Leto III., štev. 11. V Celfu, iorek dne 25. januarja 1921* PavSalni franko. Dolžni iztis^i\W^iubnana. fU SL^ft H BF H 0 ^T^k A^H ____________^ .^jfr/ . .. <^ '/___________ ----------¦--- --------- 1 ' «W^WMgff^i—~ I I I ........ "II II I ¦¦¦ Stane celolctno 120 frfuresetfio 10 K. — Oglasi za vsak mm vtšiue stolpca 1 K 20 v. Reklama med tekstom, osmrtnice in zahv ale 1 K 50 v. — Posamezna šievllka stane 1 K. Izliaja vsak torek, cclrtek In sobolo. Urednlštvo Strossmajerjeva'ul. St. 1,1. nadstr. Telefon št. 53. Upravnisfvo Strossmajerjeva ul. St. 1. pritličje. Telefon št. 65. RaCun kr. poštnega Cekovncga urada št. 10.066. Crospodarski stiki. Celje 23. jan. Da opravičijo svojo nacijonalno netaktnost, ki so jo zagrešili z obiskom nemškonacijonalne slavnosti, dopove- dujejo nekateri gospodje svetu, da moramo postati širokopotezni in da moramo zaradi gospodarskih stikov, ki jih imajo z Nemci naši trgovski in kapitalistični krogi, iskati ž npmi tudi družabnih stikov. Tiste gospode vpraSamo samo eno: ali niso imeli in nimajo 2e danes celjski nemSki trgovci veliko lesnejših gospodarskih stikov z našim sloven- skim ljudstvom nego jih imajo z Nern- c'\ naši kapitalisti? Ali niso celjski nemški trgovci baš radi teh tesnih go- spodarskih razmer skoro vsi oboga- teli? Pa ste kedaj slišali ali videli, da je kateri rrjih pozabil na svoj narodni ponos, ali recimo bolie na svojo naci- jonalno nestrpnost in prišcl na kakšno še tako nedolžno slovensko prireditev? Samo da je kateri poskusil kaj takšne- gaf ves nemški Izrael bi bil po koncu in kakor gobavca bi ga bili izločili \z svoje sredine in v svoji nacijonalni strasti bi ga bili gospodarsko in mo- ralno uničili. Nasprotno so oni pora- bili vpliv, ki jim ga je dal iz gospo- darskih stikov s slovenskim Ijudstvom pridobljeni kapital, v ta namen, da so si gospodarsko in moralno zasužnili narod, ki jim je s svojimi gospodar- sYMr\\ stiki 1 njimi pripomogel do ve Ijave. Zadnji smo, ki bi se vnemali za to, da postavimo kitajski zid med sebe in Nemce, ki so naxi drzavljani in so- meščani. Smo zadnji, ki bi govorili besedo takemu sovraštvu do sodržav- Ijanov drnge narodnosti, ki gre za njih uničenjem. Niinamo celo nič proti go- jenju zasebnih družabnih stikov 2 nji- mi, dokler isti ne prekoračijo meje, ki tangira našo narodno cast. Odločno pa se zavarujemo proti jezuitskemu zavijanju, ki hoče celo dokazati, da zaradi gospodarskih stikov morajo naäi ljudje hoditi na ncmske slavnosti, ka- ter'tm navzočnost^vesoljiK-sa nemske^a Izraela Spodnje Štajerske da izrazito nemško-nacijonalni značaj. Če si oni domišljajo, da so takšna gospodarska potenca v naši državj, da h\ moraii mi pred njimi na trebuhu ležati, potem ni naša naloga, da se temu pojmovanJLi 5e mi akomodiramo in jih podkrepljamo v njih mišljenjn. (K današnji prcmijeri v mestnem gledafišču.) Oce. Žaloigra v 3 dejanjili. Spisal: Aug. Strindberg. Režiser: Valo Bratina. Osebe: Ritmojster — Bratina Lavra, njeg. žena — dr. Kalanova Berta, njiju hči — Vorbachova Dr. Oestermark — Pfeifer Pastor — L'povSek Nöjd — Krefl Ordonanc — Kladnik * Vseblna: (Prvo dejanje.) Vecer. Stanovalna scba. V Ritmojstrovl hiSi vladajo ne- znosne razmere. Poleg- g. Lavre se nahaja v hiäi tudi Rit:r.o;r>trova dojilja Margareta, ki pa občuje I njim, kakor da je 5e vedno »jeu varovanček. Vrhu