ö FinancCno naCcrtovanje v javnem
0
O
>
cd Ö
CD
zavodu
Tatjana Horvat
Šola za ravnatelje in Fakulteta za management Univerze na Primorskem
Bernardka Žvorc
Osnovna šola Šmarje pri Jelšah
^^ Namen prispevka je prikazati zakonska izhodišča o vsebini finančnega načrta javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja, vsebinsko ustreznost finančnih načrtov pa preveriti z univariatno in bivariatno raziskavo na osnovnih šolah. Finančni načrt je finančno ovrednoten programski načrt oziroma letni delovni ^^ načrt vzgojno-izobraževalnega javnega zavoda. Na podlagi ^	zakonodaje, teoretičnih izhodišč in dobre prakse lahko
predpostavimo, kakšna je ustrezna vsebina finančnega načrta. Največja težava je, da je kljub znanim podlagam vsebina finančnega načrta v številnih vzgojno-izobraževalnih javnih zavodih pomanjkljiva. V raziskavi smo med računovodji na vzorču osnovnih šol preverjali hipotezo, po kateri ve^ kot 51 odstotkov osnovnih šol ne pripravi vsebinsko ustreznega finančnega načrta. Hipotezo smo preverjali s hi-preizkusom za enakost deležev in jo potrdili. Analizirali smo še uporabo izhodišč za pripravo finančnih načrtov in ugotovili, da ve^ kot 70 odstotkov šol prejme izhodišča od obline ustanoviteljiče, 22,4 odstotka od ministrstva za šolstvo, dobri četrtini šol pa izhodišč ne daje nihče.
Ključne besede: finančni načrt, načrtovanje, javni zavod, šola
Uvod
Pomen finančnega načrtovanja je v predvidevanju prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov za koledarsko leto ter v spremljanju in analiziranju uresničevanja načrtov med letom, da ne trošimo preveč, da najdemo finančne rezerve ali po potrebi popravimo na črt. V obdobju, ko so javno^inan čna sredstva vedno bolj omejena, dobiva ^inan čno na črtovanje v javnem sektorju še ve čji pomen, hkrati pa je tudi zakonsko predpisano. Zaradi naraš čajo če gospodarske negotovosti in iz tega izhajajo če ve čje kompleksnosti pri napovedovanju prihodnjih poslovnih dogodkov smo na podro čju napovedovanja in na črtovanja dogodkov lahko zasledili velik razvoj že pred ve č kot dvema desetletjema (Makri-
voDENJE 112015:59-78
dakis in Wheelwright 1982, 5). Zaradi trenutne gospodarske negotovosti v Sloveniji je nacrtovanje izjemnega pomena. Nacrtovanje pa ni pomembno samo zaradi gospodarske krize, prav tako ni namenjeno samemu sebi zaradi izpolnjevanja predpisov.
Gre za pomemben proces, ki omogoCa utiranje prepričljivejše poti k uresnicevanju cilja. Prihrani nam cas in denar, z nacrtova-njem se borimo proti negotovosti. Nacrt nas usmerja v uresniceva-nje naših želja, namer in ciljev, to je kljucni element za doseganje uspešnosti in pomemben dejavnik nadzora nad uresnicevanjem želenega (Krapše 2005, 69). Po mnenju Tavcarja (2006, 176-177) organizacija brez nacrtovanja nima prihodnosti. Ackoff nacrtovanje opredeli kot oblikovanje zaželene prihodnosti in ucinkovitih poti za doseganje le-te (Amara 1979, 2-16). In središce procesa nacrtovanja so finance (Atrill 2003, 16).
Stutely (2003) pravi, da je nacrtovanje srž dobrega upravljanja, zato je vsako poslovodstvo odgovorno, da se cim bolj izobrazi v umetnosti in znanosti menedžmenta. Meni, da je nacrtovanje postopek, katerega gonilo je nek cilj, zasnovan na popolnem razumevanju položaja organizacije, namenjen pa je spodbujanju predanosti ciljem. Ta postopek odlocujoce vpliva na izvedbo nalog in komunikacijo tako znotraj same organizacije kot z zunanjim svetom.
V prispevku se bomo navezovali predvsem na osnovne šole, ki so kot javni zavodi in posredni proracunski uporabniki del javnega sektorja. Po Zakonu o javnih financah (zjf)1 morajo javni zavodi za koledarsko leto kot rezultat nacrtovanja pripraviti poseben dokument; to je ^Inancni nacrt, ki je akt proracunskega uporabnika, z njim pa predvidijo prihodke in odhodke ter prejemke in izdatke za doloceno koledarsko leto. Da bi osnovne šole kot proracunski uporabniki pridobile denar od države oziroma obcine, ki sta dva najvecja ^Inancerja dejavnosti šol, morajo torej pripraviti ^^ancni nacrt, podlaga zanj pa je racunovodsko predracunavanje.
Financni nacrt javnega zavoda je zelo povezan s programom dela. Program dela doloca vsebino (programe, dejavnosti, ukrepe, cilje, rezultate), financni nacrt pa materialni okvir in pogoje za uresnicitev programa dela. Program dela vzgojno-izobraževalnega zavoda je pravzaprav letni delovni nacrt. Glavna razlika med njima je, da financni nacrt pripravimo za koledarsko leto, letni delovni nacrt pa za šolsko leto. Z letnim delovnim nacrtom vzgojno-izobraževalni zavod predvidi nacine in cas za uresnicevanje nalog,
1 Uradnilist Republike Slovenije, št. 11/11 in 14/13-popr.
ki so zapisane v razvojnem načrtu, predvidi spremljanje njihove realizacije in zagotovi potrebne vire za uresnicevanje načrtovanega. V vzgoji in izobraževanju se pojem razvojni načrt uporablja kot sinonim za strateški načrt, letni delovni načrt pa lahko razumemo kot enoletni akčijski načrt razvojnega načrta zavoda (Krapše 2005, 69-72). Letni delovni na črt je predpisan z Zakonom o organiza čiji in ^inan čiranju vzgoje in izobraževanja (zoFvi),2 sprejeti pa ga mora svet zavoda najkasneje do kon ča septembra v vsakem šolskem letu.
Podlaga za na črtovanje je ra čunovodsko predra čunavanje, katerega rezultat so predra čunski ra čunovodski izkazi, ki so predmet različnih o čen in analiz ter pomenijo na eni strani prihodek za uporabnike, na drugi pa strošek za državo in izdatek za državljane. To daje predračunom posrednih uporabnikov nujno prizvok javnosti in zahteva ustrezno kakovost. Pojem predra čun pogosto ena čimo s pojmom na črt, kar pa velja le takrat, ko je predračun sprejet (Kavčič 2006, 16-17). Ra čunovodski izkazi poslovodstvu ne pomagajo razumeti samo preteklosti, ampak so za četna to čka za razvijanje finančnega načrta za prihodnost (Brealey in Myers 2003, 367).
