.) Anže Damjan (Ilirija), 17.) Primož Roglič (Zagorje), 22.) Matevž Šparovec (Triglav), 23.) Jaka Oblak (Alpina Žiri), 240 Anže Obreza (Velenje), 25.) Sašo Trpin, 28.) Frank Nejc (oba Stol Žirovnica), 30.) Luka Bardorfer (Ilirija). Nedelja: 1.) Zvonko Kordež (Triglav) 243,5 t. 87 in 88 m, 2.) Štefan Innervvinkler 236 t. 88 in 85 m, 3.) Florian Knaus (oba Avstrija), 232 t. 83,5 in 88 m, 8.) Primož Zupan 225,5 t. 83 in 85,5 m, 12.) Matevž Šparovec (oba Triglav) 223,5 t. 83,5 in 83 m, 13.) Sašo Trpin (Stol Žirovnica), 14.) Jaka Oblak (Alpina Žiri), 17.) Damjan Anže (Ilirija), 21.) Mitja Mežnar (Trifix Tržič), 26.) Primož Roglič (Zagorje), 30.) Frank Nejc (Stol Žirovnica). Skupni vrstni red: 1.) Zvonko Kordež 140 točk, 2.) Nicolas Fettner 130 točk, 3.) Štefan Innervvinkler 112 točk, 6.) Primož Zupan 92 točk. Največ zmag domačinom Sebenje - V skakalnem centru v Sebenjah je domači smučarski klub Trifix Tržič organiziral tekmovanje v smučarskih skokih na tretji poletni tekmi Alpe Adria za najmlajše skakalce. Zaradi dežja so tekmovali samo v skokih, ne pa še v tekih za nordijsko kombinacijo. Na tekmovanju je nastopilo 75 skakalcev iz Avstrije, Italije, Madžarske in nekaterih slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli domačini, ki so dosegli tri zmage. Naslednje tekmovanje bo na Glenci pri Žirovnici, kjer bo finale tega mednarodnega tekmovanja. Cicibani do 7 let: t.) Mitja Drinovec (Trifix Tržič), 2.) Sonja Scho-itsch (Zahomec), 3.) Cene Pevc (Triglav). Cicibani 8 let: 1.) Urh Albreht (Trifix Tržič) 2.) Aljaž Vodan, 3.) Luka Romšak (oba Triglav). Cicibani do 9 let: 1.) Urban Sušnik (Trifix Tržič), 2.) Florjan Gugg (Celovec), 3.) Matija Robič (Stol Žirovnica). Dečki do 10 let: 1.) Rok Justin (Stol Žirovnica), 2.) Jaka Hvala (Ponikve), 3.) Žiga Oblak (Planica). Dečki do 11 let: 1.) Nace Šinkovec (Alpina Žiri), 2.) Urban Hrovat, 3.) Žiga Tomazin (oba Trifix Tržič). Janez Bešter VATERPOLO Naši upi zadnji na Slovaškem Kranj - Malce oslabljena slovenska reprezentanca vaterpolistov letnika 1987 se je udeležila turnirja v Kovačevi pri Zvolnu na Slovaškem. V prvi tekmi so 2:3 izgubili z Romuni, v drugi 8:12 s Slovaki, v tretji tekmi 6:12 z Madžari, za konec pa še 1:22 s Hrvati. Tako so brez točke osvojili zadnje mesto, zmagali pa so Hrvatje. J.M. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA KRANJSKA C. 4, 4240 RADOVLJICA www.lu-r.si IZOBRAŽEVALNA PONUDBA V ŠOLSKEM LETU 2003/04 OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 7. IN 8. RAZRED BREZPLAČNO JEZIKOVNI TEČAJI Od osnov do aktivnega znanja ANG - NEM - ITAL - FRA - ŠPA SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE TRGOVEC (1,2,3 letnik) PREKVALIFIKACIJA v program TRGOVEC (končana katerakoli poklicna šola) EKONOMSKI TEHNIK (1,2,3,4 letnik) EKONOMSKI TEHNIK - PTI (vDis v 3 letnik - končana trgovska šola ali poslovni tajnik) TURISTIČNI TEHNIK (1,2,3,4 letnik) ^400-URNI PROGRAMI USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA - KNJIGOVODSKA IN RAČUNOVODSKA DELA - VODENJE RAČUNOVODSKIH SERVISOV - VODENJE MALIH PODJETIJ RAČUNALNIŠKI TEČAJI Začetni in nadaljevalni WORD, EXCEL, POVVER POINT INTERNET IN ELEKTRONSKA POŠTA BREZPLAČNA UČNA POMOČ za udeležence naših izobraževalnih programov OBROČNO PLAČEVANJE ŠOLNINE STROKOVNOST, PRILAGODLJIVOST, DOSTOPNOST, PRIJAZNOST INFORMACIJE IN VPIS: Kranjska c. 4 (poslovna stavba IBM ITS) pon - čet od 8-18 ure, pet od 8-14 ure 537 - 24 - 00, info@lu-r.si Ribiči lovijo in jedo ribe Bistrica - Ribiška družina Tržič že vrsto let ohranja tradicijo, da ob koncu poletja povabi svoje člane na piknik pri domu ob ribnikih Žeje. Kot je povedal predsednik Boris Cernilec, je tudi to eden od razlogov za povečevanje števila članstva. Sedaj je v družini približno 220 ribičev iz tržiške občine in širše okolice. Njim in njihovim svojcem so se na pikniku pridružili predstavniki ribiških družin z Gorenjskega in avstrijske Koroške, župan in svetniki občine Naklo ter drugi obiskovalci. Vsem so šle najbolj v slast pečene postrvi, ki sta jih pekla Alojz Fink iz Kranja in Janez Finžgar iz Podbrezij (na sliki). Pri izvedbi piknika je sodelovalo kar 25 članov družine, saj so ob postrežbi poskrbeli tudi za zabavo. Pripravili so tekmovanje v Vzpon in čiščenje tujih gora Združenje gornikov MWI je pripravilo odpravo v Afganistan, kjer so izpolnili zahteven alpinistični in ekološki cilj. Tacen - Generalni sekretar društva Mountain VVilderness Slovenije Viki Grošelj je med četrtkovo tiskovno konferenco čestital edini Slovenki na odpravi. Irena Mrak iz Tržiča je dosegla 7492 metrov visoki Nošak, skupaj s tujci pa je pomagala v prizadevanjih, da se Hindukuš spet odpre za obisk. suhih ribiških disciplinah, srečelov z 900 nagradami in ples ob zvokih dueta Melodv. Veliko udeležencev privabljajo tudi tekme ob ribnikih; zadnja bo 4. oktobra, ko bodo zmagovalcu podelili naslov "ribiški car". Razen tega omogočajo lov rib nečlanom, ki s sposojeno opremo preizkušajo ribiško srečo ob ribnikih Žeje. Stojan Saje Stari običaji na sejmu Mengeš - V Društvu Mihaelov sejem v Mengšu so že sredi priprav na letošnjo 11. prireditev, ki bo od 26. do 28. septembra. Na letošnjem sejmu bodo rdeča nit stari običaji in kmečke obrti. Vsak dan pa bodo sejem pestrile tudi različne prireditve. V petek bo nastopila Juhubanda z Nušo Derendo, v soboto Slovenski muzikantje, v nedeljo pa ansambel Dori. Veselo srečanje bo s prirediteljem pripravil Gorenjski glas. Posebej zanimivo pred nedeljsko povorko bo srečanje godb. To bo uvod v 120-letnico delovanja, ki jo bodo praznovali mengeški godbeniki prihodnje leto. A.Z. Svetovno združenje gornikov Mountain Wilderness International (MWI) se zavzema za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v gorskih območjih. Z enakim namenom že nekaj let deluje društvo MW Slovenije, katerega članica je tudi Irena Mrak iz Tržiča. Julija in avgusta 2003 je bila v Afganistanu kot udeleženka mednarodne alpinistične odprave. Le-ta je prvič po 25 letih obiskala območje na severovzhodu, kjer je najvišji vrh Nošak. "Odprava je bila organizirana v okviru misije Oxus (Moun-tains for Peace), katere nosilec je združenje MW1. Cilj projekta je ponovni razvoj gorskega turizma v afganistanskem delu Hindukuša, obenem pa zavarovanje Vakanskega koridorja kot naravnega parka. Tja so v preteklosti rade zahajale razne odprave, po invaziji Sovjetske zveze leta 1979 pa ni bilo moč obiskati tega območja. Tudi ta-libanski režim je zaviral razvoj turizma. Lani so skušali priti pod Nošak štirje francoski alpinisti, vendar so opustili svojo namero zaradi informacije o minskih poljih. Ta nevarnost je za dva tedna prestavila odhod naše odprave, ki je imela 15 članov iz Italije, Francije, Španije, Švice in Slovenije, od tega Irena Mrak je z vzponom na Nošak dosegla osebni višinski rekord. Praznovanje domžalskih planincev Na Mali planini so proslavili 50-letnico Domžalskega doma. Tam je bilo že 11. srečanje članov PD Domžale. Mala planina - Pet let po ustanovitvi je Planinsko društvo Domžale zgradilo Domžalski dom, ki na Malo planino zvabi letno okrog 15 tisoč obiskovalcev. Predsednik društva Borut Peršolja z zadovoljstvom ugotavlja, da med njimi niso le planinci. Dom je eden od razpoznavnih simbolov domačega kraja. Planinsko društvo Domžale je dokaj mlado, saj glede na 110-letno tradicijo organiziranega planinstva pri nas deluje polovico manj časa. Vseeno je članstvo - ob koncu leta 2002 so imeli 407 članov - dejavno na vseh področjih gorništva. Povezujejo se v mladinskem, alpinističnem, vodniškem, markacijskem in gospodarskem odseku. Za članstvo je zadolžena posebna delovna skupina, imajo pa tudi koordinatorja za varstvo gorske narave in delovno skupino za Domžalski dom. Zanimivo je, da je društvo zgradilo dom na Mali planini (1534 m) komaj pet let po svoji ustanovitvi. Načrt je izdelal France Škofic, tedanji predsednik društva. Dom so svečano odprli 9. avgusta 1953, že tri leta prej pa so postavili tovorno žičnico iz vasi Žaga na Malo planino, ki je obratovala do leta 1963. Dve leti pozneje so odprli še depandanso doma, ki je pogorela leta 1980. V zadnjem desetletju so dom skoraj v celoti obnovili in ekološko posodobili. Imajo 14 miz in 124 sedežev v treh prostorih ter 52 prenočišč v 14 sobah. Dom je stalno odprt od 1. junija do 30. septembra, izven sezone pa ob koncu tedna in praznikih. V njem vsako leto naštejejo okrog 15 tisoč obiskovalcev in blizu 500 nočitev. "Domžalski dom na Mali planini je z umestitvijo v občutljiv gorski prostor - in s svojim imenom - veliko prispeval k razpoznavnosti občine in mesta Domžale. Je edina sestavina slovenske pokrajine, ki vsak trenutek govori o nas samih. V petdesetih letih delo- vanja je postal odprt prostor za druženje in shajališče dobro mislečih ljudi. Obiskovalcem gora nudi zavetje, oskrbo s hrano in pijačo ter povezavo z gorskimi reševalci v primeru nesreče. Je tudi središče za planinsko usposabljanje, gor-niške tabore in šole v naravi. Z različno trajnostno naravnano ponudbo pa ne zanemarja niti številnih enodnevnih obiskovalcev starožitnega območja alpskega sveta v Sloveniji," je poudaril predsednik PD Domžale Borut Peršolja ob pomembnem jubileju njihovega doma. Nedeljsko svečanost, ki je bila hkrati 11. srečanje članov PD Domžale, so popestrili s kulturnim programom. Nastopili so Godba Domžale, moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice in oktet bratov Pirnat iz Domžal, za zabavo pa je skrbel ansambel Veseli planšarji. Dan prej je na Mali planini potekala akcija Zdravi v gore v sodelovanju s postajo GRS Kamnik. Stojan Saje L-j j—j M IZOBRAŽEVANJE SMO VAM PRIPELJALI NA DOM! Na Višji strokovni šoli na DOBI si pridobite VI. stopnjo izobrazbe v programu KOMERCIALIST ali POSLOVNI SEKRETAR PREK INTERNETA Študij prek interneta je za vas prava pot, če želite združiti svojo poklicno kariero, družino in prosti čas s študijem. S študenti in z mentorjem se boste srečevali v študijskem središču na Zavodu /a izobraževanje odraslih Radovljica, Kranjska cesta 2. INFORMATIVNI DAN za nove kandidate je v četrtek, 11. septembra, ob 16. uri na Zavodu izobraževanje odraslih v Radovljici. Viki Grošelj je čestital Tržičanki za uspešno zastopanje društva MVVS. sedem alpinistov. Že v Kabulu, kamor smo prispeli 10. julija, je bilo veliko zanimanja za odpravo, posebej za ženski del. Kljub pomoči vlade je bila potrebna pomoč lokalnega komandirja, da smo našli obvoze ob minskih poljih. Do baznega tabora na 4500 metrih, kamor je 130 nosačev pretovorilo tri tone opreme, smo zato potrebovali tri dni. Iz baze smo začeli vzpon na Nošak, kjer je bila že leta 1977 slovenska odprava. Odločili smo se za avstrijsko smer po zahodnem grebenu, le v zadnjem delu smo se vzpeli naravnost po snežno-lednem ozeb-niku na srednji vrh. Vmes smo postavili tri višinske tabore; prvega na 5300 m, drugega na 6100 in tretjega na 6800 m. Od tam je 27. 7. 2003 dosegel 7492 m visoki vrh Italijan De Štefani, 2. avgusta pa smo tam stali še Francoz Carrel, Italijan Scheno-ne in jaz. Vzpon je bil dokaj zahteven, saj je plezanje v trdem ledu oteževal mraz in močan veter. Zato drugim članom ni več uspelo priti na goro. Tja smo se še vrnili, da smo odstranili stare fiksne vrvi in smeti ter znosili vso opremo v bazo. Očistili smo tudi bazni tabor, kjer smo nabrali okrog 150 kilogramov ostankov konzerv. Naše početje je ob vračanju v dolino pohvalil tudi šah v vasi Kadzi-deh," je povedala po vrnitvi v domovino Irena Mrak, diplomirani geograf iz Tržiča. Njen opis je dopolnil izkušeni alpinist Viki Grošelj, sicer generalni sekretar MWS. Poudaril je, da Ireno uvršča njen osebni višinski rekord na tretje mesto med Slovenkami, kar je lep alpinistični dosežek. Pomembno je tudi sodelovanje Slovencev v prizadevanjih, da se ponovno odpre za obisk nekdaj zelo obiskano pogorje Hindukuš. Projekt Oxus se bo v prihodnosti nadaljeval z organizacijo izobraževanja nosačev in pripravo razglasitve narodnega parka. Po svojih močeh bodo pri tem pomagali tudi člani društva MW Slovenije. Stojan Saje DOBA, Višja strokovna šola Maribor, Prešernova ul. 1, 02/228-38-76, www.doba.si Štirideset let PGD Srednja Dobrava Srednja Dobrava - Ob praznovanju 40-letnice PGD Srednja Dobrava je bilo v tej vasi zelo živahno. Pripravili so bogat kulturno zabavni program, popestrili so ga Godba Gorje, citrarka Jerneja Terlikar in MePZ Koledva. V zabavnem programu so nastopili Gamsi. PGD Srednja Dobrava šteje 79 članov, od tega 17 predstavnic nežnega spola. Najbolj aktivna je ekipa v starosti od 19 do 45 let, najstarejši član pa ima 77 let in je še vedno aktiven. O delu in razvoju društva je spregovoril predsednik PGD Jože Šlibar, na paradi pa je mimo tribune z gosti prikorakalo 102 gasilcev in gasilk, 17 praporščakov in se pripeljalo večje število gasilskih vozil. Sledilo je odkritje kipa sv. Florjana, razvitje novega prapora, prevzem visokotlačne črpalke ter prenovljenega doma (sedaj imajo tudi večnamensko dvorano). Vse pridobitve je blagoslovil domači župnik. Slavja so se udeležili tudi številni gasilci iz gorenjskih PGD ter iz PGD Suhor GZ Metlika. - Janez Pipan Obnovljen gasilski dom na Hrušici Hrušica - Kot kaže, se bo članom Gasilskega društva Hrušica izpolnila največja želja. Vrsto let niso zbrali dovolj poguma, da bi obnovili svoj dom, ki gaje že pošteno načel zob časa. Lani in letos so se s pomočjo vodstva krajevne skupnosti, drugih sodelavcev in donatorjev resno lotili dela. Najprej so pridobili vsa potrebna soglasja za obnovo in začeli z veliko akcijo zbiranja sredstev. Najprej so obnovili kritino in gasilski stolp, potem so se lotili fasade, sedaj pa jih čaka še ureditev orodišča. Člani društva so doslej opravili več kot 3000 prostovoljnih ur. Zaenkrat gre vse po načrtu, dom pa bodo namenu izročili v prihodnjem letu, ko bo Gasilsko društvo Hrušica slavilo 100-letni jubilej. Ker so v tem obdobju zbrali veliko predmetov, zapisov in stare gasilske opreme, bodo v obnovljenem domu odprli tudi spominsko sobo. J. Rabič Vseslovenska bučarijada v Zalogu Cerklje - V Turističnem društvu Cerklje s predsednico Vero Prelovšek se pospešeno pripravljajo na letošnjo slovensko bučarija-do, ki bo 12. oktobra v Zalogu. V okviru prireditve bo letos tudi več srečanj. Tako bodo pripravili povorko z vozički, izbirali najdaljšo, najlepšo, največjo bučo in najlepši aranžman. Aktiv kmečkih žena bo pripravil jedi in peciva iz buč, mladi se bodo predstavili z likovnimi deli. V društvu si prizadevajo, da bi bila letošnja 18. bučarijada res vseslovenska. Zato vabijo turistična društva po Sloveniji, da organizirajo predtekmovanja v izboru buč in izberejo najdaljše, najlepše in največje za prereditev 12. oktobra v Zalogu pri Cerkljah. Informacije o prireditvi lahko prireditelji dobijo pri Veri Prelovšek na telefonski številki 041/631-868. A.Ž. Sodni dan nad dolino Neurje je trajalo nekaj ur in je bilo silovito: z Vršiča so grmeli plazovi, trgalo je vodovode, hudourniki so poplavljali, voda je vdirala v kleti. Kranjska Gora - V noči od sobote na nedeljo so domačini v Zgornjesavski dolini preživljali hude ure. Več ur je tako močno deževalo, kot bi se utrgal oblak, po vsej dolini so tulile gasilske sirene, vsi gasilci in komunalci so bili na nogah. Voda je vdirala v kleti, hudourniki so prestopili bregove in grozili hišam, z gora in hribov so na ceste grmeli zemeljski plazovi. rasli vsi hudourniki in grozili hišam, najbolj zadnji hiši, kjer sama prebiva Zvonka Mako-vec, ki ji je bližnji hudournik uničil vse, kar je imela na vrtu. "Bilo je grozno, vso noč sem jokala," pravi Zvonka Makovec. "Voda je drla in drla, k sreči so takoj prispeli gasilci, ki so z vrečami peska preprečili najhujše. Sorodniki s Koroške Bele do Rateč niso mogli, saj je bila cesta zaprta. Kar nekaj ur pa so hišo in imetje skupaj z gasilci pomagali reševati domačini, prišel je tudi kranjskogorski župan. Ni najhujša škoda, ki je nastala, najhujši je bil tisti strah, kaj bo..." V soboto dopoldne so si ogledovali škodo, ki je velika, a še ni ocenjena. Voda je poplavila 20 hiš in gospodarskih poslopij, tudi kranjskogorsko šolo in hotel Špik, v Ratečah so vsi hudourniki do vrha polni materiala, v Podkorenu je odneslo del kolesarske steze, v Tamarju so grmeli plazovi, odneslo je rateš- Rateče so bile najhuje prizadete, tudi Makovčeva hiša, kamor je pridrvel hudournik, ki je z vrta odnesel vse... ki vodovod. Hudo katastrofo je doživela vršiška cesta, ki so jo na več mestih zasuli ogromni plazovi. Nanose skal, kamenja, dreves so odstranjevali vso noč in bili zaradi številnih plazov ob 10. uri dopoldne šele pri ovinku 17 vršiške ceste, kjer je ogromen plaz z Robičja zgrmel tudi Zvonka Makovec Ze zvečer so zaradi nekaj metrov visokega nanosa grušča na magistralno cesto na Belci pri čistilni napravi Tabre morali zapreti cesto, Kranjska Gora je bila odrezana, obvoz je bil preko Avstrije. Na magistralni cesti je bil 25 metrov dolg in 3,5 metra visok plaz. A šele naslednji dan se je pokazalo pravo razdejanje, ki ga je povzročilo silovito neurje. Od Rateč do Mojstrane so bili nanosi gramoza na cesto, vsa območja pa poplavljena. V Ratečah so na- Vršiška cesta je bila na več krajih zasuta s kamenjem z bližnjih gora. po strugi Kamnitnice. Kljub zapori pri Eriki pa so vozniki kar silili in silili po cesti na Vršič, dokler se niso zaustavili pred kupi kamenja. V nedeljo je spet močno deževalo in katastrofa se je ponovila, predvsem v Gozd Martuljku in v Ratečah, kjer so morali podreti celo most, da so rešili hiše. Voda je poplavljala kleti, za gasilce ni bilo počitka... "Prava naravna katastrofa," je dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav, ki je bil z neutrudnim tehničnim vodjem Komunale Crtomirjem Kosmačem vse tri dni na terenu... Narasli hudourniki, ki po naseljih Zgornjesavske doline grozijo hišam, so posledica tega, da je država Podjetju za urejanje hudournikov odvzela koncesijo. Hudournike naj bi že dve leti vzdrževala kar sama. Pa jih ne. Posledice so tu. Katastrofalne. Darinka Sedej, foto: Gorazd Kavčič Ogenj ogrozil tudi hišo V Zgornji Besnici (na Vidmu) je v noči na 29. avgust strela zanetila požar na praznem skednju. Ogenj je v nekaj minutah začel ogrožati tudi bližnjo stanovanjsko hišo. Zgornja Besnica - Že v zgodovini Besnice pri Kranju iz leta 1919 je zapisano, da je Besnica podvržena tresku in številnim hudim uram. Nekaj podobnega se je zgodilo v noči na 29. avgust, koje v hudem neurju strela udarila v prazno gospodarsko poslopje pr' Dobrat na Vidmu v Zgornji Besnici. Bilo je nekaj pred polnočjo, bila sem še budna. Strela je udarila na drugi konec skednja, ker pa je tako močno pihalo, je ogenj v štirih, petih minutah zajel celotno ostrešje. Hotela sem poklicati gasilce, a so bile telefonske zveze pretrgane. Potem sem hotela klicati preko mobilnega telefona, a so se mi roke že tako tresle, da nisem zmogla," razlaga 74-letna gospodarica Marija Bešter, ki sama živi v stanovanjski hiši, nekaj metrov Kolesarska steza na Delavski cesti oddaljeni od skednja. Ogenj je hitro začel s skednja preskakovati na stanovanjsko hišo. Zajel je streho, rdeči plamen je začel topiti plastično fasado nad vhodnimi vrati. "Od vročine so začele pokati še šipe, tako da sem komaj še uspela uiti iz hiše in zunaj začela klicati na pomoč," se spominja Marija. 31 poklicnih gasilcev iz GRS Kranj in PGD Besnica je požar ukrotilo okoli 3. ure zjutraj. Pogorel je ves zgornji del skednja, ogenj pa je poškodoval še verando stanovanjske hiše. Po prvi oceni je nastalo za pet milijonov tolarjev materialne škode. Takoj naslednji dan so Beštrovi priskočili na pomoč sosedje in začeli s čiščenjem pogorelega skednja. Ob tem so se takoj spomnili, da strela na Vidmu rada udari v gospodarska poslopja. "Do sedaj sta zaradi strele v bližini že zgoreli dve gospodarski poslopji. Prav zanimivo je, da vedno udari v hlev in ne v hišo," so nam razložili. S.Š., foto: G.K. barcaffe Kranj - Pred začetkom novega šolskega leta so občine poskrbele 2a dodatno varnost najbolj ranijih udeležencev v prometu - pešcev in kolesarjev. Tako počasi tudi v mestni občini Kranj uvajajo Pobarvane kolesarske steze, ki so na ta način zelo opazno ločene °d drugega dela vozišča. Na posnetku je Delavska cesta v Stražišču P'"i Kranju, kjer so kolesarske steze uredili pred dnevi in tako Poskrbeli za večjo varnost otrok in kolesarjev na šolski poti do Osnovne šole Stražišče. S.Š., foto: T.D. Obesil se je Škofja Loka - S Policijske uprave Kranj so sporočili, da so prejšnji teden našli truplo 37-letnega Boruta Pozveka, ki so ga iskali od 14. avgusta. Našli so ga obešenega v gozdu nad Škofjeloškim gradom. Policija bo o dogodku podala poročilo na državno tožilstvo. g g NESREČE Ni upošteval prednosti Zapuže - Minuli četrtek, 28. avgusta, seje v prometni nesreči, ki se je zgodila v križišču lokalnih cest Hlebce - Begunje in Zapuže -Hraše, hudo poškodoval 77-letni M.D. iz okolice Radovljice. M.D. se je po neprednostni cesti iz smeri Zapuž s kolesom pripeljal v omenjeno križišče. V njem je brez ustavljanja zapeljal naravnost proti Cesarski cesti, tedaj pa je iz smeri Hlebe z osebnim vozilom pripeljala 34-letna voznica iz Smokuča. Kljub zaviranju in umikanju v levo se trčenju ni uspela izogniti. Kolesarja je pri trku vrglo na vozišče, hudo poškodovanega pa so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Z glavo v zid Tržič - V četrtek, 28. avgusta, seje v prometni nesreči v križišču Koroške ceste in Muzejske ulice v Tržiču huje poškodoval 26-letni kolesar B.P iz Bistrice pri Tržiču. Ob 22.10 uri seje po Koroški cesti pripeljal v bližino križišča z Muzejsko ulico, kjer poteka vozišče po klancu navzdol. V desnem nepreglednem ovinku je pripeljal preblizu desnega roba, zato je močno zavrl. Zaradi mokrega in spolzkega vozišča ga je odneslo preko krmila, tako da je z glavo udaril v kamnito steno. Odpeljali so ga v ljubljanski Klinični center. Vozil po sredini Bohinjska Bistrica - V soboto, 30. avgusta, seje ob 13.40 uri izven naselja Bohinjska Bistrica na regionalni cesti Bohinjska Bistrica -Sorica zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 42-letni motorist O.G. iz Nemčije. 42-letni motorist se je z motornim kolesom Honda 750 adventure sport peljal po regionalni cesti proti Bohinjski Bistrici. Ko mu je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljala 49-letna voznica iz Ljubljane, je vozil po sredi vozišča, zato je prišlo do trka. Motorista je pri tem vrglo na cestišče. Hudo poškodovanega so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. S.Š. Prvi šolski dan minil mirno Kranj - Prvi šolski danje vsaj po prvih informacijah minil mirno. Policisti, gasilci in člani Združenja šoferjev in avtomehanikov, ki so skrbeli za varno pot otrok v šolo, vse dopoldne niso opazili nobenih večjih nepravilnosti. Prometni inšpektor v Policijski upravi Kranj Tone Hribarje tako pojasnil, da so bili vozniki uvidevni in strpni. "Edine kršitve, ki smo jih opazili, so bila nepravilna parkiranja vozil po pločnikih. Drugo je potekalo normalno in samo želimo si, da bi bilo tako skozi vse leto," je dejal. Policija bo sicer v bližini šol in na trasah varnih šolskih poti promet skrbno nadzirala ta in naslednji teden. V teh dveh tednih bodo nenapovedano kontrolirali tudi vse prevoznike, ki opravljajo šolske prevoze. Ti pregledi bodo sicer občasno potekali preko vsega leta. S.S., foto: T.D. Gorenjska y Banka Banka .< fuMlttbom K sodelovanju vabimo kandidate za delo na delovnem mestu STROKOVNEGA SODELAVCA ZA KADROVSKE, ORGANIZACIJSKE IN SPLOŠNE ZADEVE Pričakujemo: • VII. stopnjo univerzitetne izobrazbe družboslovne smeri, • najmanj tri leta delovnih izkušenj na kadrovskem in splošnem področju, • znanje enega tujega jezika, • poznavanje osnov za delo z računalnikom. Nudimo ustvarjalno delovno okolje, možnost nadaljnjega strokovnega usposabljanja in delo v dinamičnem kolektivu. Z vami želimo skleniti delovno razmerje za nedoločen čas, s poskusnim delom pet mesecev. Vašo prijavo s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili o izobrazbi pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska banka, d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, Kranj, sektor splošnih poslov. Našo ponudbo si lahko ogledate na spletni strani: http://www.gbkr.si in nam vlogo pošljete na elektronski naslov: objava@gbkr.si. Gorenjska ^* Banka Banka .