70. številka. V Trstu, v soboto 31. avgusta 1889. '» EDINOST „E D I N O S T" izhrtjft dvakrat na teden, vnuka srede in 30V)0t0 oh t. ur> popoludnu. „Edinost" stane : za vse leto gl. fi,—; izven A vat. 9.— gl. za poln leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ "■2 25, Posamične Številke se dobivajo v pro-dftjftlnicah tobaka r Trstu po » nov., v Oorlci in v Ajdovščini po « nov. Na naročje brez priložene naročnine le upravništvo ne ozira. Tečaj XIV. Vsi dopisi se pošiljajo uredniStvu t u f nrintia 28. Vsak« pitamo mora IrankoTtino. ker nefrankovana se ne spre1 jemajo. Rokopisi se no vračajo. Oglasi in oznanila ho račune po R nov. vrstica v petitu ; za naslove r. debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi pa obsegi o navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklnmacijo in inserate pro-jema upravništvo v »lici Carintia "28. Odprto reklamacije so proste pofttnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V aJinatl J« moSt. izprevideli smo potom, da jo to za nas le „deveta dežela" ! So vedno bo pošiljajo Od leta 1840. do 1889. t. j. v času polu stolutja, propal je narodni naš živelj Tržaška okolica v letih 1840 do 1889, ! zneski v novcih za spomenike v Italijo,'za mnogo v okolici. Kdo lii si bil takrat IV. ge nadalje ao smatra Hira za glavno mesto , le mislil, da bodo Čez 50 let. v okolici celo Poglejmo n. pr. okraj sv. Jakoba. Pred leti (gotovo ne v vatikanskem smislu), še vedi^ ! ital. pevski zbori P Kje so sedaj oni časi je bil sv. Jakob ćisto slovenska, okoličan- trdijo nekateri gospodje, da jim ni treba! ko se je sramovalo peti laške pesni P ska vas; pred leti imeli so še pri sv. Ja- Dunaja vsaj jo Trst menda še samostalno Tuji duh vceplja se našej deci sedaj v kobu močan slov. domač pevski zbor, koji mesto ! srce uže v prve j mladosti, se je prišteval mej prve v okolici. Po- Gospodje na magistratu so prepričani, Slišni «em po okolici male otročiče glejmo pa sedaj. Sv. Jakob predstavlja da se okolica v malo desetletjih popol- peti italijanske pesni, kakoivne pojejo nasedaj velik del mesta, tam je naseljenih noma poitalijanči. Tem gospodom pa mo-l vadno lo najnesramnejše tržaške sošolote! premnogo tujcev in ves ta novodobni živelj ramo i mi, žalibože, skoraj pritrjevati. | In to je v okolici uže splošno; stariši pa se vzgojuje v italijanskem duhu in se Omenil sem uže o propadanju našega molče, ali pa celo se zadovoljnostjo gle-prišteva pravim tržaškim Italijanom. Ubogi življa v predmestjih in posebno pri sv, Ja- dajo, da jim poje deca enake razuzdane starodavni okoličanski prebivalci imajo le kobu, o čemur se lahko prepričamo. Če ne ital. cunje. Enako1 nemoralične pesni, vko- renivši se v srce nežnih otrok, podlaga so največjej razuzdanosti in bas one pesni so mnogo krive, da okolica i moralno pro-pada. V tem pogledu imel bi besedo do naše č. duhovščine v okolici; ona v tein obziru lahko mnogo pomaga. Stariši naj bi so opominjali pri nedeljskih propovedih, naj vendar svojo deco od tega odvrnejo. male sledove od starih svojih posestev; stori vlada potrebnih korakov, če ne za-izgubljeno je vse, celo v cerkvi se je jel preči nadaljnega zatiranja prave avstrijske opuščati slovenski jezik! O tem se je uže straže, pokažejo se res kmalu še hujši mnogo čitalo v „Edinosti", v dopisih iz nasledki. Italijanizein jel so je uže širiti sv. Jakoba. Pa kako naj si pomoremo, če « predmestij na zunanjo okolico liki raz-se nahajajo nekod celo cerkveni predstojniki draženi bluvajoč vulkan, izvoljeni v znanem duhu liberal nega trža- Na Greti se je ustanovil za slovenske skega magistrata. Tudi v Skednju so se otroke ital. šolski vrt, in tu se prodaja jeli prikazovati enaki sledovi ; tam pa ima naša deca kot blago na trgu! To pa pre-naš rod še zdravo svoje jedro in vrli Ske- dobro znajo naši nasprotniki! Z večjo kenjci se bodo vedeli gotovo obraniti tu- strastjo ne moglo bi pač nobeno družtvo jemu nasilstvu, naj preti to od katerekoli delovati, nego deluje „Pro patria" z ime- q l' + 'A ' I s4 strani. „Vse za vero, dom in cesarja" to | novanim svojim šolskim vrtom. Otrokom ' OMlICm preCJieO, gaslo naj imajo pred očmi okoličanski ve- se kupuje obleka, obutek in daje se jim Notranje dežele, ljaki in ni se nam treba bati niti živega vraga.1 celo dnevno kosilo brezplačno, da se je le j Navzlic neštevilnim njenim nasprot-Pomisliti moramo pa zopet tukaj zvabi v svoje žrelo! Na Greti ustanovili nikom, širi se zmirom bolj misel na na-na preveliko moč tržaškega magistrata ter | so nekateri „sangue purissimo" tudi ital.' rodno, mosto deželne avtonomije. PraSanje na njega delovanje pri podeljevanju raznih pevski zbor. Greta napreduje toraj v vsa- glede združitve Dalmacije s Hrvatsko se služb v okolici. Saj spadajo tu v Trstu kem obziru v renegatstvu in poznejši oko-f je zadnji Čas mnogo obravnavalo in prešlo «elo c. kr. žandarji v področje magistrata, I ličanski otroci, (ko bode morda i v okolici je tudi v dalmatinski deželni zbor. Klub največjega strastnega sovražnika Slovencev \ uvedena prava avstrijska ravnopravnost) hrvatske narodne stranke v Dalmaciji je in renegata iz Ipave, asesorja Pimpacha! j bodo kleli v prvej vrsti nekatero gretarske izdal dno 24. t. m. izjavo na narod, kije Magistrat zadaje smrtno rane slovenstvu !. renegate, ki so zatajevali in prodajali svoj zajedno uže atar program od I. 1875 nti-Ko so se godile pred leti čudne reči na rod liki Iškarjot našega Zveličarja. Slišal rodnega kluba. Iz to izjave posnemamo tržaškem magistratu (pa ne prečudne za sem praviti, da so ustanovili imenovani' sledeče: Narodni hrvatski klub stoji na tedanjega namestnika Depretisa) tedaj se je kričalo od nekaterih strani, da vdobimo v Trstu „vladinega komisarja", da so raz- ital. pevski zbor uprav nekateri ljudje, temelju drž. prava hrvatskega in celokup koji imajo opravka z magistratom, bodisi' nosti Hrvatsko ; klub je dolžan in priprav-da delajo na „ŠaliŽu", ali nosijo le slavni ljen o vsakej ugodni priliki tirjati, da pripusti vse krdelo pod Mihec-Jakčovo ko-j badil (lopato). A naj pomislijo te okoli- milostijivi kralj, na temelju narodnih in libo. Kdo je pač bil one vesti bolj veseljčanske revo: Magistrat ni vekovit! Dobro pisanih pravic, potrjenih po svetej besedi nego tržaško-okoličanski Slovenci? Vladin j organizovane mestno volitve, prava resna Nj. Velič., z jedi ni Dalmacijo s Ilrvat-komisar na tržaškem magistratu nam je j vladina volja, in preustroji se lahko i trža-1 sko in Slavonijo ter povrati hrvatskoj