Re čemo lahko, da je finančni načrt šole namenjen notranjim in zunanjim uporabnikom. Notranja uporabnika sta predvsem poslovodstvo in ra čunovodstvo šole. Finan čnina črt omogo ča spremljanje pridobivanja prihodkov tako od ministrstva, pristojnega za šolstvo, iz ob činskih prora čunov, od staršev in drugih deležnikov, pa tudi spremljanje stroškov. (Če pride do odstopanj, to ugotovimo, ko spremljamo realiza čijo ^inan čnega na črta, in lahko ukrepamo. Finan čni na črt nam torej omogo ča spremljanje namenske porabe sredstev.
Zunanja uporabnika sta predvsem svet šole in ustanovitelj, ki imata po zakonu dostop do ^inan čnega na črta, drugi zunanji uporabniki pa se o ^inan čnem na črtu seznanijo predvsem iz letnega poro čila. Letno poro čilo je namre č javno objavljen dokument o poslovanju javnega zavoda v preteklem letu, sestavljeno pa je iz poslovnega poro čila, katerega obvezni del je tudi poro čilo o doseženih čiljih in rezultatih, in iz ra čunovodskega poro čila, katerega del so obra čunski letni ra čunovodski izkazi.3 Vsebino poro čila o
2	Uradnilist Republike Slovenije, št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo, 36/08,58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - zujF in 57/12 - zpcp-2D.
3	Obrač unski računovodski izkazi so računovodski izkazi z ra čunovodskimi podatki o preteklih pro česih in stanjih (Turk 2000, 373).
doseženih ciljih in rezultatih posrednega proraCunskega uporabnika (kamor sodijo tudi javni zavodi s podrocja vzgoje in izobraževanja) doloCa 16. Clen Navodil o pripravi zakljuCnega raCuna državnega in obCinskega proraCuna ter metodologije za pripravo poroCila o doseženih Ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proraCuna.4 Vsebovati mora naslednje sestavine:
1.	zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podroCje posrednega uporabnika;
2.	dolgoroCne Cilje posrednega uporabnika, kot izhajajo iz veC-letnega programa dela in razvoja posrednega uporabnika oziroma podroCnih strategij in naCionalnih programov;
3.	letne Cilje posrednega uporabnika, zastavljene v obrazložitvi ^inanCnega naCrta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela;
4.	oCeno uspeha pri doseganju zastavljenih Ciljev, upoštevaje fl-ziCne, ^inanCne in opisne kazalnike (indikatorje), doloCene v obrazložitvi ^inanCnega naCrta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela po posameznih podroCjih dejavnosti;
5.	nastanek morebitnih nedopustnih ali nepriCakovanih poslediC pri izvajanju programa dela;
6.	oCeno uspeha pri doseganju zastavljenih Ciljev v primerjavi z doseženimi Cilji iz poroCila preteklega leta ali veC preteklih let;
7.	oCeno gospodarnosti in uCinkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in merila, kot jih je predpisalo pristojno ministrstvo oziroma župan, in ukrepe za izboljšanje uCinkovitosti ter kakovosti poslovanja posrednega uporabnika;
8.	oCeno notranjega nadzora javnih ^inanC;
9.	pojasnila na podroCjih, na katerih zastavljeni Cilji niso bili doseženi, in navedbo razlogov, zaradi katerih je do tega prišlo;
10.	oCeno uCinkov poslovanja posrednega uporabnika na druga podroCja, predvsem pa na gospodarstvo, soCialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora;
11.	druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovske politike in poroCilo o investiCijskih vlaganjih.
4 Uradni list Republike Slovenije, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10.
Finančni načrt je enoletni dokument, vendar je povezan s strateškim načrtovanjem, ki se nanaša na vec let.
Ne glede na to, zakaj se neprofitne organizacije odločajo za strateško načrtovanje, so prednosti tega pročesa zanje zelo podobne. Med koristi, ki jih lahko prinese uvedba strateškega načrtovanja, sodijo (Bryson 1995, 7):
•	pospešitev strateškega razmišljanja in ravnanja, kar prinaša skrbnejše zbiranje informačij o zunanjem in notranjem okolju organizačije ter interesih pomembnih udeleženčev, poveča se pozornost do organizačijskega učenja, organizačijske smerni če za prihodnost so jasnejše, iz strateškega na črta pa so razvidne tudi prednostne naloge;
•	izboljšanje pri sprejemanju odlo čitev;
•	strateško na črtovanje se osredoto ča na ključne zadeve in izzive organiza čije, hkrati pa poslovodstvu pomaga ugotoviti, kaj je treba storiti na teh podro čjih;
•	ve čja hitrost in uspešnost organiza čije pri odzivanju na notranje in zunanje pritiske ter boljše izvajanje dejavnosti organiza čije;
•	veliko lahko pridobijo tudi ljudje, ki sodelujejo pri izvajanju programa organiza čije, saj so njihove vloge in zadolžitve bolje opredeljene in zadovoljene, bolj prihajajo do izraza tim-sko delo ter znanje in izkušnje članov organiza čije.
Pravne podlage za sestavo finanCCnega naCCrta
Da bi razumeli pravne podlage, moramo vedeti, kaj so osnovne šole kot del javnega sektorja. Zakon o javnih ^inan čah opredeljuje neposredne in posredne uporabnike prora čuna. Neposredni prora čunski uporabniki so tisti, katerih ^inan čni na črti so del državnega oziroma ob činskih prora čunov, posredni prora čunski uporabniki pa vsi tisti, ki se ^inan čirajo iz prora čuna posredno preko ministrstev ali ob čin na osnovi pogodbe (CCok idr. 2006, 2).
Posredni uporabniki državnega oziroma ob činskega prora čuna se iz prora čuna države ali ob čine ^inan čirajo posredno preko neposrednih uporabnikov, to je ministrstev ali ob čine. Šole so javni zavodi in zanje veljajo zakonske dolo čbe, ki veljajo za posredne prora čunske uporabnike. Treba je tudi vedeti, da so po 2. členu Pravilnika o enotnem kontnem na črtu5 javni zavodi dolo čeni uporabniki enotnega kontnega na črta.