< poAubom Ribe brez vode, ribiči pa kot ribe na suhem Če za koga rečemo, da je kot riba na suhem, pomeni, da se počuti neugodno, nemočno. Tako so se v letošnjem poletju bržkone počutili tudi gorenjski ribiči, saj so ribe v številnih vodotokih ostale brez vode ali jim je ob nizkem vodostaju ali pretopli vodi ostal le boj za preživetje. Letošnje dolgo sušno obdobje z visokimi temperaturami in z malo padavinami, ki se je končalo minuli konec tedna, je na različne načine kazalo neprijetno podobo. Kmetje tarnajo, da bo manj pridelka in zaslužka, v komunalnih podjetjih so imeli težave pri oskrbi s pitno vodo, v nižinskih smrekovih gozdovih se je pretirano namnožil lubadar in marsikateri vodotok, življenjski prostor za ribe in druge vodne živali, je presahnil ali tako močno zmanjšal vodnatost, da jim je življenje postalo že neznosno. "Posledice sušnega obdobja smo občutili tudi ribiči," pritrjuje Bojan Ančik, predsednik Ribiške družine Kranj in tudi sam ribič že četrt stoletja. Ali drži, da so bile v letošnjem poletju ribe na suhem? "To je bilo popolnoma res. Letos je bila suša stoletja. Snega ni bilo veliko, od spomladi do zdaj (pogovarjali smo se v petek zjutraj - op. p.) tudi ne obilnejših padavin, le plohe in nevihte. Vse to se je poznalo tudi na vodah. Na območju naše ribiške družine je glavni problem, da so presahnili gojitveni potoki. Vsako leto namreč v ribogojnici, ki jo imamo v Besnici skupaj s tr-žiškimi ribiči, vzgojimo potočne postrvi do velikosti šest centimetrov, ki jih potem vložimo v gojitvene potoke. Tam jih pustimo približno dve leti, nato pa jih ulovimo in damo v Kokro ali Savo. Letos je bil ta ciklus prekinjen, 80 odstotkov ribic, ki smo jih vložili v gojitvene potoke, je vzela suša, saj so potoki presahnili. Najbolj nas je začudilo, da je presahnila tudi Belica, kije bil pred petnajstimi leti še naša lovna voda z več kot meter globokimi tolmuni, v katerih je bilo veliko rib. Letos je potok v spodnjem delu že zgodaj presahnil, pri tem pa se ni dalo nič narediti, saj bi majhne ribe z "elektro izlovom" le pobili. Presahnili so tudi bližnji Blatnik, del Gorišnice in Stražnice, manjši potoki, ki pritečejo iz Udinboršta, zgornji del Parovni-ce ... Če pa je voda že tekla, je bila ob nizkem vodostaju in zaradi odplak, ki se zlivajo vanjo, bolj podobna gnojnici, v kateri ribe ne morejo preživeti." Boste posledice letošnje pre-sušitve gojitvenih potokov občutili tudi v naslednjih letih? "Vsekakor. Problem je še toliko večji, ker je hkrati z ribami poginil tudi ostali živelj, hrana za ribice - rakci, različne vodne bolhe ... Da se bo ta živelj popolnoma obnovil, bo minilo približno pet let. Čeprav bodo, na primer, prihodnje leto normalne vode, bodo ribe zaradi pomanjkanja hrane shirale. V vode jih bomo lahko vložili bistveno manj, kot smo jih v normalnih letih." Ste že ocenili škodo? "Vrednost mladic, ki so poginile v gojitvenih potokih, ocenjujemo na približno dva milijona tolarjev, še veliko večja pa je škoda, ki jo bomo občutili vsaj pet let, ko zaradi "mrtvih poto- Bojan Ančik, predsednik Ribiške družine Kranj Planšarsko jezero na Jezerskem je presahnilo: ribe so poginile ali se umaknile, "prišli" so sprehajalci. kov" ne bomo mogli vzgojiti zadostne količine mladic. K škodi je treba prišteti še poginule odrasle ribe in tudi izpad prihodka zaradi slabše prodaje ribolovnih kart. Prodali smo dve tretjini manj dovolilnic kot v normalnih letih. Ko ribiči vidijo presušene potoke in jezera ter poginule ribe, upade zanimanje za ribolov, v takšnih razmerah pa je slabši tudi ulov. V pretopli vode se ribe prenehajo prehranjevati, hirajo, takrat pa tudi nerade "primejo". Izpad dohodka je problematičen predvsem zato, ker država od nas zahteva vlaganja v vodotoke, v ribiških družinah pa ob slabši prodaji dovolilnic za to nimamo kje vzeti denarja. Če pa načrtovanih vlaganj ne izpolnimo, nam grozijo z različnimi ukrepi. Letos bi bila vlaganja tudi nesmiselna. V Kokro bi morali vložiti še dve tretjini za letos načrtovanih rib, vendar bi to ob nizkem vodostaju pomenilo pomor. Bolje bi bilo, če bi jih vložili v Savo, kjer so le boljše možnosti za njihovo preživetje." Ali od države pričakujete odškodnino? "Zveza ribiških družin Gorenjske bo republiški zvezi predlagala, da bi na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kamor sodi tudi sladkovodno ribištvo, naslovili zahtevek za odškodnino. Kmetje dobivajo odškodnino za škodo ob suši, ribiči ne dobimo nič." Omenili ste gojitvene potoke. Kakšno pa je bilo stanje v Savi in Kokri? "Kokra je bila do Preddvora še dokaj vodnata, v spodnjem delu je bil tok slab, v Kranju pa je komaj že kaj tekla. Problem je bil tudi v tem, da se je voda v njej preveč segrela, v Kranju je dosegla celo temperaturo dvaindvajset do triindvajset stopinj Celzija. To je, kot pravimo, stoletna temperatura. Če se spomnim otroških let, ko smo se v njej še kopali, je običajno imela petnajst ali šestnajst stopinj." So ribe občutljive na previsoke temperature? "Lipan in potočna postrv, ki sta navajena na tekočo, hladno in čisto vodo, najslabše prenašata toplo vodo. Za ti dve ribi je krizna temperatura dvajset, enaindvajset stopinj, pri tej temperaturi se že nehata prehranjevati. Ameriška postrv in šarenka sta že malo odpornejša, še bolj pa krap in podust, ki sta značilna za nižinske vode. Ob segrevanju vode pada v njej tudi delež kisika. Ker ga riba, ki je nenehno v gibanju, veliko potrebuje, je posledica pogin, dodatno k temu prispevajo še odplake iz neurejenih kanalizacij. V kranjskem delu Kokre smo tako izgubili matično jato lipana, poginili so tudi do pol metra veliki lipani. V Savi, ki je bila tudi nadpovprečno topla, je prišlo do manjšega pogina lipana in potočne postrvi, ki sta naši avtohtoni vrsti. Opažamo, da so zaradi nastanka Trbojskega jezera in segrevanja vode v.nekdaj sal-monidni vodi začele prevladovati podusti, kleni, rdečeperka, ščuke, v jezeru seje pojavil celo som, kar je značilnost nižinskih voda." Ali posledice suše občutijo tudi ribe v stoječih vodah? "V bobovških ribnikih kljub nenormalno topli vodi (izmerili smo celo 31 stopinj Celzija) ni prišlo do pogina, saj tam prevladuje krap, ki lažje kot nekatere druge ribje vrste prenaša visoko temperaturo vode. V Planšarsko jezero na Jezerskem smo pred letom dni vložili potočne postrvi, letos so dosegle velikost od deset do petnajst centimetrov. Ko je jezero presahnilo, se je del rib umaknil v potok, nekaj so jih rešili naši člani z Jezerskega, večina pa je končala v blatu. Podobno se je zgodilo tudi z ameriškimi postrvmi, ki smo jih letos vložili v jezero. V jih sicer ne zasledimo. To ni samo kranjski, ampak gorenjski in vseslovenski problem, ki ga bomo 18. septembra na sestanku v brunarici v Žejah predstavili tudi gorenjskim županom." Je bil nizek vodostaj tudi raj za krivolovce? "Naša čuvajska služba je odkrila letos precej več primerov nedovoljenega ribolova kot v običajnih letih. Ob rekah in jezerih je bilo več kopalcev, ki so izkoriščali nizek vodostaj tudi za lovljenje rib. Poleg krivolova so bili še drugi problemi. Nekateri so v potokih in rekah čistili avtomobile, s cisternami odvažali vodo za zalivanje ali celo menjali olje v avtomobilu." Ribe v pretopli vodi slabo prijemljejo. jezeru Črnava v Preddvoru za ribištvo ni večjih težav, voda, ki doteka vanj, je razmeroma hladna in jezero je dokaj pretočno. Šarenko je mogoče normalno loviti, vendar je ulov skromen, ker je voda pretopla. V Zbilj-skem jezeru prevladujejo bele ribe, za katere pa je značilno, da lažje kot druge vrste prenašajo višje temperature vode." Podobne razmere kot na območju kranjske družine so verjetno tudi drugje... "Ko smo na nedavnem sestanku Zveze ribiških družin za Gorenjsko obravnavali to problematiko, so tudi predstavniki drugih družin opozarjali, da so jim presahnili nekateri gojitveni potoki. Voda v Jasni v Kranjski Gori se je segrela na trideset stopinj, posledica je bil pogin rib. Povečala seje onesnaženost Save, pojavile so se vrste alg, ki Ribič ste že od 1977. leta. Ali v tem obdobju pomnite takšno sušo, kot je bila letos? "Vem, da so v preteklosti posamezni deli vodotokov tudi presahnili, vendar tako, kot je bilo letos, ni bilo nikoli. To je dejansko t.i. stoletna suša." In kaj se bo zgodilo, če se bodo vroča poletja ponavljala, kot napovedujejo nekateri strokovnjaki? "Potočna postrv je vse bolj redka, prav tako lipan. V kranjski ribiški družini smo dnevni ulov zmanjšali na eno postrv in enega lipana, enako so ravnale tudi druge gorenjske družine. Če se bodo vroča poletja ponavljala desetletje, bomo bržkone ostali brez teh rib, kar bi za gorenjsko sladkovodno ribištvo pomenilo veliko škodo." Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Uči le tisti lahko, ki je sam učen Doslej smo videli, da je hodil Josip Lavtižar najprej dve leti v kranjskogorsko ljudsko šolo, potem dve leti v ljubljansko normalko in štiri v nižjo gimnazijo v deželnem glavnem mestu. V višjo gimnazijo od petega do osmega razreda pa je hodil v letih 1867-1871. Takrat so dobili za ravnatelja Slovenca in še Gorenjca povrh. "Gimnazijski ravnatelj dr. Mitteis, ki je znal komaj kakšno slovensko besedo, je odšel iz Ljubljane ob koncu leta 1866. Na njegovo mesto je bil imenovan profesor Jakob Smolej, ki smo ga kot pristnega Gorenjca z veseljem pozdravili. Rojen leta 1825. pod planino Dobrčo pri Sv. Neži kovorske župnije je bil Smolej šolnik v pravem ponienu besede, kos svoji učni tvarini latinščini in grščini kakor malokdo, vešč tudi v drugih gimnazijskih predmetih. Dijaki smo pri njegovem razlaganju veliko pridobili in spoznali že takrat, da uči le tisti lahko, ki je sam učen. Dijakom, ki so prihajali prezgodaj, je svetoval, naj ne postopajo zjutraj brez dela pred gimnazijskim poslopjem in naj gredo rajši v bližnjo škofijsko cerkev ob pol osmih k maši. Rad je mrmral in karal, zares hud pa ni bil nikoli. Cenil je Alojznike radi vzornega reda, kije vladal v škofijskem zavodu. Pred prihodom v Ljubljano je učiteljeval v daljni Opavi na Šleskem in v Požunu na Ogrskem. Avstrijska vlada je namreč domačine prav rada pošiljala službovat v nemške kraje, da bi se dijaki ne navzeli od njih domoljubja, Nemce pa je pošiljala na Slovensko. V bolezni je Smoleja obiskoval njegov bivši učenec P. Angelik Hribar in ga previdel z.a zadnjo uro. Umrl je v Ljubljani 15. majnika 1899." Mimogrede: kdo ve, kako se danes imenuje mesto, ki so mu včasih nekateri rekli Požun? Kar je slovenska različica madžarskega imena Poz-sony, Nemci pa mestu še danes pravijo Pressburg. Ja, to je slovaška Bratislava. Češki Opavi pa se je Jovan Vesel Koseški v avstrijskih časih, ko je bila glavno mesto kronovine Šlezije, po nemško in uradno reklo Trop-pau. A mi smo še na ljubljanski gimnaziji v času, ko je bil njen dijak mladi Kranjskogorčan. Takrat je bil med njegovimi profesorji ob ravnatelju Smoleju še en Gorenjec. "Omenim še profesorja verouka dr. Janeza Gogala, rojenega v Kranju 22. junija 1825. Devetnajst let je bil vodja v Alojzni-ci, kjer nas je poučeval tudi v francoskem jeziku. Leta 1880. je zgradil prostorno sirotnišnico Marijanišče na Poljanski cesti. S tem sije postavil spomenik velike požrtvovalne ljubezni do Slovencev. Po smrti škofa Krizostoma je bil določen dr. Gogala za njegovega naslednika, toda umrl je takoj po imenovanju 4. maja 1884. Častitljiv je bil radi svoje resnobe, veljaven v profesorskem zboru in dober govornik. Ker takrat še nismo imeli pripravne knjige za krščanski nauk, nam je v šoli počasi razlagal, da smo vse pisali za njim." Spet eno vprašanje: kdo ve, kako se danes imenuje Marijanišče? Dom Ivana Cankarja je to, v njem sem dve leti (1967-69) kot dijak Gimnazije Poljane preživel tudi podpisani. Tega, da je bil to nekoč cerkveni zavod in da ga je ustanovil Gorenjec Gogala, nam tedaj seveda ni nihče niti omenjal, sami se pa za te reči tudi nismo zanimali, pozornost mladega človeka je usmerjena v tekoče zadeve in v prihodnost. Vas nadalje zanima, kakšna je bila Lavtižarjeva matura in kdo je bil še med maturanti? "S koncem julija 1871 smo dovršili osmo šolo in prestali maturo. Kakšna je razlika med tedanjo in sedanjo maturo, je znano. V tem oziru gremo nazaj, ne naprej. Pri poslovilnem večeru so nas obiskali gg. Profesorji z ravnateljem Jakobom Smolejem in nam želeli srečo v prihodnjem poklicu. Potem je sošolce veter razne sel na vse strani. Nekateri so se razgubili, da nisem nič več slišal o njih, drugi so dosegli kake višje službe; žal, da jih je ostalo veliko med Nemci. Franc Hočevar je bil profesor na tehniki v Brnu in nazadnje v Gradcu, Josip Schwentner predsednik okrožnega sodišča v Celju in pozneje dvorni svetnik pri višjem deželnem sodišču v Gradcu. Na Slovenskem sta ostala: dr. Ivan Tavčar, odvetnik, pisatelj in župan v Ljubljani (umrl 19. februarja 1923); prav tako dr. Franc Detela, vladni svetnik in bivši gimnazijski ravnatelj v Novem mestu. S poslednjim me veže staro prijateljstvo še danes. Njega in dr. Ivana Tavčarja poznajo radi njunih zanimivih povesti vsi Slovenci. " Končno skupaj na Laborah Po več kot desetletnem delu na kar petih lokacijah so v Iskri Stikala končno našli optimalno prostorsko rešitev. Zmanjšano prodajo ob začetku leta bodo skušali nadoknaditi. GOSPODARSKI KOMENTAR Kranj - Za proizvodnjo stikal v Iskri bi lahko rekli, da izvira iz samih korenin Iskre iz leta 1948, čeprav je ta proizvodnja oziroma kar panoga doživljala v sistemu Iskre različne organizacijske oblike. Manj sreče je imelo to podjetje z okoli 300 zaposlenimi s prostori, saj so se morali zaradi denacionalizacije po*30 letih dela ob Savski cesti vrniti v kar štiri objekte v Savski Loki. Ob koncu lanskega leta nam je direktor Iskre Stikala - Industrije nizkonapetostne stikalne tehnike, d.d., Aleksander Sašo Zupan napovedal rešitev problemov dodatnih stroškov logistike in oskrbe z energyo s preselitvijo do poletja v Iskrine objekte na Laborah. V torek smo se o tem pogovarjali z Aleksandrom S. Zupanom, včeraj pa smo izvedeli, da je od 1. septembra po sklepu Nadzornega sveta v četrtek novi direktor Iskre Stikal Srečko Lavrenčič. Pomeni selitev Iskre Stikala na Labore koncentracijo Iskri-nih podjetij na tej lokaciji? "Zgodovina iskanja primernih prostorskih možnosti za naše podjetje je precej dolga. Leta 1962 je takratna Iskra na levem bregu Save pridobila prostore tekstilne tovarne Špik v stečaju. V teh prostorih se je kot del Iskre razvijal in proizvajal program stikalne tehnike. Po osamosvojitvi in sprejemu denacio-nalizacijskega zakona smo morali te prostore vrniti prvotnemu lastniku, to pa nas je prisililo na selitev v Savsko Loko na štiri proste lokacije, ki smo jih morali odkupiti, ostalo nam je le skladišče na stari lokaciji na Savski cesti. Pet lokacij je seveda predstavljalo precejšen logističen problem in dodatne stroške, poleg tega pa nismo mogli v objektih z več uporabniki merjenja porabe energentov. Samo ureditev tega vprašanja in adaptacija prostorov bi po tedanjih ocenah stala 1,5 do 2 mio evrov (3 do 4 milijonov tedanjih nemških mark). Zaokrožitev in gradnja novega objekta na razpoložljivem zemljišču v Savski Loki pa bi stala okoli 6 milijonov evrov. Projekt novogradnje je bil ocenjen kot ekonomsko neupravičen." In kako ste prišli do odločitve o selitvi na Labore? "Podjetje Iskra SSD (servis skupnih dejavnosti) na Laborah je imelo presežek poslovnih prostorov, razdeljenih na večih pozicijah v zgradbi. To podjetje je prav tako član koncema Iskra, d.d. Ta presežek prostorov je bilo mogoče z menjavami združiti v en kos, ki je ustrezen potrebam podjetja Iskra Stikala. Od vseh pregledanih možnosti za zaokrožitev podjetja je bila ta najugodnejša. Ugodno je tudi Za slovenski trg v enem tednu Oglasili smo se tudi v razvojno tehničnem oddelku Iskre Stikala v Savski Loki, ki še čaka na dokončno ureditev svojih prostorov na Laborah. Dr. Martin Bizjak, vodja projekta novega motorskega zaščitnega stikala nam je povedal: "Za posodobljenje proizvodnega programa motorskih zaščitnih stikal smo se odločili že pred nekaj leti, saj se počasi izteka tržna aktualnost sedanjega MS 25, ki se sicer trenutno še dobro prodaja. V skladu s trendi v svetu smo določili potrebne nove karakteristike za novi tip stikala MS 32. Izvedena je bila nova konstrukcija, pripravljena orodja za proizvodnjo in iz faze prototipa že prehajamo v fazo poskusne proizvodnje. Večina funkcij je že preizkušenih s pozitivnimi rezultati, dodelati moramo še bimetalni sprožnik, ki ŠČiti motor pred preobremenitvijo. Ker gre sorazmerno za ozke tolerance preobremenitve-nih tokov, je zaradi zanesljivosti zaščite ta sprožnik treba zelo skrbno razvojno in tehnološko dodelati. Bistvo novega stikala je hitrejša prekinitev (v milisekundah) kratkostičnega toka, kadar bi nastala taka napaka v tokokrogu motorja. Razvojno in tehnološko bo po naših načrtih delo zaključeno v enem mesecu, nato pa bomo stikalo dali v ate- Martin Bizjak stiranje, ki je pogoj za uspešno prodajo. Za to stikalo nameravamo pridobiti ameriški atest UL, saj je načrtovan izvoz praktično vse proizvodnje. Za zadovoljevanje slovenskega trga lahko z našim obsegom proizvodnje namreč te potrebe pokrijemo v kakem tednu dni. Ob tej priložnosti bi rad pohvalil vse sodelavce v naši projektni skupini, za katero menim, da se je izkazala kot odlično usposobljena razvojna tehnična ekipa. Posebno me veseli, kako zelo hitro, učinkovito in uspešno so se vanjo vključili mladi strokovnjaki in prepričan sem, da bomo projekt v predvidenih rokih tudi uspešno zaključili." Štefan Žargi Aleksander Zupan dejstvo, da vrednost prostorov približno ustreza vrednosti prostorov in zemljišč v Savski Loki. Ugoden je bil tudi dogovor o plačilnih rokih, saj smo se sporazumeli, da odplačamo te prostore do konca prihodnjega leta." In koliko imate sedaj prostorov in kdaj ste se preselili? "Skupaj gre za 8200 kvadratnih metrov, kar po našem srednjeročnem programu razvoja do leta 2008 zadošča. Odločitev o selitvi je bila sprejeta septembra lani, ker pa je Iskraemeco, ki je eden od kupcev starih prostorov, potreboval prostore v januarju, smo bili prisiljeni preseliti našo montažo že do novega leta. To smo tudi izvedli in praktično takoj po novoletnih praznikih je proizvodnja že stekla tu na Laborah. Težje obdelovalne stroje smo nato selili v maju in juniju. Upravni prostori so bili prosti v začetku julija, ko se je pričela adaptacija. Rok za izvedbo adaptacije je bil 11 avgust. Pred dopusti smo na stari lokaciji vse zapakirali, po dopustih pa začeli z delom na novi lokaciji v prenovljenih prostorih." So novi prostori vplivali tudi na potek dela, morda celo organizacijo? "Novi prostori nam omogočajo sodobnejšo organizacijo dela. Danes je v manjših, bolj fleksibilnih podjetjih nujno timsko in multidisciplinarno delo. Tudi mi v novih prostorih uvajamo način dela "open rooms", ki omogoča sprotno in stalno delo po skupinah. Velika pridobitev, posebej letos v tem vročem poletju, je klimatizacija proizvodnih in upravnih prostorov, ki jo v starih nismo poznali. Dodatne stroške bomo pokrili z večjo učinkovitostjo, nove metode in organizacija dela bo verjetno morala vplivati tudi na kadre, sicer pa imamo sedaj v avgustu že toliko dela, da veliko zaposlenih dela v drugi izmeni." To pomeni preseganje zastoja na trgu? "Vse kaže, da je tako. Občutna recesija v Nemčiji in Italiji, kamor največ izvažamo, vse kaže, da je končana in trg dobiva nov zagon. Če bodo še zadnji meseci letos takšni, kot sta avgust in september, bomo zlahka nadoknadili zamujeno." Kakšne poslovne rezultate beležite ob polletju? "Nam je prodaja v Nemčiji padla za več kot 25, v Italiji pa za več kot 15 odstotkov in tega na drugih trgih, ker sta bila to nosilna trga, ni mogoče nadoknaditi. V Italiji se kaže, da so bile težave tudi zaradi panike, v Nemčiji pa kaže, da so problemi resnejši. Naši polletni rezultati zaradi zastoja ob začetku leta in dodatnih stroških selitve niso pozitivni, izguba pa se po podatkih za osem mesecev že bistveno zmanjšuje. Glede na to, da smo pomembno zmanjšali tudi število zaposlenih - od lanskih 365 v avgustu na 270 letos, vse na mehak način in s prekinitvijo pogodb za določen čas, pričakujem ob koncu leta pozitiven rezultat. Kot sedaj kaže, bomo morali povečati proizvodnjo na nekaterih linijah tudi 20 do 40 odstotkov, zato nameravamo v kratkem zaposliti še 23 delavcev." Je na tem novem tovarniškem dvorišču tudi kaj poslovnega sodelovanja? "Iskra Stikala ima poslovno sodelovanje še iz starega tovarniškega dvorišča v Savski Loki z Iskro ISD, pomembno je sodelovanja z razvojno-tehno-loškim centrom Iskraemeco, pri orodjih pa Iskro OTC. Na novem dvorišču zaenkrat predvsem sodelujemo v odboru lastnikov." Edini pravi poslovni adut je danes znanje in razvoj. Kako je s tem v Iskri Stikala? "Podjetje je zagotovo toliko vredno, kot so njegovi zaposleni, zlasti na področju trženja, saj je kupec danes prvi in odločilni faktor. Danes ima Iskra Stikala vse svoje izdelke na osnovi lastnega znanja, brez tuje tehnologije ali knowhowa. Pred tremi leti smo posodobili tokovna zaščitna stikala, predlani in lani kontaktorsko vrsto, sedaj posodabljamo še inštalacijske kon-taktorje in motorska zaščitna stikala. Danes kupci niso pripravljeni tudi za posodobljene izdelke nove generacije plačati več, na trgu pa se obdržiš samo, če lahko ponudiš boljše karakteristike. Prav pri motorskem zaščitnem stikalu povečujemo dopustni tok iz 20 na 32 Amperov in se s tem dvigujemo na raven sodobne tovrstne ponudbe tudi velikih. Za naše kupce je namreč značilno, da želijo kupovati kompleten program, zato je celovita ponudba zelo pomembna. Ker so zahtevnejše rešitve patentirane, je potrebno najti svoje, in mislim, da nam je to tudi uspelo." Štefan Žargi h sredine proti evru Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Ko so v starem in utrjenem nizozemskem mestu Maastricht takratni vrli evropski oblastniki leta 1992 podpisali pogodbo, kije uradno zacementirala Evropsko Unijo (EU), se jim verjetno niti sanjalo ni, koliko težav bodo naprtili obstoječim in bodočim članicam tega evropskega kluba. Maastrichtska pogodba, ki sliši tudi na ime Pogodba o EU, je določila tri tako imenovane stebre Unije, evropsko pravosodje, evropske notranje zadeve ter skupno zunanjo in varnostno politiko, ki pa sta žal še vedno zelo nebogljeni in poklekneta pred najmanjšim vetričem, ki pripiha čez Atlantik. Za večino navadnih smrtnikov pa je mogoče najpomembnejši tisti del, ki govori o st\>ari, ki jo imajo najraje, o denarju in s tem v zvezi o širših gospodarskih načelih. Tako pogodba iz Maastrichta določa temelje gospodarske in denarne unije na evropskih tleh, katere temeljni del je predstavljala uvedba enotne valute evra. Za vključitev v denarno unijo pa morajo države kandidatke doseči "visoko stopnjo vzdržne ekonomske konvergence ", kar v preprostem jeziku in praksi pomeni izpolnitev sprejetih maastrichtskih pogojev. Teh pogojev je pet in govorijo o velikosti državnega dolga in proračunskega primanjkljaja, višini inflacije in dolgoročne obrestne mere ter stabilnosti deviznega tečaja domače valute. Kmalu po vzpostavitvi teh pogojev so se v strokovni javnosti pojavile kritike zaradi opustitve nekaterih, za gospodarsko stabilnost ključnih dejavnikov realnega dela gospodarstva, kot sta na primer zaposlenost in proizvodnost. Zaradi nezadržnega bližanja vstopa Slovenije v EU, s tem pa posledično tudi v še nekoliko bolj oddaljeno denarno unijo, sije zanimivo ogledati, koliko je naša država in nekatere druge kandidatke še oddaljena od zgoraj omenjenih pogojev za uvedbo evra. Iz golih podatkov za leto 2002 o višini inflacije, dolgoročne obrestne mere, proračunskega primanjkljaja in javnega dolga, objavljenimi pred kratkim v Bančnem vestniku za osem pristopnic plus Hrvaško, je težko karkoli reči, saj imajo države medsebojno precej različna razmerja velikosti posameznih postavk. A kratek izračun z upoštevanjem vseh pogojev hkrati nam da zanimive, a za našo državo, ki se rada pohvali z med zdajšnjimi pristopnicami najboljšo pripravljenostjo na EU, nič kaj lepe rezultate. Na prvih treh mestih po izpolnjevanju maastrichtskih pogojev prednjačijo Estonija, Litva in Latvija, tem sledi Poljska, na petem mestu ali nekje v "zlati" sredini je Slovenija, nadalje pa sledijo še Slovaška, Hrvaška, Češka in Madžarska v tem vrstnem redu. Zdaj ste najbrž Že uganili, kateri pogoj izmed štirih je tisti pogubni, kije za našo drž.avo tako neugoden, da jo uvršča na neslavno peto mesto. Z eno besedo je to inflacija, kije z dobrimi sedmimi odstotki v lanskem letu najvišja v omenjenih drŽavah. In tudi letošnja načrtovana inflacija v višini 5,1 odstotka, ki pa jo bo glede na prihajajočo jesen in z njo povezanimi podražitvami hudo težko doseči, slike ne izboljša kaj dosti. Šele inflacija v za naše razmere sanjski višini dveh do treh odstotkov bi pomenila preboj naprej. Do takrat pa... Potrjena uprava Merkurja Naklo - Kot so sporočili iz služb Merkurja, se je v četrtek na Reki sestal na redni seji Nadzorni svet delniške družbe Merkur. Pozitivno je ocenil nerevidirano polletno poročilo o poslovanju Skupine in delniške družbe in zaupanje v delo sedanje uprave potrdil s ponovnim imenovanjem istih članov za naslednjih pet let. Vzrok za sestanek na Hrvaškem je bil ogled novega Merkurjevega centra na Reki, sicer pa polletni rezultati kažejo, da se prodaja Merkurja, kljub zmanjšani industrijski proizvodnji in skromnejšemu domačemu trošenju, povečuje. Ob polletju je znašala 64,6 milijarde tolarjev, ali za 16 odstotkov več, kot v enakem lanskem obdobju, ali za 4 odstotke več, kot so planirali. Podobno velja za dobiček, ki se je povečal za podobne odstotke in dosegel 795 milijonov tolarjev. Na osnovi uspešnega poslovanja v letos- POSEBNA PONUDBA ZA ŠOLARJE obw4.990SIT OD 27.8. DO 10.9. njem in preteklih letih je Nadzorni svet delo Uprave delniške družbe Merkur ocenil za zelo uspešno, svoje pohvale pa potrdil s ponovnim imenovanjem dosedanjih članov Uprave. S.