dr-bil po nekakem „obljubljena dežela", a : ški magistrat. j gavi vse njene dele; narodni hrvatski klub nemešajoč nikako vero z narodnostjo, niti ju spajajoč, branil bode s t a r o s 1 o v e n-ščino v bogoslužju kot dragoceno pridobitev naroda in kot glavni pogoj narodne prosvete; slednjič bode tudi nastojat, da se Dalmacija tesnejše združi z monarhijo s6 železnico. — To so glavne točke izjavo kojo je podpisalo 25 zastopnikov, „Hrvatska" upa, da hrvatski poslanci to zadevo prenesejo na dnevni red državnega zbora. — Kakor pišejo razni časniki, bodo Mlado* Čehi v prihodnjem zasedanju deželnega zbora spravili na dnevni red vprašanje o češkom državnem pravu. S tem zahtevajo češki zastopniki obnovljenje pravic češke krone. Ako se jim zahteva usliši, pridobi Češka mnogo veljavo v dežolnej avtonomiji. S tem pa, da Čehi postanejo narodno avtonomni, /gube njih državni poslanci v drž. zboru besedo v mnogih zadevah tičočih se šolstva, pravosodja in uprave kajti ta vprašanja bi potem razsojali v svojej deželni zbornici. Nam Slovencem bi obistinjeje češkega narodnega prava gotovo bilo v škodo kajti naši poslanci bi potem v držatnej zbornici ostali osamljeni. Ako se uže Čehom dovoli državno pravo in Dalmatinom združitev z Hrvatsko, vlada bi umestno delala, ako i nas Slovence združi s Hrvati. Slovenske dežele, Hrvatska in Slavonija, Dalmacija, Bosna in Hercegovina naj bi se združile v jedno kronovino ! Vlada je razpustila češko akademijsko družtvo nekda radi deputacije, ki jo je isto odposlalo nedavno v Pariz. Češki listi trde, da ho je stem razžalil ves češki narod. V Galiciji širi so menda socijali-z e in. Zadnje dni so mnogo njih zaprli ter napravili več hišnih preiskav. Nekateri menijo, da je to zgolj gibanje v smislu ru-sinskega prašanja. Tudi rusinski časniki se pridno konfiskujejo. P e r z i j s k i šnh jo pred svojim odhodom iz Dunaja razdelil 101 redov in svetinj raznim dostojanstvenikom. PODLISTEK. Slike s pota. n. Gospod urednik! Zadnjič sem Vam bil povedal, kakšen upljiv imajo „časniki" na nekoje ljudi. Razodel sem Vam bil tajno tudi sklep občinskega zbora „pri belem voliču* v Orehovcu. Se nikdar kaj tacega. To Vam je bil po vasi samo jeden glas: „Taka sramota, o joj ! Z dežja smo prišli pod kap. Po vsem avetu bodo vedeli, kako se z nami ljudje norčujejo*. On a stara ženica ščebljala je zopet z brezi-zobimi čeljustmi kakor žaba ter me obirala tudi brez zob do mehkih kosti — ta poboljšek sem pa imel za to, ker nisem bil tam vpričo. „To sem Vara pravila", sem Vam, da ni nič kaj prida, ker je škrijec in golči tako nekako „hudo" slovenski, bo dosti bolj kot naš gospod kapelan na leci. Zato bi jaz rekla, da je Slovenec lo za kmeta, če uže ne misli študirati za duhovnega gospoda. Pohujša ao, če študira „naprej", in to jo pogub-Jjivo, tudi znori, če je preveč „dobra glave". In tudi ta, boste videli, da bo tak. Ne želim mu dobrega, ker nam je tako nakuril". — Gospod Miha in ostali občinski zbor so baje sklenili mene tožiti, če bi dognali, da sem res jaz bil „v osebi in peršoni" tisti, ki je izdal sklep tajne seje. Z druge strani sem zopet zvedel, da me čaka, ko se zopet kedaj vrnem v Oreho-vec, žensko maščevanje; napraviti mislijo „štrajk", da ne dobim ni pila ni jela, ne ležišča. Torej interdikt „en miniature". Toda za danes nekaj druzega. Iz Ore-hovca moram omeniti le še to, da se je tudi gospod župnik jako nevoljno namrdnil prečitavši v „novicah" usodepolno in nesrečno: „Bik je šel v Kodelov laz . . ." ter vskliknil: bedarije! Ona deklica je bila o vsakej takej govorici prav kot na trnju, izdala me pa ni. Se pozneje ko sem bival v vasi Ču-dakoviči, prihajali so mi na uho jako neprijazni, da celo grozeči glasovi iz Ore-hovca. Nisem se zmenil več dosti za njo. Opazoval sem ljudstvo v Čudakovičih. Uže ime kaže, da to nošo navadni ljudje. Prihoda v vas no bodem opisaval, kor mi poti ni zajec pretekel in tudi stara baba — najslabši „omen" — me ni srečala. Nikaki predsodki me neso plašili. Ali s tem no sme kedo šo misliti, da sem se v Čudakovičih tudi sam počudačil. Opažal sem pa v njih to-le: Ljudstvo je sploh mirno, čo ni jezno ali pijano. Pijača je le voda, kadar je kača v žepu. Tudi pijan-čuje se ne, kadar ni denarja in časa. Po-božnost tu cveto le bolj pri starih ljudeh. Ljudstvo ni vešče ni čitaftju ni pisanju radi toga pa vendar vrlo naobraženo. Kdor. se je po kakem čudnem slučaju naučil čilati, ima se učenjakom, kdor pa zna tudi načrkati svoje ime, pa „veleumom". Vaš-čani drže jako mnogo na svojo čast in nekdanje blagostanje. O takih prilikah se kosajo celo s tem, koliko več mladostnih neumnosti (des meilleures fredains) je kdo uČinil. To je pa le temna stran, po tem ni suditi ljudi. Imajo pa Cudakoviči veliko dobrih svojstev. Tako so na primer: jako poslužni, če nič ne stane zahvalni in udani do skrajnosti vsakemu človeku, ko ga neizogibno potrebujejo. Blagor takemu odlikovancu. Po mestih uživa take časti le kak jako zaslužen mož, mestni župan, mestni protektor itd. Ker pa posnemajo tudi male vasi velika mesta, doletela je taka čast nekdaj v Čudakovičih —• vaškega č e d n i k a, Kdo je bil pred njim taka „persona grata", ne vem. Toda čudo, kakoršno se v mestih navadno javno ne dogaja : vaški Čednik je imel v blesku svoje časti in slave vendar le nasprotnika. To Vam je bfl slavnega županstva uradni sluga, birič in javni pohajač, kakor tudi brez „patenta" mešetar Luka Bezeg. Veljal je po vsi bližnji in daljni okolici pravcatim troubadourjem ali goslarjem. Žvižgal in pel je kot slavec, kadar je hodil in listine raznašal, žvižgajoč in pevajoč je zlagal pesni z napevi, koje so ljudje nazivali navadno „bezgove pesni". Tudi dekleta so ga rada imela, in to zanj ni bilo brez pomena. Ta junak in pa sloveči čednik, zajedno strupenjak in zdravnik v Čudakovičih, ta si nesta bila dobra. Luka ga je črnil pri ljudeh, kamor in kdor je hodil; čednik jo pa tudi izražal svojo nevoljo ljudem o njegovem postopanju ter pravil da če bi se Boga ne bal, „naredil" bi mu za vselej. (Konec prih.) Vnanje deiele. Glede pohoda ruskega cara v Be-rolin najbolje je menda res molčati. „N. Fr. Presse" trdi, daje treba molčati dotle, dokler car ni prišel v imenovano mesto. Razni časopisi ugibajo o razlogih, zakaj car vendar ne pride obiskat staro lisico Bismarka. Odgovor ni pač težak : — zato ker nema na njem nikake potrebe. Ruski car je prišel se svojo družino v Kodanj kjer sta ga sprejela kralj dane-marški in grški od koder so šli vkupe v Friedensborg. — Nadkneginja