5 Uradnilist Republike Slovenije, št. 112/09,58/10, 104/10, 104/11 in 97/12.
Zakon o javnih financah in Zakon o zavodih
FinanCni naCrt je po Zakonu o javnih financah (zjf) akt posrednega uporabnika proracuna, v katerem uporabnik predvidi prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke za eno leto (3. Clen zjF). ProraCunski uporabniki pripravijo FinanCni naCrt na podlagi izhodišC oziroma navodil.
Za pripravo ^inanCnega naCrta osnovne šole so pomembne naslednje doloCbe iz Zakona o javnih ^inanCah:
•	FinanCni naCrt posrednega uporabnika sestavljata splošni in posebni del, v katerem je treba prikazati naCrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto (10. Clen zjf);
•	posredni uporabniki državnega proraCuna morajo pripraviti predloge ^^anCnih naCrtov ob pripravi in na osnovi izhodišC, ki veljajo za državni proraCun (26. Clen zjf);
•	posredni uporabniki obCinskega proraCuna morajo pripraviti predloge ^^anCnih naCrtov ob pripravi in na osnovi izhodišC, ki veljajo za obCinski proraCun (27. Clen zjf).
Javni zavod lahko ustanovi država, obCina ali druga oseba javnega prava, vCasih tudi v soustanoviteljstvu. Kot izhaja iz 3. Clena zz, se javni zavodi ustanovijo za opravljanje javnih služb. Po 22. Clenu Zakona o zavodih (zz)6 so javne službe z zakonom oziroma odlokom obCine ali mesta na podlagi zakona doloCene dejavnosti, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu država, obCina ali mesto.
Namen opravljanja dejavnosti javnega zavoda ni pridobivanje dobiCka. Zavod upravlja svet, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavCev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti (29. Clen zz). Poslovodni organ zavoda je direktor ali drug individualni organ (v primeru osnovne šole ravnatelj), ki organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonito delo v njem.
Zakon o računovodstvu
Zakon o raCunovodstvu (zr)7 ureja vodenje poslovnih knjig in pripravo letnih poroCil tudi za javne zavode kot za proraCunske uporabnike, ki morajo voditi poslovne knjige ter pripraviti letna poro-
6	Uradni list Republike Slovenije, št. 12/91, 8/96, 36/00 - zfdzg in 127/06 - zjzp.
7	Uradni list Republike Slovenije, št. 23/99, 30/02 - zjf-c in 114/06 - zue.
cila v skladu z določbami tega zakona in drugimi predpisi, kodeksom računovodskih nacel ter slovenskimi racunovodskimi standardi. Del letnega poročila so obračunski računovodski izkazi, katerih postavke so primerljive s predračunskimi računovodskimi izkazi, ki so del ^inan čnega na črta.8 zR dolo ča ra čunovodske listine in poslovne knjige, evidentiranje prihodkov in odhodkov, pripravo računovodskih izkazov in ugotavljanje izida poslovanja, hrambo listin, vrednotenje postavk, popis in drugo.
Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov
Finan čni na črti posrednih uporabnikov so podrobneje definirani v Navodilih o pripravi ^^an čnih na črtov posrednih uporabnikov državnega in ob činskih prora čunov.9 Finan čni na črt posrednega uporabnika ima splošni del; če je glede na obseg in naravo dejavnosti posrednega uporabnika potrebno, ima ^inan čni na črt tudi posebni del (2. člen omenjenih navodil). V posebnem delu najve č-krat na črtujemo investi čijska vlaganja, investi čijsko vzdrževanje, predvidimo na črtovano število učen čev, na črtovano število zaposlenih in drugo.
V skladu s 5. členom omenjenih navodil je treba v predlogu fl-nan čnega na črta posrednega uporabnika prikazati:
•	uresni čene prejemke in izdatke preteklega leta, kot so izkazani v sprejetem letnem poro čilu, ali o čeno uresničenih prejemkov in izdatkov za preteklo leto, če letno poro čilo še ni sprejeto;
•	o čeno uresničenih prejemkov in izdatkov za teko če leto in
•	na črt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava
Pravilnik o sestavljanju letnih poro čil za prora čun, prora čunske uporabnike in druge osebe javnega prava10 dolo ča, da morajo po-
8	Zakon o javnih finančah v 99. in 62. členu dolo č a, da morajo posredni uporabniki občinskega proračuna predložiti letno poro čilo za preteklo leto, skupaj z obrazložitvami, in poro čilo o doseženih čiljih in rezultatih. Iz tega sledi, da je treba letne čilje načrtovati, da bomo lahko poro čali o tem, ali smo jih uresničili.
9	Uradni list Republike Slovenije, št. 91/00 in 122/00.
10 Uradni list Republike Slovenije, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10 - popr., 104/10 in 104/11.
sredni uporabniki, kamor sodijo šole, ^inan čni na črt pripraviti ob upoštevanju ra čunovodskih izkazov, ki so omenjeni v tem pravilniku.
Predra čunski ra čunovodski izkazi prikazujejo ^inan čni vidik predvidenih dejavnosti (Atrill 2003, 17).
Dolo čeni uporabniki enotnega kontnega na črta, med katerimi so tudi šole, morajo pripraviti naslednje predra čunske ra čunovod-ske izkaze (13. člen omenjenega pravilnika):
•	izkaz prihodkov in odhodkov dolo čenih uporabnikov,
•	izkaz prihodkov in odhodkov dolo čenih uporabnikov po vrstah dejavnosti,
•	izkaz prihodkov in odhodkov dolo čenih uporabnikov po načelu denarnega toka.
Vsebina finanCCnega naCcrta
Navodila o pripravi ^inan čnih na črtov posrednih uporabnikov državnega in ob činskih prora čunov v 2. členu dolo čajo le, da ima ^inan čni na črt splošni in posebni del in da ^inan čni na črti vključujejo ra čunovodske izkaze, ki jih dolo ča Pravilnik o sestavljanju letnih poro čil za prora čun, prora čunske uporabnike in druge osebe javnega prava.
Kot izhaja iz predpisov, ^inan čni na črt vsebuje naslednje tri glavne vsebinske sklope: splošni del, posebni del in obrazložitev ^inan čnega na črta.
Splošni del vsebuje prikaz prihodkov in odhodkov za preteklo in teko če koledarsko leto ter na črt prihodkov in odhodkov za prihodnje koledarsko leto. Ra čunovodski izkazi so naslednji:
•	izkaz prihodkov in odhodkov dolo čenih uporabnikov,
•	izkaz prihodkov in odhodkov dolo čenih uporabnikov po vrstah dejavnosti,
•	izkaz prihodkov in odhodkov dolo čenih uporabnikov po denarnem toku.