tega pa si je pustil naprtiti od Paslorja, svojega svaka U staro taščo Ta tri- pere^na detoljica upliva kvarno na Bertino vzgojo in Ritmojster je ukre- nil vse potrebno, da ociide Berta v mesto, kjer r;aj bi se v penzijonatii nekega svoboJon?sleca 'uobrvzUv z.i ufiteljico. Toüa Lavia se nete pod Podkrepljanje njihove domišljavosti pa jc brezdvomno postopanje ljudi, ki menijo, da morajo zaradi gospodarskih stikov I njimi posečati nemškonacijo- nalne slavnosti. Za tokrat naša zadnja beseda! Dogodki v Beogradu. Na krsto vojvodc MiŠlča so po- ložili vence: Regent Aleksander, fran- coska ploSčo z zlato palmo in francosko troboinico z napisom »Francija vojvodi MI5iču«, prebivalstvo iz zasedenega ozemlja z napisom »Svojemu vojsko- vodji — neosvobojena llrvatska-SIa- vonija, Istra in Slovenija«, častniki ge- neralnega §taba, vojska in mornarica, ruska vojska, konstituanta, vlada in gojenci vojne akademije ter nešteto dmgih korporacij. Pogreb vojvode MiŠiča; Dne 22. t. m. se je vršil pogreb. Že rano v jutro sä je zbralo ogromno občinstva v 2alujočem Beogradu, da vidi in spre- mi svojega junaka na zadnji poti. Tr- govine so bile zaprte, promet ustavljen. Sprevod se je počtl ob 10. dopoldne iz Oficirskega doma, odkoder so odnesli krsto ministri in general!. Razvrstitev ie bila sltdeüa: Križ, žito, voz z venci, 6 oficiriev z vojaškimi odlikovanji voj- vode, 2 eskadrona konjunice, gojenci vojne akademije, glasba kralj. garde, pevska društva, 5o\e, timoški episkop in duhovništvo, lafeta s truplom po- lcojniUa in üjtgova rodbina. Za istü prestolonaslednik regent Aleksander v sprernstvu pobočnikov, ministri, di- plomatski zbor, invalidni ofi'cirji, pred- stavniki skupSčine, uradniStvo mini- strstev, zastopniki beograjske občine, pokrajinskih prestolic, ' odposlanstva društev, organizacij ter nepregledna množica tjudstva, konečno še oddelki vojne in momance. Po obredih v cerkvi, ki jih je vršil patrijaih Dimi- trije, je vojni minister Branko Jovano- vič opisal življenje in delo pokojnika. Predsednik konstituante dr. Ribar imel je govor, ki je naredil globok utis, po kaferem je zaori! trikratni presunljivi klic »Slava mul« Iz cerkve so odnesli truplo načelniki peneraJnega štaba ter ministra dr. Kukovec in dr. Krizman in poslanec Tomljenovič. Žalnemu spremstvu se je pri cerkvi pridružila kneginja Jelena. Ob grobu so se po- slovili od pokojnika predsednik inva- lidskega udruženja, major Mijorad Ste- fanovič, general Ojoka GjorgjeviČ in nobenim pogojem ločiti od hčerke. Posledica tega je neusmiljen boj, ka- terega vadi Ritmojster z nervozno razdraženosrjo, Lavra pa s hladno- krvnim prevdarkom in tidno zavestjo v zmago. Berta pa stoji sredi tega ljutega boja med očetom in materjo vsa nesretna in obupana, ker ne more pomagati. V novodošlem zdravniku dr. Oestermaiku najde Lavra svojega dobrega zaveznika, kateremu s hinav- skimi solzami v očeh toži o žalostnem diiševnem stanju svojega moža. Ona pa sistematično vknplja vedno novega strupa njegovi razboleii (iomišliiji. Slučaj, ki se je clogoail med služin- čadjo ga privede na misel, da noben mož ne more vedeti, če je res ota svojpga otroka. Lavra se tega oprime in vccpi razjedaiočih dvomcv v nje- govo trpeüo du§o. On ni sam« oficir, temve?. tudi pomemben naravoslovec. Že dva mes«?ca mu poSia ne dostavi nobenih pisem niti iz Pariza naročenih knjig, ki jih potrebuje pri svojem znanstvenem delu. Po hudem icon- fliktu z Lavro ukaže napreči sani in in si odpel|e v mesto na poizvedo- vanje. (Drugo deJÄnje.) hf.n soba. Isti vcčer. Ptlnoč. Končno se je Ritmojsier polkovni inžener Izakovič, njegov in- tmni Solski prijatelj. Sprevod je kon- čal ob 13 in pol uri. V grob je legel največji junak naše mlade, vjedinjene domovine; »Večnaja mu pamjat!