Stent: Za celo leto.....K 20 — za pol leta......« 10 — za cetrt leta.....« 5'— za 1 mesec......« 1*70 Posamezna §tevilka 60 vin. UredniStvo in upravnigtvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovzu), pritliCje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 10 Ptuj, 7. marca 1920 II. letnik Jugoslovanska demokratska stranka sklicuje ki se vrfii v nedeljo, dne 7. marca 1920 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Na shoiiu pora5ajo filani odstopivSe beograjske in Ijubljanske vlade o novem politi5nem poloiaju. TajniStvo JDS. NA DELO! Jugoslovanska demokratska stranka je sklicala zadnjo nedeljo velik shod v Ljubljani. Pregledati jo hotela svoje vrste in po-dati nove srnernice svojemu delovanju. Stranka se nahaja v opoziciji proti sedanji vladi in vodstvo se je moralo obrniti na na-rod, da se ugotovi, ali u?ava popolno za-upanje med pristaSi stranke in, ali se odo-brava njegovo delovanje. Velike mnozice od vseh stoani naSe sirne doraovine so prihitele na shod, da sijajno matiifestujejo za demo-kratsko rnisel. Nasprotniki stranke so se ze veselili, ceS jugoslovanska demokratska stranka je v razpadu. Saj je tudi izgledalo tako, kakor bi se hoteii odvracati od nje posamez-ni sloji. Odcepili so se razni nezadovoljnezi in si osnovali svojo narodno socijalno stran-ko. V stranki sami se je le prevefi kritikova-lo in zabavljalo, toda premalo delalo. Vse delo se jc prepu56alo predstavnikoui, ki naj bi bili edini odgovorni za vse uspehe in ne-U9pehe. V krajevnih organizacijah je nasto-pilo nekako mrtvilo. NaSa stranka je sedaj potisnjena v opozocijo in kakor se kaze je Iz dnevnika tirana alkohola Neki moz se je vraeal iz mesta P. vinjen domov. Vsled alkohola izmucen in truden se je vlegel ob cesti in zaspal. Ukradenih rim je bilo 600 K. V vaSki gostilni so na nedeljo popoldne plesali in popivali dninarji, ki so bili med tednom s tezkim delom prisluzili denarja. Ko so se ze precej opijanili, so zaceli razgrajati in metati kozarce v druge goste. S silo so jih spravili iz hise pod kap. Ko so bili na planem, so zaceli pobijati gostilniska okna in razili hiSna vrata. V vasi SiepSed na Dolenjskem je zivela znana pijanka, ki so jo poznali otroci pod imenom „frakelnjova Mica." Za denar, ki si ga je prisluzila v treznosti ali ga priberacila, je kupila zganja. Steklenico je nosila kar v zepu. V hudi zimi ni imela gorke obleke ne obuvala, arapak si je noge zavijala navadno v cunje. Nekega zimskega dne si je privoSeila precejsnjo merico zganja, da bi jo grel. Na poti domov je zaspala pod odprtim kozolcem, kjer so jo na&li drugi dan zmrzlor V Kotunovi vasi je bilo zegnanje, ki so ga nekateri Se v pondeljek po svoje nadalje-vali. Neki hlapec seje bahal, da izpije toliko ravno to dejstvo vzbudilo vse naSe pristase zopet k novemu aivljenju. Sijajni shod v Ljubljani je pokazal javnosti, da je jugoslo-venska demokratska stranka mogocna. Ideja ujedinjenja jugoslovonskega naroda od So6e do Vardara je presiaila nase ljudstvo tako, da ran ga ne iztrga nobena temna sila vec iz srca. Vse kar misli in euti v resnici na-rodbo in napredno. zdruzilo se bo v kolikor se to se ni zgodilo, v tej mocni tranki, ki obsega teritorij cele drzave. NaSa Jugoslavi-ja