Posebni del vsebuje prihodke in odhodke po posameznih postavkah, oblikovanih glede na programe, podprograme, ukrepe ali dejavnosti. K posebnemu delu bi tako lahko sodil izkaz prihodkov in odhodkov dolo čenih uporabnikov po obra čunskih kontih in stroškovnih mestih ali stroškovnih nosilčih. Vseboval bi lahko tudi podatke o na črtovanih investi čijah in investi čijskem vzdrževanju, pri osnovnih šolah morda podatke o učen čih, o izobraževanju, o
številu zaposlenih, njihovi izobrazbeni strukturi, o projektih, v katere je šola vkljucena, in morda še o cem (Žvorc 2013, 50).
Obrazložitev ^inancnega nacrta bi morala vsebovati osnovne podatke o zavodu, prikaz letnih ciljev in kazalnike, s katerimi jih merimo, zakonske in druge osnove, osnovna izhodišca za ^inancno nacrtovanje in pojasnila k nacrtovanim ^inancnim kategorijam iz racunovodskih izkazov (Žvorc 2013, 50-51).
Predračunski računovodski izkazi
Navodilo o pripravi ^inancnih nacrtov posrednih uporabnikov državnega in obcinskih proracunov v 3. clenu doloca, da morajo posredni uporabniki pripraviti ^inancni nacrt, ki vkljucuje racuno-vodske izkaze, dolocene v Pravilniku o sestavljanju letnih poro-cil za proracun, proracunske uporabnike in druge osebe javnega prava; ta doloca, da doloceni uporabniki enotnega kontnega nacrta, torej tudi šole, v ^inancni nacrt vkljucijo tri temeljne predra-cunske racunovodske izkaze, in sicer izkaz prihodkov in odhodkov dolocenih uporabnikov enotnega kontnega nacrta, izkaz racuna fl-nancnih terjatev in naložb dolocenih uporabnikov in izkaz racuna financiranja dolocenih uporabnikov.
Trije temeljni predracunski racunovodski izkazi prihodkov in odhodkov so naslednji:
•	predracunski izkaz prihodkov in odhodkov dolocenih uporabnikov,
•	predracunski izkaz prihodkov in odhodkov dolocenih uporabnikov po denarnem toku,
•	predracunski izkaz prihodkov in odhodkov dolocenih uporabnikov po vrstah dejavnosti.
Predracunski izkaz racuna ^inancnih terjatev in naložb dolocenih uporabnikov in predracunski izkaz racuna financiranja dolocenih uporabnikov doloceni uporabnik enotnega kontnega nacrta pripravi po potrebi.
V nadaljevanju predstavljamo tri temeljne predracunske izkaze prihodkov in odhodkov.
Predracunski izkaz prihodkov in odhodkov dolocenih uporabnikov vsebuje prikaz nacrtovanih prihodkov in odhodkov dolo-cenega uporabnika za prihodnje, tekoce in preteklo obracunsko leto. Prihodki pomenijo povecanje gospodarskih koristi v obracun-skem obdobju v obliki povecanja sredstev ali zmanjšanja dolgov, odhodki obracunskega obdobja pa so stroški, ki nastanejo v posa-
meznem obraCunskem obdobju, razen kadar se stroški v skladu s sprejetimi raCunovodskimi pravili vštevajo v odhodke v Casu, ki sledi obraCunskemu obdobju (govorimo o razmejevanju stroškov prek kontov usredstvenja, zalog gotovih proizvodov ali nedokon-Cane proizvodnje in aktivnih Casovnih razmejitev). Tako prihodke kot odhodke razClenjujemo na poslovne, ^inanCne in druge (CCi-žman 2011, 32-35).
PredraCunski izkaz prihodkov in odhodkov doloCenih uporabnikov po denarnem toku je evidenCni izkaz. Vsebuje prikaz na-Crtovanih prihodkov in odhodkov, pri Cemer je upoštevano naCelo denarnega toka - plaCane realizaCije. V tem izkazu so prikazani vsi naCrtovani prihodki in odhodki, ki bodo vplaCani oz. izplaCani na raCun oz. z raCuna zavoda v obdobju od 1. 1. do 31. 12. prihodnjega leta, tekoCega leta in enako za preteklo leto. Zaradi spremljanja gibanja javno^inanCnih prihodkov in odhodkov na ravni države in obCin morajo namreC določeni uporabniki ugotavljati in razClenje-vati prihodke in odhodke tudinanaCin, kije doloCenza druge uporabnike enotnega kontnega naCrta. Izkaz vsebuje loCene podatke o prihodkih in odhodkih za izvajanje javne službe ter loCeno podatke o prihodkih in odhodkih od tržne dejavnosti. Kadar ni predpisanih ustreznih sodil za razporejanje odhodkov na odhodke za izvajanje javne službe in odhodke, ki se nanašajo na tržno dejavnost, lahko doloCeni uporabniki, Ce ni ustreznejših sodil, kot sodilo uporabljajo razmerje med prihodki od poslovanja, doseženimi pri opravljanju javne službe in pri tržni dejavnosti iz izkaza oziroma predraCunskega izkaza prihodkov in odhodkov doloCenih uporabnikov po vrstah dejavnosti (CCižman 2011, 43-46). PredraCunski izkaz prihodkov in odhodkov doloCenih uporabnikov po denarnem toku mora biti v tistem delu, ki se nanaša na doloCenega uporabnika, usklajen s ^inanCnim naCrtom ustanovitelja. Prihodek doloCenega uporabnika pomeni odhodek ustanovitelja.
PredraCunski izkaz prihodkov in odhodkov doloCenih uporabnikov po vrstah dejavnosti je po vsebini enak predraCunskemu izkazu prihodkov in odhodkov doloCenih uporabnikov, le da so v njem podatki po vrstah prihodkov in odhodkov razdeljeni na podatke za dejavnost javne službe in podatke za tržno dejavnost. V predraCunskem izkazu so prav tako kot v drugih dveh izkazih podatki iz naCrta za prihodnje leto, podatki za tekoCe leto in tisti iz preteklega leta. Za razmejitev odhodkov, ki se nanašajo na dejavnosti javne službe oziroma na tržno dejavnost, velja enako, kot smo zapisali pri predraCunskem izkazu prihodkov in odhodkov doloCenih uporabnikov po denarnem toku (CCižman 2011, 42-43).