Marija Pavlovna je nevarno zbolela. Dne 28. t. m. se je vršila poroka mej črnogorsko kneginjo Stano in Leuch-temberškem vojvodo. Kraljica Natalija za sedaj menda ne pride še na Srbsko. Listovi mnogo pišejo o uzrokih. Stavljajoč jej razne pogoje ni se regentstvo vedelo po nikogar izreč-nej želji niti po pritisku kralja Milana. Držalo se je zgolj nove konstitucije ter nikakor hotelo kraljici dohoda preprečiti. Kralj Milan ni tedaj pri tej stvari ničesar upljival. Vsakakor se kraljica ne snide s svojem sinoin pred božičem. Bukaretški list „Adverul" piše glede odnošajev na Bolgarskem: V Ru-sčuku se žurno popravljajo stare turške utrdbe. Isto se godi tudi v Vidinu. Vsaki dan dolazijo parobrodi avstrijskega parobrodarskoga družtva z municijo in drugim vojskinem materijalom. Nek višji častnik ini je trdil, da bodo ruščuške utrdbe z detaširanimi trdnjavami oborožene z 400 topovi. Skladišča avstrijskega parobrodar-skega družtva so napolnjena s skrinjami, v katerih se nahajajo topovi in drug voj-skin materijal, ki je došel iz Dunaja. Ves ta materijal prihaja v spremstvu avstrijskih častnikov. Tudi bolgarske vojske bo vdeleže avstrijski častniki. — Kakor je bilo pričakovati, „Fremdenblatt" se je koj požuril, da to „tendcncijozno vest raz-trošeno od panslaviatičnih krogov" prekliče rekoč, da Bolgarska to municijo od drugod prejema. — Grškemu škofu v Varni se je ukazalo, da v teku treh dni zapusti bolgarska tla, drugači se ga bode izpokalo. Povod k temu je bilo nekda škofovo šču-vanje o priliki volitev v cerkvene odbore. — Bolgarsko kakor tudi vse drugo balkansko prebivalstvo izvestno goji simpatije do Rusije kot svoje vekovite zaščitnice, osvoboditeljice in hraniteljice. Ruska se pa proti njim pokazuje mirno in z ničemur ne kaže, da se jej ta narod smili. Zadnja poročila iz te dežele dajejo upanja, da se to prašanje slednjič vendar enkrat reši v korist državici samej kakor tudi slovanstvu sploh. Iz Carigrada poročajo, da so tja došle še precej ugodne vesti iz Krete. Glavni zapovednik Sakir paša je pripeljal na otok velik del čet, ki so mu na razpolaganje ali nikjer ni dirnol na odpor. Apokorona, v pokrajini Iietymo, glavno selo nezado-voljnežev, predala se mu je samo ker je ustašem obečal carsko milost. Mestijani so napravili adreso udanosti na Sultana. Sakir paša se nadeja, da otok kmalu pomiri, turška vlada mu pošilja zmirom novih čet na razpolaganje. Turška sumniči Grško, da je ona kriva vsem tem nezgodam. Po zadnjih vestih iz Krete, stanje na tem otoku se je neki zopet shujšalo vsled pretrganja pogajanj mej ustaši in Sakir pašo. Moslemini prete pokončati konzulato in prestolnico, ki je prvo zavetišče kristi-janov. Ustaši ae spremajo vpirati se do konca. Turki uganjajo zopet zločinstva. Na Francoskem vladajo še vedno enake homatije. Bonapartisti očitajo Boulangerju izneverjenje ter delajo uže borbo proti njemu v tem ko so mu dosedaj bili prijazni. Po nekaterih okrajih bode v Parizu več protirepublikanskih kandidatov. Beulangisti so uže postavili svojo listo s kojo pa nekateri neso zadovoljni radi česar bode treba premeaab. — Volitve ho bodo vršile določno dne 22. oktobra. Vsakakor bode pri volitvah mnogo zmešnjave. I Na Angležkem širijo še „š t r a j k i" zmirom bolj. Dosedaj je odpovedalo delo kacih 140.000 delalcev. Dvesto ladij naloženih s premogom je zasidranih pred Lon-dom ne da bi mogle tovora razkrcati; 2000 črkostavcev v glavnih tiskarnah v Londonu je včeraj odpovedalo delo. DOPISI. Z Vipavskega dne 28. avgusta. V septembru snide se torej zopet tudi deželni zbor v Gorici. Čujemo, da na slovenskih klopeh ne bodo sedeli poslanci v polnem številu, ker je g. poslanec za trge bolan. Pravijo, da se imenovani gospod misli tej časti celo odpovedati, kar vsi rodoljubi iz srca obžalujemo, ker njega štejemo med naše najboljše in najodlič-nejše zastopnike. Bog nam ga ohrani. Novoizvoljeni deželni zbor imel bode tudi nalogo sestaviti novi deželni odbor, ki jo nadaljevalec, izvrševalec deželnega zbora, kolikor toliko neki stalni deželni zbor. V italijanske zadeve se mi čisto nič ne vtičemo, skrbeli bodo Italijani in gotovo prav dobro za svojo stvar, izabrali si bodo odbornike, ki bodo energično, častno in vspešno zagovarjali njih čast in korist. Naj bode tudi nam enako pri srcu naša blaginja, kakor Italijanom italijanska! Slovensko domoljube po deželi zanima zelci vprašanje : „Ked6 bodo naši prihodnji deželni odborniki P" Deželni odbor zdi se nam skoro bolj važen, kakor deželni zbor sam, in to spričo tega, ker ima delovati skozi celo leto, deželnemu zboru so pa !e „kratki dnovi dani". Deželni odbor izvršuje sklepe deželnega zbora in od izvrševanja je veliko zavisno; deželni odbor ima pripravljati koristne in potrebne predloge za prihodnja zasedanja deželnega zbora, ima reševati vsakdanje potrebne reči, ki so v korist občinam in ostaje v vedni dotiki ž njimi. Ako se stvar resno vzame, imajo gg. odborniki res častno ali tudi težko in z veliko odgovornostjo združeno nalogo. Komu se bo torej naložil ne samo ta častni venec na glavo, ampak tudi težavno breme na rame P Častni venec lahko in rad marsikateri prevzame, za breme je pa le pravo, možko rame! Ali imamo zato vrednih in sposobnih mož P Kdo bi o tem dvomil P Saj je po svojem menenji poslala dežela v zbor v zagovor svojih pravic izmed dobrih mož menda najboljše! Deželnih poslancev vestna dolžnost je pa gotovo, da izmed teh najboljših izbero najboljša dva. Tukaj ne smo gospodariti osobna simpatija ali antipatija niti ne drugi osobni oziri: č a s t in korist dežele naj bode tu edino vodilo! Nadejamo se, da to tudi bode ! Koga nam tedaj pač gospoda poslanci naklonijo ? Gosp. dr. Abram brez dvojbe ostane in ker mu ljudstvo in gg. poslanci že toliko let dosledno izkazujejo svoje zaupanje, bode gotovo v bodočo s tem večjo odločnostjo in delavnostjo vršil svoje častilne dolžnosti. Gosp. vitez dr. Tonkli je pa že lani odložil deželno odborništvo in menda ne misli več prevzeti te službe, ker spoznava, da se ne strinja z državnim poslanstvom : na dveh krajih h kratu ni mogoče delati. Njemu, gospoda, dajte nam vrednega naslednika. V zadrego ne pridete in dolgo pomišljevati vam treba ne bo. Saj ga ves narod poznd, ljubi in v to službo žoli, razen par nasprotnikov, katerim je zaradi svojih zaslug na poti . . . To je mož čistega, neupognenega značaja, ki ne vpraša, ali bo to všeč „tistim tam gori", ki gleda le na to, kaj narodu koristi ; mož, ki dela leta in leta brez sebičnosti in