bo silna in res ujedinjena le tedaj, ako zmaga demokratska misel na celi erti. Do-movina je v novarnosti! Tako je zadical predsednik stranke poslanec dr. Kukovec. Zavedamo se to novarnosti. Zato se hocemo tesno zdruziti vsi in pozabiti na to, kar nas razdvaja ter slozno delo rati v smislu vodil-ne ideje nase stranke. Nase krajevne organizacije se morajo zopet zbuditi iz spanja. Kjer jih Se ni, se morajo na novo ustanoviti. Opustimo vedno kri-tikovanje in otresimo se zlobnega duha ne-zadovoljnosti. Manj besedi — in ve6 dela na vsakem polju ! Na shodu in na to v seji izvrSevalnega odbora JDS 80 bile sprejete sledefie resolu-cije : 1. odlocno ugovarja nameri vlade Sto-jana Protiea, da se zavira ali celo ukine iz-vrSitev agrarne reforme. Svari jo v interesu drzave pred vsakim umikanjem in zahteva, da se po nacelih prejSnje vlade resno provede agrarna reforma do konca; 2. odio6no protestira proti izjavi novega flnancnega ministra dr. Velizarja Jankovica v Protie-Koroscevem kabinetu, da je razmerje 1 : 4 med dinarjem in krono in vsa izmena definitivna. Vztraja na tem, da naj se po zganja, kolikor mu ga kdo kupi. Res mu ga j kupijo en liter. Fant ga izpije in tekom potih j minut se zgrudi mrtev na tla. Na vaSki gostilni je popivalo vec fantov j pozno v no6. Brez povoda je udaril Blaz M. I 9 stekltmico Pavla H. Pavlov prijatelj je j vrgel Blaza na plan, kjer so planili Se drugi fantje nanj. Pretepli in osuvali so ga tako hudo, da je Blaz vsled poSkodb kmalu umrl. V trgu M. je dan na dan popival kova6 J SkuSek. Bilo je na Vel. pondeljek. ;Ze od jutra se je nalival po krSmah najprej z zga-njem, nato Se z vinom in pivom. V pozni no6i se je vra6al domov, a je obnemogel vsled preobilo zavzite pijafie ter je oblezal na cesti v dezju in vetru. Prehladil se je tako mocno, da se ga je lotila pljucnica, ki je spravila pijanca v treh dneh na oni svet. V vasi G. so naSli v jeseni leta 1916 znanega pijancka hiSarja Simna lezati mrt-vega v grabi. Pijan se je vradal iz vinskega hrama in je padel v jarek, ki ga je napolnilo neurje z umazano vodo. Nosrecno je zadel z glavo uprav v vodo. Tako ee je naredil hu-dobec norca iz njega, ceprav mu je zapisal ze davno svojo duSo. Na zadnjo uro ga je zaduSil v gnojnici. To so nekatera resnicna porocila posneta iz dnevnega casopisja. Sleherni dan prinaSajo listi take in cestokrat Se hujSe slucaje, ki jih izmenjavi starih kolkovanih kron s kronsko-dinarsko nov6anico zafine nemudoma priprav-ljati zadnja ncvCanica, ki ji bo parlament doloeil razmerje do krone in do dinarja. Pri tern ponovno izjavljamo, da interesu narodnega gospodarstva najbolj odgovarja, 5e se krona zamenja al pari z novo koncno edinico. Izreka svoj stud nad hinavsko klerikalno agitacijo v valutnem vpraSanja, ki ga je SLS sramotno izdala prvi dan, ko je vstopila v centralno vlado, s tem, da je pristala na dr. Jankovicev program, da jo relacija (razmerje) in izmena 1 : 4 definitivna (ze kon6-noveljavna.) 