(Če zahtevam zakonodaje pridružimo še dobro prakso in različne vire za pripravo finančnih načrtov, konkretno v osnovnih šolah, so ustrezne vsebine oziroma zna čilnosti ^inan čnih na črtov osnovnih šol naslednje:
•	predra čunski izkaz - ipo dolo čenih uporabnikov;
•	predra čunski izkaz - ipo dolo čenih uporabnikov po denarnem toku;
•	osnovni podatki o zavodu s povzetkom čiljev in strategij;
•	letni čilji;
•	zakonske in druge podlage;
•	osnovna izhodiš čazana črtovanje;
•	obrazložitve na črtovanih ^inan čnih kategorij;
•	vsi prihodki in odhodki;
•	na črt investi čij in investi čijskega vzdrževanja;
•	kadrovski na črt;
•	na črt izobraževanj;
•	predra čunski izkazi vsebujejo podatke za preteklo, teko če in prihodnje leto;
•	predra čunski izkazi so pripravljeni po ekonomski klasiflka-čiji kontov.
Roki za sestavo in sprejem finančnega načrta
Javni zavodi kot posredni uporabniki prora čuna, kamor uvrš čamo tudi šole, se ^inan čirajo iz prora čuna prek ustreznih ministrstev oziroma ob čin. Tako ministrstva kot ob čine morajo, preden predložijo svoje zahteve do proračuna, poznati zahteve svojih posrednih uporabnikov (Žvorč 2013, 52).
Priprava ^inan čnega na črta, denimo v osnovnih šolah, je povezana s ^^an čnim na črtom tako ministrstva, pristojnega za šolstvo, kot ob čine ustanoviteljiče. Oba sta neposredna prora čunska uporabnika. Roki za sestavo in sprejem ^inan čnega na črta so dolo čeni v 26. in 27. členu zjF.
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, ki je neposredni uporabnik državnega prora čuna, mora predlog ^inan čnega na črta v skladu z 31. členom Uredbe o dokumentih razvojnega na črtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega prora čuna in prora čunov samoupravnih lokalnih skupnosti11 pripraviti do 30. julija teko čega
11 Uradni list Republike Slovenije, št. 44/07 in 54/10.
leta, če vlada ne dolo či drugega roka. Državni zbor mora sprejeti prora čun v roku, ki omogo ča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katero se prora čun sprejema (29. člen zjf).
cCe kot primer vzamemo osnovne šole: ministrstvo, pristojno za šolstvo, šole običajno že aprila pozove, da posredujejo podatke za na črtovanje vzgojno-izobraževalnega dela za naslednje šolsko leto. Posebnost na črtovanja v šolstvu je v tem, da sta v ^inan čnem na črtu vedno dve šolski leti, na črtuje pa se za koledarsko leto.
Podatki, kijih šole sporo čajo pristojnemu ministrstvu za šolstvo zaradi ^inan čnega na črtovanja, so naslednji:
•	predvideno število učen čev,
•	predvideno število oddelkov,
•	predvideno število oddelkov podaljšanega bivanja in
•	predvideno število učenčev tujčev, ki potrebujejo dodatno strokovno pomo č za učen če tujče.
Šole se ^inan čirajo na osnovi Zakona o organiza čiji in ^inan čira-nju vzgoje in izobraževanja (zgfvi) in Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole.12 Na tej podlagi pripravljajo ^inan čne načrte tako na ministrstvu kot na osnovni šoli.
Ob čine, ki so ustanoviteljiče osnovnih šol, morajo svoje proračune pripraviti in sprejeti najkasneje do 1. januarja (29. člen zjf) v letu, za katero se sprejema prora čun. Župan predloži ob činski prora čun ministrstvu, pristojnemu za ^inan če, v tridesetih dneh po njegovem sprejetju na ob činskem svetu.
Šole, ki jih ^inan čirajo tudi ob čine, morajo na na čin in v roku, kot ju predpiše župan, poslati podatke, potrebne za pripravo fi-nan čnih na črtov neposrednih uporabnikov. Župan lahko od posrednih uporabnikov zahteva podatke, ki se nanašajo na ^inan či-ranje posrednih uporabnikov in so potrebni za pripravo predloga ob činskega prora čuna. Šola posreduje ^inan čne podatke in obrazložitve za tisti del stroškov, ki se ^inančirajo iz lokalne skupnosti. To so stroški za uporabo prostora in opreme, za investičijsko vzdrževanje nepremi čnin in opreme, za investičije in drugo (Žvorč
2ol3, 53).
V osnovnih šolah, ki so posredni uporabniki tako državnega kot ob činskega prora čuna, ^inan čni na črt sprejme pristojni organ po postopku, dolo čenem v posebnem predpisu ali v aktu o ustanovitvi posrednega uporabnika. Pristojni organ v osnovnih šolah je
Uradni list Republike Slovenije, št. 57/07, 65/08 in 99/10.
svet zavoda. Posredni uporabniki proraCuna sprejmejo ^inanCne naCrte v šestdesetih dneh (26. Clen zjf)13 po sprejetju državnega oziroma v tridesetih dneh (27. Clen zjf)14 po sprejetju obCinskega proraCuna. V zvezi s 26. in 27. Clenom zjf se pojavlja dilema, kdaj so ^inanCne naCrte dolžne sprejeti osnovne šole, ki se ^inanCirajo iz obCinskega in državnega proraCuna. Menimo, da bi ^inanCne naCrte osnovnih šol morali sveti zavodov sprejeti v šestdesetih dneh po sprejetju državnega proraCuna, Ce upoštevamo, da se šole fl-nanCirajo pretežno iz proraCunskih sredstev državnega proraCuna (ŽvorC 2013, 54).
Kot izhaja iz 9. Clena Navodil o pripravi ^inanCnih naCrtov posrednih uporabnikov državnega in obCinskih proraCunov, morajo posredni uporabniki posredovati sprejete ^inanCne naCrte v petnajstih dneh po sprejemu oziroma izdaji soglasja ustanovitelja pristojnemu ministrstvu oziroma pristojnemu organu obCine. V skladu s tem navodilom sprejete in usklajene ^inanCne naCrte osnovne šole posredujejo obCini ustanoviteljiCi. Glede na to, da so osnovne šole veCinoma ^inanCirane iz državnega proraCuna, nekatere od njih svoje ^inanCne naCrte posredujejo tudi pristojnemu ministrstvu.
Raziskava
Raziskava o ^inanCnih naCrtih je namenjena pregledu ustreznosti vsebine ^inanCnih naCrtov v osnovnih šolah v Sloveniji. Na podlagi izkušenj iz prakse pri veCletnem delu z osnovnimi šolami namreC ugotavljamo, da vsebina ^inanCnih naCrtov osnovnih šol ne ustreza zahtevam zakonodaje in dobre prakse.