častiželjnosti, naš najboljši, najneutrudljivejši delavec na narodnem polji ; mož bistre glave, kakeršnih ima malo slovenska dežela ; mož. ki pri vseh svojih zaslugah ostaje skromen in ponižen in no nosi po konci glave, kakor da bi bil rojen na knežjem dvoru, ki se ne sra- muje najzadnjega delavca, nego se rad j ž njim druži, mu svetuje in ga vodi, čeprav mu to nič ne nese — na kratko : mož za katerega nas celo sosedje zavidijo, to je naš ponos, naš dr. Anton Gregorčič! Gg. poslanci, narod ga želi, narod ga hoče, ali ga vi narodu odrečete P Iz Doline dne 29. avgusta. (Izv. dop.) Če tudi je naš kraj znamenit radi prelepe lege, če tudi biva tukaj čist slovanski rod, ki se tudi zaveda svoje narodnosti, vendar so dopisi od tukaj kaj redka prikazen. Marisikedo bi mislil, da smo zaspali! Dogodjaji zadnjih dni zde se mi pre-zanimivi, prevažni, da bi je ne objavil. V prvi vrsti naj omenim, da je tukajšna občina z duhovstvom in učiteljstvom obhajala rojstni dan Njih. Veličanstva kaj slovesno ! Na predvečer so pokali možnarji, kasneje pa se užigali umetelni ognji mej tem ko je domači pevski zbor peval ce-1 sarsko in druge narodne pesni pozno v j noč. Drugi dan na vse zgodaj so zopet grmeli možnarji, da se je odmevalo po' bregu in klicalo ljudstvo slr.viti presrečni dan in molit za preblazega našega vladarja ! Pozneje je bila slovesna sv. maša, kojo je daroval preč. g. korar Jan. Vdeležili so se sv. maše tukajšne starešinstvo, uči-teljstvo z mladino itd., a premnogo ljudstva. Torek, 20. t. m. je bil za Dolino in sploh za vso veliko županijo kaj zanimiv : obiskal jo je blagor, gospod c. k. okrajni1 glavar Schaffenhauer. Veselili smo se nje-1 govega dohoda in naše veselje se je še-le popolnilo, ko smo novega gosp. glavarja j osebno spoznali. Sprejeli so ga vsi tukajšnjij gospodje in starešine, na čelu jim gospoda nadžupan in kanonik J. Jan, mej tem ko1 so pokali možnarji, da je bilo kaj ! Blago-j rodni gospod govori lepo naš jezik ter je bil ves dan mej nami in ves čas ni drugače govoril kot slovenski — in sicer brez kake težave! Pa ne samo to, ampak tudi njegova ljubeznivost do vsacega priprostega kmeta ki je z njim govoril, nam kažejo moža, ki dobro pozna stan svoj in onih, koje ima vladati. Obiskal je blagorodni gospod cerkev, županijski urad, Šolo, šolski vrt, vas in okolico sploh. Po obedu pri č. g. korarju J. Janu združili so se tuk. prvaki vsled posebnega povabila, da trčijo na zdravje blag. g. c. kr. okr. glavarju, mej tem ko so zopet pokali možnarji. Po obedu je šel g. okrajni glavar v bližnji Boljunec, kjer si je ogledal šolo in lepi gozdarski vrt. Vsem se je ena želja zbudila v srcu, namreč, da nain Bog ohrani novega g. glavarja dolgo, dolgo mej nami zdravega in čilega, kajti prepričani smo popolnoma, da ljubi naš rod kakor vsak drugi ! (P P Ur.) Prepričali Brno so dovolj, da je možak, da je c. kr. avstrijski uradnik v polnem in pravem pomenu besede, kakoršnih nam Bog mnogo daj na Slovenskem. To nedeljo, 25. avgusta bil je za Dolino tudi izvanreden. Milostljivi gosp, škof dr. Glavina, je došel blagoslovit novomaš-nikoui g. Fr. Cvejn-a rodoma iz Češke. Ta sv. sakrament dele navadno Škofi v svojej domači kapeli — zato je bila ta slovesnost res izvanredna in zanimiva. Ljudstva je bilo brezštevila. Prihodnjo nedeljo 1. dan septembra pa bo pel prvo ali novo mašo g. Cvejn v tukajšnjej župni cerkvi. Kakor vidite g. urednik, v naši Dolini je Še vedno živo in veselo — kakor nekedaj. Da imamo pa še tako izvanredne slavno8ti gre prva Čast požrtovalnemu g. kanoniku J. Janu, kojega nam tudi Bog ohrani še mnogo let mej nami! Iz Kanala 25. avg. Minolo soboto 24. t. m. mudil se je državni in deželni poslanec gosp. Ivan Nabergoj z nekaterimi druzimi odličnimi gospodi na svojem potovanju po Soški dolini, v Kanalu, kjer so mu priredili na večer v gostilni gospo Marije Z. naši vrli slavci pod vodstvom gosp. M. Zege kaj prijeten pevski večer ; mej petjem so se vršili tudi jedernati govori in krepke napitnice, iz katerih upamo, da se je gosp. poslanec z našimi razmerami še precej seznanil. Tudi smo imeli prilike v gospodu poslancu spoznati — izvrstnemu govorniku neomahljivo odločnost in blag značaj. Mi Kanalci pa pošiljamo mu se en presrčen pozdrav, ter z srcem zakličemo na sviđanje ! Bog nam ohrani tako izgled-nega in požrtvovalnega rodoljuba zdravega in trdnega še mnoga leta ! Od Malenedelje na spodnjem Štajerskem dne 16. avgusta. (Izv, dopis.) Uže dolgo časa ti nisem ničesar poročal, cenjena „Edinost", ker pa vidim, da ni pri nas peresa, koje bi ti Česa poročalo o naših razmerah, dovoli mi, da jih jaz zopet nekoliko opišem. Nastopila je nedavno jesen, čas v katerem se spravljajo večji del domov vsi poljski pridelki, živež za ljudi in živino, potrebni za druge letne čase t. j. čas v katerem se kmetu plačujejo trud, skrbi in muka ki je je imel dosedaj na polju. Lepo je bilo videti cele redi požete rumene pšenice in žito katero so na vozeh domov v parimo spravljali in večinoma tudi omlatili. Zgodaj v jutro si nekdaj slišal veselo pokati cepce rolatičev. Deset let sem pa se ne sliši več toliko cepcev, ker so v navado prišli ročni mlatilni stroji, katerih se okoličani večinoma za mlatitev poslužujejo. Žita je nekoliko vzela rana toča, nekaj ga je pa megla izpila; pšenica je srednja, slame pa v obče dosti, ove» lep, tudi proso; krompirja bi bilo dosti toda v zemlji močno gnjije. Ajda hobato raste na viš, če bode le zrnja v njej, vlage ni manjkalo radi česar je bilo tudi sena dosti in brž ko ne obilo bode tudi otave. Koruza je povsod lepa, sadja maloT le nekaj jabelkov in sliv. Vinogradi so močno poškodovani po strupeni rosi ali peronospori; sosebno zadnji čas je trsovo listje popolnoma ožoltelo. Obvarovali so si vinograde od te Škodljivke le oni, kateri bo škropili o pravem času z bakrenim vitrijolom. Kjer se je škropilo obilo je in lepega grozdja, trsovje ima zeleno-črno listje, mej tem ko je drugod le srednje, semtertje celo nič grozdja in še kar ga je ostalo, še to je slabo. Lansko vino se prodaje štrtin po 40 for. in Se ceneje; leta 1886. pa po 140—200 gld, štrtin; živini se je cena nekoliko povišala, vsi drugi pridelki pa imajo slabe cene. Dne 1. julija t. 1. smo dobili pri Mali nedelji novo c. kr. pošto zvezano s poštno hranilnico. Kakor je omenil užo g. dopisnik v „SI. Gosp." žalibog, vse kar spada v pošto t. j. tiskovine in poštni pečat so le nemški. Rečemo pa, če se no bode to predrugačilo ter se ne uvedejo tiskovine in pečat v nemško-slovenskem