3. pozivlja iinancno upravo, naj polno-veljavno izmenja domacinom take bankovce s potvorjenom kolkom, ki so jih dobili v roke v dobri veri, a jih ob navadni pazlji-vosti niso mogli priznati kot potvorjene. Na velikem javnem shodu 29. februarja 1920 v Ljubljani zbrani pristaSi „Jugoslo-vansko demokratske stranke" : • 1. ponavljajo z vso odlocnostjo zahtevo naSega naroda po samoodlocbi v Primorju, ki edina more pravicno reSiti jadransko vpra-Sanje in z njo ono naSih zapadnih granic ; zahtevajo, da vlada brez omahovanja odkloni j anglo-l'rancoski ultimat; 2. slovesno ponavljajo izraz udanosti ! Njega VeliCanstvu kralju Petru in Njega Vi-soeanstvu prestolonasledniku Aleksandru do-bro vedoc, da je narodna dinastija cuvar avtoritete drzavne oblasti ter mogocen branik edinstva naSega naroda, na katerem sloni obstoj in moc naSe drzave ; ;j. smatrajo nastup nenaravne koalicije separatistov za nesreco za vso drzavo. So- miSljeniki pozivljajo, da kljub temu v polni | meri vrSe svoje dolznosti napram njej, ven- ] dar treba strniti vse moci, da se ta reakcijo- je povzrocilo pijancevanje. Malomarno jih citajo Ijudje, ali se zdrznejo samo za hip, 6eS, nic novega. Res nic novega, saj se do-gajajo pri nas dan na dan sli6ni prizori — zalostni prizori iz zivljenja onih, ki so se vdinjali pivskim navadam. Nekdaj in sedaj. Kako prijetno je bilo nekdaj o nedeljah popoldne na vasi! Mladina se je Setela po polju med cveticami, je pela vesele pesmi, ali se zabavala z igrami. Vcasih sta se opoprijela ralada fanta in sta poizkuSala, kdo je moc-nejSi od njiju. MofinejSi je vrgel slabejSega na tla, tako so si urili telesno mo6. Ali zbog tega ni bilo sovraStva med njima. RazSla sta se in sta si segla pred odhodom v roke. Kar je bilo starih, so sedli pod starodavno lipo sredi vasi. Gledali so mlade in so mo-drovali, kako je bilo, ko so bili Se sami mladi in prerokovali o dnevih, ki bodo Se priSli. Danes iS6eS zastonj takih prizorov. Sre6a-vaS po cestah in samotnih potih pijane ljudi, ki gredo negotovih korakov v mraku proti domu. Gospodar pije, da pozabi za trenotek, kako gre njegovo gospodarstvo rakovo pot. Hlapec, delavec, pomocnik pije zato, da je vsaj enkratv tednu vesel, kakor opravicujesam. Vsakdo ve, da ne bo drugi dan za nobeno 2 narni in opasni nestvor ciin preje in za trajno odstrani; 4. zvesti temelji toeki demokratskega programa odlocno zahtevajo, da se nemudo-ma izvrse obcinske in drzavnozborske volitve, po katerih se more usoda drzave povcriti zastopstvu, ki je zares izraz volje naroda. Edinole takojSnji apel na narod more prinesti konsolidacijo in ureditev ; 5. izrekajozahvalo in zaupanje odstopivSi osrednji in dezelni vladi. Resolucije so bile soglasnc sprejete, na kar je predsednik g. dr. Kukovec zakljucil zborovanje, Socijaldemokratski protestni shod \ proti draginji. :..........................................................: V nedeljo, dne 29. februarja predpoldne se je v Ptuju pri „Belem krizu" vrSil protestni shod proti draginji, katerega je skli-cala socijalnodern^kratska stranka, v prvi vrsti zaradi stavke ptujskih meaarjev, ki prej-Snji teden niso prodajali mesa, dokler se jim niso dovolile visje cene. Govorilo se je ostro, kakor navadno na takih shodih, zahtevalo se je, da se mora pri drugi podobni priliki nastopiti brezobzirno in vzeti obrt vsakemu, ki samovoljno ustavi obrat. Protestiralo se je proti nedelavnoati narodnegii predstavniStva in prepiranju za ministrske stolce, zahtevale so se aploSne