Cilji raziskave
Preverili bi radi hipotezo, da večina slovenskih šol ne pripravi vsebinsko ustreznega finančnega načrta. Ugotavljali bomo, ali so
13	zjf namreC v 26. Clenu doloCa, da finanCne naCrte posrednih uporabnikov državnega proraCuna sprejme pristojni organ po postopku, doloCenem v posebnem zakonu, drugem predpisu ali v aktu o ustanovitvi posrednega uporabnika. (Ce se posredni uporabnik finanCira pretežno iz proraCunskih sredstev, se njegov finanCni naCrt sprejme v šestdesetih dneh po sprejetju državnega proraCuna.
14	zjf namreC v 27. Clenu doloCa, da finanCne naCrte posrednih uporabnikov obCinskega proraCuna sprejme pristojni organ po postopku, doloCenem v posebnem predpisu ali v aktu o ustanovitvi posrednega uporabnika. ((e se pravna oseba finanCira pretežno iz proraCunskih sredstev, se njen finanCni naCrt sprejme v tridesetih dneh po sprejetju obCinskega proraCuna.
osnovne šole v svoje ^inan čne na črte v šolskem letu 2010/2011 vklju čile vsebine, ki jih predvidevata naša zakonodaja in dobra praksa. Dolo čili bomo, katere so te vsebine, in ugotavljali, ali so navzo če v ^inan čnih na črtih; ve č ko bo navzo čih vsebin, vsebinsko ustreznejši bo ^inan čni načrt. Te vsebine in značilnosti so: predračunski računovodski izkazi, osnovni podatki o zavodu s povzetkom čiljev in strategij, letni čilji, zakonske in druge podlage, osnovna izhodiš ča za na črtovanje, obrazložitve na črtovanih ^inan čnih kategorij, podatki o vseh prihodkih in odhodkih (iz vseh prora čunskih virov, lastni prihodki, odhodki), na črt investi čij in investičijskega vzdrževanja, kadrovski na črt, na črt izobraževanj, predra čunski izkazi, ki morajo vsebovati podatke za prihodnje in preteklo leto, predra čunski izkazi, ki morajo biti pripravljeni po ekonomski klasiflka čiji kontov. Ve č kot 51 odstotkov osnovnih šol v Sloveniji bo pomenilo ve čino. Hipotezo smo oblikovali izkustveno, saj iz prakse, to je predvsem s seminarjev, s konzulta čij z revizorji, pa tudi iz poro čil Ra čunskega sodiš ča, vemo, da v osnovnih šolah ^inan čnih na črtov ne pripravijo v skladu s predpisi. Preverili jo bomo z lastno raziskavo.
Finančne načrte v osnovnih šolah bomo analizirali s pomo čjo anketnega vprašalnika. Anketa je posebna metoda zbiranja podatkov, s pomo čjo katere smo prišli do podatkov o stališ čih in mnenjih anketiran čev, in sodi med metode, ki jih v družbenih vedah najpogosteje uporabljamo. Teoretična izhodiš ča o vsebini ^inan č-nega na črta, ki smo jih poiskali v literaturi, bomo preverili v spe-čiflcnem okolju, v našem primeru na popula čiji 451 osnovnih šol oziroma na vzorču, o čemer ve č pišemo v nadaljevanju.
V raziskavi bomo poleg preverjanja hipoteze analizirali podatke o tem, katere vsebine osnovne šole vključujejo v ^inan čne na črte in katerih ne, ter preverili, kdo jim daje navodila oziroma izhodi-š ča za pripravo ^inan čnih na črtov.
Metode raziskovanja
Zna čilnosti vzorča bomo opisali z deskriptivno statistiko. Za preverjanje hipoteze bomo uporabili bivariatno analizo podatkov.
Hipotezo bomo preverili s hi-preizkusom za enakost deležev. Domnevamo, da je vsaj 51 odstotkov ali ve č šol, ki bodo dobile vrednost 0. Vrednost 0 bo dobila tista šola, ki ji manjka vsaj ena vsebina, vrednost 1 pa tiste šole, katerih, ^inan čni na črt vklju čuje vse vsebine. Za preverjanje hipoteze smo opredelili ničelno ho in alternativno hipotezo hi.
(Če se delež šol, ki ji manjka vsaj ena vsebina, razlikuje od 50 odstotkov pri stopnji zna čilnosti 0,05, je hipoteza potrjena.
Za raziskavo vsebin in navodil oziroma izhodiš č bomo uporabili univariatno analizo podatkov (distribučijo frekven č).
Zbiranje podatkov in vzorčenje
Po podatkih ministrstva, pristojnega za šolstvo, je bilo v Sloveniji v šolskem letu 2010/2011 451 osnovnih šol, skupaj s podružni-čami jih je bilo 786. V raziskavo smo vklju čili čelotno popula čijo, to je 451 osnovnih šol, saj imajo šole skupno računovodstvo za čentralno šolo in podružniče. Spletno anketo smo po elektronski pošti poslali na vseh 451 naslovov, in sičer 5. junija 2012, rezultate pa smo zbirali do 20. junija 2012. Anketa je bila sestavljena iz dvajsetih ve činoma kratkih in jedrnatih vprašanj. Uporabili smo zaprti in polodprti tip vprašanj. Po elektronski pošti smo poslali povezavo na spletno anketo in spremni dopis, v katerem smo pojasnili tematiko in poudarili, da je anketa popolnoma anonimna in da bomo rezultate uporabili izključno v raziskovalne namene. Fi-nan čne na črte v praksi najve čkrat pripravljajo ra čunovodje, zato smo ankete naslovili nanje (Žvorč 2013, 67-68).
Opis vzorca
Anketni vprašalnik je od 451 v čeloti izpolnilo 148 osnovnih šol, 185 pa jih je kliknilo le na nagovor ali pa na za četek izpolnjevanja ankete. Stopnja odzivnosti, ki vključuje popolno izpolnjene ankete, je bila tako 32,82 odstotka. Z analizo popula čije osnovnih šol smo ugotovili, da je ta normalno porazdeljena glede na spremenljivko »število u čen čev v šoli«. Glede na to, da smo zajeli skoraj tretjino vse popula čije osnovnih šol, menimo, da je vzore č primeren za nadaljnjo obravnavo. To lahko podkrepimo še z analizo zajetega vzorča osnovnih šol, za katerega ugotavljamo, da glede na spremenljivko »število učen čev« kaže normalno porazdelitev.
Kot je razvidno iz slike 1, ima najve č šol, ki so odgovorile na anketo, od 251 do 400 učen čev, kar je 31,8 %, sledijo šole z do 250 učen či, kar je 27%, 25% šol obiskuje od 401 do 600 učen čev, 24 šol, kar je 16,2 %, pa ima ve č kot 601 učen ča.
Na sliki 2 je razvidno, da je glede na demografsko okolje osnovnih šol na anketni vprašalnik odgovorilo 66 šol s podeželja, kar pomeni 44,6%, 29 šol iz primestja, kar je 19,6%, in 53 (oziroma 35,8 %) osnovnih šol iz mesta.