« Za razveljavljenje mandatov. Odbor za izpremembo poslovnika je svoje delo končal. Vršila se je ob- enem razprava o predlogu zemljorad- nikov, po katerem bi se naj vsem po- slancem, ki so bili izvoljeni 28. novem- bra, pa do danes niso prišli v konsti- tuanto, odvzeli mandati. . Prlsega ostane. V poslovniškem odboru se je na seji 22. tm. sklenilo na podlagi odloČ- ne izjave demokratov, da se prisega, kakor jo določa člen 8, ne izpremeni. Zemljoradnik Rajer je tudi izjavil sc- glasno, da se prisega ne sme izpre- meniti, povdarjal je odločno zvestobo jugoslovanskega kmeta do edinstvene države in kralja ter razkrinkal zahrbt- no pečetje klerikalcev, ki agitirajo proti kmetoni in demokratom, češ, da so »prodali SiovenijoSrbom.« Pri gla- sovanju je oddalo 14 članov odbora svoje glasove proti vsaki fzpremembi prisege. Soc. dem. Brkič se je izrazil za spremembo iz načelnih razlogov. Oba muslimanska člana pa sta se pred glasovanjem odstranila, ne da bi se izjavila za ali proti izpremembi. Našim fclerikalcem! Beograjska »Pravda« prinaSa članek Marka P. De- moviča, ki pravi: »Da takoj končam z brati Slovenci! Treb'a je, da vedo slovenski separaUsti, da za sistem av- strijskih avtonomij, s katerimi bi oni radi prikrili svojo protidržavno politi- ko, ml nc smcmo dati kcsli nitl eiirega Šumadinca. Še več: Ako so oni zares tolmači volje večine bratov Slo- vencev, Cesar mi absolutno ne verja- memo, jim bomo mi bratsko poma- gali, da vstva.ijo svojo državJco, all naj nfkar ne rnfsJfjo, da moremo mi njim na ljubo metatl peklenske stro- je v obliki avstrijskih plemenskih avtonomij v temeije naše države.« Novf finančnl minister. Kakor poročajo »Novosti* fe De- mokratski klub v svoji seji dne 22. tm. doloCil za finančega ministra Vojo Marinkoviča. Vsak Jugoslovan mora bit! clan »Jugoslovanske Matice«! vrnil iz mesta. Njegov dvom glede očetovstva do Berte postaja vedno bolj fiksna ideja. Govori o tern z dr. Oestermarkom in kmalu spozna, da ga je Lavra že pridobüa na svojo stran in ponosno odkloni vsako po- jasnjevanje Cetucli je zdravnik priprav- Ijen poslušati obe strankl. Nato se začne zadnja odločilna borba med obema zakoncerna. Ritmojster jo iz pisem, ki jih je prejel v mestu na pošti zvedej, da je Lavra prestregala njegovo korespondenco in tako ukinila zvezo s knjigotržci, ter tako uničiJa rezultat njegovega znanstvenega deia. Nadalje tudi ve, da je odvrnila vse njegove prejiSnje prijatelje od njega in sicer na ta naCin, da je trosila v svet vesti o njegovi blaznosti. Vkljub temu ji ponudi mir, le dvomov glede Bertinega rojstva naj ga oprosti. Prosi usmiijeuja, sotutja, milosti, ker tako ne more daije živeti! — Vse nič ne pomagji; »Opravil si svojo dolžnost, kol žafibog potreben oče, ne potre- bujemo ia več, sedaj lahko greš, sedaj mora5 tti.