jeziku, rajši smo brez pošte, dasi bi tukaj bila koristna. Nikdo naj no misli, da smo tu Nemci ker rojenega Nemca tu niti nemamo, le sem ter tja kdo za silo „kuheltnjč" lomi. Naš kmet sploh ne more vsaki krat prihajati na pošto ob uradnih urah ker mu čas tega ne dopušča, drugi niti ne vedo kdaj je pošta odprta radi česar se večkrat rajši poslužujejo bližnjih pošt kjer sprijemajo pisma od odaljenih prišlecev ob vsakem času. Ako se to ne bode predrugačilo naša pošta z novim letom menda neha. Dežja imamo to leto v izobilji, tu in tam so plohe učinile znatne škode. Tudi požarov je vsako leto več. Ljudi stiskajo za denar kakor uže dolgo ne, ker so slabe letine in še to kar je za prodati, nema cene. Sin želi veliko doto, hčer prav tako; hitro po očetovi smrti je cenitev, delitev, vsi dediči žele vsak svoj del, ki se jim na vsak način mora izplačati. Na tisoče zgledov to po-jasnuje nekdaj daleč sluteča dobra kmetija trga se kos za kosom in slednjič še gospodar s svojo obiteljo nema lastne strehe. Če to in še veliko drugega še dlje časa tako naprej ide, gorje nam bode česar se zelo bojimo. Dal Bože! da bi naši potomci lažje živeli na tej revni zemlji nego mi in da bi zopet cvetela vera in blagostanje ter zavladala prava ljubezen, blagostanje in edinost. Svitov. Domače vesti. Izlet V Divačo na jutrašnji dan obeča biti velekrasen. Zadnjič smo v dopisu iz Divače objavili razdelbo vilenice ; ta broj „Edinosti" naj bi izletniki s seboj vzeli, ali ga vsaj dobro pročitali. Priprave so v Trstu velikanske; vdeležbebode brez dvojbe ogromne. Pri veselici bodo nastopili razni pevski zbori. Iz Trsta in okolice se popeljejo v Divačo: pevski zbor „delal. podp. družtva", pevsko družtvo „Hajdtih" iz Prošeka in „Zora" od sv. Ivana ; družtvo „Adrija" se ne more vdeležiti ker imajo ta dan v Barkovljah starodavni ljudski ples, vdeleži se pa izleta mnogo udov tega družtva ; dalje pevsko družtvo „Velesila" iz Skednje in pevci iz Boršta. — Pri veselici bode pel Klanski pevski zbor pesni „U boj" in „Morje Adrijansko" in svirala izvrstna veteranska godba, ki se popelje zajedno z izletniki iz Trsta v Divačo. Da se izletniki iz Trsta znajo ravnati, javljamo tukaj, da na kolodvoru pri sv. Andreju in v Divači bodo ne red pazili odborniki „Delalskega podpornega družtva". Za volj reda naprosijo se gg. izletniki, da bo v vsakej zadevi ravnajo po odloku teh odbornikov, da ne nastanejo zmešnjave. To se je ukrenilo v sporazum ljenju z ravnateljstvom državnih železnic. — Ustopnice za v jamo se bodo jatri na kolodvoru prodajale po 30 nvč. O divaškej jami priobčujemo nastopno: Ni dvojbe, da se tacih in še večjih naravnih krasot, kakeršne stopajo v Posto-jinskej jami pred oči začudenih gledalcev, nahaja še mnogo pod zemeljsko površino Krasa. Dokaz temu nam jo Divaškajama, kojo je pred petimi leti našel Jan. Žiberna, ko je obdeloval na dnu neke kotline malo njivico. Sredi te njivice udrla se je na-jedenkrat zemlja in nastal jo neznaten otvor. Pogumni Žiberna, priskrbi si vrvi in prosi svoje sosede, naj ga spuste skoz ta otvor, da vidi, kam se mu udira njegova njivica. — Kako se je začudil, ko je na-najedenkrat bil prestavljen v veličasten podzemeljski hram, ob čegar stenah so čarobno lesketali solnčni žarki, ki so skozi otvor sredi njegove njivice menda prvikrat prodrli v te podzemeljske prostore. Davši sosedom svojim znamenje, naj ga zopet potegnejo kvišku, pripoveduje jim, kaj je videl. Previdno so sedaj razširili otvor na dnu kotline, in ko so se tudi drugi prepričali o čarobnosti in velikosti podzemeljskih prostorov, sklenil jo občinski znstop, da se ima jama na občinske troške urediti tako, da bode pristopna obiskovalcem. Poskrbeli so toraj za pripraven uhod in napravili so v jami stezice. — Dandanes more se v Divaško vilenico priti ravno tako lahko ko v Postojinako. Utis, kateri napravi ta jama na obiskovalca, je velik. Neštevilno kapnikov razne oblike in velikosti v vseh barvah leskcče se tu, tako da se človeku zdi, ko da bi bil prestavljen v jeden onih demantuih podzemeljskih gradov, o katerih govore narodne pravljice. Jama se sicer glede velikosti no more meriti s Postujiu-sko; glede krasote kapnikov pa jo celo v mnogočem prekaša. — Svetujemo toraj vsacemu, ki ima kaj smisla za naravno krasoto, naj ne zamudi prilike, da si ogleda jutri Divaško jamo, kojo bode „Ljubljanski Sokol" dal sijajno razsvetliti. Vspored k izletu „Sokola" Ljubljanskega, Tržaškega in drugih južnih družtev v Divačo, dne 1. septembra 1.1. I. Odhod iz Ljubljane ob 4. uri 55 m. zjutraj. Odhod iz Trata ob 8. uri zjutraj iz «v. Audreja. Prihod v Divačo ob 9, uri. 2. Po sprejemu zajuterk. 3. Ob 10. uri sv. maša. Pohod St. Kancijanske votline. 4. Obod po raznih gostilnah. 5. Ob 2. uri popoludne pohod Divaške jame, katero bode ,Sokol" sijajno razsvetlil. fi. Ob 4. uri ljudska veselica z godbo, petjem, telovadbo in plesom. 7. Ob 8. uri zvečer odhod. — Pri toj svečanosti svira Tržaška veteranska godba. Odbor „Sokola". Glavna skupščina „Bratovščine hrvatskih ljudi v Istri" se je vršila dne 26. t. m. v Kastvu. Družtvena glavnica je narasla v minolem letu za 7B2 gld. ter znaša sedaj 7769 gl. 75 kr. kar je gotovo lep uspeh ako se pomisli, da se vsako leto izda za siromašno mladino 5—600 gld. Lahonska jagnjeta. Nek dopisnik iz Gorice v tukajšnji vetrnjaški list ,11 Citta-dino" opisuje v nekem svojem dopisu goriške razmere ter daje slovenskim Gori-čanom nekako patrijarhalne svete, naj bodo spravljivi in bolj strpljivi napram italijanskemu življu v Gorici. Navzočnosti Slovencev v Gorici lahonski dopisnik sicer no zanikajo, kajti osmešil bi so pred svetom ako bi trdil kaj tako obotnega. Po njegovem menenju morali bi goriški Slovenci biti hvaležni svojim sosedom Italijanom, tamošnjim prvobitnikoru (?) kot „tujci in pri-vandrovci" ki uživajo sedaj italijansko gostoljubnost! Človek se mora prav smejati nad logiko tega lahonskega lista. Nedolgo pretiskavši znani dopis v „Fanfullo" v katerem dopisnik smatra za neumno trditev, da so Slovani tukaj naseljeni samo 1000 let — potegnol je z njim in bil istih misli. Danes je pa na to uže pozabil in zopet smo mu „tujci in privandrovci!" Očka wCittadino", tvojej hrvatski materi so gotovo sanjalo ni, da boš ti v Trstu kedaj kvasi! nesmisli in postal brezvestni renegat! Eppur s i a m o qu \ e ci m u o v i-amo! — navzlic abotnemu srdu tržakih neodrešencev. Dr. Frane Mandić preselil se je dne 24. avgusta na borsni trg (Piazza della Borsa) št. 13, I. nadstr. Narodna