Ž. Dobiček ostaja nerazporejen Hotavlje - V petek se je sestala skupščina delničarjev družbe za obdelavo kamna Marmor Hotavlje, d.d., ki je obravnavala lanske poslovne rezultate. Skupni prihodki družbe so se s 1,76 milijarde tolarjev povečali skoraj za 7 odstotkov, dobiček pa je znašal 51 milijonov tolarjev. Tudi letos so se na skupščini odločili, da dividend ne bodo delili, pač pa bo dobiček ostal nerazporejen, za letos pa načrtujejo kar 30-odstotno rast prihodkov in za desetino več dobička kot lani. Kot smo v našem časopisu že večkrat podrobneje poročali, ima Marmor Hotavlje največji posel v Beogradu, kjer že drugo leto z oblaganjem fasade sodeluje pri gradnji največje pravoslavne cerkve v Evropi. Večja dela, ki jih Marmor opravlja v letošnjem letu, so še Media hotel, Stekleni dvor in poslovna stavba družbe Lek, vse v Ljubljani, na Danskem ga opremljajo luksuzno jahto. Š.Z. 0$SU IMKAMi Se zadnje čase v bankah počutite tako kot zadnja črka v tej vrstici? Zamenjajte banko. wwwskb.s.7zamemambanko Delitev Elanove stečajne mase Kak;^JtSlftte Za tretjo delitev Elanove stečajne mase bodo namenili nekaj več kot 3,9 milijarde tolarjev. Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je prejšnji ponedeljek sklenilo, da bo v stečajnem postopku za Elan Begunje, p.o., opravilo tretjo razdelitev stečajne mase. Upnikom bodo namenili nekaj več kot 3,9 milijarde tolarjev, od tega dobre tri milijarde tolarjev za delitev, 874 milijonov tolarjev pa za rezervacije. Kot je znano, je bila prva, glavna razdelitev stečajne mase že skoraj pred enajstimi leti, druga razdelitev pa pred več kot desetimi leti. S prvo razdelitvijo so poplačali 17,7 odstotka od nominalne višine ugotovljenih terjatev na dan 7. maj 1992, z drugo nadaljnjih 17,9 odstotka, s tretjo pa še preostalih 64,4 odstotka. V stečajni masi je bilo ob koncu letošnjega junija nekaj več kot šest milijard tolarjev. Ko so od tega zneska odšteli rezervacijo letošnjih stroškov, znesek, ki gaje treba plačati družbi INA Zagreb, in izločena denarna sredstva, je za tretjo razdelitev stečajne mase ostalo še nekaj manj kot 5,5 milijarde tolarjev. Okrožno sodišče je sprejelo predlog stečajnega upravitelja in za tretjo razdelitev namenilo 3,9 milijarde tolarjev, preostanek pa bodo razdelili v okviru četrte delitve, pri kateri pa naj bi izločili terjatve, ki ne vsebujejo obrestnega zahtevka. V tretji delitvi bodo denar razdelili upnikom, ki so bili udeleženi že prvi in drugi delitvi stečajne mase, ter upnikom, za katere so ob prvi in drugi delitvi rezervirali denar, a so bile v pravdnih postopkih v celoti oz. deloma ugotovljene njihove terjatve ali pa so nastopili odložni oz. razvezni pogoji. To so terjatve upnikov INA - industrija nafte, Gorenjska banka Kranj, Komercialna in hipotekama banka Ljubljana - v stečaju. MB Financ commerce Senta, Jugota-nin Sevnica, JTP Turist hotel Zadar, Veronika Šareč iz Ljubljane, Zoio Croatia Zagreb, Bro-docommerc Kmetijska zadruga Postojna, Intereuropa Koper in Kovinska Bled. Iz tretje razdelitve so izločili rezervacije za terjatve v prerekanju, ki jih upnika Komercialna in hipotekar-na banka Ljubljana - v stečaju in Banka Slobodna Dalmacija Split v pravdnih postopkih s tožbenimi zahtevki nista uspela dokazati. Prav tako niso več rezervirali denarja za upnike Beogradska banka Beograd, Banka Slobodna Dalmacija Split, JTP Turist hotel Zadar in France Sparcraft, Francija, ki so vložili Avgusta negativna inflacija Inflacija se je na letni ravni znižala na 5,5 odstotka. Kranj - Po podatkih državnega statističnega urada so bile avgusta cene življenjskih potrebščin za 0,4 odstotka nižje kot julija. Avgustovska inflacija je bila torej negativna, zadnjič pa smo deflacijo zabeležili junija lani, takrat je bila 0,2-odstotna. V prvih letošnjih osmih mesecih so cene življenjskih potrebščin v povprečju porasle za 3,6 odstotka, inflacija se je na letni ravni znižala in je znašala 5,5 odstotka. Negativna avgustovska rast je predvsem posledica nižjih cen blaga, ki so upadle za 0,7 odstotka, medtem ko so bile cene storitev v povprečju višje za 0,4 odstotka. Med blagom so se zaradi vpliva poletnih razprodaj najbolj, v povprečju za 6 odstotkov, znižale cene v skupini obleka in obutev, pri tem pa so bila oblačila cenejša za 5,1 odstotka in obutev za 10,3 odstotka. Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so se znižale za 0,3 odstotka, kar je pred- vsem posledica nižjih cen sadja (za 8,9 odstotka), kruha in žitnih izdelkov (za 0,4 odstotka) ter mesa (za 0,3 odstotka). V tej skupini so zabeležili tudi nekatere precej visoke podražitve - zelenjave za 6,6 odstotka ter gazirane in negazirane pijače za 1,1 odstotka. Najbolj, za 0,8 odstotka, so se avgusta povišale cene v skupini gostinske in nastanitvene storitve, kar je predvsem posledica za 4,9 odstotka višjih cen prenočevanja v hotelih. Cene v skupini rekreacija in kultura ter komunikacije so poskočile za 0,4 odstotka, pri tem pa so se v prvi skupini najbolj, za 3,7 odstotka, podražile počitnice v paketu, v drugi pa najbolj, za 0,4 odstotka, nekatere telefonske storitve. Cene na drobno so bile avgusta v primerjavi z julijem v povprečju nižje za 0, 3 odstotka: storitve so se podražile za 0,3 odstotka, blago pa pocenilo za 0,5 odstotka. CZ ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM KOVINARSKI DELAVEC STREŽBA KOVINSKO OBDELOVALNIM STROJEM; lahko druga stopnja kovinarske smeri; do 16.09.03; ŠVAB ZDENKA S.P, BRI-TOF 215, KRANJ POMOŽNI DELAVEC POMOŽNI DELAVEC V KUHINJI; do 02.09.03; REKAR JANEZ S.P, ZASAVSKA C. 13, KRANJ; št. del. mest: 2 IZDELOVALEC BUREKA IZDELOVALEC BUREKOV; do 05.09.03; PREK PALA J DEDA S.P., C. MARŠALA TITA 54, JESENICE; št. del. mest: 2 OBDELOVALEC KOVIN STRUGAR - REZKALEC; do 02.09.03; AGRO-MEHANIKA D.D., HRASTJE 52A, KRANJ POMOŽNI GRADBENIK NK GRADBENI DELAVEC; do 02.09.03; GPP KSENJA D.O.O.. TRIGLAVSKA C. 64, MOJSTRANA VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK B KAT. (MEDNAR. ŠPEDICIJA); do 06.09.03; SLOBODAN NENEZIĆ S.P., PLANINA 1, KRANJ CVETLIČAR CVETLIČAR; do 16.09.03; ŠUBIC PAVLA S.P., KAPUCINSKI TRG 21, ŠK. LOKA SLAŠČIČAR SLAŠČIČAR; do 05.09.03; PERC D.O.O., KRANJSKA C. 15, RADOVLJICA OBLIKOVALEC KOVIN KLJUČAVNIČAR; do 03.09.03; PIKEU ŠPELA S.P., STRAHINJ 14, NAKLO STRUGAR STRUGAR - REZKALEC; do 02.09.03; AGRO-MEHANIKA D.D., HRASTJE 52A, KRANJ AVTOMEHANIK DELO V MONTAŽI; do 02.09.03; AGROME-HANIKA D.D., HRASTJE 52A, KRANJ AVTOMEHANIK - POPRAVILO VOZIL; do 05.09.03; KADIVEC JANEZ S.P., PIPANOVA C. 46, ŠENČUR ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINŠTALATER; do 09.09.03; PAPOV KLEMEN-ELEKTROINŠTALATERSTVO, PRE-DOSUE 173, KRANJ KERAMIK TISKANJE NA STROJU ZA TAMPONSKI TISK; do 07.09.03; SMUK LJILJANA S.P, RETNJE 44, TRŽIČ IZDELOVALEC GORNJIH DELOV OBUTVE PROIZVODNJA OBUTVE - SEKALNICA; do 05.09.03; MM - STYLE D.O.O., ZA MOŠENI-KOM 1, TRŽIČ TISKAR ZA TISK Z IZBOKLINE TISKANJE; do 02.09.03; ETIKETA ŽIRI, INDUSTRIJSKA UL. 6, ŽIRI SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR; do 17.09.03; KOKELJ ROK S.P, GROHARJEVO NASELJE 2, ŠK. LOKA FRIZER FRIZER; do 06.09.03; IMRAN BERIŠA S.P., VODOPIVČEVA UL. 9, KRANJ POLAGALEC PODOV IN TLAKOV POLAGALEC PODOV; do 05.09.03; DILCA D.O.O., SMLEDNIŠKA 128, KRANJ DIMNIKAR DIMNIKAR; do 01.10.03; DIMNIKARSTVO DOVRTELD.O.O., KIDRIČEVA C. 4A, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; do 05.09.03; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED, GRAJSKA C. 44, BLED VOZNIK VLAČILCA S CISTERNO V MEDNAR. PROMETU; do 27.09.03; ŠKOFIC ANDREJ S.P.TRSTENIK 32, GOLNIK VOZNIK VOZILA NAD 13 T NOSILNOSTI; do 09.09.03; ALPETOUR ŠPEDICIJA IN TRANSPORT D.D., PE TRANSPORT, ŠK. LOKA, KIDRIČEVA C. 50, ŠK. LOKA; št. del. mest: 4 SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNIK; do 05.09.03; ALPETOUR BANDAG D.D., KIDRIČEVA C. 8, ŠK. LOKA BLAGOVNI MANIPULANT; do 05.09.03; BPT TRŽIČ, PREDILNIŠKA 0 16, TRŽIČ PRODAJALEC TRGOVEC, PRODAJALEC - PE BLED; do 06.09.03; TERPLAN D.O.O., C. NA BRDO 2, KRANJ PRODAJALKA - TRGOVINA Z OBLAČILI; do 02.09.03; STANIČ ZVONKA S.P., ZA ŽAGO 10, BLED PRODAJALKA; do 02.09.03; D.O.O., GLAVNA C. 62, NAKLO TIM-PRO KUHAR KUHAR - PICOPEK; do 24.09.03; CIKOTIĆ IN PARTNER D.N.O., PIPANOVA 13A, ŠENČUR KUHAR; do 24.09.03; KOLEŽNIK IGNAC S.P., BRITOF 79, KRANJ KUHAR/ICA ZA PRIPR. HRANE IN KUHANJE MALIC (V CENTRU KRANJA); do 09.09.03; NESTI D.O.O., PUŠTAL 92, ŠK. LOKA KUHAR.; do 09.09.03; ALPINUM ZLATOROG D.O.O. U„ HOTEL ZLATOROG, UKANC 64, BOHINJSKO JEZERO; št. del. mest: 2 KUHAR - ICA (KV ALI PRIUČENA); do 16.09.03; ŠURC D.O.O., RATEČE 86, RATEČE - PLANICA NATAKAR NATAKAR/ICA; do 24.09.03; CIKOTIĆ IN PARTNER D.N.O., PIPANOVA 13A, ŠENČUR NATAKAR/ICA ZA POMOĆ V ŠANKU (V CENTRU KRANJA); do 09.09.03; NESTI D.O.O., PUŠTAL 92, ŠK. LOKA NATAKAR; do 05.09.03; SUJEPČEVIČ UU-BOMIR S.P. FRANKOVO NASELJE 151, ŠK. LOKA NATAKAR; do 09.09.03; ALPINUM ZLATOROG D.O.O. U., HOTEL ZLATOROG, UKANC 64, BOHINJSKO JEZERO; št. del. mest: 2 STROJNI TEHNIK DELAVEC NA CNC OBDELOV. STROJU (REZKALEC); do 17.09.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA KONSTRUKTER; do 20.09.03; BASING D.O.O., ŽELEŠKA C. 11 A, BLED; št. del. mest: 2 MERILEC EMISIJE DIMNIH PLINOV; do 01.10.03; DIMNIKARSTVO DOVRTELD.O.O., KIDRIČEVA C. 4A, KRANJ; št. del. mest: 2 ELEKTROTEHNIK HIŠNIK - V HOTELU AZS NA KRVAVCU; do 02.09.03; A&S&CO D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK-AERODROM ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK PROGRAMER NA VRTALNEM STROJU; do 24.09.03; LUZNAR FRANC S.P, PINTARJE-VAUL 12, KRANJ ELEKTROTEHNIK; do 27.09.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA CAM OPERATER - RAČUNAL. OBDELAVA PODATKOV; do 27.09.03; LUZNAR FRANC S.P., PINTARJEVA UL. 12, KRANJ TURISTIČNI TEHNIK RECEPTOR; do 09.09.03; ALPINUM ZLATOROG D.O.O. U„ HOTEL ZLATOROG, UKANC 64, BOHINJSKO JEZERO; št. del. mest: 2 tožbe proti stečajnemu dolžniku, a so jih delno ali v celoti umaknili oz. jih je sodišče zavrglo. V stečajni masi je še vedno rezerviran denar za terjatve upnikov, ki so pravočasno vložili tožbe glede prerekanih terjatev, vendar pravde še niso končane. To so upniki Komercialna in hipotekama banka Ljubljana - v stečaju, Međimurska banka Čakovec in Abanka. Cveto Zaplotnik Zadnji izpiski danes Kranj - V uredništvo smo v zadnjih dveh tednih prejeli več vprašanj, zakaj komitenti Gorenjske banke še niso prejeli izpiskov osebnih računov, ki so jih prej po ustaljeni praksi dobivali do 10. v mesecu. Za odgovor na vprašanje smo se obrnili na banko, kjer so nam pojasnili, da jim tiskanje izpiskov osebnih računov zagotavlja Nova Ljubljanska banka. Izpiske za julij so jim natisnili konec prejšnjega tedna, tako da jih bodo komitenti prejeli najkasneje danes. Izpiske za avgust bodo po izjavah izvajalca predvidoma prejeli okrog 15. septembra, za september pa naj bi jih že po ustaljeni praksi dobili do 10. v mesecu. V banki se strankam opravičujejo za zamudo in jih prosijo za razumevanje. CZ. Zastaranje kupona Kranj - Z ministrstva za finance so sporočili, da bo 1. oktobra letos zastarala pravica do unovčenja 20. kupona državne obveznice RS02, ki je sicer dospel v plačilo 1. oktobra 2000. Kupon je do 1. oktobra možno unovčiti pri republiški upravi za javna plačila, po tem datumu pa država ne bo več izplačevala obveznosti, ki izhajajo iz tega kupona. CZ. Dejstva, da je slovensko gospodarstvo v primerjavi s svetovnim izredno majhno in odvisno od številnih zunanjih dejavnikov, se zavedamo vsi. Podobno je z Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, ki v celotni tržni kapitalizaciji vseh svetovnih borz predstavlja komaj 0,02 odstotka. Glede na omenjena dejstva je nekoliko presenetljivo, da tisti Slovenci, ki so se že opogumili za varčevanje v vrednostnih papirjih, to počnejo večinoma na domačem trgu. Res, da so bili donosi na Ljubljanski borzi v preteklem letu fantastični, vendar vedno ne bo tako in potrebno se je zavedati tveganja, ki ga prinaša naložba izključno na tako majhen in nerazvit kapitalski trg, kot je slovenski. V tem članku bom zato v kratkem predstavil postopek nakupa vrednostnih papirjev v tujini in videli boste, da to ni noben "bav-bav". Tako kot za nakup vrednostnih papirjev na domačem trgu morate tudi za tujino skleniti pogodbo o borznem posredovanju, ki vam bo omogočila nakupe na praktično vseh svetovnih trgih. Pogodbo sklenete pri eni izmed domačih borzno posredniških družb, ki to storitev ponuja (nekatere delajo le na domačem trgu). Fizične osebe s seboj prinesite veljaven osebni dokument s sliko (osebna izkaznica ali potni list), davčno številko in transakcijski račun, pravne osebe pa sklep o registraciji - original izpis iz sodnega registra podjetja, ki ni starejši od 3 mesecev, davčno številko, transakcijski račun, podpisni karton in seznam pooblaščencev, ki bodo dajali naročila s fotokopijo osebnega dokumenta. Obvezen je osebni obisk borzne družbe, zaradi zakonske zahteve po identifikaciji. Domače borzne družbe zaradi previsokih stroškov zaenkrat na tujih borzah ne trgujejo neposredno (računamo, da bo v prihodnje to mogoče), temveč preko tujih pogodbenih partnerjev (dobro se pozanimajte, kdo dela s kom, saj je to lahko zelo po- SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO, KOZMETIKO IN ZDRAVSTVO Zemljemerska 5, Ljubljana Kozmetični tehnik - s prekvalifikacijo do lepega in zanimivega poklica v enem letu. Pouk 4-krat tedensko v popoldanskem in večernem času. Informacije: Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Zemljemerska 5 -telefon: 01/300-72-40. Farmacevtski tehnik - s prekvalifikacijo do lepega in zanimivega poklica. Informacije: Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Zemljemerska 5 -telefon: 01/300-72-40 KOBRA GRADNJE V juliju 2003 smo prejeli certifikat ISO 9001/2000. Kljub temu želimo biti še boljši. V ta namen vabimo k sodelovanju: diplomiranega inženirja gradbeništva Ponujamo: - zaposlitev za nedoločen čas; - stimulativno nagrajevanje; - samostojno delo. Pogoji: - dipl. inž. gradb.; - do 5 let delovne prakse; - znanje dela na računalniku. Prošnje pošljite v roku 15 dni na naš naslov. KOBRAM-GRADNJE, d.o.o. Cesta Borisa Kidriča 41 4270 Jesenice, Slovenija tel: + 386 4 586 38 01 fax: 4 386 4 586 38 03 e-mail: kobram@g-kabel.si web: www.kobram.si ISO 9001 Q-525 membno). Denar za nakup vrednostnih papirjev se zato običajno nakazuje neposredno izvršitvenemu partnerju v tujino (je ceneje), lahko pa ga nakažete tudi domači borzni družbi, ki bo poskrbela za transfer v tujino (običajno višji stroški). Podrobna navodila za nakazilo denarja v tujino boste prejeli v borzni družbi. Ko bo denar prispel v tujino (običajno 2 dni), boste lahko opravili prvi nakup. Če ste že odločeni, kam boste investirali, potem borznemu posredniku le še oddate naročilo, kjer določite vrednostni papir, količino, cenovni limit, trajanje naročila, trg izvršitve in morebitne druge pogoje. V tem primeru, ko niste potrebovali investicijskega svetovanja, boste verjetno lahko iztržili tudi ugodnejšo provizijo (odvisno od borzne družbe). Nekatere borzne družbe vam na vašo željo pri izboru naložb pomagajo ali vam kar sami pripravijo predlog naložbe. Domači borzni posrednik nato posreduje naročila tujemu partnerju, kijih izvrši. Seveda lahko kadarkoli nakažete dodatna denarna sredstva za nakup vrednostnih papirjev in ker imate pogodbo že sklenjeno, lahko vse uredite hitro in preprosto preko telefona. Kadarkoli lahko oddate tudi prodajno naročilo in zahtevate nakazilo denarnih sredstev nazaj na vaš bančni račun. Goran Dolenc GBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Nova "vzajemca" že naprodaj Kranj - Družba za upravljanje Medvešek Pušnik je 22. avgusta uradno začela prodajati enote vzajemnih skladov MP-Glob-al.si in MP-Plus.si. Kot poudarjajo v družbi Medvešek Pušnik, je njuna prednost v tem, da lahko izkoriščata možnosti na tujih trgih vrednostnih papirjev, kar glede na majhnost slovenskega trga pomeni priložnost za vlagatelje. Temu primerna je tudi naložbena politika skladov, ki vključuje vlaganje v vse svetovne trge, kjer so velike možnosti rasti in razpršitve naložb. Naložbena politika skladov je podobna, vendar se razlikuje po tem, komu sta namenjena. Sklad MP-Global.si je namenjen malim, srednjim in velikim dolgoročnim vlagateljem, ki si želijo omejeno tveganje in velike donose, pri čemer je vrednost začetne naložbe odvisna od vlagatelja. Sklad MP-Plus.si je zanimiv predvsem za velike in dobro poučene vlagatelje, ki so pripravljeni tvegati več in želijo svoje naložbe razpršiti tudi na tuje trge. Pri tem skladu je začetna naložba 20 milijonov tolarjev. Vlagatelji lahko kupijo enote na sedežu družbe v Ljubljani, v vseh poslovalnicah Medvešek Pušnik Borznopos-redniške hiše ali s pomočjo spletne strani. CZ. Septembrski TOM pol odstotka Kranj - V državnem statističnem uradu vsak mesec izračunavajo in objavljajo temeljno obrestno mero (TOM), ki jo večina bank in hranilnic še vedno uporablja pri dolgoročnih tolarskih vezavah in posojilih. Za september velja 0,5-odstotna obrestna mera, na letni ravni pa znaša 6,26 odstotka. CZ. Suša pospešila zorenje sadja V največjem gorenjskem sadovnjaku, v Resju pri Podvinu, so teden prej kot običajno začeli obirati sadje. Mošnje - Letošnji pridelek bo zaradi suše in ognjevke, ki jim je izkrčila tri hektarje nasada, manjši od pričakovanega in bo znašal od 500 do 550 ton, ugotavlja Tatjana Zupan, ki v Kmetijsko gozdarski zadrugi Sava Lesce vodi sadovnjak v Resju, sicer pa je tudi predsednica društva gorenjskih sadjarjev. Kakšne so posledice suše v sadjarstvu? "Suša je pospešila zorenje. Zgodnje sadje je že dozorelo, prej kot običajno bo zrelo tudi pozno. Z obiranjem zgodnjega smo začeli skoraj teden prej oz. ^^^^^^^^ Tatjana Zupan tako zgodaj, kot še nikoli doslej, zgodnejši začetek obiranja pa pričakujemo tudi pri poznem." Je to edina posledica suše? "Ne. Zgodnje sadje bo drob-nejše, vendar pa tudi slajše. Pri novo posajenih sadikah ni bilo prilaščanja, sadike s poškodbami ali v slabi "kondiciji" so nazadovale ali se celo posušile, kar še zlasti velja za tiste na peščenih tleh." Namakanje ni bilo možno? "Doslej o tem tudi nismo razmišljali, saj ob prejšnjih sušah zaradi globokih tal, ki dobro zadržujejo močo, nismo občutili posledic, le sadje je nekoliko prej dozorelo. Ob letošnji suši smo spoznali, da bi bilo koristno, če bi novo nasajene nasade lahko zalivali vsaj tri ali štiri leta. Seveda bi bil to tudi velik strošek." Kako je suša vplivala na pojav bolezni in škodljivcev? "Za vroča poletja je značilno, da se pogosteje pojavljata pršica Veselo pod Psnakovo lipo Zgornja Radovna - Društvo podeželskih žensk občine Kranjska Gora je predzadnjo avgustovsko soboto pripravilo v Zgornji Radovni že tradicionalno kulturno etnološko prireditev Pod Snako-vo lipo. "Če malo pogledamo nazaj v preteklost, lahko ugotovimo, da nobena vas ni bila brez lipe ali kakega drugega drevesa, pod katerim so se zbirali ljudje," je na začetku srečanja dejala predsednica društva Angelca H le banja in poudarila, da so se tudi tokrat zbrali pod lipo zato, da bi se malo poveselili. Zbrani so prisluhnili citrarju Stanetu Bončinu in pevskemu duetu Elici Frelih in Nini Bogataj iz Zalega Loga, Marija Kavčič in Milena Špiček iz Ko-privnika v Poljanski dolini pa sta jim predstavili življenje kmetice in mestne dame. Članice društva so skupaj s Psnakovo gostilno poskrbele tudi za kulinarične dobrote. Na stojnicah je bilo možno dobiti ržen kruh, potico, jabolčni zavitek, krofe, "buhteljne", pito, sir, skuto, krhlje, borovničev liker in še marsikaj drugega. C.Z. V Resju že obirajo zgodnje sadje. in pepelasta plesen, težave pa so nam povzročale tudi uši, še zlasti kot prenašalke ognjevke." Bo zaradi suše manjši tudi pridelek? "Ocenjujemo, da bomo letos pridelali od 500 do 550 ton sadja. Pridelek bo zaradi suše nekoliko manjši, vendar za zdaj še ne moremo oceniti, kolikšen bo izpad. Za kilogram jabolk sorte alkmene, ki jo zdaj obiramo, je običajno zadoščalo šest ali sedem plodov, letos jih je treba osem ali devet." Kakšna bo kakovost? "Kvaliteta bo v redu, težko pa je predvideti, kako se bo sadje ob tako visokih temperaturah obnašalo v skladiščih." Kolikšna bo letos cena sadja? "Zgodnja jabolka prve kvalitete prodajamo po 180 tolarjev za kilogram, jabolka druge kvalitete pa so od 100 do 110 tolarjev. Cene poznega sadja še niso znane, sadjarji jih bomo v kratkem uskladili v okviru gorenjskega društva." Je "zgodba" z ognjevko končana? Kolikšna je bila škoda? "V sadovnjaku smo na podlagi odločbe fitosanitarne inšpekcije morali izkrčiti 10.085 dreves oz. tri hektarje sadovnjaka. Poleg neposredne škode in stroškov, ki so nastali z uničenjem dreves, razkuževanjem strojev in orodja ter z rednim pregledovanjem nasada zaradi morebitnih novih okužb, je še velika posredna škoda. Letos bo 116 ton manj pridelka, kar ob povprečni ceni 74 tolarjev za kilogram znese blizu devet milijonov tolarjev. Na izkrčenih površinah najmanj pet let ne bo pridelka, kar po sedanjih cenah pomeni izpad več kot 43 milijonov tolarjev prihodka, ureditev novega nasada na površini treh hektarjev pa predstavlja strošek v višini 18 milijonov tolarjev. Škodo smo prijavili, vendar še ne vemo, kolikšna bo odškodnina in kdaj jo bomo prejeli." Tudi v strokovnih krogih je slišati različna mnenja o tem, ali je bilo smiselno odstraniti vse okuženo drevje? "V vseh državah, kjer se je pojavil hrušev ožig, so ravnali podobno kot pri nas in so zato, da bi že na začetku omejili okužbo, odstranili okuženo drevje. Nasad Resje je imel to smolo, daje Lubadarjevo vroče poletje Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so doslej odkrili okrog tristo žarišč lubadarja, na katerih bo treba posekati najmanj deset tisoč kubičnih metrov drevja. Kranj - Lubadar vsako leto napade od pet do šest tisoč kubičnih metrov iglavcev, letos, ko so zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja in visokih temperatur zelo ugodni pogoji za njegovo razmnoževanje, je ta številka že doslej še enkrat večja. Najbolj je prizadel smreko na neprimernih rastiščih, na peščenih oz. Prodnatih tleh ter na prisojnih legah. Kot je povedal Janez Ponikvar, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, v zavodu vsako leto glede na število in velikost žarišč lubadarja v preteklem letu postavijo lovne pasti, v katerih že od aprila dalje spremljajo ulov. Letos, ko so na tristo lokacijah postavili štiristo pasti, do konca junija niso opazili ničesar posebnega, ulov je bil približno enak kot lani in predlani. Ker je potem sušno obdobje z visokimi temperaturami zmanjšalo obrambne sposobnosti smreke, dodatno pa jo je izčrpala še se-menitev, ki je bila nazadnje tako močna leta 1992, so nastali zelo ugodni pogoji za razvoj in širitev lubadarja. Medtem ko običajno razvije dva zaroda na leto, je letos tri, posledica je pretirana namnožitev in škoda v gozdu. Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je prizadel le smrekove gozdove, med njimi najbolj tiste, ki rastejo v nižini na neprimernih (hrastovih) rastiščih, gozdove na peščenih in prodnatih tleh ter na prisojnih legah - na šenčurskem območju, za Savo (Mavčiče in okolica), v Janez Ponikvar Agencija poziva k dopolnitvi vlog Kranj - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je prejšnji teden spet začela pozivati kmetijska gospodarstva k dopolnitvi vlog za dodelitev neposrednih plačil (subvencij). Upravičenci imajo za dopolnitev vloge osem dni časa od prejetja poziva, za morebitno pomoč pa naj se obrnejo na kmetijskega svetovalca. Agencija je pozvala k dopolnitvi vlog tiste upravičence, pri katerih je ugotovila napake. Pogosto se površina parcele ne ujema s površino v katastru in v registru parcel, vlogi ni priložena zakupna pogodba ali vloga ne vsebuje podatka o dejanski rabi parcele, pravilne parcelne številke in velikosti parcele, podatka o katastrski občini in o tem, ali gre za lastno ali zakupljeno parcelo. CJL. okolici Škofje Loke, v Hrastniku v spodnjem delu Selške doline in tudi v Poljanski dolini. Doslej so odkrili okrog tristo različno velikih žarišč lubadarja. Na največjih je več kot 250 kubičnih metrov "lubadark", na najmanjših le nekaj dreves. Po oceni izpred desetih dni je lubadar napadel deset tisoč kubičnih metrov drevja, količina seje do danes že povečala in bo še naraščala, če se bo nadaljevalo obdobje z dnevnimi temperaturami nad šestnajst stopinj Celzija. "Zdaj je glavna naloga odkrivanje žarišč in obveščanje lastnikov," je dejal Janez Ponikvar in poudaril, da so lastnikom že pred tremi tedni poslali prve odločbe s 14-dnevnim rokom za posek in spravilo napadenega drevja, razmišljajo pa tudi o tem, da bi izdali skupinske odločbe, ki bi veljale za vse lastnike v revirju. Če lastniki ne bodo pospravili drevja v predpisanem roku, jim bodo izdali sklepe o izvršbi; v tem primeru pa bo izvajalec, s katerim so že sklenili pogodbo, opravil potrebno delo na njihove stroške. Pri zatiranju lubadarja bodo kombinirali me- Revirni gozdar Aleš Kleindienst pregleduje lovno past. hanske in kemične ukrepe, pri kemičnih bo treba še posebej paziti na vodovarstvena območja oz. na podtalnico. V zavodu pozivajo lastnike gozdov, da kljub delu na poljih in na travnikih upoštevajo rok za sanacijo žarišč in da tudi sami pregledujejo gozdove. Pomembno je, da lubadarja odkrijejo takrat, ko se je zavrtal v drevo, ne pa šele potlej, ko z debla že odpada lubje. Da je lubadar napadel drevo, je najlaže ugotoviti po ' crvini", to je prahu, ki ga izvrta in ki se useda na koreninski vrat. Cveto Zaplotnik bil okužen med prvimi. Ker je bolezen resna, se strinjam z uničenjem močno okuženih dreves, marsikatero manj okuženo pa bi lahko rešili že z odstranjevanjem vej in z drugimi ukrepi." Bolezen še vedno predstavlja nevarnost za nasad... "Bolezen je tukaj in z njo moramo živeti. V kolikšnem obsegu bo ostala, ni odvisno le od sadjarjev, ampak tudi od drugih, saj se kot gostiteljske rastline pojavljajo tudi okrasne rastline in gozdna drevesa." Znano je, da so nekatere sorte bolj občutljive na ognjevko. Bo to vplivalo tudi na odločitev pri obnovi nasada? "Ognjevka je prizadela predvsem sorte jonatan, lonjon, jo-natan, majda in gloster, ki sodijo med občutljivejše na to bolezen. Pri obnovi verjetno ne bomo posadili teh sort ali vsaj ne v takem obsegu kot doslej. Odločali se bomo predvsem za tiste, po katerih je na trgu največ povpraševanja." Na obnovo čaka šest hektarjev sadovnjaka. Kaj načrtujete letos? "Letos bomo lahko dobili le polovico naročenih sadik sorte idared, to je okrog 1.500, kar bo zadoščalo za obnovo pol hektarja nasada." Cveto Zaplotnik Priznanja zadružnikom Z Gorenjskega so priznanje prejeli Ivica Ferlan, Edvard Jurca in Kmetijska zadruga Naklo. Gornja Radgona - Na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni je bil v sredo dan zadružnikov, na katerem je Zadružna zveza Slovenije podelila priznanja zaslužnim zadružnikom, zadružnim delavcem in zadrugam, ki praznujejo pomembne obletnice. Z Gorenjskega so priznanje prejeli Ivica Ferlan iz KGZ Škofja Loka za dolgoletno uspešno in vestno vodenje trgovine v Gorenji vasi, Edvard Jurca iz KGZ M-Sora Žiri za dolgoletno članstvo v zadrugi, aktivno delo v organih upravljanja zadruge in zadružne hranilno kreditne službe in za predano delo na domači kmetiji, kjer sledi razvoju in uspešno konkurira neizprosnim zahtevam trga, ter Kmetijska zadruga Naklo, ki letos praznuje 100-letnico uspešnega delovanja. Zadruga (predsednik Marjan Triler in direktor Viktor Frelih) šteje 137 članov, zaposluje 11 ljudi in na leto ustvari več kot 800 milijonov tolarjev prihodka. Lani je odkupila več kot sedem milijonov litrov mleka, 320 ton goved za zakol in več kot 500 ton krompirja in zelenjave. Med večje uspehe štejejo zgraditev poslovne stavbe v Naklem 1995. leta, ponosni pa so tudi na zbornik, ki so ga izdali ob stoletnici. Predsednik zadružne zveze Viktor Frelih Peter Vrisk je v nagovoru dobitnikom priznanj izpostavil odgovornost zadružnikov za prihodnji razvoj kmetijstva in podeželja in še posebej do živilsko predelovalne industrije, ki ima kakovostne izdelke, vprašanje pa je, ali tudi cenovno konkurenčne. Živilska predelava kasni pri zniževanju stroškov, za kar so odgovorne tudi zadruge kot največje lastnice živilsko predelovalnih podjetij. Ko je Vrisk govoril o suši, je med drugim dejal, da je cena koruze iz blagovnih rezerv neugodna in da pričakuje spremembo cene. Zbrane je nagovoril tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But in med drugim dejal, da se je ob težavah zaradi suše in neurij treba zavedati tudi realnega stanja v državi in da je glede cene koruze veliko dezinformacij. C.Z. Podjetje Planen, d.o.o., Škofja Loka zaradi razširitve proizvodnega programa razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. INŽENIR TEKSTILNE SMERI (1 prosto delovno mesto) Pogoji: - aktivno znanje nemškega in angleškega jezika - znanje programov AVTOCAT in COREL DRAW - sposobnost vodenja - najmanj pet let delovnih izkušenj 2. GRAFIČNI OBLIKOVALEC (1 prosto delovno mesto) Pogoji: - dokončana srednja šola (najmanj tehnik) - znanje uporabe programa COREL DRAVV - poznavanje programa ADOBE ILLUSTRATOR IN FOTOSHOPA - 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. 3. KVALIFICIRANI TAPETNIK (2 prosti delovni mesti) Pogoji: - dokončana srednja šola - smer tapetnik - najmanj 5 let delovnih izkušenj Pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev skupaj s življenjepisom pošljite na naslov: PLANEN, d.o.o. Kidričeva cesta 72B, 4220 Škofja Loka najkasneje do 12.09.2003 "Unikatna" pomoč na domu Tri desetletja Združenja multiple skleroze Slovenije. Za težje invalide bo treba bolje poskrbeti. Osebnost leta je Vera Poljšak. Železniki - Multipla skleroza (MS) je bolezen tisočih obrazov. Pri vsakem bolniku poteka drugače. Učinkovitega zdravila zaenkrat ni. Zato bolezen ni ozdravljiva. In tudi dedna ni. Njena nepredvidljivost je za osebe z MS zelo neprijetna. Zadnja leta so se izboljšali pogoji življenja in zdravljenju, kar je tudi zasluga Združenja multiple skleroze Slovence, ki je pred dnevi praznovalo svojo tridesetletnico. Minulo soboto se je več kot 700 oseb z MS in njihovih svojcev srečalo v športni dvorani v Železnikih. Dobrodošlico jim je zaželel tamkajšnji župan Mihael Prevc in jih v goste povabil tudi ob naslednji obletnici. Združenje MS Slovenije deluje vse od leta 1973, za svoj znak pa si je izbralo belo ptico na modrem nebu. V Sloveniji je okoli 2600 oseb z MS, v združenju, ki ima 15 podružnic, med njimi tudi na Gorenjskem, jih je 1600. Članica sekretariata združenja Vida Mehle, ki ima MS že dvajset let, je povedala, da so si izbrali Železnike za svojo osrednjo prireditev tudi zato, ker je nova dvorana dovolj velika in nima fizičnih ovir. "Vzrok bolezni še ni odkrit, zato tudi pravega zdravila še ni in MS ni ozdravljiva. Najpogostejša je v starosti med 20. in 40. letom, kar pomeni, da zbolevajo predvsem mladi ljudje, v najbolj aktivnem obdobju življenja. Dobro se je obneslo zdravljenje z interferoni, vendar je ob tem treba vedeti, da bolezni ne ozdravijo, jo le upočasnijo in lajšajo simptome," je pojasnila (Pre)drage operacijske mize Ljubljana - Zaradi operacijskih miz v ljubljanskem Kliničnem centru je bil suspendiran svetovalec strokovnega direktorja Gregor Cerkvenik. Tako se je odločil strokovni direktor ljubljanskega KC dr. Zoran Arnež, o nameri pa je seznanil tudi generalnega direktorja KC dr. Primoža Rodeta. Cerkvenik naj bi v zapisniku ene od sej, na kateri so odločali o nakupu operacijskih miz, spremenil osnovno besedilo, sam je dejal, da je uporabil napačno datoteko. V KC so že lani začeli postopek za prenovo operacijskih miz, nedavno pa seje izkazalo, da miz niso obnovili, ampak zamenjali z novimi, ki so stale dobro milijardo tolarjev, poleg tega tudi javnega razpisa za nakup ni bilo. Brez slednjega so tako kupili 38 novih operacijskih miz, stroški nakupa pa so v primerjavi s prenovo miz trikrat večji od načrtovanih. Omenjeni nakup je potekal v sumljivih okoliščinah, izginili so nekateri dokumenti in tonski posnetek seje, zato je minister za zdravje Dušan Keber odredil upravni nadzor. Slednji je konec avgusta prejel pismo Zorana Arneža, v katerem je med drugim zapisal, da je očitno prišlo do ponarejanja z namenom vso odgovornost in krivdo prevaliti nanj in na strokovni svet. R.Š. Osebnost leta Vera Poljšak z možem. Mehletova. MS je bolezen centralnega živčnega sistema, ki lahko povzroča okvare vida in sluha, izgubo ravnotežja, utrujenost, inkontinenco, okvare rok in nog ter težave v mišljenju. Ob ustanovitvi združenja o bolezni ni bilo veliko znanega, zato si osebe z MS tudi niso znale pomagati. Pogosto so bile deležne celo nerazumevanja okolice. Drugačno je bilo tudi zdravljenje, saj so zdravniki še v začetku 80. let odsvetovali fizično aktivnost. Novejše raziskave so pokazale, da je za aktivno vključevanje oseb z MS v delovno in življenjsko okolje treba ohraniti fizično kondicijo z razgibavanji, oziroma obnovitveno rehabilitacijo. Združenje je poskrbelo tudi za posebno pomoč na domu, ki je edinstvena na svetu, z njo pa manj prizadete osebe z MS pomagajo težjim invalidom. "Letno opravimo 1600 obiskov, v obnovitveni terapiji • sodeluje okoli 800 oseb z MS, 230 članom omogočimo družinsko rehabilitacijo, vsaj 170-im pomagamo reševati njihove socialne stiske in skrbimo tudi za izobraževanje. Prizadevamo si za status invalidske organizacije, veliko dela nas čaka tudi pri izboljšanju programa obnovitvene rehabilitacije, reševanju težav, ki jih imajo svojci s 24-urno nego osebe z MS, bolje pa bo treba poskrbeti tudi za invalide, ki ne morejo skrbeti zase in nimajo svojcev. Veliko smo že storili za boljšo kakovost življenja oseb z MS, kljub temu nas precej dela še čaka," je na slovesnosti dejal predsednik združenja Alojz Ješelnik. Na sobotnem praznovanju so prvič podelili tudi priznanje osebnost leta, prejela gaje Vera Poljšak za skrbno in nesebično nego moža, ki ima MS že tri desetletja. Renata Škrjanc DRUŽINSKI NASVETI Izbira (4) Damjana Šmid Pametni sprašujejo ... tudi sebe. Je že res, da so odgovori, ki jih včasih rajši ne bi slišali, pa vendarle ... Prvi dve koristni vprašanji za spreminjanje življenja in reševanje problemov smo že pogledali. Kaj si želiš oziroma, kaj je tvoj problem? Kaj delaš za to, da bi to dobil? Če ste si v zvezi s kakšno aktualno zadevo že postavili ti dve vprašanji in dobili tudi odgovor, potem lahko nadaljujemo. Tretje pomembno vprašanje se glasi - ali ti to vedenje, ki ga uporabljaš, pomaga pri tem, da bi dobil, kar si želiš? Recimo, da želimo shujšati. Ali nehati kaditi. Mogoče pridobiti kakšno zdravo športno navado? Karkoli. Želja pač nikoli ne zmanjka. Če si želim shujšati, potem se moram najprej vprašati, zakaj mi je to pomembno, kako se bom potem počutila, kaj si bom mislila sama o sebi in kaj mi bo to prineslo. Mogoče občutek, da sem zaželena, da zmorem, da poskrbim za svoje telo? Kaj delam za to v tem trenutku, da bi shujšala? Jem, sanjarim, bruham, stradam? Kaj od tega mi zares pomaga, da bom shujšala? S tem vprašanjem ugotovimo, da je naše ravnanje mnogokrat neučinkovito. Kljub temu ga uporabljamo še naprej in s tem na neki način slepimo sebe. Ni dovolj želja. Vse naše želje imajo za seboj zadovoljevanje nekih potreb, ki se jih včasih sploh ne zavedamo. Želja po avtu lahko predstavlja potrebo po moči, po pomembnosti ali po sprejetosti v določenem krogu ljudi. Želja po vitki postavi je lahko zadovoljevanje potrebe po ljubljenosti in priljubljenosti. Zato se je koristno vprašati, zakaj si pravzaprav nekaj želim. Če smo v stiski in želimo prižgati cigareto, razmislimo o tem, kaj nam ta cigareta prinese. Predah? Umik? Umiritev? Ko to ugotovimo, se vprašajmo, na kakšen način bi dosegli podobno počutje. Kadilci in pivci kave povedo, da je to nekakšen obred. Obredi pomenijo varnost. Torej bi si morali večkrat zagotoviti občutke varnosti. Z ljudmi, ki so okrog nas. S samim seboj in s svojimi mirnimi kotički, ki si jih ustvarimo bodisi v resnici ali v glavi. Kje v hiši ali v stanovanju je vaš kotiček? Ali je mogoče to prostor v naravi? Se spominjate drevesa, na katerega ste plezali kot otrok? Ali kamna ob vodi, na katerega ste se hodili igrat ali sanjarit? Ti kotički so sveti in pomembni še sedaj, ko smo odrasli. Zagotavljajo nam varnost, oddih, tišino in mir. Lahko so bolj akcijske narave in predstavljajo delo na vrtu, pletenje ali slikanje. Ko ne najdemo pravih odgovorov, poiščimo te svoje kotičke. In ker se ravnokar začenja šola, nikar ne vzemimo teh kotičkov otrokom. Že tako je preveč ljudi brez njih. Kot je lepo povedal Minatti: "Rožam je tod tesno in drevesa hlipajo za zrakom ... v mrežo računa, v noro kroženje elektronov ujeta trepečejo srca..." Delovne počitnice gorenjskih Sončkov Sonček Zgornje Gorenjske je sredi avgusta pripravil zdravstveno terapevtsko kolonijo, šolo za starše otrok s cerebralno paralizo. V Elerjih nad Ankaranom, kjer ima zveza Sonček svoje počitniške apartmaje, je tako počitnikovalo osem družin. Cerebralna paraliza pomeni motnjo gibanja in drže, ki je posledica okvare možganov v njihovem zgodnjem razvojnem obdobju (pred ali med rojstvom ali v zgodnjih letih po njem). Motnja je lahko blaga in manj opazna ali pa hujša, tako da otrok ne more razviti nadzora gibov ter normalnih reakcij vzravnavanja in ravnotežja v pokončnem položaju. Cerebralna paraliza ni dedna, nalezljiva ali napredujoča. Pogosteje kot pri drugih otrocih se poleg motnje gibanja in drže pojavljajo manjša duševna razvitost, motnje vida, sluha, govora, vedenja, čustvovanja ali epileptični napadi. Pomembno je vedeti, da vsi otroci s cerebralno paralizo niso duševno manj razviti, lahko so podpoprečno, povprečno ali nadpovprečno inteligentni. Otroku in družini skušajo strokovnjaki pomagati na različne načine, da bi kar najbolj razvil svoje preostale sposobnosti in čim bolj normalno zaživel v družini in širši družbi. Jesenice - Vendar je bil ta teden vse prej kot brezdelno počitniški. Zdravstvena terapevtska kolonija je namreč izobraževanje vse družine za sodelovanje s svojim otrokom, da je ta kar najbolj aktiven in samostojen pri zastavljenih nalogah in življenjskih opravilih; vključevanje družine v družbo, pa tudi vsakodnevne strokovne obravnave otroka pri različnih terapevtih, od nevrofiziotera-pevta, defektologa, specialnega pedagoga do učitelja plavanja in jahanja. Kolonijo je v družbi sodelavcev in prostovoljcev vodila Darja Nagode, nevrofiziotera-pevtka, ki v ambulanti Zdravstvenega doma Jesenice sicer razvojno nevrološko obravnava otroke s cerebralno paralizo in drugimi gibalnimi motnjami. Obravnava okoli 36 otrok na teden, kolonijo pa razume kot dopolnilo svojemu strokovnemu delu v ambulanti, saj želi kot ter-apevtka otroka spoznati tudi v družinskem okolju, da vidi, kakšna sta družina in otrok pri vsakodnevnih dejavnostih. "Skupno delo v drugem, prijetnejšem okolju in druženje prek celega dne, prinese v ustaljeni terapevtski program, kakršen poteka doma, kar precej sprememb," pravi Darja Nagode. "Člani tirna, ki delamo z otrokom, se precej zbližamo, med nami se ustvarijo pristni in naravni odnosi, poglobi se razumevanje in zaupanje, razen tega pa je celodnevno delo idealna priložnost, da lahko terapevt staršem svetuje v konkretni situaciji in tako rekoč pri vseh življenjskih aktivnostih. Našega Darja Nagode programa se je udeležilo osem družin, od tega je bilo sedem otrok gibalno tako oviranih, da niso bili sposobni samostojne hoje. Vsaki družini je pomagal še spremljevalec, ki je poskrbel za otroka v času odsotnosti staršev zaradi predavanj in se z njim vključeval v delo. Tudi sorojenci so imeli zagotovljeno varstvo in pester program dejav- nosti. Vse skupaj smo pripravili štirje terapevti s pomočjo gostujočih predavateljev. Vseh udeležencev kolonije nas je bilo 47. Velik poudarek smo dali skupnemu druženju, vključevanju v skupino, socializaciji in prilagajanju drug drugemu. V vsakdanjem življenju in dirki s časom za te stvari včasih zmanjka časa in energije." V strokovnem delu so imeli starši možnost pogovora s priznanim psihologom in družinskim terapevtom Francem Prus-nikom, ki je tudi sam oče otroka s cerebralno paralizo in predsednik Zveze Sonček. Področje zakonodaje je približala Marija Božič, vodja izobraževanja in svetovanja na Zvezi Sonček. Pogovarjali so se tudi z zdravnico dr. Jelko Brudar, ki je bila vrsto let pediatrinja v jeseniškem zdravstvenem domu, ki tudi upokojena še spremlja problematiko otrok s posebnimi potrebami. Starši so se lahko priključili terapevtskemu delu, si ogledali sodelovanje otroka pri specialno pedagoških obravnavah, imeli so čas za druženje z ostalimi starši, zvečer pa so bila organizirana predavanja, pogovori in praktični prikazi na različne teme, od hranjenja, navajanja otrok na vodo in plavanje, zdravstvene nege težje bolnega, do nameščanja v pravilne položaje in osnov terapevtske masaže. Strokovni program za otroke je vključeval individualne terapevtske obravnave, pedagoško delo, terapevtsko plavanje in jahanje, skupinske družabne igre in mnogo petja, navaja Darja Nagode. Obiskal jih je tudi klovn Ronald McDonald, bili so na izletu na obali, starši in spremljevalci so zaigrali igrici, imeli so piknik, poslušali Jernejevo igranje na harmoniki in še kaj. Za uspešno izvedbo programa so hvaležni zdravstveni zavarovalnici, ki v veliki meri financira zdravstveni in terapevtski program, poleg tega pa so pomagali tudi starši, sponzorji in prostovoljci. Zahvaljujejo se podjetju King iz Hlebe, Elektru Gorenjska PE Žirovnica, podjetju McDonald's Slovenija, Domu Matevža Lan-gusa v Radovljici, Zdravstvenemu domu Jesenice, vsem spremljevalcem in strokovnim delavcem, ki so pomagali, da je v koloniji vse lepo teklo. Kolonijo so končali z mislijo otroka, ki se je svojim staršem takole zahvalil: Hvala, ker me imate in ste me pripeljali na morje." Danica Zavrl Žlebir Otroci letovali na Debelem Rtiču Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj je letos organiziralo brezplačno letovanje za 70 otrok iz socialno šibkejših družin, ki imajo poleg socialne tudi zdravstveno indikacijo. Prva skupina je letovala od 6. do 16. julija, v nedeljo, 31. avgusta, pa se je z letovanja na Debelem Rtiču, vrnila skupina 20 otrok, ki so tam letovali od 21. avgusta. Stroške letovanja so krili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, mestna občina Kranj ter občine Šenčur, Cerklje, Preddvor, Naklo in Jezersko, ob njih pa še donator Miloš Stepan. Razliko pa doplača območno združenje samo. Ob koncu letovanja se Območno združenje RK Kranj v imenu otrok zahvaljuje vsem, ki so omogočili letovanje. D.Ž. Pomagajmo Kristini in njeni družini Skofja Loka - Ko smo nazadnje poročali o dobrodelni akciji Območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka, ki želi pomagati družini Kožuh pri nakupu prilagojenega vozila za 11-letno invalidno Kristino, je bilo za ta namen zbranega 1,6 milijona tolarjev. Medtem je 25 darovalcev prispevalo toliko denarja, da se je darovani znesek povzpel že na 2.530.492 tolarjev. Od tega je sedaj na računu Rdečega križa 1.993.492 tolarjev, družina pa je prejela 537.000 tolarjev. Zapišimo imena novih darovalcev: Milka Oblak, Škofja Loka (1000), Cargobull, d.o.o, Muta (50.000), Maja Petriček (10.000), Jelka Dagarin, Suha (10.000), Tina Nastrani Sp. Luša (15.000), Marija Rant, Hotovlja pri Poljanah (10.000), TC1 Trading, d.o.o., Stegne, Ljubljana (100.000), Milica Klemenčič, Škofja Loka (5000), Man, Gospodarska vozila Slovenije, d.o.o., Ljubljana (20.000), Pavel Peklaj, Puštal, Škofja Loka (20.000), Irena Dolinar, Škofja Loka (10.000), Sonja Stjepič, Škofja Loka (10.000), Vinko Avguštin, Gorenja vas - Reteče (5000), Humanitarni zavod Vid, Kranj (400.000), neznani darovalec (10.000), Anja (3000), Ambulanta Šubic, d.o.o., Škofja Loka (20.000), Krajevni odbor RK (25.000), Humanitarni zavod Vid Kranj (25.000), Janez Thaler, Škofja Loka (20.000), Jagoda Guzelj (5000), Petra Vončina (8000), Jana Pišek, s.p., Škofja Loka (10.000), Sonja Peternelj, Škofja Loka (3000), Alma Dzigal (1000), Ivan Sečnik, Skofja Loka (50.000). Vsem darovalcem (doslej jih je bilo natanko 99) se organizatorji v imenu družine Kožuh lepo zahvaljujemo. Denarne prispevke lahko še vedno nakazujete na račun RK Škofja Loka: 07000-0000187397 (sklic na številko 700). D.