volitve, izvrSitev agrarne re-forme in premozenjske oddaje. Shod je bil zanimiv in je trajal blizu 3 ure, ker se je tolerantno pripustil govornik, ki ne prisega na vse agitato rake in dema-gofike fra>;e. Ta je opozarjal, da je glavni vzrok draginje pomanjkanje blaga in da je edina reSitev v pridnem delu, da se pridela kar najvec vsakovrstnega blaga. Da vsaka stavka poveca draginjo in da jo poveca vsak, ki zahteva vedno krajSi delavnik in fie v teh par urah slabo in nemarno dela. Opozarjal je na tezkoce pri agrarni reformi: N. pr. 4000 oralov zemlje se labko razdeli med 200 novih posestnikov, kdo pa bo tern 200 poaeat-nikom postavil hise in gospodarska poslopja, kdo jim bo dal potrebno orodje in zivino, ker pri veleposestvu tega ni toliko P KonCno se ne sme prezreti vaznost velikih poscstev za aprovizacijo meat in industrijskih krajev. Skratka, a povrSnimi frazarni se ti problemi ne dajo reSiti. \ ljudska Sola ima blizu 300 otrok in aprejmo ; ae predlog, da se deli v deSko in deklifiko ljudsko Solo. Teniu primerno so, bodo razpi-sala tudi definitivna ucna mesta. NeinSka ljudska Sola ima tako malo ucencev (47 dec-kov in 31 deklic), da je pravzaprav izgubila 8Vojo eksistencno pravico. Upravicena bi bila le po ena nemSka vzporednica pri deSki in in dekliSki ljudski Soli. Vendar je na zeljb g. Steudteja nemSka Sola ostala neizprernenje-na. Ob prevratu je bilo v medtnih ljudskili Solan 91 siovenskih deckov in 08 deklic, a Nemci za te otroke niao dovolili alovenske ljudske Sole v Ptuju vkljub znanemu § 19 avstr. drz. temeljuega zakona o enakoprav-J noati. Komaj pol toliko nernSkih otrok irna v naSi narodni drzavi svojo Solo ! Tezava je le za Solake prostore, zlasti za novo deSko meScansko Solo in za nemSko j Solo. Doloci se clan mestnega Solskega sveta, I ki naj oaebno posreduje pri vladi, da se iz-; prazni mestna voja&nica in prepusti obcini v | solske svrhe. Razpravljalo so je tudi o takozvanih privatnih otroSkih vrtcih v Ptuju. Urad za j zaS6ito dece je zahteval od mestnega Solskega i sveta, da zapre privatne otrofike vrtce, ako nimajo dovoljenja od viSje Solske oblasti. Mestni Solski svet je pozval obe gospodicni, o katerima se je trdiio, da imata privatne otroSke vrtce, da ae izkazeta s predpiaanim dovoljenjem vi&jcga Solskega sveta. Obe gospodicni sta izjavili, da nimata otroSkih vrt-| cev, ampak da le pozamezni otroci prihajajo v svrho nadzora aliucenja. Ti izjavi je mestni Solski svet vzol na znanje in bo tozadevno porocal uradu za zaS&ito dece v Ljubljano. Ptujske stai'iSe pa opozarjamo, da imamo tukaj javni otroSki vrtec z 2 vrtnaricama, kjer otroci v predSolski dobi dobijo nadzor-stvo in zabavo in da ni demokratsko, ako se nekateri ,,boljSi" stari&i izogibajo temu jav-netnu otroSkemu vrtcu. Dopisi. Gospodarstvo. Iz seje mestnega solskega sveta dne 1. marca 1920. Glavna to6ka dnevnega reda je bila ureditev mestnega Solstva. Slovenska meSana r&ZSirjfl-JtC Petroleja ne bodo ve6 izvazali iz Ameri-ke, ker presega domaca potreba ze sedaj do-maco produkcijo. Potreba iznaSa 68 odstot-kov, produkcija pa GO odstotkov celokupne svetovne proizvodnje. Izkaz Avstroogrske banke z dne 31. janu-arja 1920 izkazuje, da je bankovcev v pro-metu za 56 in tri cetrtine milijard kron. Med temi jih je 13 in eno cetrtino miljard v Av-striji. 