« Na podiagi njegovega svoje* polje ljubljansko poverjenifitvo za pro- sveto. n. Mariborske novice. Vladni komisar dr. Poljanec je prevzel posle mestnega magistrata in namerava, čim se re5i vprašanje mest- nega sosveta, takoj sklica! prvo obCin- sko sosvetsko sejo. Mlnistrvo za obnovo je osnovalo v Mariboru posebno komisijo za pre- vzemanje tovornih avtomobilov za Črnogoro. Živlnska stariša. Brivec Apačnik je stanoval pri vdovi Kramaršič in imel ž njo razmerje. L. 1919 je KramarSiČ povila otroka. Ker pa je imela že odra- sle hčerke, je bil otrok obema na poü. Zato sta stopila v zvezo s proslulo babico, ki je v navzočnosti zverinskih stariSev otroka polila s špiritom in ga zažgala. Dobila je 1000 K nagrade. Pozneje pa sta se Kramaršič in ApaCnik sporekla in Apačnik se je od nje od- selil, »za spomin« pa vzcl njeno uro in verižico. Te dni je vdova poslala eno svojih hčerk k njemu po te stvari., Apačnik pa jo je pretepel in vrgel na cesto. V jezi je Slo dekle na policijo, naznanilo Apačnika, pri tem pa razkrilo tudi pred meseci izvršeni zločin. Vse tri krivce so zaprli in izročili sodišču. Nlč jih ne vleče! Kakor izvemo, je dosedaj v Mariboru optiralo komaj kakih 40 Nemcev za NemSko Avstrijo, vsi drugi pa so tiho. Med temi, ki ho- čejo oditi, so dr. Mravlagg, vinotržec Pugel in arhitekt Friedriger ter bivši avstrijski častniki. Izmed nemSkih tr- govcev in obrtnikov se pa dosedaj ni nikdo oglasil v »obljubljeno deželo«; ostanejo pač rajši siti v »jugoslovan- ski sužnosti«. Jkt-v. 11. »NOVi DOBAi Stran 8. Naroslnosorijalno vlnlčarsko or- ganlzacljo so osnovaü v nedeljo 23. tm. v Mariboru. Razpis sluŽb. Za mariborsko po- družnico Dopisnega urada deželne vla- de za Slovenijo se razpisuje dvoje mest pogodbenih urednikov s prejem- ki X. oziroma XI. činovnega razreda driavih uradnikov. Predpogoji za na- mestitev so: Vsaj srednješolska izo- brazba a!i tej odgovarjajoča splošna izobrazba, popolno znanje slovenskega in nem5kega jezika ter slovenske in nemške stenografije (spretnost 50 do 60 besed na minuto). Kandidatje ki poznajo Se druge jezike, so eventualno vešči strojepisju in imajo splošno po~ litično orijentacijo, imajo prednost. Ustne ali pismene prijave je nasloviti do 5. febr. tl. na mariborsko podružni- co Dopisnega urada (poštno poslopje) Maribor, oziroma na dopisni urad v Ljubljsui (vladna palača, pritličje). Ptujske novice. Novc ceste. Ustrezajoč prošnjam občin in Ijudstva nameravajo se v pri- hodnjih letih sledeče občinske ceste zgraditi za okrajne in sicer; od Spuhlje na Podvince, od MoSkanjc na Mure- tince, cd Št. Lovrenca na Drp. skozi Cirkovce na Račje v zvezi na Maribor, od G. Pristavc po Dravinjski dolini do Ptujske gore, in od Šikolj na Mo- stečno. Nekatere ceste so se že začele lansko leto in poprej graditi ter se bo delo letos nadaljevalo. Zaprosiia se je državna pomoč pri deželni vladi, ki bo gotovo tudi nove cestne gradbe, kj so 2a preblvalstvo ze!o važne, subvenci- jonirala. Prelo2itev gorskih cest v ser- petine. Vsakemu, ki se je kedaj vozil po okrajni cesti iz Ptuja v Rogatec, je znano, kako težko je prevozil in prehodil strmi breg pri Ptujski gori. V deftevju je komaj prevozen. s:cer pa Eelo nevaren za voznike in se je 2e zgodilo mnogo nesreč. Že pod prejšnjim težimom v Avstriji se je začela nova s«sta Čez *a breg v serpentinah gra- diti, pa seveda zelo malo. Želji prebi- valstva se hoče sedaj ugodili