Ž. OdfeSlitn vstop pwp Dobrodošli nazaj! Pa ne v šolo -tam vas bodo pozdravili drugi. Jaz vas pozdravljam spet med novimi temami v Cukrčku - letos se bomo PRAV ZARES lotili tudi kakšne dobre knjige, med malimi mojstrovinami vaših peres in Ana Cergolj barvic. Pozdravljam vse - tudi starše! Ja, saj vem, da smo vam vstop strogo prepovedali, ampak slišala sem, da nič ne pomaga. Pa naj bo - kot dobrodošlico v rubriki Mi pa mislimo tako objavljam nekaj nasvetov, ki vam jih (morda le ne opazite) govori vaš otrok. Vi, ponovno v šolskih klopeh pa - sprostite se. Prvi teden se naklepetajte in nasmejte - drug teden pa bomo malo razglabljali o tem, kako se lotiti šolskega leta 2003/04. Srečno! Foxy Teens in mladi novinarji v poletni koloniji AHA Kako narediti nepozaben poletni žur? No, 200 razigranih otrok, morje in Foxy Teens -to bi že lahko bilo tisto pravo. In res - razigrane udeležence letošnje kolonije v Pineti je poleg (neznosne) vročine dodobra ogrela še najstniška skupina Foxy Teens. Njihov koncert je bil presenečenje, iz neuradnih virov pa smo izvedeli, da so v prvih vrstah najglasneje peli - vzgojitelji! Poletne kolonije so ena tistih redkih priložnosti, ko zabava traja 14 dni. Posebej zvečer - gruče deklic v oblekicah in dečkov s super frizurami -zabavni večeri! Uau. Ples v maskah, ples norih frizur, izbor miss in mistra kolonije, zmenkarije, krst novih vzgojiteljev, igre brez meja, Popstars ... Skratka, vsak večer se dogaja! Da pa je naslednji dan zagotovo jasno vse - kaj seje počelo, kdo je imel najboljšo frizuro, kdo so najnovejši kolonijski parčki, kdo je pri rinčinčinu dobil največ poljubčkov - poskrbi kolonijski novinarski krožek. Sveže novice vsak dan na stenskem časopisu in kot del večernega programa. No, pa poglejmo, kaj so za nas mladi novinarji napisali o novinarskem krožku in koncertu skupine Foxy Teens. PESEM ZA POLETJE Po morju pluje modra ladja, s sabo pelje bela jadra. Na ladji pa kapitan, pozdravi nas z Dober dan. Mi pa hitro en, dva tri, v vodo skočimo, že nas ni. Plavamo do modre ladje, ki s sabo pelje zrelo sadje. Skočimo v modro ladjo, ki nas popelje do otoka, da se napijemo dobrega soka. Zvečer nas čaka velika zabava, modra ladja pa na gladini plava. Maja, Tadeja, Neli, Žan SONČNO POLETJE Sončna svetloba nas zbuja, ta nikoli ne zamuja, sonce se blešči kot kristal iz rudnika. Sonce se tako lepo blešči, kot zvezde na nebu, ki svetijo sredi noči. Sonce na nebu plapola in veselo se smehlja. Sonce sije, dežek pa gre, mavrica pride, nebo razsvetli. Marko in Nežka rada ga imata, ko zjutraj potrka na vrata, ju zbudi in iz sanj prebudi. Nastja, Klemen, Petra PESEM O POLETJU Junija, ko je konec šolskega leta, počitnic se vsi veselimo. Saj poletje je toplo, poletje je sončno, poleti se marsikaj zgodi in iskrica kaj kmalu preskoči. Poleti ne gre brez sladoleda, ko ga vidiš, se ti že v mislih kar stopi. Poleti sonce res močno pripeka, odveč nam je obleka, raje nosimo kopalke, ki nam jih obesijo ščipalke. Brez komarjev verjetno preživel ne bi nihče, saj zadela bi ga kap. Sonce je res prava muka, še muha se na soncu skuha. Saj poletje je toplo, poletje je sončno, poleti se marsikaj zgodi. Urška, Miha, Nika, Nejc Foxy Teens Kakor vse izmene v Pineti so tudi četrto obiskale Foxy Teens. Ko smo čakali na njihov nastop, je na oder prišla animatorka, ki nas je resnično nasmejala. Najprej je vrgla žogice med občinstvo in kdor jih je odbil, je moral na oder. Morali so se postaviti v vloge opernih pevcev. Čudna naloga, kaj ne? Nekateri so morali pihati žoge, repati ipd. vse dokler niso na oder prišle Foxyce, kakor jim pravimo. Pele so približno do 22. ure in nas seveda navdušile s petjem, kot tudi plesom. Novinarski krožek Vsi, ki hočete bolj natančno spoznati novinarski krožek, lahko v naslednjih povedih izveste kaj več. Obiskuje ga nekaj otrok. Vsak dan pišemo zanimive stvari, ki so se ali se Še bodo zgodile. Imamo tudi zanimive intervjuje z vzgojitelji o ljubezni, športu itd. Seveda nam ne uidejo tudi članki o večerih, ki so za vse nekaj posebnega. Vse skupaj zvečer preberemo pred občinstvom, ki nas nagradi z aplavzom. Za ta aplavz se moramo zahvaliti mentoricama Nini in Sari. Luqja H/ pa mislimo iGfto Otroški nasveti za starše NE razvajajte me, dobro vem, da ne morem imeti vsega, kar želim. Samo preizkušam vas. NE bojte se biti strogi. To mi je všeč. Tako vem, kaj smem in česa ne. NE bodite grobi z mano, sicer bom mislil, da se samo s silo kaj doseže. Rad bom upošteval nasvet. NE nasedajte mojim provokacijam, kadar govorim in delam vse samo, da vas razžalostim. Na ta način bi lahko dosegel kakšno "zmago". Pomoč študentom pri vpisu Z akcijo, ki so jo poimenovali "Za odprte glave!", bo ljubljanska študentska organizacija poskrbela za boljše obveščanje in s tem lažji začetek študija. Ljubljana - Glavna težava študentov ob začetku študijskega leta je pomanjkanje osnovnih informacij, so prepričani v Študentski organizaciji Univerze (ŠOU) v Ljubljani. Zato so letos pripravili obsežno akcijo celovitega obveščanja študentov, ki se bo pod geslom "Za odprte glave!" na fakultetah odvijala ves september, s projekti za pomoč študentom pa bodo nadaljevali tudi v oktobru. . V sodelovanju s fakultetami in študentskimi organizacijami visokošolskih zavodov bodo postavili tako imenovane info točke, v okviru katerih bodo študenti lahko dobili povsem konkretne informacije o študentskem življenju in obštudijskih dejavnostih. Študentom bodo pomagali reševati najrazličnejše težave, s katerimi se srečujejo Pred začetkom študija, med drugim recimo glede možnosti namestitev in cenejšega prehranjevanja. "Nudili bomo tudi pomoč pri vpisih, tako da bo naš predstavnik študentom pomagal izpolnjevati vpisne pole," je razložila študentska ministrica za študentske organizacije visokošolskih zavodov Maja Potočnik. Razvijali bodo še medge-neracijsko pomoč študentov oziroma tutorstvo, pri čemer bodo starejši študentje mlajšim pomagali s konkretnimi nasveti glede študija, in organizirali pravno pomoč za študente. Posebno pozornost bodo pri tem namenili prvič vpisanim Varni na poti v šolo Največje število nesreč se kjer ni ustrezno Ljubljana - Z novim šolskim letom se v vsakodnevni prometni vrvež na cestah vključi tudi veliko število mladih. Na področju varnosti otrok v prometu sodimo sicer med najbolj varne države v Evropi, kyub temu pa pristojni Pozivajo, da naj bodo vozniki v teh dneh, ko so Po koncu počitnic otroci še posebej razigrani, °oy pozorni na njihovo varnost. Zadnja leta se število otrok, žrtev prometnih nesreč, zmanjšuje, ob tem pa pri svetu za preventivo |B vzgojo v cestnem prometu poudarjajo: "Kljub zboljšanju varnosti otrok je potrebno ukrepom za n.)ihovo varnost posvetiti posebno pozornost, saj Je edini sprejemljiv cilj, da otroci ne bodo žrtve Prometnih nesreč." Tudi v nacionalnem programu varnosti v cestnem prometu so si zastavili cilj, da zgodi na lokalnih cestah, urejenih poti. do leta 2005 ne bo več žrtev med mladoletniki. Zato že nekaj let ob začetku šolskega leta potekajo usklajene akcije sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, šolskega in notranjega ministrstva ter zavoda za šolstvo in policije, s katerimi želijo izboljšati varnost otrok. Ob tem je minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc opozoril, da se največje število nesreč zgodi na lokalnih cestah. "Zato smo že pozvali župane, naj tam, kjer tega še niso storili, uredijo ustrezne poti." Obenem so pozvali vse udeležence v prometu k doslednemu spoštovanju cestnopromet-nih predpisov, starše pa, naj svoje otroke v prvih dneh pospremijo na šolsko pot in jih opozorijo na nevarnosti, ki prežijo nanje v prometu. Mateja Rant študentom. "Za študente bomo pripravili paket ugodnosti, pri čemer bodo bruci ob izpolnitvi prijavnice za včlanitev v ŠOU družino prejeli še poseben priročnik s praktičnimi informacijami o študentskem statusu in življenju," je pojasnil vodja projekta Vpisi 2003/04 Gregor Baje in dodal, da termin ŠOU družina uvajajo na novo, pomeni pa, da bodo poskrbeli za svoje člane. Tako so za študente prvih letnikov pripravili še bruc mapo, v kateri bodo med drugim kuponi s popustom za udeležbo v raznovrstnih obštudijskih dejavnostih, kot so športne aktivnosti, turistični aranžmaji in izobraževalni tečaji. Razen tega bodo pridobili pravico do uporabe interneta in lasten elektronski predal, prostor za osebno spletno stran ter možnost obveščanja o vseh aktivnostih organizacije in njenih zavodov. Mateja Rant, foto: Tina Doki Jesenski rok mature Kranj - Na jesenski rok splošne mature, ki se je začel v petek, se je prijavilo 2126 kandidatov. Prvič jih bo splošno maturo opravljalo 866, drugič, tretjič, četrtič in tako dalje pa bo splošno maturo v celoti opravljalo 343 kandidatov. Enega oziroma dva popravna izpita ima 846 kandidatov, 490 pa jih bo oceno izboljševalo. Po pisnih izpitih iz materinščine v petek, tujih jezikih v soboto in iz matematike včeraj bodo kandidati pisali še izpite iz izbirnih premetov. Do 8. septembra bodo na šolah potekali tudi ustni izprtr, z uspehom na jesenskem roku mature pa bodo kandidate seznanili 22. septembra. M.R. Stotretja generacija maturantov Kranj - V kinu Center so v torek svečano podelili maturitetna spričevala 103. generaciji maturantov kranjske gimnazije. V spomladanskem rokuje skupaj opravljalo maturo 307 kandidatov, od tega 197 rednih dijakov. Od slednjih je maturo uspešno opravdo 194 dijakov, trije dijaki pa so imeli po en popravni izpit. Na slovesnosti, ki so jo pripravili ob podelitvi maturitetnih spričeval, je ravnatelj Franci Rozman postregel z nekaterimi statističnimi podatki. Pohvalijo se lahko z izrednim uspehom svojih maturantov - kar pri devetih predmetih je bila njihova povprečna ocena nad povprečjem slovenskih gimnazij, pri ostalih predmetih pa le malce pod povprečjem. "Povprečno število točk, ki so jih dosegli dijaki, ki so uspešno opravili maturo, je bilo 19,34, medtem ko je slovensko povprečje 18,94." Med dijaki je bilo tudi pet zlatih maturantov, ki so dosegli trideset točk ali več, in sicer Luka Kristane, Jernej Avsenik, Katarina Pavšlar, Ana Kralj in Mihael Šorli. Predsednik dijaške skupnosti Aljaž Jovanovič pa se je v svojem govoru spomnil tudi tistih dijakov, ki se jim zaradi premajhnega števila točk ni uspelo vpisati na želeno fakulteto. "Prijateljstvo in medsebojno sodelovanje pomenita veliko več kot točke," je poudaril. M.R., foto: Tina Doki Test: Audi A3 2.0 TDI Ambiente Disciplinirani in uglajeni atlet Primerjava avtomobilske pločevine z atletsko postavo se morda zdi neumestna, a vendar je med obema veliko vzporednic. Pri atletih je na primer pomembna telesna zgradba, primerna količina mišičnega tkiva in močno srce. In to so v prenesenem pomenu tudi glavni aduti športno usmerjenega audija A3. ****-& Zunanjost: V atletskem izrazoslovju bi bilo mogoče audija A3 prej označiti za energičnega in hitrega sprinterja kot izrazitega dolgoprogaša. V primerjavi s prvo generacijo je njegova silhueta videti veliko bolj kupejevsko, kar je zlasti poudarjeno z bolj nagnjenima zadnjima strešnima stebričkoma, AUDI A3 2.0 TDI Ambiente in bližnji tekmeci model maloprodajna cena BMvV 320di Compact 5.345.093 SIT MERCEDES-BENZ 220 CDI Sportscoupe 6.637.020 SIT ALFA ROMEO 147 1.9 JTD 16V Distinctive 4.971.025 SIT medtem ko je široko razpoteg-njen nos z dvojno masko hladilnika skoraj samozavestno bahav. Končen športni pečat predstavljajo velika aluminijasta platišča s čvrstimi kraki in nizko-presečnimi gumami; ****/* Notranjost: obstajajo tudi takšni, ki jih novi A3 ni uspel prepričati s svojo zunanjostjo in morda jih bo znala osvojiti notranjost. Glede na to, daje avtomobil v vse smeri pridobil dodatne centimetre, je pričakovano večja tudi potniška kabina, ki jo zapirajo široka bočna vrata; zaradi širokega odpiralnega kota in zadostnega pomika prednjih sedežev naprej je plezanje do zadnje klopi lah-kotnejše in tudi vzdolžnih centi-metov za kolena zadaj sedečih potnikov je več. Nekoliko tesnobno vzdušje vlada na zadnji klopi zaradi visokih bokov in posledično zožane steklene površine. Sedežne prevleke in druge notranje obloge so iz kakovostnih materialov, ne manjka dekorativnih aluminijastih vložkov, izdelava je germansko natančna. Natančna obdelava je značilna tudi za 350alitrski prtljažnik, ki s prostornino nekoliko prekaša svojega predhodnika. Strogi germanski duh vlada tudi na voznikovem delovnem prostoru, ki je v nekaterih podrobnostih precej podoben športno nastrojenemu Audijeve-mu modelu TT. Okrogle reže za dovod zraka v potniško kabino, okrogla stikala za nastavitev dvopodročne klimatske naprave in spodnji del okvirja sredinske konzole učinkovito razbijajo motno črnino kakovostne plasti- Dve Renaultovi študiji na temo kompaktnega enoprostorca Bebop po francoskem receptu Francoski Renault je že velikokrat pokazal veliko oblikovalske domišljije in prilagojeno tudi uporablja pri snovanju serijskih avtomobilov. Tudi na letošnjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu se ne bodo izneverili tradiciji, paša za oči pa bosta dve oblikovalski študiji, ki so jima nadeli ime be bop in be bop. Oba avtomobila nakazujeta vizijo kompaktnega enoprosor-skega avtomobila. Prvi je rekreacijski terenec, drugi pa športno nastrojeni štirikolesnik, ki je nastal v oddelku Renault sport. Gre za povzetek novejših oblikovalskih študij, ki jih je Renault predstavil v zadnjih letih, to pa se odraža predvsem v notranjosti, kjer prevladuje tako imenovani touch design z minimali-stičnim videzom in poudarjeno prijaznostjo do uporabnika. Oba avtomobila sta dolga štiri metre, njuna skupna značilnost pa je mehko zaobljena zunanjost z velikimi steklenimi povr- šinami v obliki kapljic, ki dajejo vtis premikanja in posledično pripomorejo k prefinjeni aerodinamiki. Več kot polovica karo-serijskih avtomobilov je enaka, a "po duši" sta si oba be bopa različna. Rekreacijskemu terencu so nataknili 21-palčna kolesa in je hkrati namenjen mestnim vožnjam in potepanjem po terenu, ki ga premaguje z 21-centimetrskim odmikom karoserije od tal. Zadnja vrata se odpirajo s pomočjo elektormotorja, ob tem se samodejno zapelje iz prtljažnika polica za lažje natovarjanje. Štirikolesni pogon obvladuje 1,6-litrski 16-ventilski bencinski motor s 115 konjskimi močmi in šeststopenjskim menjalnikom. V športnem be bopu je motor precej močnješi, saj so mu vsadili 2-litrski bencinski štirivaljnik, ki s pomočjo turbinskega polnilnika razvije 225 konjskih moči, ki se na kolesa prenašajo s pomočjo šeststo-penjskega robotiziranega menjalnika. Poleg prepričljivih zmogljivosti na športni duh opozarjajo še velike hladilne reže in drugi športni elementi, Rabljena vozila Na našemi pokritem centru na laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk lil letnikov (več kot 90 vozil). Znamka in tip Letnik-barva Ford Escort 1,6 clx kar. cz,sv 1994 rdeča Kia Sephia 1.6 2xair,sv,cz,es 1996 bela Citroen ZX 1,6 sv,es 1997 bela Renault Clio l,2/5v 1997bela VW Passat 2,0 gl k,abs,sv,es,cz 1993 siva Suzuki Baleno 1,6 glx 1996 zelena VW Polo 1,6 sv,2xair 1996 bela Seat Inca 1,6 2x air,sv 1996 rdeča Fiat Brava 1,4 sx cz,es,str.okno 1997 met.modra R-Megane Classic 1,4 2xair,sv,es,cz 1998 met.zelena BMW 318 k,abs,air,cz.. 1993 zelena R-Thalia 1,4 2xair,sv 2002 srebrna Cena V Sit 580.000,00 540.000,00 720.000,00 790.000,00 790.000,00 860.000,00 950.000,00 800.000,00 1.080.000,00 1.130.000,00 1.280.000,00 1.530.000,00 RENAULT www.alpetour-riimonl.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 82 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 12 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA: - (i VOZILO Z (JAKANCIJO - K KLIMA - SV: SF.RVI) VOLAN (V. CKNTKAI.NO ZAKI.KI'ANIK K K MIKI KS: KLKKTR IIVK, STKKKI. \IK \IKII\I, Vse za vaš avto na enem mestu: .1)1). KRANJ SERVISNO PRODAJNI CtNTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 »Prodaja vozil Renaull ♦ Vzdržnvanjo vozil ♦ Najnm vozil ♦ Prepis vozil • Zavarovanju in registracija vozil • Odkup in prodaja rabljenih vozil • Tehnični pregledi osobnih, tOVOniih in priklopnih vozil nenanazdnje tudi živahna rumeno barva karoserije. Oba avtomobila imata prijetno in svetlo potniško kabino s štirimi sedeži, pritrjenimi na osrednjem loku, ki jo dopolnjuje armaturna plošča s kratko prestavno ročico in uro, ki je v kro-miranem ohišju dobro vidna vsem potnikom. Oblikovalci so tudi poskrbeli, da se barve posameznih elementov ujemajo z namembnostjo obeh različic. Pri oblikovanju obeh avtomobilov je Renault sodeloval s svojimi industrijskimi partnerji. M.G., foto: Renault TEHNIČNI PODATKI vozilo: ....................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev mere: ......................d. 4,200, š. 1,760, v. 1,420 m medosna razdalja: .............................2,570 m prostornina prtljažnika: ........................350/1100 1 teža praznega vozila: ...........................1275 kg dovoljena skupna teža: ..........................1830 kg motor: ........................štirivaljni, turbodizelski, 16V gibna prostornina: ............................1968 cem moč: .....................103 kVV/140 KM pri 4000 v/min navor: ...........................320 Nm pri 1750 v/min najvišja hitrost: ..............................207 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: .......................9,5 s poraba EU norm.: ...................7,2/4,5/5,5 1/100 km maloprodajna cena: .......................5.654.796 SIT zastopnik: .....................Porsche Slovenija, Ljubljana ke in skupaj z dobro berljivimi okroglimi merilniki in v usnje oblečenim trikrakim volanom ustvarjajo resnično športno vzdušje. Voznikove noge so sicer nekoliko na tesnem s širino, mejah še vedno trdno na tleh; ko in če sploh se avtomobil znajde v kritičnem položaju, vozniku priskoči na pomoč cela brigada elekronskih pripomočkov za zagotavljanje stabilnosti. Prepri- toda še v nobenem pravem športniku ni bilo dosti drugače. Serijska opremljenost za varnost in udobje je na spodobnem nivoju, večino razkošja pa si je potrebno doplačati. ****•& Motor: Močnejši od obeh turbodizelskih pogonskih strojev je novi 2,0-litrski štirivaljnik, ki razvije papirnato več kot zadovoljivih 140 konjskih moči. Motor je res dovolj eksploziven pri pospeševanju in energično vleče vse do vrha srednjih vrtljajev, ko se zdi, da njegovo delo postane nekoliko medlo in preveč glasno. Zmogljivosti so kljub temu povsem prepričljive, odlično prožnost dopolnjuje natančen šeststopenj-ski menjalnik, pri bolj dinamični vožnji pa je potrebno računati tudi z večjo naftno žejo, ki se lahko brez sramu povzpne preko 10 litrov na 100 kilometrov ***** Vozne lastnosti: Podvozje v celoti sledi motornim zmogljivostim, kar je v precejšnji meri dediščina prejšnjega A3. Volanski mehanizem je natančen, zato se avtomobil v ovinku zvesto drži črte, ki mu jo je nakazal voznik, pri ostrejši vožnji je mogoče čutiti, da je karoserijska zgradba odporna proti zvijanju in da so kolesa tudi pri pretiravanju v znosnih čljivo podvozje voznika vabi k športni vožnji, a zaradi čvrste nastavitve vzmetenja nekoliko trpi udobje. ****/* Končna ocena: Vse dobre stvari so tri, pravi pregovor in novi A3 temelji na treh prepričljivih značilnostih, kot so športna zunanjost, dinamične vozne lastnosti in prirojena prestižnost. Pravzaprav idilo zmoti le zasoljena cena, ki se lahko povzpne do višine, ki jo dosežejo le redki. Matjaž Gregorič Legenda: *****odlično ****-wdobro ***<«- -m povprečno * * -ft & zadovoljivo *•&#■&-frslabo / vmesna ocena Ml Uradni prodajalec in serviser vozil TOYOTA NA KRATKO * Podjetje Porsche Slovenija, ki ima na skrbi zastopanje avtomobilskih znamk Volksvvagen, Audi, Seat, Porsche in je vzporedni zastopnik Škode, je pred kratkim praznovalo deseto obletnico delovanja. Med pomembnejšimi dosežki v sicer uspešnem poslovnem desetletju velja izpostaviti priznanje za uvoznika leta, ki ga je Porsche-ju Slovenija, ki je hčerinsko podjetje avstrijskega koncema Porsche iz Salzburga, leta 1997 podelila tovarna Volksvvagen. * Renault megane je bil s 306.000 prodanimi primerki v letošnjem prvem polletju najbolje prodajani avtomobil na zahodnoevropskih trgih. Renaul-tov novinec je prevzel najvišjo stopničko peugeotu 206 (293.000 prodanih enot) in volksvvagnu golfu (268.000). Megane je bil vodilni v Franciji, Španiji, na Portugalskem, v Belgiji in Luksemburgu. M.G. Laibach - Krainburg - Laibach Premierni nastop skupine Laibach ob izidu novega albuma WAT in hkrati začetek velike evropske turneje bo ta petek na vrtu gradu Khislstein v Kranju. Kranj - Začelo seje v Trbovljah leta 1980 z multimedijskim projektom Rdeči revirji, ki je bil s strani takratne oblasti prepovedan, še preden se je začel. A vendar, skupina Laibach je takrat odšla na pot polno prepovedi, škandalov, provokativnih izjav, z vsako novo ploščo bolj ali manj predvidljivo pojavnostjo ... Eni Laibach obsojajo že od samega imena naprej, drugi jim pripisujejo status institucije. Glasbena skupina, ki že od vsega začetka ni samo to, se te dni spet vrača. Najprej na petkovem koncertu v Kranju, v ponedeljek z uradno predstavitvijo nove plošče na Bledu. Na njihovo željo so po elektronski pošti odgovorili na vnaprej zastavljena vprašanja. Na kratko. Zadnji redni album skupine Laibach Jesus Christ Super-stars je izšel pred sedmimi leti, leta 1996. Pred tem so albumi izhajali v manjših časovnih presledkih, na leto, dve, bolj kontinuirano. Zakaj tokrat tako dolg premor do novega albuma WAT, ki bo uradno izšel v ponedeljek, 8. septembra? Laibach: "Plošča govori o večnosti, zato smo si zanjo morali vzeti čas." Kaj je bila poleg nekaj koncertov vsako leto glavna aktivnost skupine v tem času? "Vaje iz potrpežljivosti." Kakšno glasbo boste tokrat ponudili poslušalcem? Če gre sklepati po singlu Tanz mit Laibach, bo ta bazirala na elektronskih ritmih progresivnega techna? "Nekaj takega. Ampak z ono- stranstva se to lahko sliši tudi kot čisto navadna polka..." Podobno kot že nekajkrat v preteklosti ste spet k sodelovanju povabili nekaj gostujočih glasbenih ustvarjalcev, tokrat nekaj vrhunskih DJ-jev, kot so Umek, Johannes Heila in Tem-ponaute... "Laibach pač združuje, kadar ne razdira..." Kot sem prebral v sporočilu založbe Dallas, ki bo v Sloveniji skrbela za distribucijo plošče, celotni projekt posvečate prijateljstvu med Nemci in Američani? Ali gre v bistvu za negacijo te trditve? Današnja Nemčija je namreč precej drugačna (med drugim je nasprotovala ameriškemu posegu v Iraku) kot tista v času hladne vojne, berlinskega zidu in znamenitega Kennedvjevega stavka pred brandenburškimi vrati "Ich bin ein Berliner!" "Seveda; od prijateljstva med Nemčijo in Ameriko je v veliki meri odvisno mirno spanje Združene Evrope." Nekoč ste izjavili: "Kultura je politika". V kakšnem sorazmerju so danes v vašem umetniškem izrazu čista glasba na eni in vaša pojavnost, ikono- grafija, performance in skozi to družbena angažiranost na drugi strani? "Cista glasba ne obstaja; obstaja samo čista zvočnost, ki v družbenem kontekstu nujno dobi svoj politični predznak in svojo družbeno angažiranost." Če je skupino Laibach v začetku osemdesetih na drugo stran postavljal politični in Tečaj širjenja na planini Praprotnica Kranj - Na območju občin Bohinj, Bled in Kranjska Gora kmetijska svetovalna služba, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, izvaja skupaj s številnimi partnerji, Phare CBC mali projekt z naslovom "Turistično sirarska pot po Bohinjskih planinah". V sodelovanju s strokovnjaki Srednje biotehnične šole Kranj je v dneh 22. in 23. avgusta organizirala v Bohinju, na planini Praprotnica, tečaj predelave mleka. To je bil na Gorenjskem po 40 letih prvi tečaj klasičnega širjenja v bakrenem kotlu. Udeleženci so se teoretično in praktično izobraževali za predelavo mleka v pol-trdi sir, ki zori mesec dni in al-buminsko skuto. Predelava v poltrde sire omogoča obiskovalcem planin, da dobijo zrele sire polnega okusa v času delovanja sirarn na planinah. Namen teča- ja je bil usposobiti aktivne in potencialne predelovalce mleka na trasi "Turistično sirarske poti", ki se vije po planinah in dolinah treh občin, k povečanju kakovosti in pestrosti ponudbe na planinah in gorskih kmetijah. Tečaja se je udeležilo 14 tečajnic in tečajnikov. Projekt sofinancira preko Phare CBC programov Evropska unija, del sredstev pa prispevajo tudi lokalne skupnosti, še zlasti občina Bohinj in druge organizacije, ter seveda Kmetijsko gozdarski zavod Kranj. Izvedba tečaja predelave mleka je le ena izmed aktivnosti na trasi sirarske poti. V bistvu gre za nadgradnjo projekta "Organiziranje, predelava in trženje kmetijskih pridelkov na alpskem območju", ki sta ga sofinancirala Evropska unija in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter je bil zaključen v letu 2001. Sirarnica na planini Praprotnica, ki je bila obnovljena v tem letu in je del opreme bilo sofinancirane tudi iz evropskih sredstev, tako vrača vložena sredstva tudi preko izobraževanja sirarjev na planinah in kmetijah. Vodja projekta: Mag. Jurij Kumer družbeni sistem, kdo je vaš "nasprotnik" danes, sodobna potrošniška družba, če poskušam razbrati plakat, ki vabi na koncert v Kranju? "Mi si ne izbiramo pristašev in nasprotnikov - oni si izberejo nas. Sodobna potrošniška družba tvori vrednostno in materialno jedro obstoječega političnega in družbenega sistema in torej ne gre za nekaj, kar bi bilo temu nasprotno in kar bi obstajalo samo po sebi." Kaj bi po reakciji katoliške cerkve povedali k "aferi" after party v cerkvici na Kumu, ki se je zgodil po vašem julijskem koncertu v delavskem domu v Trbovljah? "Daje Cerkev zamudila še eno priložnost kalibracije s časom." Govora je bilo celo o ponovni posvetitvi cerkve. Je bila torej onečaščena? "Gre za temeljno vprašanje časti; naše mnenje je, da ta ni bila z ničemer ogrožena, vendar mejo njene tolerance seveda v svoji hiši določa Cerkev sama." V kakšni zasedbi bo skupina Laibach tokrat nastopila v Kranju? Na prej omenjenem koncertu sta z vami nastopili članici pop skupine Make up 2, kar je med poznavalci vzbudilo mešane občutke? "In prav je tako; kaj bi pome- Slaba stotnija najstarejših Kamnik - Društvo starodob-nih vozil Kamnik je zadnjo avgustovsko soboto organiziralo prvi slovenski festival starodob-nih vozil. Pri centru Sitar v Kamniku se je tokrat zbralo blizu sto .lastnikov motorjev in avtomobilov. "Pričakovali in želeli smo si jih seveda več, vendar nam jo je tokrat ponekod v Sloveniji zagodlo slabo vreme. Prav zaradi vremena se številni iz raznih krajev s starimi lepotci raje niso podali v Kamnik. Zato je tokratna ocena prireditve, da sta festival oziroma pobuda vsekakor uspela in sta iztočnica za nadaljevanje prihodnje leto. Zdaj bomo to prireditev kot slovenski festival starodobnih vozil zavarovali, za drugo srečanje pa bomo skušali najti najbolj primeren čas," je povedal predsednik društva Miro Vrhovnik. Starodobniki oziroma njihovi lastniki so se po jutranjem zboru pri centru Sitar v Kamniku Podali na krožno vožnjo po ob- Najboljši v akciji! od 22. 