Čitalnica v Dekanih pripravlja za dne 15. pr. m. veliko veselico s tombolo, godbo, šaljivimi prizori in plesom. Hrvatska razstava se je otvorila dne 21. t. m. v Oseku v Slavoniji. Dosedaj se je oglasilo 1600 razstavljenec, mej kojim 300 jih razstavi goveda. Nova živinska bolezen bo je pokazala 7 Dajili, Umagi in Novem mestu v Istri; govedi se oči vnamejo in polagoma goved popolnoma oslepi. Bolezen je nalezljiva ter se znatno širi; prekoračila je uže Mirno ter prikazala se tudi v vsem porečkem okraju. Pri mestnem magistratu je razpolo žen načrt železnične progo Trst-Poreč v podaljšanje uže izdalene želez, črto Trst-sv. Saba. „Indipendente" in bratec mu „Mat tino" pogrovata zopet vest, da je papežev nuncij Galiinberti opozoril škofa Feretiča in Glavino na njuno ultraslavofilsko vedenje, s čemur odtujujeta primorsko italijansko ljudstvo sv. cerkvi (!). Mi smo uže zadnjič preklicali to vest za golo izmišljotino kajti, ako ukora treba, potroben ga jo škof Flapp radi njegovega ultrala-honskega mišljenja s kojim istinito duševno škodi svojim vernim in pobožnim slovanskim ovčičam lastne škofijo. Imenovana škofa, čeprav bi v resnici bila takšna kakor jih Lahoui razupivajo, bi s tem ne spodkopavala vere v tukajšnjih Italijanih, kajti isto so uže do korena omajale lahoneko časnikarske kavke, ki s smelo roko skru-ni j o vse kar je katoliško in versko grdeč sv. očeta papeža in cerkveno, osobito pa slova n s k o duhovščino! Kdo se v tej priliki ne spominja znane bajke o volku in jagnjetu P Shod volilcev Dolenjskega bode dne 2. septembra v Novom mestu, pri katerem bode drž. poslanec g. prof. Šuklje poročal o svojem delovanju v drž. in dež. zboru. Vabilo k »lavnoati, katero priredi „Narodna čitalnico v Ptuji" dne 12. septembra 1889. leta o priliki petindvajsetletnice svoje. Vspored : 1. Ob 10uri dupoludne slovesna služba božja v slovenski cerkvi; | 2. Ob 11»/» uri dopoludne zborovanje v čitalnični dvorani; 3. Ob 1. uri popoludne skupni obed v „Narodnem domu". 4. Koncert. Začetek ob 4. uri pop. 5. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. ODBOR. Meroizkusni inspektorat in urad je bil preložen v ulico Scorzeria br. 5. Poštni muzej meni osnovati avstrij-sk o trgovinsko uiinisterstvo, v kojem bodo razstavljeni vsi predmeti ki kažejo razvoj avstrijske pošte. Uže so se razposlali dotični oglasi na vsa poštna ravnateljstva. Prihod. Te dni so prišli v Trst sija-mežki princi. V četrtek so šli v Pulj in Reko, danes se povrnejo zopet v naše mesto. Naše ljudstvo je jako občuduje. Letošnji pšenični pridelek. Nok francoski časopis objavlja podatke o letošnjem pridelku pšenice v vseh svetovnih državah, iz kojih posnemamo sledeče: Francoska je je pridelala 112milijonov hektolitrov pšenice, Ruska 75 mil., Spanjika 48 mil., Avstro-Ogerska 50 mil., Italija 45 mil., Nemčija 35 mil.. Angležka 30 mil., Rnine-nija in Bolgarska 15 mil., evropska Turčija 12 mil., Belgija 6 mil., Srbska 3 mil., vsa Evropa 443,300.000 hektolitrov. Vsega pridelka po vsem svetu je bilo 768 8 milijonov hektolitrov. Slabo jo izpala letina v Avstriji, Rusiji in Rumeniji, sicer pa dobro. Samomori se v Trstu množe kakor gobe po dežju. Te dni se je UHmrtil na trž. pokopališču na grobu svoje soproge sivolas starec — 70 letni Ivan Fratnik iz Renč prerezavši si žile na vratu. Vzrok žalostnemu koncu jo neki toga, ker ni mogel iztirjati znatno svoto denarja, kojo je posodil brezvestnej ženski! Književnost. Podjetna knjigarna g. J. Gioutinija v Ljubljani priposlala nam jo naslednje knjige, koje je ravnokar v ličnoj obliki obelodanila in koje priporočamo našim čitateljem. 1. Rodbinska sreča, roman ruski spisal grof L. N. Tolstoj, poslovenil P. M. Podravski. V Ljubljani, založil in izdal J. Giontini 1889. Cena 40 nvč. 2. Učenko v petih delih sveta, spisala Elizubeta Berthet prevel Anton Sušnik (Francozka akademija je to delo odlikovala z nagrado „Monthyon" v znesku 10.000 frankov) III. zvezek. V Ljubljani. Založil in prodaja J. Giontini 1889. Gena SžO kr. 3. Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, Zgodovinska povest, iz nemškega preložil Ivan Urbanec. V Ljubljani, založil in prodaja Janez Giontini 1889. Cena 20 kr. 4. Doma in na tujem, povest iz preteklega stoletja, Spisal * * * V Ljubljani založil in izdal Janez Giontini 1889. Cena 20 kr. 5. Pravljice in pripovedke za mladino, zbral Dominicus. V Ljubljani založil in prodaja J. Giontini 1889. Cena 20 kr. 6. Izdajalca domovine, povest, spisal Vaclav Kredba, poslovenil ni za slovensko ljudstvo priredil II. Podkraj-šek. V Ljubljani, založil in izdal Janez Giontini 1889. Cena 20 kr. Listnica upravništvo O. A. P. v Rabacu. List A. je zaspal. Na zdnr! — Tržno poročilo. Cono ho razumu, kakor se prodajo na debelo blago za gotov denar). Crna od for. do for. Sava Moocn.......100 K. 134 — 130.— Kio bisor jako fina . „ —.— —.— Java „ „ „ , „ —.— — .— Santos lina............103.— 101.— „ srednja ... „ 94.— 95.- Guatemala..... „ 100.— 107,— Fortorioco............i 18.— 120.- 8an Jago do Cuba . „ 130.— 132.- Ceylon ptant. fina . . „ 122.— 124.- Java llalung. zelena . „ 107.— lUrt.— Campinas..... ,, —.— — Rio oprana .... „ 110— 117.- ,, lina..............102.- 104.- „ Hiudiga .... „ 9">.— 90.— Cassia-lignea v zabojih . . Macisav cvet...... Ingber Hen^al ...... Papar Singapore ..... Penang ...... Hatnvia...... Piment Jamaika..... Petrolej ru.tki v sodili . . „ v zabojih . Ulje bnmbnžno amerik. . . Leeee jedilno j. f. gar. daltnar. h certifikat. . namizno M.S.A.j.f. gar. Aix Vierge .... * fino..... Rožiči pulj es k i ..... dalinar. s cert, . . Smokve puljeske v sodih . „ v vencih . Limoni Mesina...... Pomaranče sicili junake . . Kandlji Kari i.a..... dalm. I.a, s cert. Pignolli......... Riz italij. najlineji • • • • „ srudnj i . . . . Kangoon extra .... n I.H..... ll.a .... ; Snltanine dobre vrati . . Suho grozdje (opaia) . . . i Cibebe......... Slaniki Yarmouth I.a . . . Polenovke Bledne velikosti | velike ..... Sladkor centrifug, v vrečah I 8 certifik. . . . FaiolUoks....... Maudoloni..... svetlorudeči . . . . temnomdeči . . . . bohinjski ...... kanarček ...... beli, veliki . . . . zeleni, dolgi . . . . „ okrogli . . . mešani, štajerski . . Maslo . • . . ...... Seno konjsko....... volovska ...... Slama ......... 34.— —.— 450— 4M.— 19 — 'JU. - llM) K. Hi.— 6 7if.— 39. -8.00 9,-3!».-41.— 41.-51.-65.— 02 -7.- -.--.- 8.50 H.ri -04.-7*.— 4 J.— 40.— 42 -42.-Si • -«57. - 7. »boj iuTK. 14.50 8.— 8.50 102— 101 -72.-19.25 18.75 15.75 14.25 12 50 30.