6it*itc in „Ptujski list" delo ali navadil se je na veseljacenje in pre-slab je, da bi si odrekel, ce tudi ve, da mu bo v kvar. Ce ni prijetno na vasi, je pa toliko bolj veselo v vaSki krcmi. Zoprni duh po opojnih pijadab, po razlitem vinu, gosti tobakov dim, vriS6 in vpitje ; vcasih ti hripavi glasovi narodne popevke donijo nasproti. Tu smo v kraljestvu alkohola. Sredi med pivci sedi vaSki modrijan in razklada na dolgo in Siroko svoje nazore. Napol vinjeni gostje pa ga po-sluSajo z odprtimi ustmi. Alkohol kaze cedaljebolj svojo mo5. Pivci postanejo Se glasnej5i,.vsak hoce priti do besede. Pozno v noc se vracajo Sele proti domu krice6 in razgrajajoc, da so v nadlogo drugim ze pocivajocim prebivalcem. PROLETARNI ALKOHOLIZEM. Mifiljenje, ki je naSlo izraz v pivskih na-vadah, da je alkohol neobhodno potreben za veselje in s tern za zivljanje, deluje zlasti pri proletary etu posebno kvarljivo. Kolikor bolj priprosto je zivljenje, toliko vecjo vlogo igra alkohol kot razvedrilo, ki naj tudi izde-denemu zatirancu odpre pot vsaj v kotieek dozdevne zemelJ8ke «re6e. Tam, kjer je uzi- vanje alkohola morda edini priboljfiek, katerega si zamore privoSciti proletarec, igra on seveda tudi najvecjo vlogo. To bi bilo pa nemogoce brez pivskih navad ! Ako bi bil alkoholizem proletaratva po-sledica revS6ine in slabe hrane — kjer po-gajanja v resnici najmocnejfie korenine — potem bi morali ravnotako trditi, da bi proletarec moral biti udan opiju. Toda to pa ni. RevScina in slaba hrana pospeSujeta alkoholizem, njegov vzrok pa je pivska navada. Brez nje bi ne bilo alkoholizma kot brez navade uzivati opij nobenega opijizma kot socijalne prikazni. Ako bi bil alkoholizem pojav revSCine, potem bi ne bilo nobenega premoznoga pijanca, nobenega treznega pro-letarca. Toda dobe se oboji. Da, zamoremo celo konstatirati, da je alkoholizem povsod enakomerno razSirjen; razlocek je samo v sodelujocih vzrokih in v posledicah. Tako deluje sicer v enakih okoliScinah najbolj Skodljivo tarn, kjer bi imel nadomeatovati pomanjkljivo hrano. Ako bi bil alkoholizem posledica revScine, potem bi si nikakor ne mogli razloziti, da ako ae delavstvu dvignejo dohodki, se v razmerju dvignejo izdatki za alkohol. Ravnateljstvo ptujske gimnazije prosi za letuo izvestje ptujake gimnazije o Solakem letu 190(5/7 v dar ali v prodajo. NemSka poStenost. V Ljubljani so zaprli na podlagi ovadbe tukajSnje policije te dni ne-kega Illicher-ja, bivSega clana nemSke meat-ne godbe v Ptuju, ker je ukradel nasi slo-vonake mestne godbi godaio „piccolo." Nemci seveda kri6e, da se jim godi krivica. In koliko godal je izginilo z bivSimi clani! Neki JanSiC je odnesel pred tremi meseci trom-bon, bluzo in 6epico, tudi last meatne god-be ! In vendar so Se slovenski narodnjaki, ki ob vsaki priliki branijo nemSki zivelj. TukajSnjim Nemcem zopet raste greben. TukajSnji trgovec je imel te dni v svoji za-logi pepelnike in kupice z znaki bivSe Av-strijo in Nemcije. In takim ljudem se pusti obrt nadalje! — V kavarni Evropi so pope-vali zadnje dni tukajSnji klepar Frank in tr-govaki pomocnik pri Voglu, Put^chnigg, izzi-valne in subverzivne nemSke pesmi. To si dobro zapomnimo ! „lch und mein Hund sind deutsch erzogen.'