8. do 13. 9. 2003 oz. do prodaje zalog 014.990 SIT oilo, če bi vsi razmišljali in čutili enako?" Veliko nastopate po vsem svetu, lahko bi rekli, da še najmanj po Sloveniji. Ker primanjkuje primernih prizorišč, zaradi pomanjkanja zanimanja morebitnih organizatorjev, vašega interesa...? "Ponavadi gremo tja, kamor nas povabijo, če so le pogoji primerni." Mislim, da ste na Gorenjskem doslej nastopili le enkrat, v dvorani Kulturnega doma na Primskovem pri Kranju konec osemdesetih let. Tokrat ste si Kranj izbrali za začetek turneje ob izidu nove plošče? Zakaj? "Odzvali smo se vabilu Festivala Carniola, ker je res že skrajni čas, da spet nastopimo v Kranju." Bo vaš "kranjski program" tak kot tudi na ostalih koncertih turneje, ki naj bi se po prvem evropskem delu pomladi prihodnje leto nadaljevala v ZDA? "Če že ne popolnoma, pa vsaj približno takšen. Program bomo sproti še dopolnjevali in pilili." Kakšno publiko po 23 letih obstoja pričakujete v Kranju, pa tudi sicer na prihajajočih koncertih, 46-letne starše s 23-letnimi sinovi in hčerami? "Ne obstaja standardna Laibach publika; v glavnem gre za mešanico različnih starostnih, socialnih in kulturnih skupin, od katerih vsaka zase v našem nastopu poišče kakšno identifikacijsko točko. Takšno mešanico pričakujemo tudi v Kranju." Še vprašanje o vaših izkušnjah iz zadnjih let oziroma s kakšno popotnico se tokrat odpravljate v svet, na Dunaj, v Oslo, Pariz, Berlin... Če ste v te države nekoč prihajali z evropskega vzhoda, od kod prihajate zdaj? "V večino držav še vedno prihajamo z evropskega vzhoda, v nekatere države še vedno iz Jugoslavije ali iz Rusije, redko kam prihajamo iz Slovenije. Nam je to v bistvu vseeno; kamorkoli pridemo, povsod je center sveta in naša naloga je, da jim ta center vsaj malo zamaknemo." Igor Kavčič Možnost nakupa na 12 obrokov! 149.990 SIT Barvni tiskalnik InkJet, EPSON, STVLUS C 42 UX Bri/galno čmilni. A4, ločljivost 1.440 dpi, hitrost črnobelega tiskanja 11 str./rnin in barvnega 5,5 str./min, priloženi crna in barvna kartuSa s črnili. Osebni računalnik, PCX, PENTIUM 4 2.4 Matična ploSča QDI PlatiniX2t-6A P4 i845C, procesor Intel Pentium 4 2.4 GHz, pomnilnik 256 MB, DDR PC 333, trdi disk Hj 80 CB 7200 ATA 100, 'gJO CD RW, Ce Force 4 MX 440, 64 MB, zvočna kartica 5.1 integrirana, modem. 89.990 SIT Osebni računalnik, STEEL, BASIC 1700 Matična plošča Shuttle Via P4 / vgrajeno /vočno kartico, procesor Intel Celeron 1,7 CHz, pomnilnik 128 MB, trdi disk 40 CB, CD RW ♦ DVD, Ce Force 2, 64 MB, TVCUT, modem. LCD monitor, SAMSUNG, SM 152 V Diagonala 15', ločljivost 1.024 x 768, svetilnost 250 cd/m, kontrast 300:1.' činah Kamnik, Domžale, Mengeš, Komenda, Cerklje in Šenčur. Sklepno srečanje je bilo potem pozno popoldne spet pri centru Sitar v Kamniku, kjer je bil tudi velik srečelov. Najprej so podelili odličja in priznanja. Dobila sta ga najstarejša udeleženca srečanja Leopold Ambrož iz Ljubljane, ki bo prihodnji mesec star 90 let, in njegova 77-let-na žena Vera, ki sta se na srečanje pripeljala z menda najbolje ohranjeno Mazdo v Sloveniji, letnik 1970. Motorno kolo crys-ler florida častitljive starosti pa je dobil v srečelovu srečnež iz Naklega. Andrej Žalar 29.990 SIT Monitor, BENQ, V772 Diagonala 17" največja ločljivost 1.280x1.024 pri 67 Hz, frekvenca os ve zevanja od 50 do 120 Hz. 1.690 SIT Komplet praznih CD pio«, PRINCO 25 kosov, hitrost zapisa 48 x, 80 min, 700 MB. .m ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE! V Merkurjevih trgovskih centrih: ■ MERKUR, Cesta Staneta Žagarja 67, Kranj - Primskovo, tel.:042107900, »MERKUR, Spodnji Plavž3b, Jesenice, tel.: 04 58 34 300, »MERKURDOM, Gorenjska cesta 41, Radovljica, tet: 04 53 71 300 MERKURDOM HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249 Peljašac od 28.9. do 6.10. (ekskluzive); Banovci: od 21.10. do 24.10.; Trst: 17.9; Lenti: 4.10; Madžarske toplice: od 25. do 28. 9. in od 25. do 28. 10; Šenčur 251-18-87 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon uprave 04/2804900 Telefon blagajne 04/2010200 Faks 04/2804910 e-mail: presern-gled@s5.net www.presernovogledalisce.com DANES ob 21.00: J.B.P. Moliere: SKOPUH, na gradu Khislstein, v primeru slabega vremena v dvorani Prešernovega gledališča Kranj. Informacije na tel. št. 04/236 06 31. ABONMAJSKA PONUDBA SEZONE 2003/2004 Roland Schimmelpfennig, PUSH UP 1-3, sodobna drama, režija Mateja Koležnik, (PG Kranj), Witold Gombrowicz: IVONA - PRINCESA BURGUNDIJE, komedija, režija Vito Taufer, (PG Kranj), Mark Raven-hill: NEKAJ EKSPLICITNIH FOTK, sodobna drama, režija Eduard Mil-er, (PG Kranj), Juan Radrigan: HRIBOVKE, drama, režija Marco A. Monsalve, (koprodukcija PDG Nova Gorica in PG Kranj), Carlo Goldoni: KRČMARICA MIRANDOLINA, komedija, režija Katja Pegan, (Gledališče Koper). DODATNI PREDSTAVI ŠTUDENTSKEGA IN SUPER ABONMAJA - Peter VVeiss: PREGANJANJE IN UMOR JEAN-PAULA MARATA, glasbena drama, režija Matjaž Pograjc, (SMG Ljubljana) - Agota Krištof: ŠOLSKI ZVEZEK, drama, režija Ivana Djilas, (koprodukcija SNG Mala Drama in E.P.I. Centra). Vpis za stare abonente od srede, 3. septembra, do torka, 9. septembra. Zamenjava abonmaja v četrtek, 10. septembra. Vpis za nove abonente od petka, 12. septembra, do torka, 16. septembra. Vpisovanje abonmaja bo potekalo v gledališki avli vsakdan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldan), tel.: 04/20 10 200 GLASOV KAŽIPOT Prireditve Slovo poletju 2003 Železniki - Klub študentov Selške doline vas v okviru prireditve Slovo poletju 2003 vabi v petek, 5. septembra, ob 18. uri na otvoritev novih prostorov in javne internet točke na Češnjici v Železnikih, kateri bo sledil študentski večer. V soboto, 6. septembra bo od 10. do 20. ure dan odprtih vrat; od 11. ure dalje bo v Danjah nad Sorico potekala slikarska delavnica; ob 16. uri pa bo v Zabrđu, vasici pod Ratitivcem, koncert noneta Jubilante in organista Toneta Potočnika z gosti. V nede- ljo, 7. septembra, bo ob 20. uri filmska projekcija klubskega dogajanja v iztekajočem se študijskem letu. Dodatne informacije najdete na www.kssd.info. Ura pravljic Tržič - V četrtek, 4. septembra, se bo ob 17. uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja začela ura pravljic. Dan slovenske ljudske glasbe Kranj - Turistično društvo Kranj prireja v soboto, 6. septembra, Dan slovenske ljudske glasbe. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranja, na Glavnem trgu pri vodnjaku, od 8. do 13. ure. Na stojnicah bodo postregli z izdelki domače in umetne obrti ter s pridelki s podeželja. Za popestritev bo ob 10. uri poskrbela folklorna skupina. Igre veselja in smeha Tržič - V petek, 5. septembra, se bodo ob 20. uri na letnem kopališču začele tržiške športne igre veselja in smeha ter žur z ansamblom Calvpso. V spomin bazoviškim junakom Kranj - Ob obletnici smrti bazoviških junakov se bo v petek, 5. septembra, ob 16. uri pri spomeniku bazoviških žrtev v Prešernovem gaju v Kranju začela spominska svečanost. Slavnostni govor- nik bo profesor Dušan Križman, v kulturnem programu pa bodo nastopili MPZ Vasilij Mirk s Prošeka - Kontovela pri Trstu, Obrtniški moški pevski zbor dr. Janez Blei-weis iz Kranja ter Pihalni orkester Mestne občine Kranj. Sejem šolskih knjig in potrebščin Kranj - Društvo prijateljev mladine Kranj in Center za socialno delo Kranj, ob začetku novega šolskega leta, organizirata že tradicionalni sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin, ki bo v pritličju Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, in sicer v petek, 5. septembra, med 13. in 17. uro in v soboto, 6. septembra, med 8. in 12. uro. 70 let radovljiškega plavalnega kluba Radovljica - Plavalni klub Radovljica vabi člane, nekdanje člane in prijatelje kluba na srečanje vseh generacij plavalcev ob praznovanju 70-letnice kluba v petek, 5. septembra, ob 16. uri na Letnem kopališču Radovljica. Igral bo ansambel Gregorji. Prijave zbirajo v recepciji Letnega kopališča Radovljica. Na Bledu Bled - V četrtek, 4. septembra, ob 18. uri bo v Vili Prešeren modna revija unikatnih svečanih oblek, oblikovalke Miroslave Novak. V soboto, 6. septembra, od 10. ure dalje bo v Zdraviliškem parku sejem domače in umetnostne obrti. Od 12. ure dalje bo v Veliki Zaki potekala Vikendova regata popularnih. V Pokljuški soteski pa bo ob 15. uri srečanje pevskih zborov. Srečanje članov AMD Škofja Loka - Avto-moto društvo Škofja Loka prireja v soboto, 6. septembra, z začetkom ob 13. uri VI. tradicionalno srečanje članstva, njihovih svojcev in prijateljev avto moto športa v Crngrobu. Športniki društva bodo pripravili RodioTfiglov Prvi ala« ^ZmaIA^m! Prvi aIajMc &arr*Ai.rke® ® Prvi 9I0/ Oorenj/ke 2 Prvi glo/ek Gofcnj/ke' Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1 - Bohinj srečelov, razne zabavne igre, poskrbeli bodo za jedačo in pijačo. Za glasbeno plat pa bo skrbel ansambel Jocker iz Škofje Loke. Srečanje bo ob vsakem vremenu. Tradicionalno srečanje borcev Uskovnica - Skupnost borcev Jeseniško-bohinjskega odreda organizira tradicionalno srečanje bork in borcev ter prijateljev, ki se bo na Uskovnici začelo v nedeljo, 7. septembra, ob 11. uri. Letos bodo na srečanju tudi veterani vojne za Slovenijo 1991. Srečanje na Puču Martinj vrh - Skupnost borcev NOB škofjeloškega partizanskega odreda in Gorenjskega vojnega področja IX. Korpusa vabi na srečanje borcev omenjenih enot, ki bo v nedeljo, 7. septembra, ob 11. uri na kmetiji odprtih vrat na Puču (pri Potočnikovih) v Martinj vrhu nad Železniki. Srečanje bo ob 59. obletnici ustanovitve odreda in vojnega področja. Srečanje bo ob vsakem vremenu. Srečanje upokojencev Gorenjske Železniki - Društvo upokojencev za Selško dolino prireja srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 4. septembra, na Soriški planini, z začetkom ob 10. uri. Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na tradicionalno srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 4. septembra, na Soriški planini. V kulturnem programu, ki se bo začel ob 10. uri bodo nastopili: pihalni orkester Alples, mešani pevski zbor DU za Selško dolino, har- monikarski orkester Niko Železniki. Po končanem programu vas bo zabaval ansambel Ptujskih 5. Odhod bo ob 8. uri izpred avtobusne postaje v Škof ji Loki. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. Kranj - Društvo upokojencev Kranj tudi letos vabi svoje člane na tradicionalno srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo 4. septembra na Soriški planini. Odhod izrednih avtobusov bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, Tomšičeva 4. Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na 13. srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo 4. septembra na Soriški planini. Odhod bo ob 7.30 uri, prijave pa zbirajo poverjenice društva. Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica organizira za svoje člane avtobusni prevoz na 13. srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 4. septembra, na Soriški planini. Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo 4. septembra na Soriški planini. Odhod avtobusa z Bele bo ob 7.15 uri, iz Preddvora pa ob 7.30 uri. Prijave sprejemajo poverjeniki. Letovanje v Izoli Cerklje r Društvo upokojencev Cerklje obvešča, da ima še nekaj prostih mest za letovanje v hotelu Delfin v Izoli in sicer v času od 25. novembra do 1. decembra. Dodatne informacije dobite po telefonu 031/813 106. studentski servis Laibach grad Khislstein - Kranj 5. september ob 21:30h Info: www.FestivalCarniola.com Karte že v predprodaji: Študentski servis Cmok, Aligator Po koncertu After Party v MANANA - techno MITNICA - chillspace, chillout Z vstopnico koncerta Laibach vstop prost. Gene Trkaj FesNval Carniola Polerje v Kranju cooo/vcau Junij-seprember-2003 trigl av MKSTMA uallNA KKANJ (TT^ *1 PROBANKA I /*~\ Obveščamo vse starejše občane PvV^>lilN^^ Kranja in okolice, da smo LS I \ v Domu upokojencev Kranj odprli DNEVNI CENTER, ki bo namenjen vsem, ki so stari 65 let in več, so osamljeni ter si želijo druženja, in vsem, ki zaradi odsotnosti svojcev ob delavnikih ne morejo biti več sami doma. upokojencev \ Kranj Vse dodatne informacije o vključitvi v DNEVNO VARSTVO so vam osebno ali po telefonu na voljo v Domu upokojencev Kranj, pri socialni delavki, v času uradnih ur. Tel. št.: 280 13 00 ali po elektronski pošti: bojana.petrovic@du-kranj.si v;; ;v< f se hr»b» igrajo z dolin^j TEČAJ ZA TURISTIČNE VODNIKE PO CARNIOLI Voditi turiste po Carnioli? Zakaj ne bi tega počel tudi jaz? Zavod za pospeševanje turizma Blegoš, Lokalna turistična organizacija Kokra In Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik vabijo vse, ki se želite poizkusiti v zanimivi vlogi turističnega vodnika po Carnioli (območje osrednje Gorenjske - loško, kranjsko in kamniško), da se udeležite tečaja za turistične vodnike. Tečaj bo obsegal teoretični in praktični del ter končni preizkus, potekal pa bo od 10. oktobra do 29. novembra 2003, skupno 90 ur. Cena tečaja je 50.000 SIT na osebo (za vodnike, ki imajo že opravljen tečaj za posamezno območje, se cena tečaja temu ustrezno zniža; za bodoče turistične vodnike organizatorji prispevajo 10.000,00 SIT na osebo). Tečaj bo izveden ob prijavi vsaj 20 oseb. Tečaj vključuje: osnove turističnega vodenja, seznanjanje z zgodovino, umetnostno zgodovino, arheologijo, etnologijo in geografijo ter praktično spoznavanje regije na terenu. Za dodatne informacije in prijave se lahko obrnete na: - Zavod za pospeševanje turizma Blegoš, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/511 23 67, e-pošta: zavod.blegos@skofjaloka.si, - Lokalna turistična organizacija Kokra, Stritarjeva 5, 4000 Kranj, tel.: 04/238 04 50, e-pošta: info@ito-kokra.si, - Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Tomšičeva 23,1240 Kamnik, tel.: 01/839 14 70, e-pošta: infocenter.kamnik@siol.net. GLASOV KAŽIPOT Na Pristovški Storžič Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane v sredo, 10. septembra, na pohod na Pristovški Storžič. Skupne hoje bo okoli 4 ure in pol. Odhod z osebnimi vozili bo ob 7. uri s parkirišča pri gasilskem domu v Šenčurju. S seboj imejte veljaven osebni dokument za prehod državne meje. Dodatne informacije lahko dobite v večernih urah po telefonu 25 31 591. Pri primeru slabega vremena pohod odpade. Družinski pohod Kokrica - V nedeljo, 7. septembra, TD Kokrica vabi na družinski pohod Crngrob - Planica - Križna gora. Zbor bo v nedeljo ob 13.30 uri na parkirišču pri trgovini Živila, odkoder se boste z osebnimi vozili odpeljali do Crngroba, nato pa peš odšli po načrtovani poti. Na Soriško planino Skofja Loka - Društvo diabetikov Skofja Loka organizira za vse člane gorenjskih društev diabetikov izlet na Soriško planino. Izlet je bil planiran za 13. september, vendar so zaradi zasedenosti kapacitet na ta dan (hrana) morali predstaviti datum na 6. september 2003. Hoje bo za eno uro, pot je precej položna. Prijave zbira Ciril Cvirn, tel.: 031/472 125 ali (04) 51 21 131 še danes, v torek, 2. septembra. Z žičnico na Kanin Žirovnica - Pohodno planinska sekcija DU Žirovnica vabi na izlet z žičnico na Kanin - do koče ali na Prestreljanik. Pohod bo v petek, 5. septembra. Odhod avtobusa bo ob 5.30 uri iz Begunj pa vse do Žirovnice. Potrebna je planinska oprema. Prijave sprejema Mirni Rajgel, tel.: 580-21-93. Na Montaž Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 6. septembra, na planinski izlet na Montaž - nad planino Pecol v Italiji. Tura je primerna za vse planince, hoje bo za približno 5 ur. Prijave in informacije v sredo in četrtek, od 18. do 19.30, po tel.: 531-55-44. Pohod na Blegoš Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na pohod na Blegoš, ki bo v soboto, 6. septembra. Odhod bo ob 7. uri izpred društvene pisarne, in sicer z osebnimi vozili. Dodatne informacije po tel.: 25-51-191 - Marinka. Na Osolnik in Sv. Barbaro Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v četrtek, 4. septembra, popoldanski izlet na Osolnik in Sv. Barbaro. Osnovnošolci, dijaki in študentje imajo ob prijavi 50% popust. Odhod izpred hotela Creina bo ob 15. uri. Prijave z vplačilom in dodatne informacije: 040/20-61-64 - Stanko, stanko.dolensek@celzija.si ali v pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure, Poslovni center Planina 3 - do vključno srede, 3. septembra. Kolesarski izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj - kolesarska sekcija organizira kolesarski izlet na Šmarno goro, ki bo v torek, 9. septembra. Odhod udeležencev bo ob 8. uri izpred DU Kranj. V primeru slabega vremena se izlet prestavi za en teden. Na Robanovo planino Kranj - Društvo upokojencev Kranj - planinska sekcija organizira izlet na Robanovo planino ki bo v četrtek, 11. septembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 8. septembra. Vršič - Trenta - Bovec - Trbiž Žabnica, Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi svoje člane in njihove svojce na zanimiv izlet, ki bo v petek, 26. septembra. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Kranja do Sv. Duha. Dodatne informacije ter prijave z vplačilom sprejema Mara Pečnik, od 13. do 15. ure (vsak dan), po tel.: 2311-932 do vključno 15. septembra. V Prekmurje Kranj - Območni klub Maks Pere Kranj organizira za svoje člane in njihove družine enodnevni izlet v Prekmurje, ki bo v petek, 19. septembra. Prijave z vplačilom akontacije sprejemajo v soboto, 13. septembra, med 10. in 13. uro v avli Policijske uprave v Kranju. Podrobnejše informacije dobite ob prijave ali po tel.: 204-95-95 ali 041/202-399. Na slovensko obalo Kranj - Društvo diabetikov Kranj organizira v soboto, 6. septembra, tradicionalni izlet na slovensko obalo, vožnjo z ladjo, kosilom na njej, kopanje v Fijesi, večerjo v Šmarjah in zvečer povratek domov. Prijave zbirajo do 4. septembra: - za DD Kranj gospa Irma Zupan med 16. in 20. uro po GSM 031 /343-171; - za DD Tržič gospod Zdravko Bajt, GSM 041 /575-040; - za DD Jesenice pa gospod Polde Čimžar po tel.: 580 62 92. V Karnijske Alpe Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 13. septembra, zanimiv izlet v Karnijske Alpe (Italija). Odhod posebnega minibusa bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Prijave in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah, od 17. do 18. ure v pisarni društva, in sicer do vključno 10. septembra. Rezija in Benečija Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na izlet, ki bo v sredo, 17. septembra. Odhod bo ob 6. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave sprejemajo od 5. septembra dalje. V Terme Dobrna Kranj - Medobčinsko društvo delovnih invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za enodnevni kopalni izlet v Terme Dobrna, ki bo v petek, 19. septembra. Uradne ure društva so vsak dan, od 9. do 11. ure, torek in četrtek pa od 15. do 17. ure, tel.: 202-34-33. Obvestila Namizni tenis Kranj - Namiznoteniška sekcija Društva upokojencev Kranj obvešča člane, da so z igranjem namiznega tenisa v prostorih Na-miznoteniškega društva Merkur Kranj - stavba poleg bivšega šolskega centra tekstilne šole - začeli včeraj, v ponedeljek, 1. septembra. Čas igranja je ob ponedeljkih od 15.30 do 17.30 ure. Srečanje skupine za samopomoč Tržič - Prvo jesensko srečanje skupine za samopomoč bo- v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v petek, 5. septembra, ob 20. uri. Pocarjeva domačija vabi Zgornja Radovna - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 12. do 19. ure oziroma po dogovoru. Ogledate si lahko muzejsko urejeno kmečko hišo in gospodarsko poslopje ene najstarejših hiš v parku z bogato zbirko ohranjenih predmetov, ki poročajo o načinu dela in življenja ljudi pod Triglavom. Dodatne informacije po tel.: 57-80-200. Restavriranje sani Škofja Loka - Zaradi velikega zanimanja je etnološka razstava o restavriranju sani, ki je na ogled v Okroglem stolpu Loškega muzeja, podaljšana do 30. septembra. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, od torka do nedelje od 9. do 18. ure. Slike Bonija Čeha Jesenice - V četrtek, 4. septembra, bodo ob 18. uri v galeriji Kosove graščine odprli razstavo akademskega slikarja Bonija Čeha. Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin, v kulturnem programu pa bo nastopil slikar Boni Čeh s prijatelji. Pojdi z menoj Kamniška Bistrica - Planinsko društvo Ljubljana Matica vabi na ogled razstave fotografij z naslovom Pojdi z menoj, ki jih je ob Slovenski planinski poti posnel Ciril Velkovrh. Odprtje razstave bo v planinskem domu v Kamniški Bistrici v nedeljo, 7. septembra, ob 17.30 uri. Kipi Petra Abrama Tržič - V Kurnikovi hiši bodo v petek, 5. septembra, ob 18.30 uri odprli razstavo priznanega slovenskega umetnika, akademskega kiparja Petra Abrama. Modna obutev, obrt in podjetništvo Tržič - V petek, 5. septembra, bodo v Paviljonu Tržič ob 19. uri odprli razstavo Modna obutev Peko in 8. razstavo obrti in podjetništva Tržiča. (^©IMlMJF^miGLAS MALI OGLASI 8201-42-47 8201-42-48 8201-42-49 fax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ure. APARTMA -PRIKOLICE Ugodno ODDAJAMO APARTMA za 5 oseb v Banovcih. Cena najema na dan je 8000 SIT. V ceno so vštete karte za kopanje, g 02/234-37-51 10482 APARATI STROJI Prodam vgradni HLADILNIK Gorenje z zamrzovalnikom dim. 60x90 cm. V 031/825 -0 1 7 10678 Prodam vgradni HLADILNIK Gorenje, veli-togi 60x90. Tf 251-11-21 10679 Prodam TRAKTOR FIAT 30 KM 4x4, lahko _Jx>ćno koso. V 041/204-822, 5146-811 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam. TT 041/878-494 10779 _ GLASBILA Prodam SYNTHESIZER GS 1000 z disketno enoto, skoraj nerabljen, IT 041/597-603 KI761 _ GR. MATERIAL Prodam TRAMOVE za ostrešje raznih dimenzij. -B 51 81 415 10718 Prodam 100 m betonskih cevi, nerabljenih [j_30. zelo ugodno. V 031/487-521 10777 __HIŠE KUPIMO Skofja Loka bližina, za znano stranko ku-Pim manjšo enodružinsko hišo TRIDA 041 g60 938, 04 513 75 90 V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo cenovni razred do 36 MIO sit s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, do.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ £362890 Kupim starejšo hišo ali stanovanje potrebno obnove, v Kranju z bližnjo okolico. V °41/681-510 .'■ 9535 HIŠE PRODAMO KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, leto izdelave 1985, obnovljena I. ^000, bivalne površine 260 m2, na parceli ^00 m2, novejša, enostanovanjska, lahko 'udi dvostanovanjska, cena je 55 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 VODICE, prodamo starejšo hišo, leto izdelave 1900 - nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2, cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 BELA KRAJINA - KOT, prodamo popolnoma opremljeno stanovanjsko hišo - vikend, leto izdelave 1938, popolnoma obnovljena leta 1999, bivalne površine 65 m2, z vinsko kletjo, centralno kurjavo, klimatizirana, ki stoji na zemljišču 4500 m2, cena je 11 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 RADOVLJICA, na lepi lokaciji prodamo medetažno stanovanjsko hišo, let^ izdelave 1981, bivalne površine 532,87 m2, zemljišča 980 m2, cena je 70,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - PRIMSKOVO - del dvojčka, popolnoma ločen od ostale hiše, svoj vhod v stanovanje in klet, 90m2 stanov, površine + neizdelana mansarda, klet in vrt, parcela cca 240 m2, garaža, l.izgr. 1973, cca 28 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 -11, www.mike-co.si KRANJ Primskovo - Hišo vrstno, zadnjo staro 26let,160m2 stanovanjske površine, 300m2 vrt prodamo za 39 mio SIT. NEPI d.o.o. Škofja Loka Komenda posl. stan. hiša, 339 m2+146 m2,parcela 883 m2, vzdrževana z lepim vrtom, I. 75, 63 mil. SIT, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj Kokrica, enodružinska hiša, 160 m2, parcela 460 m2, I. 65, cena 28 mil.SIT, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_ Hotovlja, enodružinska hiša, 2x75 m2, pare. 160 m2, stara 8 let, cena 24 mil.SIT, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kamnik pod Krimom, dvojček 180 m2, 1.00, pare. 400 m2, cena 36,7 mil. SIT, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 MLAKA, Begunje na Gorenjskem; 86 m2, lastna, visokopritlična, letnik 1975, dvosobno stanovanje v pritličju, neizdelano podstrešje, CK. Ugodna cena: 12 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000._ ŽELEZNIKI; cca 100 m2 stanovanjske površine, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišo, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. CENA: 14,9 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljublja-na, enota KRANJ, tel. 28 11 000._ ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK; 169 m2, leta 1975 zgrajena vrstna hiša, s 310 m2 zemljišča, ob zelenem pasu. CENA: 42,3 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000. KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska hiša, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, bližina avtoceste, primerna za razne dejavnosti. Možnost prodaje tudi po etažah. Vseljiva takoj. CENA: 65,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000_ TRŽIČ - Bistrica; 250 m2, 22 let stara, vrstna, vseljiva takoj, parcela 350 m2, nova streha, mirna lokacija. CENA: 35 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ, tel. 28 11 000_ KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanja. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. CENA: 32,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Drulovka; 250 m2, I. 90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. CENA: 40,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ, tel. 28 11 000 KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva. CENA: 48,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, IV. gradbena faza, lahko dvostanovanjska, ob gozdu, 810 m2 parcele. CENA-32,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega CENA: 52,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 DRULOVKA: prodamo atrijsko hišo, pod-kleteno,14 let, 140 m2 v pritličju, 90 m2 mansarda, parcela 400 m2, cena 52 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198_ NAKLO: prodamo POSLOVNO hišo, 27 let, več garaž in skladišče, parcela 1800 m2, lep dovoz, 69 mio FRAST-nepremič-nine 041/ 626 581_ CERKLJE: prodamo hišo 15 x 12 m, 20 let, parcela 1200 m2,MOŽNA ODDAJA SOB, cena 58 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 04/23 44 080 JAVORNIŠKI ROVT prodamo hišo v IV grad. fazi (cca 150m2) in nov vikend v izmeri 50m2, na zemljišču cca. 2000m2. cena 19.9 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. LESCE center mirna lokacija prodamo hišo v izmeri 150m2, garaža ieto gradnje 1950. Hiša stoji na zemljišču 800m2 možna, še ena lokacija za manjšo hišo. Cena 29 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Bled Zasip prodamo hišo v izmeri 160m2, zemljišča 650m2, I 1965 renovirano v letu 2002. Cena 29,9 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 BLED Ribno prodamo 100 let staro hišo renovirano v letu 1975 v izmeri 200m2 možnost izdelati nadalnjih 150m2, CK, 1580m2 vrta cena 25.5 mil sit. Hiša je takoj vseljiva. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 BOHINJSKA BISTRICA prodamo dvodru-žinsko hišo 1.1975 v izmeri 300m2, lepa mirna lokaciji. Cena 47mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Radovljica center ob cesti prodamo starejšo hišo staro 100 primerno za adaptacijo v poslovni objekt, svoje parkirišče, dostop z glavne ceste TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._ Zgornji Otok prodamo hišo I 1980 z gosp. poslopjem 200m2 + cca 2000m2 vrta, cena 27,5 mil sit. Možnost stanovanja dveh družin. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel..-(04) 5745 444. Lesce prodamo novejšo (I 1996) dvosta-novanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campingom Šobcem. cena 41 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Javorniški Rovt prodamo vikend novogradnja in hišo v adaptaciji iz novogradnja IV faza. Objektoma pripada 2000m2 zemljišča, cena samo 19.5 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. RADOVLJICA: Kupimo več dvosobnih stanovanj na Gradnikovi ali Cankarjevi do III. nadstr. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVLJICA-LANCOVO: Prodamo cca. 60 let staro hišo, del hiše je novejši. Hiša je dobro vzdrževana, stoji na parceli v izmeri cca. 580 m2 (možen dokup). Poleg hiše sta dve zidani garaži I. 1985. CENA: po dog. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 JESENICE: Na mirni lokaciji prodamo starejšo hišo staro cca. 50 let, parcela je ravna in meri 630 m2. CENA: cca. 18.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.. 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVLJICA: V meščanski hiši prodamo prostorno 100 m2 veliko štirisobno stanovanje. Pred petimi leti povsem prenovljeno, lastna CK. CENA: 22.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 PREDDVOR, bližina - 3 leta stara stan.hiša vel. 10x12 m, parcela 665 m2, zelo lepo urejen vrt in notranjost hiše, cena - 77 2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12 Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Kranj, VODOVODNI stolp - posl.-stan.hiša cca. 80 m2 v etaži, (klet, pritličje, nadstropje in podstrešje), obnovljena pred 10 leti parcela 730 m2, cena = 61,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj tel 04 202 13 53, 051 320 700 ŠKOFJA Loka - poslovno stan.hiša stara 90 let, vendar popolnoma obnovljena 1.90, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, cena = 44 9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12 Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 V bližini TRŽIČA: kmečko hišo iz 1.1870 tloris 6 x 10m, gosp.poslopje 17 x 9 m in svinjak 5 x 6 m, parcela okoli hiše 642 m2 v bližini 8.300 m2 njiv, sadovnjak 3 300 m2, travnik 28.400 m2 in gozda 24 400 m2, cena = 26,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 V pripravi je dokumentacija za izgradnjo STANOVANJSKIH HIŠ, IV. gr. faza - Lahovče. Tel.: 041/647-257 Kranj - center - prodam STAREJŠO HIŠO s papirji za gradnjo večstanovanjskega objekta. Tel.: 041/647-257 Kranj, Primskovo - ob glavni cesti 1 /2 hiše (pritličje), primerna za poslovno dejavnost parcela 378 m2, stara 70 let, cena = 22 6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12 Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 ' Upnica pri Radovljici - na parceli 1.692 m2 stan.hiša letnik 65, obn. leta 95, stan površina 150 m2, cena = 21,0 mio SIT, s kmetijskim zemljiščem 4000 m2 je cena skupai 24,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov tra 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 7QQ NAKLO, dvostanovanjska hiša, 180 m2 +k+m, stara 20 let na parceli 700m2, ravna in sončna lega, urejena soseska, 38 MIO sit možna menjava za vikend ali stanovanje! OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša, 30 let, obnovljena pred 5 leti, na parceli 700 m2 150 m2 bivalnih povr., klet, garaža, CK alarm ipd.Cena: 32.9 MIO sit. BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji 200 m2 površin, s starim gosp. poslopjem na parceli 800 m2.Cena 37 MIO sit PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena 37 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje loke! OREHEK pri Kranju, samostojna enodružinska hiša, ltl.gr.faza, ca 140 m2 povr-šin+K, 650 m2 parcele, ugodna pozici-ja!Cena dogovor! VODICE, dvodružinska, lahko tudi poslovno-stanovanjska namembnost, pod.lll.gr.faza, ca 270 m2 bivalnih površin, 2 garaži, manjša parcela na odlični legi!Cena ca 57,6 MIO sit. ŠENČUR, osrednji del, ravna parcela 580 m2, stanovanjski objekt v III gr.fazi. Cena 25 MIO sit! DUPLJE, stan. hiša - dvojček 18 let, 160 m2 bivalnih površin + K, garaža, 600 m2 urejene parcele, terasa, J lega, samostojen dostop.Čena 34,5 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_ ŽIRI,cca 200 m2, III gradbena faza, starost 1 leto, prodamo polovico ali celo hišo. Informativna cena: 14.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22._________ Zamenjam starejšo STANOVANJSKO HIŠO s pomožnim objektom in vrtom v Višnji gori na parceli v skupni izmeri 600 m2, za stanovanje v Kranju ali okolici. tt 041/721-720 ____368 IZOBRAŽEVANJE Nudim KVALITETNE INSTRUKCIJE NEMŠČINE za OS in SŠ. Sprotna priprava k šolskim uram - uspešna, hitra in učinkovita priprava z ustreznimi vajami. Priprava na popravne izpite in maturo. Pridem tudi na dom. Mencinger, Lesce d.o.o., Alpska c. 68, Lesce, 031/834-521__ VPISUJEMO v tečaje DRUŽABNEGA PLESA in CELOLETNO ŠOLO ljubiteljske m klasične kitare. Studio Tango, ul. T. Vidmarja 4, Kranj, « 232 46 77, 041/820-485 10594 KUPIM FILATELISTI kupim ZNAMKO Maribor-a v pretisku za 70 SITtudivpoli. C 233 15 93, od 13. do 17. ure____;__ VREČE za pesek na silos in štiri vretenski pajek, kupim. tT 041/608-765 io6S4 Kupim macesnov les za bakonsko ograjo (deske debeline 4 do 5 cm). 1S 041/710-736_____10717 JABOLKA za mošt in hrške za namakanje, kupim. _f 041/838-94-1_10739 LOKAL ODDAM Kranj center KAVA BAR, 150 m2, OUUAM resnemu najemniku. ~ 041/725-225 io/os Krani - okolica centra NAJAMEM manjši POSLOVNI PROSTOR. ~ 041/647-257 KRANJ - bivši lntex: ODDAMO poslovne prostore od 100 - 5.000 rn? PISARNE: 800-1.100 sit/m' SKLADIŠČA in DELAVNICE: 450 - 600 sit/m'. FRAST, d.o.o., 041/626 581 LOKAL PRODAM KRANJ - CENTER ob glavni cesti, v pritličju, 260 m2, 140 m2 klet, vsi priključki, 500 m2 parkirišč, prodam. _? 040/847-391 V okolici Žirovnice prodamo poslovno stanovanjski objekt v gradnji I. 1990 delno dokončan in z uporabnim dovoljenjem površin štiri etaže skupaj 800m2. cena samO 30 mil sit.TRG BLED. Tel.:(04) 5745 444 Na Bledu prodamo zelo dobro obiskano gostilno v obratovanju renovirano I. 1996 v izmeri 140m2, terasa. Objekt ima tudi 4 sobe s kopalnicami in stanovanje ter 1300m2 zemljišča. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 __ V Radovljici prodamo posl. prostor 112m, (stara knjigoveznica), Cena 15 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 __ Kranj, Zlato polje: poslovni prostor 42 m2 v pritličju objekta, različne dejavnosti, letnik 90 cena = 14,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 _ Smer BRNIK: poslovno-stanovanjski objekt star 30 let, v priti. 130 m2 poslovni del. v nadstropju 100 m2 stanovanje, parcela 2 480 m2, cena - 51,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700_ TRŽIČ: 7 pisarn 250 m2 v l.nad. objekta, moderno opremljeno, obnova leta 99, cena = 152.750,00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 OBVESTILA POZOR! Septembra začnemo z začetnimi in nadaljevalnimi ŠIVILJSKIMI TEČAJI na območju Kranja. Tečaji potekajo enkrat mesečno. Vpis po telefonu vsak dan od 15.-19. ure. tt 04/233 53 60, 041/696-549. POPRAVLJAMO tudi vse vrste šivalnih strojev. • 10593 OTR. OPREMA Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. V 23 42 480 10726 OSTALO Za polovično ceno prodam VELIKI SPLOŠNI LEKSIKON 00 1-8. V 040/389- 518 10687 Prodam lično izdelane in inpregnirane LESENE GAJBICE dim. 32/47/24,5 cm. Cena po dogovoru. _f 513-31-87 10780 PRIDELKI Prodam dobro DOMAČE naravno VINO in ŽGANJE po ugodni ceni. Sr. Dobrava 14, Kropa, 53 36 619_iobts SEME krmne repice - 200 kg, ugodno prodam, g 01/3627-263_10599 Prodam jedilni bio KROMPIR. P 252-70-55 Prodamo DOMAČE ŽGANJE. ~ 580-19-15 JABOLKA sorte gala in elstar že lahko dobite pri Markuti, Čadovlje 3, Golnik, T? 256-00-48 10734 SILAŽNO KORUZO prodam najboljšemu ponudniku. V 041/820-487 10749 Prodajamo JABOLKA in HRUŠKE. Mati-jovc-Jeglič, Podbrezje 192, TT 533 11 44 m ~PP I LJUDSKA UNIVERZA KRANJ vabi k vpisu v izobraževalne programe za šolsko leto 2003/04 * OSNOVNA ŠOLA ZA MLADOSTNIKE IN ODRASLE Vpis v 7. in 8. razred V sodelovanju s CDI UNIVERZUM Ljubljana, Srednjo zdravstveno šolo, Ekonomsko fakulteto Ljubljana in Strojno fakulteto Maribor organiziramo: * SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE - BOLNIČAR NEGOVALEC - TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE - PKV - EKONOMSKI TEHNIK - EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK - diferencialni program - STROJNI TEHNIK - diferencialni program - TRGOVEC - PRODAJALEC - TRGOVEC prekvalifikacija * VISOKOŠOLSKI IZREDNI ŠTUDIJ - EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA Visoka poslovna šola (3 letniki) * FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ STROJNIŠTVA Smeri: - proizvodno strojništvo - energetika in procesno strojništvo - konstrukterstvo in gradnja strojev -vzdrževanje UNIVERZITETNI ŠTUDIJ - študij strojništva - interdisciplinarni študij gospodarskega inženirstva INFORMACIJE: Tel.: 04 280 48 00 Splet: www.lu-kranj.si PODARIM MUCKE (6 kosov), stare da meseca, vajene stanovanja in čistoče, podarim. tt 5185-224, 040/328-039 toeas Podarim od strele pokvarjeni barvni TV Iskra 56 cm. tt 2012-631_ioota ODDAM kuhnjske elemente. tt 202-83- 17 10688 Oddam 3 mesece starega KUŽKA temni prinašalec. tt 040/658-134_10751 Podarimo 5 MLADIH MUCKOV. tt 5955- 061 10765 ODDAMO 4 ljubke mlade MUCKE, vajene pasje družbe. tt 040/591-688, zvečer POSESTI Poljanska dolina prodam večjo ZAZIDLJIVO PARCELO, sončna lega, ugodna cena. tt 040/885-226 loeag VISOKO (Preddvor) na robu naselja prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, površina 750 m2, cena 23 600 SIT/m2. Agencija Vitraž, 041/676-555 10727 Vodice zazid. pare. 950 m2 stan .'posl. na-mem., ravna, priključki so, cena 28.,5 mil. SIT TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Breg ob Savi - prodamo PARCELE z gradbeno dokumentacijo. Telefon: 041/647-257 Zbilje, zazidlj, pare. na robu naselja, priključki ob parceli, 502 m2, cena: 12.8 mil. SIT TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Britof Voge zazid.pare, 800 m2, cena 21.6 mil SIT TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 NAKLO-Strahinj; 2055 m2, sončna ravna parcela na robu gozda, mirna lega, razgled, prodamo po delih. Cena 20.000,00 SIT/m2. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ, tel. 28 11 000 Škofja Loka, Virmaše - 885 m2 zazidljiva parcela, urejen dostop, cena ■ 26.910,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Hrastje: zazidljivo parcelo 744 m2, na robu naselja, cena = 24.675,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 14.500 sit/m2, primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 _ ŠENČUR, osrednji del, parcela cca 400 m2! Cena 9 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Kupimo zazidljivo parcelo, do 1500 m2, ali hišo na parceli od 700-1000 m2. Lokacija Bled in okolica, Bohinj in okolica, Bohinjska Bistrica in okolica in Gozd Martuljek. Samo resni pokličite na tt 04/513-82-00, od 8. do 16. ure /. 10771 KRANJ - OKOLICA IN SKOFJA LOKA; kupimo zazidljivo, po možnosti sončno parcelo za gradnjo stanovanjske hiše ali z že začeto gradnjo. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 Škofja Loka smer Smlednik kupim zazidljivo parcelo za znano stranko 500-700 m2 TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 V Žirovnici na izredni lepi sončni legi prodamo večje stavbno zemljišče v izmeri cca 1200m2 - 1400m2 možni dve lokaciji. Na parceli je potok izreden lep razgled predvsem pa mirna sončna lokacija Cena 12.850 sit/m2.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Na Bohinjski Beli prodamo parcelo v izmeri 500m2. Lepa lokacija z izrednim razgledom. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. KOČNA nad Blejsko Dobravo prodamo gradbeno parcelo 750m2 in zgrajeno prvo ploščo hiše 9,5 x 12,5 m2. cena 15.5 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Bled center prodamo nezazidano stavbno zemljišče v izmeri 988m2. cena 23.000 sit/m2 TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Selo pri Žirovnici: Prodamo zelo lepo parcelo 677m2 na čudoviti razgledni točki z vso dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem, cena 14,2 mio. Jesenice: zazidljivi parceli 420m2 in 440m2, z obstoječim objektom, cena 6,5 mio. Sp. Brnik: zelo lepa sončna zazidljiva parcela 600 m2, cena 12.000.000,00 SIT. Sebenje: Izredno lepa zazidljiva parcela 735m2, na razgledni točki, vsi priključki v neposredni bližini. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 POLJANE- okolica, 914 m2, zazidljiva parcela, sončna in mirna lokacija, lep razgled, okvirna cena 45,00 EUR/m2. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. Drulovka - prodam PARCELE z gradbeno dokumentacijo. Tel.: 041/647-257 POLJANE- okolica, cca 500 m2, sadovnjak, sončna in mirna lokacija, bližina Starega vrha, primerno za vikend , okvirna cena 40,00 EUR/m2 . BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22._ ŠKOFJA LOKA-Trata, 2200 m2, zazidljiva parcela, v sklopu obrtne cone, možen začetek gradnje spomladi,komunalna infrastruktura. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22.___ V okolici Bohinjska Bistrica: kmetijsko zemljišče 22.000 m2, gozd v enem kosu, po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v enem kosu, po 351,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! GORFIN.d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, tt 531-48-39, 070/30 10 14 . POZNANSTVA AFRODITA vabi vse, ki si želite spoznati nekoga za srečo v dvoje, ali popestriti življenje s plesi vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v Dijaškem domu v Kranju, s plesnimi tečaji, s planinarjenjem in gledališkimi predstavami. Pokličite 04/5961-245 10640 ŽENITNA POSREDOVALNICA "VITA" deluje zelo uspešno. Pokličite in se prepričajte, tt 02/575 17 29 ali 031/438-496 RAZNO PRODAM Prodam suhe SMREKOVE DESKE 25 mm in VRATA za krušno PEČ. Matijovc^Jeglič, Podbrezje 192, g 533 11 44_10680 Prodam 13 kubikov HRASTOVIH DRV. tt 041 /600-767 10697 KOSILNICO elek. in VOZIČEK za cev za vodo, skupaj 7000 SIT. tt 031/542-993 Prodam BUKOVA-KOSTANJEVA DRVA in črno belega BIKCA. Gorice 11, tt 2561- 047 10755 Prodam PLETILNI STROJ Singer na kartice in moško garderobo št. 56. tt 5743-741, zvečer 10776 STANOVANJA ODDAMO KRANJ - STRAŽIŠČE v dvostanovanjski hiši, leto izdelave 1975, oddamo 2 ss, 60 m2, delno opremljeno, najemnina znaša 60.000 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 Preddvor - okolica, 2ss, 55,85, novo in opremljeno, l.izgr. 2003, najemnina 65.000 SIT mesečno Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si BRITOF: oddamo 3ss, 75 m2, 20 let, 75.000 sit, PRIMSKOVO- 3ss, 75 m2, neopremljeno, samo odraslim, 71.000 SIT. FRAST, d.o.o. 041 / 734 198 04/23 44 080 Kranj, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2 v 2.nad., vsa oprema, letnik 63, cena = 68.150,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 ODDAM GARSONJERO v Podlubniku v ŠK. IOKI. tt 031/276-189 10554 STANOVANJA KUPIMO KRANJ, BLED. RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA,... kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - okolica; kupimo garsonjero ali eno-sobno stanovanje, novejše ali starejše, potrebno adaptacije, lahko kasneje vseljivo, za našo stranko. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 NUJNO KUPIMO DVO ali DVOINPOLSOBNO stanovanje v Škofji Loki, Kranju ali Tržiču, za znanega kupca. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ, tel. 28 11 000 Kranj - Šorlijevo naselje; garsonjero in enc-sobno stanovanje za našo stranko takoj kupimo. Pokličite SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 FINANČNI INGENERING \\MX INVEST IN NEPREMIČNINE -POSREDUJEMO PRI PRODAJI NEPREMIČNIN (1,5% provizija) - UREJAMO UGODNE KREDITE IN LEASINGE ZA NAKUP, OBNOVO ALI GRADNJO NEPREMIČNIN ( do 15 let z 20 % pologom) 041-645-582 KRANJ : KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, 40 - 50 m2, hitro plačilo. FRAST.d.o.o 04/ 23 44 080 041/ 734 198 V Radovljici kupimo enosobno stanovanje na Cankarjevi ali Prešernovi. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Na Jesenicah kupimo 2 ss stanovanje nizek blok (Plavž) Cena do 9 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Kupimo 4 sobno STANOVANJE na Planini I ali II, možna tudi menjava, tt 051/216- 570 . 10690 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ več GARSONJER, enosobna in dvosobna STANOVANJA najamemo za znane najemnike, tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE tom Iščem SOBO v zameno za pomoč starejši osebi v Kranju, tt 040/65 13 14 1072? STAN. OPREMA Prodam MASIVNO MIZO 150 x 90 cm in STOLE, malo rabljeno, tt 040/885-226 Za simbolično ceno prodam SEDEŽNO GARNITURO, tt 2332-883 10698 Polaganje in dobava LAMINATOV in VSEH VRST OBLOG. Obnavljanje pohištva, zamenjava kuhinjskih pultov in izdelava podstrešnih stanovanj. Planinšek Vilma s.p., Preba-čevo 34, Kranj tt 031 /50-46-42 7698 STROJNI OMETI NOTRANJIH STEN in STROPOV, HITRO in PO UGODNI CENI. tt 041/642-097, Urmar.d.oo., Zakal 15, Stahovica 10143 KMEČKE PEČI IN KAMINE izdelujemo in montiramo, 130 letna tradicija, KVALITETA! Pečarstvo Fujan Boštjan,s.p., Polje 3, 1217 Vodice, tt 01 /832-33-49 10159 Imamo skupino - delamo z vašim ali našim materialom - od temeljev do strehe, notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. Bytyqi BENE in ostali, Struževo 3 a, Kranj, tt 041/561-838 10240 Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka aH pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit ni ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor STORITVE STRAŽIŠČE, BITNJE, SORSKO POLJE takoj KUPIMO od 10 - 20.000 m2 KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA. Ida, do.o.. 2351-000, 041/331-886 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA -OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, KANALIZACIJA - DELAMO HITRO IN POCENI, tt 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o., Ce-gelnica 48 b, Naklo 1059? ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tt 01 /839-46-14, 041/680-751, Adrovic&Comp., Jelov-ška 10, Kamnik 10689 ZIDARSTVO IN FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje. Bytyqi Halim, s.p., Glavni trg 14, Kranj, tt 2027-031, 041/760-614 10692 STANOVANJA PRODAMO TRŽIČ - BALOS, prodamo garsonjero, 18,5 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1959, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 MORAVSKE TOPLICE - apartmajsko naselje Prekmurska vas, prodamo 2 ss apartma tipa TULPIKA, 55 m2, popolnoma opremljen, leto izdelave 2000, cena je 16 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 TRŽIČ - Balos, prodamo 3ss, 77 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1959, etažna CK, 2. nad, možen nakup garaže, cena je 12,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2351 000, 041 331 886 KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 53 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1964, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 LJUBLJANA v Mercatorjevi stavbi prodamo trisobno stanovanje, 80 m2, obnovljeno leta 2000, popolnoma opremljeno, nad-standardno, v II. nadstropju, cena je 33 mio. SIT IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 PLANINA I - 1 sobno, 42,50m2, predelano v 1,5, IV/VII, I. izgr. cca 1978, cca 11,9 mio. Mike & Co. d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 -114, www.mike-co.si PLANINA II - 1 sobno, 49,50, VII/VII, l.izgr. cca 1980, cca 12,6 mio. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2,5 sobno, atrijsko, 76,79m2, l.izgr. cca 1978, cca 18,5mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2+2 sobno, 88,6 m2, IV/7, delno obnovljeno, l.izgr. cca 1978, cca 18 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si Kranj bližina, 2,5 ss v hiši, 90 m2 + klet 15 m2, prenovljeno 99, 100 m2 vrta, 2 parkirišči,I.nadstr., cena: 17,6 mil.SIT, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj, Planina III, garsonjera 36 m2,l. 83, 6.n., cena 10,8 mil. SIT, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Škofja Loka, 2 ss,4.n., 53 m2,1. 