— 15.— (5.50 9-94.- 7l!-19.50 19.— 14S0 1275 35.— 10.— sod 37.- -.-34— 35.- 100 K. 3 ».- 39-50 10-50 10.- - — 10.50 n • ■ 8.-9.75 8.- • njo „ 0i). — 92- 2.10 2.23 „ 2.00 2.90 2.7U 2.80 Dunajska bor 30. uvgusta. Enotni drž dolg v bankovcih — — „ v srebru — — — Zlata renta— — — — — — — — 5u/0 avstrijska renta — — —-- Delnico narodno banko--— — Kreditno delnice — —---- London 10 lir storlin--— — — Francoski napoloondori — — — — C. kr. cekini — — — — — — — Nomiko marko — — — — — — — HM gld. 83 40 , 84 40 „ 109 80 „ 99.45 , 907.-„ 308 50 , 119 35 „ 9 47 „ 5.63 „ 58 25 Poslano. *) „Soča" od 25. julija št. 30 zabavlja še volilcem deželnih poslancev ter se jezi, da ni vao izteklo po volji dopisnika. Pro« i flim dovoljenja, da spregovorim o tem za-1 bavljanju in o kandidaturi g. K. Dopisnik govori o sobićnoati, samohlavi in samozadovoljstvu : — ako sto bili bolj zmožni kakor jaz, mogli ste se sami obnesti, po-I tem bi s zmago bili zadovoljni kakor jaz. Znano mi jo pa, da sto iz lastno volje g dr. Rojca v velicem posestvu pustili samega sredi vodo. Saj menim, da ta gospod ni nikogar prosil, naj ga priporočuje kandidatom ; javno po časnikih je bil razglašen za kandidata v kmetskih občinah, na-krat je pa vse umolknilo, volilce zmešalo in g. dr. R. je na cedilu ostal. Je li to tnožko ? Mislili ste, da tudi v velicem posestvu enako steče. Osla se pelje pa le enkrat na led. Po volji nekaterih ostal bi bil ipavski okraj brez vsaktorega zastopnik«. Jo-li to pošteno? Tolminski bi pa imel ti poslancev. Kaj sem rogovilil ? v kakšen moj dobiček ? saj nesetn Ipavec temveč Uric ali za pravico dam glavo. Na drngej strani dopisnik tudi zabavlja, da se bojim maščevanja in da pričakujem kakšnega dobička. Tudi v tem se jako moti. Povem očitno, da sem se boril za javen dobiček in korist; maščevanja se ne bojim, saj dobro vem, da je to moje zdravje ako se kdo maščuje nad menoj, da imam kaj delati sicer bi moral biti ztnirom doma | k jer bi zarjavel, llorim se zuiirom za pravico a ne hinavski in za to ne tirjam ne dobičkov ne Časti in zadovoljen sem, da je steklo po mojej volji in želji. Glede pohvalo g. Kovačič-a, da se jo radi discipline sam odpovedni, to je gola laž. S tem se spriča, da je dopisnik iskal kakega dobička. Ako bi se bil g. K. sam odpovedal, ne bi bil vdobil osem glasov od začetka kajti saui je rekel v volilni hiši: jaz kandidujem, in ni imel poma-gačev, da so ga javno priporočali. Konečno omenim, da nemam ničesar proti g. K.; njegove zmožnosti v tej zadevi ne poznam, nasprotoval sem samo radi tega ker je imelo preiti vso na Tolminsko in mi bi bili morali vstati kakor riba na suhom, ki hitro pogine. Sama Brda pa štejejo še toliko volilcov kakor veš tominski okraj. *) Za stvari pol tem nnslovom ju uredništvo toliko od govorno, kolikor mu potilava veleva. Kje je pa goriška okolica in ajdovski okraj ! Tpavci, ako aem vas razžalil, oglasite ae. Prosim tudi, da se oglasi dopisnik, da spoznamo perje. Anton Znidaršič. Svojim prijateljem in rojakom naznanjam, da som priskrbel obilo zalogo šolskih knjig in mnogo raznovrstnih najboljših in cenejših potrebščin za pisarne in za šole. Priporočam se toraj udano Vam, predragi prijatelji in rojaki moji, da me v prodaji podpirate in se za potrebovane reči na me obračate. Cene Vam zagotovljam najnižje, ki so v kupčiji mogoče. V Gorici 29. avgusta 1889. Spoštovanjem udani G. Likar: trgovec. ■M o t O 2 O : ■NI Š? M as d3 o" Vinice na Dolenjskem, dne 12. jan. 1889. Blagoizvolite mi poslati dvanajst staklenic Vašo onciico za želodec. 4—12 Pohvalno omenjam, da je bila raba lani poslanih 36 steklenic i/.vrstna. llolniki raznih vrst so vživali esenco z najboljšim vspe-h in. Neka bolnicu je bila liže za smrt bolna vsi so mislili, da mora v malo urah umreti; toda komaj je zavžila nekoliko kapljic eseneo, je že okrevala in fez nekoliko ur popolnoma ozdravela — med tem, da je bila poprej već dni že skoraj na smrtni postetji Esenca se tedaj zaradi njenega izvrstnega vpliva sama najbolje priporočuje. Z odličnim spoštovanjem Jurij Konig, župnik. ** Javna zahvala. Tem potem ("ntimo ne dolžni izreči javno zahvalo vnem onim oseham, posebno pa naše j prepustiti duhovščini in č*.*titim gospodom bogoslnvcein ; dalje blagorodnim gospodom : V. G.nptirčič-u, A. Trobcu A. Ščuka in nekaterim drugim plemenitim srcam, ker so blagovolili poskrbeti, da se je pogreb našega ljubega sina, »siroma brata, bogosloven Antona izvršil kolikor možno veličastno; spoštovanemu občinstvu pa za mnogoštevilno vde-ležbo pri sprevodu s katero bo skazali svojo zadnjo čast temu nadupolnemu mladonču. Sv Ivan Verdela, 30. avgusta 1889. Anton Furlan. oče. Antonija Furlan, mati. Janez, Andrej, Karol bratje. St. 2433 Razglas, Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl v ulici „3 q u e r u n u o v o* štev. 10 lastno gostilno in gostilno v ka erej točim izvrstna vina po 36 in 40 kr. liter in najboljše p i v o. P. n. slovanskemu občinstvu se tedaj mij-gorki'jše priporočam 2—2 Ivan Cagaria. Vsled prošnje Josipa Žetko iz Male-priatnve h. št. 18 dozvoljena je zaradi dolžnih 502 gld. dvakratna javna dražba nekretnin Antona KocjanČiČ pok. Matije iz Vatovelj h. štv. 16 nalazočih se v zemljisnici za katastralno občino Vertovlje v zemljeknjižnem uložku štv. 81 v edinem v uložku štv. 82, 83, 84 85 v va«kem v 1.. 2. in 3., v uložku 95 k 7u delu v edinem in v zemljisnici za kat. občino Barka v uložku 214 hh edinem zemlje-kn ji/nem telesu ceniluitn zapisnikom pr. 28. januvarja 1889 štv. 313 cenjenih na 2114'gld. Za ovršavnnje dražbe bila sta odločena pri c. kr. okr. sodišču 11. dati septembra in 7. dan oktobra 1889 od 10 ure dupoludne do poludne s pristavkom da bodo nekretnine oddane samo pri drugej dražbi izpod conilno cene. Cenitni, zapisnik zemljeknjižni ekstrakt in vsi drugi dražbeni uveti leže tukaj vaacemu na ogled. C. kr. okr. sodišče v Sežani dne 29. junija 1889. C. kr. okr. sodnik.' j 3-2 Dej lik. BRNSKA TVRDKA za razpošiljatve finega suknenega blaga lernbard Ticho 'ie-2 Briinn, Krautraarkt 18, — pošilja proti povzetji: Sukna za gosp9 donet in«trov, sniini volna v vseh modornih Imrvali dvojna širokust nI. H. Niegerskega valjanega sukna 10 met., sama volna, na jnovejše hlago za jesensko in zimske obleko dvojne širino gt.4.50 črni Terno saksonski izvod, dvostroko širok, za celo obleko. 