<250 u čen čev 251-400 učenčev 401-600 učenčev >601 u čen čev
■ 27,0 %
H 31,8% 125,0%
16,2%
sLiKA 1 Število uč enčev (povzeto po Žvorč 2013, 68)
Podeželje Primestje Mesto
44,6 %
19,6%
35,8 %
sLiKA 2 Demografsko okolje (povzeto po Žvorč 2013, 69)
Računovodja
Knjigovodja	0,7 %
Admin. osebje	0,7 %
Drug^ 5,4 %
sLiKA 3 Delovno mesto (povzeto po Žvorč 2013, 69)
93,2%
Na 93,2% osnovnih šol so anketo izpolnili ra čunovodje, na 7,8 % osnovnih šol pa drugi zaposleni (slika 3).
Najve č anketiran čev je starih med 41 in 50 let (teh je 42,6%), 27,7 % jih je starih 51 let in ve č, 25 % anketiran čev je starih od 31 do 40 let, 4,1 % jih je mlajših od 30 let, 0,7% pa jih na to vprašanje ni hotelo odgovoriti. Med anketiran či je ve č kot 70% starejših od 41 let.
Rezultati raziskave
V teoretičnem delu prispevka smo ugotovili, katere vsebine bi moral vsebovati ^inan čni na črt. Pred preverjanjem hipoteze smo anketiran če povprašali o vključenosti posameznih sestavin oziroma zna čilnosti ^inan čnega na črta, ki smo jih predvideli v teoretičnem delu prispevka. Odgovore anketirančev prikazujemo v pregledni i 1.
Kot je razvidno iz podatkov v pregledni či 1, niti ena vsebinska postavka ^inan čnega na črta ni prisotna pri vseh osnovnih šolah, na katerih so izpolnili anketo. Predra čunskega izkaza prihodkov in odhodkov dolo čenih uporabnikov ne pripravlja 27% osnovnih šol, predra čunskega izkaza prihodkov in odhodkov dolo čenih uporabnikov po denarnem toku pa vanj ne vključi skoraj 36 % vseh osnovnih šol. Predra čunskega izkaza prihodkov in odhodkov po vrsti dejavnosti nismo vklju čili v analizo. Postavki prihodkov in odhodkov po virih ter načrt investičij in investičijskega vzdrže-
PREGLEDNICA 1 Vsebinska ustreznost financnih nacrtov
Vsebine financnega nacrta	Frekvenca		Delež (%)	
	Da	Ne	Da	Ne
Predracunski izkaz - ipo dolocenih uporabnikov	108	40	72,97	27,03
Predracunski izkaz - ipo dolocenih uporabnikov po denarnem toku	95	53	64,19	35,81
Osnovni podatki o zavodu s povzetkom ciljev in strategij	131	17	88,51	11,49
Letni cilji	129	19	87,16	12,84
Zakonske in druge podlage	123	25	83,11	16,89
Osnovna izhodišca za nacrtovanje	129	19	87,16	12,84
Obrazložitve nacrtovanih financnih kategorij	125	23	84,46	15,54
Vsi prihodki in odhodki	140	8	94,59	5,41
Nacrt investicij in investicijskega vzdrževanja	140	8	94,59	5,41
Kadrovski nacrt	75	73	50,68	49,32
Nacrt izobraževanj	63	85	42,57	57,43
Predrac. izkazi vsebujejo podatke za preteklo, tekoce in prih. leto	110	38	74,32	25,68
Predracunski izkazi so pripravljeni po ekonomski klasifikaciji kontov	119	29	80,41	19,59
opombe Povzeto po Žvorc 2013, 73.				
PREGLEDNICA 2 Število v financni nacrt vkljucenih vsebin				
Vkljucene vsebine 23456789	10 11	12	13 :	Skupaj
Frekvenca 1 1 1 3 6 8 13 27	20 20	20	28	148
Delež (%) 0,7 0,7 0,7 2,0 4,1 5,4 8,8 18,2 1	3,5 13,5	13,5	18,9	100
opoMBE Povzeto po Žvorc 2013, 74
vanja vkljucuje v ^inancni nacrt vec kot 90% osnovnih šol. Od 80- do 90-odstotno vkljucenost dosegajo osnovni podatki o zavodu s povzetkom ciljev in strategij, letni cilji, zakonske in druge osnove, osnovna izhodišca za nacrtovanje, obrazložitve nacrtova-nih financnih kategorij ter predracunski izkazi po ekonomski klasifikaciji kontov. Kljub enotni zakonodaji, ki jo je pri pripravi fl-nancnih nacrtov treba upoštevati, podatki kažejo na neenotne odgovore v osnovnih šolah.
Iz preglednice 2 je razvidno, da je le 18,9 % šol navedlo vse vsebine, ki bi jih moral vsebovati ^inancni nacrt; 40,5 % je takšnih, ki jim manjkajo ena, dve ali tri vsebine, 27 % osnovnih šol manjkajo štiri vsebine. 8,2 % jih ima zelo pomanjkljiv ^inancni nacrt, saj so vanj vkljucile le do pet vsebin. Podatki kažejo tudi to, da je 52% (ali 77) osnovnih šol v ^inancni nacrt vkljucilo tako predracunski racunovodski izkaz prihodkov in odhodkov dolocenih uporabnikov kot predracunskih racunovodski izkaz prihodkov in odhodkov dolocenih uporabnikov po denarnem toku.
V nadaljevanju bomo prikazali rezultate preverjanja hipoteze.
PREGLEDNICA 3 Vsebinska ustreznost finanCnih naCrtov
FinanCni naCrt	Izmerjena		PriCakovana		X2	^ p
	Vrednost	Delež (%)	Vrednost	Delež (%)		
Nepopoln	120	81,1	74	50,0	57,189	1 0,000
Popoln	28	18,9	74	50,0		
Skupaj	148	100,0	148	100,0		
opoMBE Povzeto po ŽvorC 2013, 74.
Iz pregledniCe 3 lahko razberemo, da v Sloveniji le 18,9% šol pripravi vsebinsko ustrezen ^inanCni naCrt, kar pomeni, da so vanj vkljuCile vse vsebine; to je statistiCno znaCilno nižje od hipotetiC-nih 50% (x2 = 57,189, p = 0,0001). Oblikovali smo niCelno in alternativno hipotezo. Domnevali smo, da je veC kot 50 % šol, ki jim manjka vsaj ena vsebina.
H0 M < 50.
Hi M > 50.