79, brez CK, cena 13,5 mil. SIT, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 BLED - 109 m2, lastno 3-sobno stanovanje s teraso, v 1. nadstropju letos obnovljene hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Cena: 31,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, 30 let star objekt, 4. nadstropje, nova kuhinja, dobra razporeditev prostorov, vseljivo po dogovoru. CENA: 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Zlato polje; 84 m 2-, trisobno, 1. nadstropje, 45 let star blok, CK na olje, adaptirana kopalnica, velik balkon, dobra lokacija. CENA: 17,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Planina II; 83 m2, 23 let star blok, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Planina; 83 m2, 3,5-sobno, mansarda, sončna, 17 let, ugodno. CENA: 15,1 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Zlato polje; 93 m2, 3 sobno, 2. nadstropje, funkcionalno, sončno, obnovljeno 1.98, opremljeno. CENA: 22,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 Lesce; 72 m2, trisobno stanovanje v prvem nadstropju bloka, letnik 1979, vzdrževano, obnovljeno. CENA: 18,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - pri avtobusni postaji: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE, 87 m2, lep razpored, 40 let, 18 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 PLANINA 1: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje, 89 m2, 22 let, nova kopalnica, ugodno 18 mio FRAST , d.o.o. 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE , 95 m2, 22 let, l.nad., 19,5 mio., FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 64m2, adaptirano pred 5 leti, 15,3 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 PLANINA 3: nizek blok, prodamo ENOIN-POLSOBNO STANOVANJE, 53 m2, 17 let, 15 mio. FRAST, d.o.o 041/ 734 198 04/ 234 40 80 ZLATO POLJE: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 5 let, 74 M2, klima, 19 mio, garažni box. FRAST, d.o.o 041 / 734 198 04/ 234 40 80 PLANINA 2: prodam 2ss + kabinet, 82 m2, 22 let, 17,5 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 Bohinjska Bistrica prodamo dvosobno stanovanje 48,6m2, III nad. letnik 1980 cena 12,5 sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. HRUŠICA prodamo manjše obnovljeno trisobno stanovanje I 1950. v velikosti 63m2.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. KRANJ, Zlato polje - 1 SS 36,5 m2, 2.nad., balkon, letnik 65, nova okna in kop., cena - 10,3 io SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, blizu avtobusne postaje - 3 SS 81 m2 v 2.nad./nizek blok, letnik 64, obnov, kop. in tlaki, cena =19,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina III - 1 SS +K 53 m2 v 2. nad./3.nad., letnik 87, takoj vseljivo, cena = 14,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina I - 2 SS 63 m2, visoko pritličje, I. 74, obnovljena okna in kopalnica, cena = 13,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina II - 2 SS + kabinet 64 m2, 8.nad., velik balkon, 1.82, cena ■ 15,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina I - 3 SS 79 m2 v priti., I. 75, cena - 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, blizu avtobusne postaje - 4 SS 87 m2 v 13.nad., WC ločen, obn. pred 5 leti, dvigalo, cena = 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina I - 2 SS 63,00 SS v 3. nad., I. 74, cena = 14,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 JESENICE - 2 SS 56 m2 v 1nad., zastekljen balkon, I. 83, cena = 9,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 V PREDDVORU na voljo še 4 stanovanjske enote (izgrajene "na ključ"), primerne tudi za vikend apartma. Možna takojšnja vselitev! Cena: že od 230.000 sit /m2! Možnost odloga dela plačila! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 150 m2, možnost nakupa tudi du-pleks enote. Prevzem možen že v septembru 2003! Cena: od 235.000 sit/m2, uredimo ugoden kredit s 40% lastne udeležbe! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Kebetova ulica, 3 sobno, 4.nadstropje, nizek blok, 35 let, preurejeno in kvalitetno obnovljeno, CK plin.Cena 17,7 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, manjše dvosobno, novo, 54 m2, novo, 1. nadstropje/3, vseljivo takoj. Zelo ugodni plačilni pogoji, cena 13,9 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Zoisova ulica, 2-sobno, 1.nadstropje, 54 m2, popolnoma adaptirano pred 2 leti, vredno ogleda! Cena: ca 15,5 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 JESENICE - Javornik, novogradnja stanovanj! Kvadrature od 31 m2 - 56 m2. Cena:od 196.000 sit/m2. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Koroška Bela: prodamo dvosobno stanovanje v manjšem bloku, 1. nad., 57 m2, zelo sončno, mirno, balkon, vsi priključki, vrt garaža, Cena dogovor. ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041 /755-296,040/204-661 Jesenice - Tomšičeva: 2SS, 49m2, VP, popolnoma obnovljeno, izredno lepo, vsi priključki, cena zelo ugodna 9,4mio ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 041/900-009, 040/204-661 Kr.Gora - Bezje: Zelo lepo 3SS, 73m2, II.nad, vsi priklj. delno renovirano, takoj vseljivo, cena 19,9 mio- oziroma možen dogovor ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70,040/204-661 Kranj-Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2ŠS+kabinet, 52m2, P, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 15,7mio in 2SS+kabinet,55m2, P, popolnoma obnovljeno, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo cena 14,5 mio, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661 Kranj-Planina II: prodamo 2SS, 54m2,V.nad, zelo lepo,večji balkon,starost 18let,vseljivo takoj, cena 14,5 mio ITD+NE-PREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/23 66 670, 041/ 755 296,040/204-661 Kranj-Planina II: Prodamo zelo lepo 3SS,80m2, z urejenim atrijem 100m2, izredno lepo, vsi priključki, vredno ogleda. Cena 19,5 mio- možen dogovor ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296 Kranj-Planina lil: 3SS, IV.nad, vsi priključki, lepo, takoj vseljivo, sončna mirna lokacija, cena zelo ugodna 17,5mio ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/ 900 009_ Kranj-Zlato polje: 3SS, 73m2, I.nad,starost objekta 35 let, kopalnica WC-obnovl-jeno, velik balkon,takoj vseljivo, cena 17,5 mio ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70,041/755-296, 040/204-661 POSAVEC: Prodamo 1/2 hiše oziroma trisobno stanovanje cca 65 m2, starejše potrebno malo adptirati, cena: 13 mio SIT ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/900 009 IZREDNA PONUDBA: Tržič- novogradnja: Na začetku Tržiča v stavbi - kulturni spomenik - se gradijo nova stanovanja, zelo lepa različnih velikosti, vsi priključki, ugodni plačilni pogoji - možnost koriščenja varčevalne sheme, kompleks bo zaključena celota z urejeno okolico in notranjim dvoriščem, vseljivo marec 2004. ITD+NEPREMIČNI-NE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041 755 296, 040/204-661 ŠKOFJA LOKA-Kamnitnik,dvosobno s kabinetom, 72m2, komfortno, plinska CK,sončna lokacija, 2 garaži. Infor. cena 97.200,00 EUR BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA-Partizanska, 35 let, dvosobno s kabinetom, 57 m2, 7 nadstropje, lepo ohranjeno, obnovljena kopalnica. Infor. cena 66.000,00 EUR. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. POLJANSKA DOLINA- 3ss, 40 km iz Ljubljane oz. 16 km iz Šk. Loke, prvo nad. hiše z podstrešjem, dvoriščem in 250 m2 vrta ob Sori, takoj vseljivo, primerno za vikend. Cena 7.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. TRŽIČ BISTRICA prodam 2 ss na Zelenici, mirna lokacija, 2. nadstr., 43 m2, balkon, klet, CK, kabelska, cena 10,7 mio SIT. tt 041/217-680 10621 KRANJ Planina II, prodam 2,5 sobno stanovanje, 65,6 m2, obnovljeno, opremljeno, prvo nadst., ugodno, 16.000.000 SIT. tt 070/670-605,041/570-605 iob76 Kranj okolica, 3 sobno stanovanje, obnovljeno, vseljivo takoj,pritličje, menjava, odlična mirna lokacija, vrt, parkirišče, bližina šole, pošte, avtoceste, ugodno, tt 070/670-605,041/570-605 f0677 KRANJ Valjavčeva ul. prodam MANSARD-NO GARSONJERO, 20 m2, cena po dogovoru, tt 041/912-161 10703 ŽIRI, enosobno stanovanje, 42 m2+10 m2, 3. nad., v bloku, cena 5 mio SIT, prodam, tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 10/09 ndomplan j družba za inženiring, i nepremičnine, urbanizem pgpjpjpjl 1 in energetiko, d.d. kranj, bleivveisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, far. 04/20-68-701 ZLATO POLJE, 2 ss, 3. nad., priključki, CK plin, cena ugodna, tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE KRANJ bližina, trisobno stanovanje v hiši, 75 m2, CK, garaža, cena 13 mio ŠIT, prodam, tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 10711 KRANJ 2 SS, 52 M2 V HIŠI, 1. nad., CK, cena 9,5 MIO SIT, prodam, tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE KRANJ ZLATO POLJE, Kidričeva, 3 ss, bruto 70 m2, manjši blok, 2. nadstr., nova etaža, CK, nova kopalnica, staro cca 40 let, železobetonska konstrukcija, dobro ohranjeni, klet, drvarnica, možnost parkiranja. KODA: vg.cena 15500.000 SIT. Planet In-vesting, Parmova 53, Ljubljana, 05/663- 00-00 10724 KRANJ - Planina II, 2,5 ss, 68 m2, 7. nadstropje, 22 let, 15 mio SIT. tt 041/638- 048 10731 V najem vzamem 2 ss ali 3 ss v Radovljici ali Kranju, tt 040/658-134 • 10750 TOVORNA VOZILA Prodam tovorni avto MERCEDES I. 78 tip 1213, vozen, lahko po delih, cena 150.000 SIT. tt 5725-091 10782 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi REZERVNI DELI. Odkup avtomobilov, tt 50-50-500 9952 Malo poškodovan zadnji odbijač za PEUGEOT 306, prodam, tt 041/33-55-39 VIKENDI V termah Čatež prodam manjši VIKEND, cena 2,2 mio SIT. tt 041 /504-414 10583 TRŽIČ, lesena brunarica, parcela 593 m2, cena ugodna, prodam, tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE _ V okolici Šmarjeških toplic, prodamo VIKEND brunarico na parceli 480 m2, vodovod urejen, asfalt do parcele, cena zelo ugodna, tt 031/308-540 10720 GflNTflR Bratov Piaptotnik 10, 4202 Naklo 'Tel./Fax: 04/257 6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^^*S>? AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV -WMOHROE^ VOZILO KUPIM NAJVEČ ZA VAŠE POŠKODOVANO VOZILO, TUDI TOTALKO. TAKOJŠNJE PLAČILO, PREPIS, ODVOZ. P 031/770-833 Kupim R CLIO, TVVINGO, FIAT PUNTO ali VW POLO. Sem resen kupec, P 040/351- 10706 VOZILA FOCUS 1.8 TDI KARAVAN,LET 2000, MODER, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, OHRANJEN, 2.190.000 SIT, AVTO LESCE DO.O., TEL.: 04-5319-118 MONDEO 2.0TDDI KARAVAN, LET 2001, MET SREBRN, AVT KLIMA, ALU, EL OPREMA, AR CD, ROLO, SANI, SERVISNA, 3.350.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ BMVV, 740 I,LET 94, MET SIV, USNJE, AVT KLIMA, 2X AIR BAG, ALU, OHRANJEN, 1.790.000 SIT, AVTO LESCE DO.O., TEL: 04-5319-118_ AUDI, A6 2.6 AVANT.LET 95, MET SREBRN, AVT KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, OHRANJEN, 1.250.000 SIT, AVTO LESCE DO.O., TEL; 04-5319-118_ ŠKODA, OCTAVIA 1.6 GLX,LET 98, ZELENA, 2X AIR BAG, EL OPREMA, SERVISNA, OHRANJENA, 1.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 XANTIA 2.0 HDI BREAK.LET 2000, MET MODRA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, 2.19000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MAREA 1.9 JTD VVEEKEND,LET 2000, CRNA, AVT KLIMA, ABS, EL OPREMA, SERVISNA, KOT NOVA, 2.070.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 BRAVO 1.4 S,LET 96, MET MODER, EL STEKLA, AR, 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118. OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL S SLIKAMI NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI NAKUP NA POLOŽNICE IN ZELO UGODEN BANČNI KREDIT, AVTO LESCE D 0,0 TEL.: 04-5319-118 CORDOBA 1.4 SE,LET 96, MODRA, 1.LASTNIK, SERVISNA, OHRANJENA, 730.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148, 041/632-577 26 ODKUP PRODAJA PREPISI RABLJENIH VOZIL. MEPAX d.o.o., 23 33 298, 041/773-772 9609 Prodam NISSAN MICRA, I. 87, odlično ohranjena, tt 031/265-242 10694 Prodam R 5 CAMPUS, I. 89, bele barve, ohranjena, reg. do 01/04. tt 040/614- 64 2 10695 Prodam R CLIO, I. 95, centralno zaklepanje, servo volan, cena 520.000 SIT. tt 041/725-225 10707 Prodam HROŠČA, GENERALNO OBNOVLJEN, NOVA MAŠINA, USNJE, izredno ohranjen, tt 041 /753-478 10715 OPEL ASTRO 1.6 GL, I. 93/07, kovinsko sive barve, 157000 km, 5 v, prvi lastnik, prodam, tt 04/518-54-52 10721 UNO 45, letnik 1990, 120.000 km, modre barve, solidno ohranjen, prodam za 60.000 SIT. tt 041 /440-789 10733 RENAULT 5 FIVE, 3 v, letnik 1995, prodam, tt 041/813-640, popoldan 10752 FORD ESCORT 1.4 CLX, dobro ohranjen, cz, elek. stekla, ugodno prodam, tt 040/695-920 10754 CLIO 1.2 I. 97, bel, 5 vrat, CZ, lepo ohranjen, prodam, tt 25 22 610 10756 R 4 GTL, I. 88, neregistriran, motor odličen, prodam za simbolično ceno. tt 233- 08-25_10762 Prodam OPEL OMEGA 3.0 MV 6, I. 95, z vso možno opremo, cena po dogovoru, tt 031/265-242 10753 Prodam AUDI 100 2.8,1. 92, veliko dodatne opreme, tt 041 /68 68 19 io764 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE, TAL N d.o.o. DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA VUUDNO VABLJENI! Prodamo SUZUKI BALENO SEDAN 1.6 GL, 1.99, prvi lastnik, HYUNDAI LANTRA 1.6 GLS, I. 96, servisna knjiga, HYUNDAI PONY 1.5 GLSi, I. 94, servisna knjiga, 5 vrat, RENAULT R 5 CAMPUS, I. 90, 5 vrat. tt 502-2000, 041/630-754 10770 Prodam OPEL KADETT 1.7 D karavan, I. 91. tt 031/753-484 10772 SEAT CORDOBA 1.4 16 V, I. 2003, star 3 mesce, klima, ABS, prodam, tt 041/543- 876 10775 R 19 4 vrata I. 94, elek. oprema, lita platišča itd. prodam, tt 031/583-740 10778 ZAPOSLIM V redno delovno razmerje sprejmemo KV MESARJA, KUHARJA IN POMOŽNEGA DELAVCA. Mesarstvo Oblak, s.p., Delavska ulica 18, Žiri, tt 041/650-975 9567 VOZNIKA C ali C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu, redno zaposlimo. VRBA, d.o.o., Kranj, Struževo 4, tt 041/614-722 9574 Redno zaposlimo TRI ZASTOPNIKE za terensko prodajo novih izdelkov. Poskrbimo za uvajanje v delo, lasten prevoz ni pogoj, tt 031/634-584, 041/793-367, Sinko-pa.d.o.o., Žirovnica 87 10292 Zaposlimo KROVCA, KLEPARJA in POMOŽNEGA DELAVCA, tt 041/628-292, Spartak.d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur 10322 Zaposlim priučenega ali KV KUHARJA -PICOPEKA in NATAKARICO oz. dekle za strežbo, tt 031/325-442, Dare Paulin, s.p., Sp. Bitnje 2, Žabnica 10406 Redno zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO, za pomoč v strežbi pa NATAKARJA-ico. tt 041/790-247, Kovic Alojz, s.p., Poljanska c. 68, Gor. vas 10457 Gostilna Lakner, Kokrica, C. na Brdo 33, zaposli KUHARJA, KUHINJSKO POMOČNICO in NATAKARICO, tt 031/348-968 Zaposlimo KUHARICO-a z izkušnjami, redno ali honorarno in PICOPEKA z izkušnjami, tt 040/230-555, Titatnik.d, Britof 120, Kranj io564 Redno ali honorarno zaposlimo KUHARJA. Rezar Marina, s.p., Grad 28, Cerklje, tt 041/214-456 10578 Zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO, lahko tudi pripravnika za delo v gostilni Prajer-ca,. Sp. trg 4, Šk. Loka, tt 041/735-909, Fon,d.o.o., Breg ob Savi 64, Mavčiče 10580 KUHARJA NATAKARJA in SNAŽILKO z delovnimi izkušnjami zaposlimo. Anton Šti-herle.s.p., Gorenjska c. 9, Radovljica, tt 53-15-178_10582 Zaposlim ELEKTROINSTALATERJA. tt 041/767-309, Bohinc Brane,s.p., Pod-brezje 32, Naklo 10631 Ste nezaposleni ali upokojeni in si želite delati. Resnim osebam nudimo delo v telefonski prodaji v Kranju, tt 201 82 14 ali 031/891 247, CZ d.d., Kopitarjeva 2, Ljub- SPOROCILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Sava SCHAFER ALOJZ POGAČNIK rojen 1934 Od njega smo se poslovili v soboto, 30. avgusta 2003, ob 16. uri na pokopalisu v Preddvoru. Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA Blažen, kdor je od sveta mirno vzel slovo. (J.W. Goethe) ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta, tašča, svakinja, sestrična MARIJA MARKIČ roj. Grašič, Ažmanova mama iz Strahinja Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene sveče, cvetje, prispevke za cerkev in svete maše, za izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Nataši Kern, g. župniku Matiju Selanu za obiske in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega, pogrebni službi Navček in zakoncema Šta-mulak. Se enkrat najlepša hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali. Žalujoči vsi njeni Strahinj, 25. avgusta 2003 KUHARJA z izkušnjami zaposli Kanfolf Uroš, s.p., Grad 15, Cerklje, tt 041/646-358, 040/647-663 i 0667 Zaposlimo DELAVCA za priučitev ali krovca, tt 041/662-557, KK Oblak,d.o.o., Predoslje 125, Kranj ,0675' Iščemo VOZNIKA E kategorije na relaciji SLO-D. tt 041/771-303 Matjaž Štele s.p., Praprotn polica 32, Cerklje meee Ek0'. d.o.o., EljOjJL podjetje za zbiran- je sekundarnih surovin zaposli mlajšega delavca za delo v delavnici in na terenu. Delavec bo v okviru podjetja opravil izpit za prevoz in delo z nevarnimi snovmi - ADR. Pogoj je vozniški izpit B kategorije, zaželen je izpit C in E kategorije in izkušnje v vzdrževanju. Izključno pisne prijave z dokazili pošljite na naslov Ekol, d.o.o., Planina 3, 4000 Kranj. Zaposlimo MONTERJA PISARNIŠKEGA POHIŠTVA, IV ali V stopnje izobrazbe, zaželeno lesarske smeri. Zahteva se izpit C kategorije. Možnost zaposlitve za nedoločen čas, s tri mesečno preizkusno dobo. tt 041/632-484 MARC Interieri, Celovška 73, Ljubljana 10693 Vsem komunikativnim osebam nudimo HONORARNO ali REDNO ZAPOSLITEV v telefonskem studiu v Kranju. Delovni čas prilagodljiv, tt 201-0685, Prešernova druž-ba d.d., Opekarska 4 a, Ljubljana 10696 Iščemo NATAKARJA za nočno delo v šanku, tt 040/327-087, Kovačič Srečko s.p., Gerbičeva ul. 61 l0700' V redno delovno razmerje sprejmemo sodelavko ali sodelavca za delo v bistroju tt 031/322-499, Kastelic Milan.s.p., J. Platiše 17, Kranj 107o, Potrebujemo pomoč v gospodinjstvu in pri varstvu otrok. Šifra: POMOČ ,0715 PAMI Proizvodno in trgovsko podjetje, d.o.o., 5000 Nova Gorica, Vipavska c. 50, Rožna dolina objavlja prosto delovno mesto POSLOVODJA za prodajalno obutve na JESENICAH za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja Pogoji: - ustrezna izobrazba po Zakonu o trgovini ■ 3 leta delovnih izkušenj - komunikativnost, organizacijske sposobnosti Pisne prijave z navedbo telefonske številke pošljite v roku 8 dni na gornji naslov. Zaposlimo dekle za strežbo v Kranju, tt 041 /652-653, Kamazi, d.o.o., Retnje 49, Tržič Redno ali honorarno zaposlimo KUHARJA v gostilni in piceriji TIP TOP v Medvodah. Tel.: 041/793-106, Sašo,d.o.o., Gorenjska c. 52. Medvode Računalniškega serviserja z delovnimi izkušnjami pri sestavljanju osebnih računalnikov takoj zaposlimo. Stimulativen dohodek, urejeno delovno okolje. Prijave z življenjepisom in opisom delovnih izkušenj izključno na: e-mail poljak@mr2.si. MR2 d.o.o., Lesce, Na Vrtači 3. Za nedoločen čas zaposlimo VEČ ZASTOPNIKOV za terensko delo. Plačilo stimulativno! Geox, d.o.o,, C. Kokrškega odreda 24, Križe, 041/716-768 ljudska Univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja loka tel.: 04 /506 13 00 fax; 04/512 08 88 www.lu-skofjaloka.si Vpisujemo v programe za pridobitev izobrazbe Fakulteta za management (izredni študij, visoka strokovna izobrazba, dipl. oec.) Vzgojitelj/ica predšolskih otrok Ekonomski tehnik (4 leta ali 2 leti - PT1) Prodajalec Bolničar - negovalec Vpisni pogoj za program PTI je končana šola za prodajalce, za ostale programe končana OŠ ali nedokončana katerakoli tri- ali štiriletna šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v navedene poklice. Prekvalifikacija v poklic prodajalec traja samo eno leto. Osnovna šola za odrasle - vpis v 7. in 8. razred Vpisni pogoj: izpolnjena osnovnošolska obveznost Vpis: četrtek, 4. septembra, ob 16. uri. Šolanje je brezplačno. Prijave in informacije tel.: 506 13 60, 506 13 70, 506 13 80 ali www.lu-skofjaloka.si ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo: če kakršnokoli delo ne zmorete opraviti sami, pokličite 031/797-113 10663 Iščem kakršnokoli delo na domu ali čiščenje stanovanj, imam lastni prevoz, tt 031/628-369 _ loeas Iščem zaposlitev ČIŠČENJE in LIKANJE, opravim kvalitetno, zanesljivo in hitro - območje Radovljice. Pokličite 031/632-676 ZAHVALE ZAHVALJUJEMO se neznanemu najditelju iz Tržiča, ki nam je vrnil izgubljeno mapo z dokumenti in ga prosimo, da pokliče na tt 041 /316-968 družina Polajnar 10767 ŽIVALI 6. septembra bodo naprodaj 20 tedenske RJAVE JARKICE (MLADE KOKOŠI NESNI-CE), debikirani kljuni, cepljene, talna vzreja. Na voljo so tudi plemenski PETELINI. Zbiramo naročila, tt 23 11 767, Žabnica 39 10420 Prodam različno velike ODOJKE za rejo ali zakol ter BIKCA in TELICO za rejo ali zakol. Jovanovič, Škofjeloška c. 92, Kranj 10471 PIŠČANCE BELE KILOGRAMSKE za na-daljno rejo ter RJAVE in GRAHASTE mlade kokoši prodajamo vsak delavnik od 8-17 ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Ga-šperlin, Moste 99 pri Komendi, 01/83 43 586 10559 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tt 041 /724-144 10584 GOSI tuluške, pritlikave KOKOŠI - fenixw, črne italijanke, srebrne italijanke, petelin, prodam, tt 041/724-123_10702 Prodam BIKCA čb, starega 10 dni. tt 031/55 97 96 _iojob Prodam brejo ZAJKLJO, tt 25 25 560 BIKCE simentalce prodam, možna dostava na dom. P 041/825-057_iora Prodam BIKCA in TELIČKO simentalko, stara 14 dni. P 041 /855-753 W2S Prodam dve TELIČKI sim., stari 7 in 8 tednov in BIKCA sim., starega 14 dni. Tenetiše 29, Košir_10728 Prodam KOZLA starega 3 leta in KOZE za nadaljno rejo. P 031/219-919 10730 Prodam 7 mesecev staro ŽREBICO kri-žanko za pleme. P 041/208-729 W36 Prodam 2 BIKCA in TELIČKO svetlo lisasto ter teličko čb. P 5181-382 1073a Prodam BIKCA simentalca in čb, stara 10 dni. P 041/692-722_ 10787 Prodam TELIČKO simentalko, staro 18 dni, tt 253-1-352 _|0768 Prodam BIKCA starega 14 dni in suha HRASTOVA DRVA P 25 22 689 10759 Prodam KOBILO pony ali menjam za težjo. P 5333-484_10774 Prodam TELIČKO rjave pasme, staro osem mesecev. P 031/414-446 io?83 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo (krave, teleta). P 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Žiri 9566 Človek nikoli ne umre, ZAHVALA ampak živi v srcih tistih, ki so ga imeli radi. -m V 72. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric ALOJZIJ FRELIH Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in vsem drugim za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala dežurni ekipi ZD Škofja Loka in osebni zdravnici dr. Nadji Šubic. Iskrena hvala g. župniku Alojziju Oražmu, cerkvenim pevcem in pogrebni službi Akris. Posebno zahvalo smo dolžni gorenje-vaškim gasilcem, govorniku ter gasilcem iz sosednjih društev, skratka, vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Gorenja vas, Kranj, Podgora, avgust 2003 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče PETRE BOJANIĆ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, družinam, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, sveče, izrečena sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre osebju bolnišnice Golnik in osebju Doma za starejše občane DEOS Gornji grad, ki so nam priskočili na pomoč v stiski. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. VSI NJENI September 2003 ZAHVALA Škofjeloški zvonovi cerkve sv. Jakoba so pospremili na zadnjo pot našo drago mamo, sestro in teto NEŽKO ZALETEL rojene Lirike Od nje smo se poslovili 30. avgusta 2003 na mestnem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom s Kebetove ul. v Medvodah in Tavčarjeve ul. v Skorji Loki, njenim in našim prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, gospodu kaplanu, podjetju Akris ter pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki se je boste v mislih spominjali, hvala, še enkrat hvala. VSI NJENI Medvode, Škofja Loka, 27. avgusta 2003 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo ZATO^DA NegiSjLu CAL' TOREK SREDA ČETRTEK od 9 "C od 7 °C od 5 "C do 18 "C do 18 °C do 20 °C Danes, v torek, bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo razjasnilo. V sredo in četrtek bo prevladovalo sončno vreme. V sredo bo ponekod pihal severovzhodni veter. V četrtek vetra ne bo, zato bo zjutraj po nekaterih nižinah megla. Jutra bodo sveža. Svet je odkrival kranjsko čebelo Blizu tisoč petsto udeležencev svetovnega čebelarskega kongresa in več kot tri tisoč čebelarjev z vsega sveta je z obiski krajev in čebelarjev ob seznanjanju s kranjsko sivko odkrivalo Slovenijo. Kranj - Poleg udeležencev kongresa, bilo jih je okrog 1500, je med tednom več kot tri tisoč čebelarjev iz različnih dežel vsak dan obiskalo tudi čebelarje po Sloveniji. Še posebej obiskana je bila na Gorenjskem razstava, ki jo je pripravilo Čebelarsko društvo Cerklje ob sodelovanju čebelarjev iz društev Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske. Franc Strupi, predsednik Čebelarskega društva Cerklje, ki je še