tor izpe- Ijati ceste vsaj do stare ceste nazaj, m poznpje pa odtod naprej t^a vrh. Za ta mali kos preložitve je dcločenih 2C0.000, od katerih plača okrajni za- stop ptujski 100.000 K, drugo polovico pa prispeva država. Kmetovalci, ki vo- zijo po tej zelo prometni cesti, bodo v lastnem interesu pripornogli, da se de!o čimprej izvrSi, posebno ker se bo potrebovalo mnogo voznikov in de- lavcev ; kajti le s skupnim naporom bode mogoče tako veliko delo, kakor je preiožitev takšne strme ceste v ser- pentine, dogotoviti. Mostovl v popravllu. Ptujskt o kraj ima mnogo mostov, lesenih in betoniranih, posebno na Pesnici, Dravi in Dravinji. V letoSnjem letu se na- meravajo popravtti sledeči leseni mo- stovi: dravski most na Borlu in dva dravinjska mosta. eden v St, Vidu iu drugi pri Ptujsk» Lori. Za te moslove se je poprej pod Ornigovo oblastjo malo storilo in skorej bi bi! promet s težkimi tovori po teh nemogoč. Za to je mijna potreba, da se popravijo. Proračunano je za popravilo pol mili- jona kron, če bo zadostovalo. Navadno jpa'se proračun ne vjema, ker se 5eie tedaj pokaže, ko se most razdre, kakšne poSkodbe ima, in te so navaano vedno večje, kakor se je od začetka mislilo. Zaprosilo se je pri deželni vladi za pomoč in prispevke, ker okraj sam le težko zmore tako visoka bre- mena. Celjske novice. Mestno gledaliSče Celje. Danes v torek, dne 25. jan. premijera Strind- bergove žaloigre O č e. ZaČetek ob 19 V2. Konec okrog 22 in pol, Glnljivo skromnost glede shodi- čev in še ginljivejSo skrb za zdravje naSega urednika razodevajo gg. celjski narodni socijalci v »Novi Pravdi«. To ga je tako globoko pretreslo, da pre- mišljuje, ali ne bi sledil Othelovemu nasvetu Ofeliji . . . Osebna vest. Kot pomočnica obrt- nemu nadzomiku v Celju v činu taj- nika III. razr. je imenovana gospa Ur- Sula Katauer. »Distriktsarzt dr. Schwischay« v Štoreh ima drznost, da daje svoje izvide na listkih s popolnoma nemško svojo firmo celo slovenskim društvom. Kaj ko bi ga oblasti povprašale, če se mu zdi, da je kot distriktni zdravnik nastavljen od Avstrije? ! V Celjski Javni bolrilSnlcl, na izoürnem oddelku, je, kakor smo do- znali 19 slučajev koz. Bolezen se po celern okolišu nevarno širi! Ccljskl okrožnl klub dobrovoljcev je izvolil za načelnika dr. L. Mastnaka. Za dljaško kuhlnjo v Celju je podaril g. Ignac Založnik, komisar c- brtnega nadzorništva v Celju, namesto venca na krsto vzornemu rodoljubu Arminu Gradišmku 40 K. Iz pošte: Vsi poštni in brzojavni uradi so dobili nalog, da ustavijo za- časno sprejem 20 dinarskih bankovcev,- dokler ne dobijo natančnega popisa falzifikatov. Ko pride popis se bo ob- činstvo zopet obvestilo. Sestanek ruskega kmžka se vr^i v torek 25. tm. v »Narodni kavarni«, zadnja soba ob 8. uri zvečer. Člane ka- kor tudi prijatelje ruskega jezika se vljudno vabi k sestanku. Sokolstvo. Bratje Sokoill Ravno sedaj je v Bcogradu velika borba za terneljne za- kone naše države, Marsikdo razmiSIja o tem vpraSanju ter bi rad prišel na jasno. Da si zbistrimo pojme, naprosili smo gosp. ravnatelja rZ. Lileka, naj bi nam v teh važnih vprašanjih predaval. Gospod ravnatelj je drage volje spre- jel to nalogo ter bo stvar pojasnjeval v sredo, 26. tra. ob 8. uri zvečer v spodnji dvorani »Nar. doma.