Hipotezo smo potrdili, saj se delež šol, ki jim manjka vsaj ena vsebina, razlikuje od 50 % pri stopnji znaCilnosti 0,0001.
Analizirali smo tudi odgovore na vprašanje, kdo osnovnim šolam daje izhodišCa oziroma navodila za pripravo FinanCnih naCrtov (odgovarjali so veCinoma raCunovodje). Vprašanje se je glasilo: Kdo vam daje navodilo za pripravo ^inanCnega naCrta? Možni odgovori so bili štirje: »ustanovitelj (obCina)«, »ministrstvo (pristojno za šolstvo)«, »nihCe« in »drugo«. AnketiranCi so lahko ozna-Cili enega ali veC odgovorov. Analiza je pokazala, da 70,1 % šol navodila daje obCina ustanoviteljiCa, 22,4 % ministrstvo, pristojno za šolstvo, 26,5% šol pa navodil ne daje nihCe. 12,9% anketiranCev je izbralo odgovor »drugo«. Ti so zapisali, da si navodila poišCejo sami, da podatke pridobijo na Ministrstvu za ^inanCe, Umarju, pomagajo si z najrazliCnejšo literaturo, izobraževanji, z zakoni ter pravilniki, sodelujejo z revizorji, navodila v zvezi z vzdrževanjem jim daje ravnatelj v sodelovanju z obCino, in siCer glede na fl-nanCne zmožnosti; eden od anketiranCev je v odgovor navedel, da oktobra naredijo okvirni skupni ^inanCni naCrt za prihodnje leto po navodilih ustanovitelja, po zakljuCnem raCunu pa oblikujejo še natanCnejši ^inanCni naCrt, razdelan po posameznih virih ^inanCi-ranja. Ena izmed trditev v anketi je bila tudi naslednja: »FinanCni naCrt pripravimo v obliki, prilagojeni za naše potrebe.« Pri tej trditvi je bilo mogoCih pet odgovorov, in siCer jim je bilo treba pripisati oCene od 1 do 5, pri Cemer je oCena 1 pomenila, da trditev ne velja, oCena 5 pa, da izbrana trditev popolnoma velja. PovpreCna oCena
te trditve je bila 3,93 (sD = 1,02), kar kaže na dokaj visoko stopnjo strinjanja. Uporabnost posameznih predra čunskih izkazov v ^inan čnem na črtu je po mnenju anketiranih ra čunovodij ve čja za predra čunski izkaz prihodkov in odhodkov dolo čenih uporabnikov (pv = 4,09, sD = 1,04) kot za predra čunski izkaz prihodkov in odhodkov po denarnem toku (pv = 2,78, sD = 1,26). Trditvi smo izmerili na 5-stopenjski lestviči (Žvor č 2013, 75).
ZakljuCCek
Predstavili smo pojme, povezane s ^inan čnim na črtovanjem in finančnim načrtom, ter na podlagi zakonodaje in prakse naredili model vsebin ^inan čnega na črta, ki smo ga preverili z raziskavo na primeru osnovnih šol. Ugotovili smo, da v osnovnih šolah v Sloveniji ni enotnega ^inan čnega na črta, šole pa za pripravo ^inan čnih na črtov uporabljajo razli čna izhodiš ča. Ve čina jih navodila dobi od ob čine ustanoviteljiče, nekatere od ministrstva, pristojnega za šolstvo, spet druge pa za izhodiš ča uporabljajo druge vire. Vsebine, ki jih vključujejo v ^inan čne na črte, se med osnovnimi šolami razlikujejo, kljub temu da imamo v Sloveniji enotno zakonodajo. Le 18,9 odstotka vseh osnovnih šol v Sloveniji pripravlja ^inan čni načrt, ki vključuje vse vsebine. Potrdili smo hipotezo, da ve č kot 51 odstotkov osnovnih šol pripravlja finančni načrt, ki ne vključuje vseh predpisanih vsebin. Menimo, da pregled teoretičnih izhodiš č za pripravo ^inan čnih na črtov osnovnih šol in rezultati raziskave vsebinske ustreznosti ^inan čnih na črtov osnovnih šol lahko ravnatelje osnovnih šol spodbudijo k temu, da bodo pripravljali bolj kakovostne vsebine tovrstnih dokumentov.
Literatura
Amara, R. 1979. »Strategič Planning in a Changing Corporate Environment.« Long Range Planning 12 (1): 2-108.
Atrill, P. 2003. Financial Management for Non-Specialists. Harlow: Pearson Eduč ation.
Brealey, R. A., in S. C. Myers. 2003. Financing and Risk Management. New York: Mč Graw-Hill.
Bryson, J. M. 1995. Strategic Planning for Public and Nonprofit Organizations: A Guide to Strenghtening and Sustaining Organizational Achievement. San Fran is o: Jossey-Bass.
CCižman, M. 2011. »Sestavljanje računovodskih izkazov dolo čenih uporabnikov enotnega kontnega načrta.« Iks 38 (3): 32-51.
CCok, M., V. Prevolnik Rupel, T. Stanovnik, A. Cirman in M. Mrak. 2006. Javne finance v Sloveniji. Ljubljana: Ekonomska fakulteta Ljubljana.
Kav^iC, S. 2006. »Predra^unavanje in priprava finanCnih naCrtov v javnih zavodih.« V Računovodske šole Zveze: 7, šola poglobljenega knjigovodska določenih uporabnikov enotnega kontnega načrta, ur. S. Koželj, 23-24. Ljubljana: Zveza računovodij, finanCnikov in revizorjev Slovenije.
Krapše, T. 2005. »Taktično (letno) planiranje v šoli.« V Planiranje v
neprofitnem javnem sektorju, ur. D. Pu^ko, 69-82. Nova GoriCa: EduCa. Makridakis, S., in S. C. Wheelwright. 1982. The Handbook of Forečasting.
New York: Wiley. Stutely, R. 2003. Uspešen poslovni načrt. Ljubljana: Primath. Tavčar, M. 1. 2006. Management in organizačija: sinteza končeptov organizačije kot instrumenta in kot skupnosti interesov. Koper: Fakulteta za management. Turk, 1. 2000. Pojmovnik računovodstva, finanč in revizije. Ljubljana:
Slovenski inštitut za revizijo. ŽvorC, B. 2013. »Analiza finančnih načrtov v slovenskih osnovnih šolah.« Magistrsko delo, fakulteta za management, Koper.
■ Tatjana Horvat je predavateljiCa v Šoli za ravnatelje in na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. tatjana.horvat@fm-kp.si
Bernardka ŽvorC je vodja računovodstva v Osnovni šoli
Šmarje pri Jelšah.
bernarda.zvorč@gmail.čom