-V neki gostilni v ptujski okolici je sedelo vec goatov pri pilu in jelu. Tudi dva paa sta ae krepcala z odpadiimi kostmi in ostanki. Pri tern sta se stepla. Druzba je intervenirala ir4 opozorila posestnika enega psa trgovca Slavica z Brega, naj odstrani svojo zival. PriSlo je do prepira ; SlaviS je zabavljal, ker je druzba pela slovenako. Ta mu je stavila ultimat, da ima v 5 minutah zapuatiti lokal, ce ne, ga postavi pod kap. Slavic je porabil teh pet minut za nadaljno zabavljanje. Vmes je izuatil krilate besede: ,,Ich und mein Hund sind deutsch erzogen." Po teh besedah jo je zmagonosno popihal. Gospod Slavic si je s svojim izrekom stekel nevenljivo zaslugo za nemSko stvar. Zadel je v crno ! Nemec in pasja vzgoja — imenitno ! Dobro ste ae odrezali, g. Slavic in resnico ste po-vedali. Radovedni smo ali si je g. Slavic 8 svojim psorn vred pridobil vzgojo v Ljutomeru?? Pripomnino, da si je g. Slavic pridobil premo-zenje od Slovencev ne od Nemcev. Treba mu je jasli postaviti malo viSje ! Komornl koncert. Dne 15. marca se bo vrSil v Ptuju komorni koncert, ki ga bodo proizvajale 4 najbolje uioci ljubljanakega opernega orkestra: Brata Rihard in Lado Zika, Karol Sancin in Ladislaus Corny. V sporedu bodo to6ke iz Beethovca-a, Cajkov-skega in Dvoraka. Opozarjamo ze danes na to izvanredno prireditev, katere ne bode nik-do zamudil, ki ima smisla za dobro godbo. NesreCa. Dne 29. p. m. zvecer je povozil stroj vojaka Martina Aubrochta od kolodvor-skega poveljstva na Zidanem mostu. Odrezalo je'revezu obe nogi. Pripeljal se je iz Celja z vlakom St. 39 ter je pri izstopu priSel pod lokomotivo. Bil je prijazen in uljuden mla-deni6, komaj 21 let star. Sv. Marko ni2e Ptuja. Dopisniku nSlov. Gosp." z dne 26. februarja 1920 naj si bo v zenskem krilu ali v duhovniSki halji, bodi povedano, da pripoznavam krivdo, da so nekateri decki zapustili orlovski tabor. Da pa jih je toliko zletelo, temu jaz nisem kriv. Ali sern jaz tudi kriv, da pravijo naSem go-spodidu fantje, Orli, po igrah aufbiks kaplan, p.......pop, denar sem ? Ali sem tudi kriv, da mu dekleta „Dekli&ke zveze" pravijo pajbek ? Ali sem tudi kriv, da tozi ljud-atvo, da je zaracunal pri razdelitvi soli ene-mu vec, drugemu manj, nameril enemu vec, drugemu manj ? Da pa Se celo obrekuje mo-jega oceta, ki ze tukaj 20 let sluzbuje, ki se sploh ne briga za 6encarije gospodica, je smeSno. Dopisnici (oziroma dopisniku) pa dam lepo nagrado, ako mi dokaze, kdaj in kje ustanavljam Sokola. Zelel bi, da bi mi-rovali, ker drugace vam bodo veljale besede: „Ako boste sejali veter, boate zeli vihar!" Zelezniika nesrefia. Na vefier 24. februarja 1920 pripetila se je na progi drzavne ze-leznice pri Slovenjgradcu grozna nesreca. Dva nalozena tovorna voza sta vtekla iz slo- venjgra&kega kolodvora pp visoki progi v smeri proti postaji Sv. Jederti, ter trcila z nepopisno silo v osebni vlak, ki je ravnokar nasproti prihajal iz postaje Sv. Jederti. Ne-zgoda zabtevala je zal vec zrtev, tezko ra-njenih; Josip Dornik, 44 let star iz Pamo6 je celo nekaj ur po nezgodi uinrl vsled zmec-kanja trebuha in notranjega izkrvavljenja in zapustil ubogo vdovo s petimi nesproskrblje-nimi