10 metrov gld. I SO Ragusa moderno sukno dvostroko široko, za kostume, v vseh barvah, tudi progasto in p sano It) met. gld. 9. Valarijne flanele deset metrov najboljše baže, 80 eentim. pid. .1 r.o Duble-Velour-sukno '/< kompletno, 1 komad gld. 3.SO Baršena za obleke deset motrov. krasni vzorci ffld 3. Kalnuka deset m., najboljše vrsti, HO cent. Širok g.<.90 Životi „Jersey* za gospe (jopice) z svilnatimi gumbi, v vseh barvah kompletne, velike; 1 komad trld. 1.30 Jedno zimsko ogrinjalo 'J 4 veliko gladko in karirauo gld. * Jute zastor turški vzorek; podpolui gld. « »» Garnitura iz jute 2 posteljne pogrinjale, in i namizna prta s čipkami gld. 3.50 Košulje za đelalce iz rumbnrškega oksforda velike. 3 komade Rld. * Garnitura iz ripsa sestojefa iz 3 posteljnih pregrinjal in namiznega prta se svilnatimi čipkami gld. 4 Normalne košulje in hhče kompletne velike. 1 komad pM l.f»0 Holandske dolge preproge (ostanki) 10 12 metrov dolge, 1 ostanek gld. 3.00 Ženske košulje iz moenega pintnn sPipknmi ('■ komadov Kld. Domače platno I komad, .'»() vatlov 4 « gld. • 60 1 ?10 V« » ».»O Košulje za gospode, lastno delo bele ali barvane 1 komad I.a I.NO IT.a |e|d. f.«0 King-Webe boljše nego platno 1 komad s t širok, :t(J vatlov gld. O Eanevas 1 ko. -id KO vatiov lila gld. 1 »O 1 „ BO „ ru dee „ SO Kanevas iz niti 1 komad KO vatlov lila in rude? rIiI. O Konjska plahta jako dobra, 190 ctm. dolga, 1HO ctin. široka gld I .SO Odeje za fijaker j o 190 ctm. dolga. 130 ctm. široka gld. 3,!»0 Sifon komad, 30 vatlov, I.a gld. !» m»0. najboljše vrste gld. O.»O T o v a r 11 o s k 1 a d i & ć e s u k n e « a b 1 a »f a Ostanki Smskega sukna Ostanek za podpoduo mužko obleko 't 10 m. dolg') gld. •• Blago za zimske sukne ostanek 2.10 metra za popolno zimsko Huk-njo rjavo iu višnjom« gld. &.RO Priložnost za kupovanje! BRNSKI OSTANKI SUKNA. 1 ostanek za 1 kninpl- nioiko obleko 3.1U m. dolgo g. ik.f S Blago za površnje suknje njtinejšo vrste, '2.10 met. za celo bknjo gld. * Vzorki brezplačno in franco. Za dobro blago in točno pošiljatev se jamči. | tffr Elegantno izvedena zhirka uzoroev z 400 unamkami g. krojačem nefrankovano. j Coinine prosto Stalne cene Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne Ignacija Kron 4_4 TKST, ulica al Teatro štev. 3. bila je vnovič preskrbljena s popolnimi opravami za spalnico in jedilno Hobo, lastni izdelki, v najnovejšem slogu in prodaje proti popolnem poroštvu za kakovost iu po neizmerno nizkih cenah. pristoja tudi j 1 pohištvo za spalnico, staro-nem slogu iz svitlo orehovino gld. 2551 bogato za odlične J 1 „ „ buroko „ „ r « 28oJ narez- d r u ž i n e | 1 r za jed. sobo, „ „ B „ „ H8o| 1 j i ano V zalogi so dobiva zmirom tudi mnogo prostornega pohištva, uli trdno delanega in po jako nizkej ceni. Kadi pomanjkanja prostora, zaloga železnega pohištva se je i/datno skrčila in do novo razpolage, se bode prodajalo po tovarniških cenah Ceniki se na zalitevanje pošiljajo po deželi franko in brezplačno. Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! [II najnoveje kon-} struke i je v raznih velikostih. Olivne stiskalnice in olivni mlini Vinske in sadne stihkalnice Grozdni mlini in sadni mlini Mlatilnice, Čistilnice, £Ii, robknliiice zii turšico, sejnliiikt', pluge it(l. 18—20 Priprave za sušenje nadja in zelenjave. Rezilni«« za krmo v največji izberi, izvrstno narejeno, po najnižji tovarniški coni. Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78 Katalogi in vsakersna pojasnila na zuhtevnnjo zastonj in franko. Prikupcem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki S9 iščejo in dobro plačajo. Išče se maši nista J.&S.KESSLER Tvorniška zaloga snkna Doklrr ja še kaj v zalogi Ostanki tonskoga sukna rio metrov ta cele liinsko inoiko _ obleka f. 3.75 Angleško ševiot-tsUgo lun metrov la edo nioiko obleko f, S-5r>, II. f. 7.So, III. f. 6,— Kape iz pliaa Namizni prti za nioie in drčke, 6 kom. f. i 5o laneni, v«rh barv, i koinadl a for., .1 komadi V* ' for. Potna ogrinjala (plaid) 3.5o m. dolj, r.6i m. širok f' 4.5 i m, doi, r ,.5o Damastne vbrisavke Gotov slamnjak. 9 m. dolgi - ^ ^bkonT f^.an""" i komad, I. f. 1,40, II. (>o kr. ' Platnina in tkanina 1 komad — a>i komolcev Oxf jrd, najnovejši uzorec 1 komad (-•■) komolcev) f. 4.So Šlfon »a nioiko in iensko prrilo,ikom.| |3r> komolcev) I. f. ■j.fiO.JI. f. .).5o Prosniški baršant i komad (an kom Icev) bel alti rudeč 6 f .višnjev ali rujav, f. 51 Eanevas za posteljne preproge 1 Komad ( Vil d, kotivlcev) I. f 6, II. '<■ 3" Atlasov gradi za posteljne preproge 1 kom. 'I"! d. komolcev, I. f. So, II. f. 5,SoJ Modne blago za dame.l al baršanta I f. a,5o za komade II. f. i.So Hi-a Normalno perilo Jaegerov sistem sama volna, za Konjske plahte, težke Vrste gospode in gospe t srajca f. l.5o. * obrobki, ifi cm. doUe, 1 ki cm, ši-T hlače f. 3,bombtla f. I.Sokcm. rok', I. rumena r.a.5o,II, siva f I,So _ Možke nogavice Flanelnete rute za na glavo Domače platno zimske, bele in barvane, pletene za ienske, zelo tople J komadi I. močne vrste (n> komolcev) i k<>in. 6 parov f. i.in 1 for. II 75 kr. »/■1 f. /i.5i, f. !!Kup o priložnosti!! Zimski Niger-loden za Jenske obleke, najboljše vrste, in in, f. 3, a o Karirani modno hlago tv> cm. široko za spalne suknje iu] otroške obleke.m m, f. 4.— Jcupon i trožiono blago v vseh bar vali, I. f. 3,.r>'i,Il f. 2,Mul Flanela Valeria najnovejši uzorec, 10 m. f. a-So Ealmuk najnovejši uiorrc, IO m. f. a.7nI Baršant za obleko najnovejši uaorec pristne barve,| 10 metrov, f. 3,— Kašmir dvojne širokosti črn in barvan, tO m, for A- — Atlas od volne, dvojne širo-| kosti, črn in barvan, i<> ni. f. '".5 Lastnik pol. družtvo „Edinost' Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. za parno pilo na Notranjskem; služlio jo nastopiti h 1. oktobrom t. 1. Pojasnila ae dobe v našem uredništvu. Prednost ima tisti, ki jo vešč slovenskemu ali hrvatskemu jeziku in je zmožen pri strojih izvesti popravke. 2 — 3 Bolezni želodca. iu spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodcnica in kronična driska, zdravi bč najvspečneje s PIO-COLI-jevo . ESENCO za 2EL0£ECU, koju je tudi izv iHtno Hreil-utvo proti glistam. Pošilju jo izdelova-to I j lekamm Picccli v Ljubljani (Dunnj-»k h to h tu) proti poštnem povzetju V Pli'klenictih po 1;"> novi', ne produ,[u v Trsta v leknriuin; iSiai-olutto, pl.Loiten-hurg, Liprandi, Poz* zutto , Praxm«rer, Prendiui, Hnvusini, (Varstvena znamka). H(,viH, Suravul (ita magistratom), Serruvullo, 8kopzyii*ky, Jjuttinu in /anetti. — V Istri v lukarnuh; Rovinj Angelini. 1'tilj WosHermann. Carhucichio, Hodiniu; Diujan Bek, liradainanto; Koper Oiovannini, avento; /'imn Fonda, Lion: 1'nzin l.iou ; Not>ii/ra