otroki v starosti do 13 let. Ve6 drugih ponesrecencev, med njimi veCinoma ocetje s stevilno deco, je bilo prepeljanih s strtarni ali zmeckanimi rokami in nogami \> slovenj-grasko javno bolnico. Hudo poskodovan je zelezniski stroj, razbitih je 5 osebnih in to-vornih vozov. Da poinagamo ponesrecenim revezem, njib svojcem in deci v silni nesre-ei in prvi bedi, osnoval se je 25. februarja 1920 pornozni odbor, ki ima nalogo zbirati prostovoljne zasebne prispevke, donesko pri-mernih prireditev v prid prizadetim pone-srecencem in njih nepreb'krbljenim rodbin-skim clanoui, ter skrboti za praviCno razde-litev nabranih prispevkov. Kot predsednik poinoznega odbora vabim obfcinstvo, da se udelezi te dobrodelne pomozne akcije, ter prispeva po svojib inocen, da olajSamo iz Iju-bezni do bliznjega bridko usodo teh revezev. Predsednik pomoznega odbora: Dr. Ipavic. Uradne lire pri Centralni upravi, podruz-nica v Ljubljani so od 5. niarca naprej za stranke od 11. do 14. lire. Sv. Andrai v Halozah. Pri nas v Halozah vse spi in redkokdaj se kdo zgane, da bi pri-obcil v katereinkoli listu kaj o vaznih do-godkih danajsnjih dni. Imamo tndi Halozani prebrisanih ljudi, ali zalibog, vecinoma same stare gresnike iz ranjke Avstrije. Zato si jaz ubog kmet, zvest Jugoslovan vzamem slobodo, da napiSem par vrstic. Veselimo se, da smo docakali po stoletjih zlato slobodo in to po izumrli Avstro-Ograki, bivsi tlaciteljiei vseb Jugoslovanov. Akoravno pa Avstro-Ogr-ka ne obstoja vec, oatali so 86 ljudje, ki pri-Cakujejo, da zopet zapiapola erno-zolta za-atava. Tako imamo Se vedno „nem§ke" go-stilne, akoravno ze obstoja nad 14 meaecev Jugoslovanska drzava. Na hiftiposestnika Ivana Vindisa, rojeneganaslovenskizemlji, Sezmirom stoji lepi nadpis ,Johann Windiscli 's Gasthausi Nasevernistranipa „Einkehrga8tbaus." Ne bi imeli nic proti temu, ker to mogoce naSa vlada dovoljnje ali zahtovali bi, da se nas Sloven-ce, kateri moramo hoditi radi okrepcila v to gostilno, ne izziva po nepotrebnem s tern, da na slovensko narocilo gostilnifiar krici v kubinjo: „Einmal sauere Suppe, einmal Suppenfieisch, einmal K&lbernes" i. t. d. Te-ga ni treba ! Jaz inislim, da je Haloska po-ki-ajina pristna slovenska in da bi bilo cas, da si ti goapodje nai-oce enkrat jugoslovan-skih knjig, da se nauce slovenski. Radi tega prosimo nadlezno oblast, da se takim ljudem, kateri ne zelijo ziveti v naSi slovenski diza-vi, dajo potni liati za Deutscli osterreicbiscbe Republik. In pa srecno pot jim zelimo. Politicine vestl MiniStrski svet Beograd, 3. niarca. Vce-rajSnji ministrski svet je razpravljal o pro-gramu vlade in o kvorumu. Ministri so se v vpraSanju kvoruma zadrzali zelo rezervirano. Govori se, da nameravajo nekateri ministri med seboj zamenjati reaorte, do sedaj pa Se ni znano, ali jo to istina, ali pa oatane se-danja lista neizpremenjena. Seje posameznih strank. „Slov. Narod." Beograd, 3. marca. Vceraj so imeli vai klubi vladnih strank daljSe sestanke, na katerih se je razpravljalo o delu v parlamentu. — V Beograd je doSlo vCeraj tudi mnogo cianov demokratske zajednice, ki so se udelezili ve-. likega strankinega shoda v Ljubljani. Ob 4-popoldne se je vrSila Stevilno obiskana kon-ferenca, kjer ho je razpravljalo o delu v parlamentu. — VpraSanje kvoruma v parlamentu je doslej Se nejasno, *ker trdi sedanja vlada, da jo bodo podpirali Crnogorci, republi-kanci in razni poedinci, kateri so baje izja- vili, da se udeleze prvib sej Narodnega pibd stavniStva samo zato, da lahko presodijo vladni program. — V prostorih Narodnega predstavniStva se te -vrSila vCeraj seja radi-kalnega kluba, kjer se je razpravljalo o vpraSanju kvoruma. Poudarjalo se je, da bodo podpirali sedanjo vlado tudi republikanci. — Cuje se, da namerava republikanska stranka predloziti parlamentu deklaracijo, v kateri protestira proti takemu nasilnemu postopanju sedanje vlade in enostranski reSitvi krize in da bo zahtevala, da se cimprej razpiSejo vo-litvo. — Od demokratske stranke se bodo sej parlamenta udelezili biv§i ministri Timo-tijevi6, Vulovie in PeCif:. Nov italijanski predlog v reSkem vpraSanju. LDU Pariz, 3. marca. Listi porocajo iz Londona, da je po informacijah „Morning-Poste" Italija v reSkem vpraSanju predlagala Jugoslaviji, da odatopi Jirgoalaviji del kori-dorja med Opatijo in Reko, da pa obdrzi pod svojo suverenostjo mesto Reko. „Mor-ning-Post" meni, da bodo Jngoslovani tezko sprejeli ta predlog. I..........................................................: DruStvene vesti. •..........................................................1 Geografsko druStvo v Beogradu je zacelo svoje delovanje. Clanarina znaSa za redne clane 20 din., za izredno 12 din. Redni in izredni clani dobivajo druStvene publikacije in se labko udelezujejo druStvenih izletov. Redni clani tudi smeio uporabljati druStveno knjiznico. Prijave' sprejema za ptujaki okraj gimn. ravn. Fran Vajda v Ptuju. Mlada razkoSna orijentalka sem dospela pred nekaj dnevi v divni Ptuj, da prouSim jugoalovanake razmere. Jezika ne popolnoma veSca, mi manjka prilike dosefti svoj smoter; zato vabim nado-budno mladino poaebno v kolikor je zmozna trancoScine, da stopi z menoj v stik. PiSite mi pod „Aspidistraa na upravo „Ptujskega lista." NajboljSi uspeh imaJ° °s^ listu", ker je zelo razsirjen in ga vsakdo rad cita. Razglas. Prostori sedanje trgovine Leposcha v hiSi mestnega magistrata Plorijanski trg St. 1 se oddajo s 1. aprilom 1920 v novo na najem. Reflektanti naj stavijo zapedatane pisme-ne ponudbe na mestno upravo najpozneje do 15. marca 1920. IKIestni magistrat Ptuj, dne 4. maica 1920. Vladni komisar: Dr. M. SenSar s. r. STAVBENO PODJETJE IN TRGOVINA S STAVBENIM MATERIJALOM. "^ Pievzetje in izvrSitev vsak novih stavb, pre-stavb in prizidanj, pri-prav, strojnih lemeljev, kurilnih napravza kotle, D parnih dimnikov. Q Zaloga kamnatih in ce-mentnih cevi, raznih betonskih izdelkov, izo-lirnih pIpSC, stresne It-penkeinkarbolineja itd. ¦ ¦ ¦ * ¦ ¦ ¦ ¦ 5 ¦ VILJEM DENGG MESTNI STAVBENI MOJSTER Kolodvorska ul. 3. PTUJ Kolodvorska ul. 3. TELEFON INTERURB. §TEV. 44. ¦ Izvrsitev projektov, pro-ra P R 0 D A *-Pa. J bukova drva za kurivo in cement na debelo in drobno. L =11------H^^l IZ JAVA. Podpisani preklicem vse besede, katcre sem kriviftno govoril v nedeljo, dne 29. fe-bruarja na javnem trgu proti gospodu Mar- tinu Segula. Ivan Kodric ptujska gora. Odgovorni urednik: A. Sovr6. Last „Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.