« — So- koli, sokolice in spioh vsi slovanski tneSČani ste najuljudneje vabljeni, da se udeležite v mnogobrojnem številu. Kulturno-prosvetni odsek Celjskega So- kola. »Celjski Sokol« je imel v nedcljo 23. t. m. svoj redni občnt zbor, na ka- terem je bil izvoijen starostom br. JoŽe Smertnik, podstarostom br. dr. Milko lltaSovec, kot načelnik br. Lojze Jerin. Obisk občnega zbora je bil dober, po- tek zelo zanimiv, med slučajnostmi imel je župni starosta br. dr. Gvldon Sernec izvanredno učinkovit govor o stališču Sokolstva napram razdirajočim elementom in tujerodrmn ter potujče- nini sovraÄnikoin naSega narodnega j jugoslovansksga iedinstva. Ostali od- bornlki in odbornice so z malimi spre- membami ostali prejšnji. Dopisi. Dramlje. Naša Sola je radi koz zaprta. LjLidstvo se sprašuje, zakaj se ne zapre tudi cerkev, v kateri se naj- manj toliko bolezni raznosi kakor v šoli. Vojnik. V »S!ov. Narodu« je nekdo napadel gerenta Kovačiča kot neinSku- tarja. Poslužil se je pri tem podlega sredslva, c\a ie z&vil neko Kovačičevo izjavo, ki se je glasiia — ne, kakor piže ^SIov. Nar.« — ampak: »kdor misli, da sem nemškutar, naj gre veni« (namreč \z Kovačičevc goslilne. V Voj- niku je skrajni čas, da se od osebnih prepirov prcide na toli potrebno pozi- tivno delo. Najmanj povoda pa imajo blatiti koga ljudje, ki so med vojno Kovačiča avstrijskim oblastim denun- cirali kot Sokola, da bi ga, ker je bil oproščen, vendarle porinili med vojake. Mozirje. Mozirski lovci so kon- čali lovsko sezono 15. t. m. z dobro obisknno sedmino na »Stari pošti« z godbo, plesom in jogerskimi ocvirki. Od vseh malih in velikih »jogrov« se je pobralo po 1 liter vina v gotovini za vsak zgreSen strei, jednako od ribičev za vsak odtrgan trnek. Veseli gostje so priskoCili na pornoč, in vrgel je poslednji lov 2200 kron, katere so äaljivi »jogri« poklonili prenovljenju mozirske planinske koče. P^snemajte! lz Rogatca se nam poroča, da se je povodom obiteljskega slavlja krsta »prvega princa« Mirana Piriha nabralo 304 K za sokolski na- ražčaj v Rogatcu ter znesek izročil tamošnji Čitalnici. Sv. Marjeta pri Ptuju Dne 21. tm. obhajali so pri Lovrenku v Tibolcih »koline«. Navzoči so bili sorodniki, med njimi tudi trgovec Klemenčič iz Mezgovec. Mimo so prišli iz vinograd- niške kopi se vračajoči trije fanti, brata Strelec in neki tretji. Ker so bili so- rodniki Lovrenka, jih je ta poklical na pojedino. Med isto se je vnel nre; >, vsled česar so domačini odstranili ime* novane tri fante na zrak. StarejSi Stre- lec je pri tem pozabil palico terprcsii 9vojega mlaj5ega brata, naj mu gre k Lovrenku po njo. Ta je gel in pogledal skozi okno, pri čem so ga Lovrenkovi opazili. Trgovec Klemenčič je stopil z debelo palico v roki pred hiSo, mlajš Strelec pa je stopil k plotu, izdrl iz njega kol ter z istim vdaril Klemen- čiča tako nesrečno, da je ta na mesiu izdihnil. Vračajoč se, je kaza! mlajši Strelec svoiemu starejšemu bratu krvav rokav, vsled česar ga je ta preiskal ker pa ni imel rane, je starejši brat sumil, da se je zgodil kak tepež. Mlaj- šega Strelca so zaprli. Vitan pri Ormožu. Tu so vlomili Lukman in brata Plohl v neko klet ter odnesli precejšnjo količino žganja in jabolčnika. Uzmoviče zasleduje orož- ništvo. Dnevna kronika. t Luka Svetec. Dne 21. tm. zjutraj je v Litiji lcgel k večnemu spanju naj- starejši slovenski pesnik, pisatelj in politik Luka Svetec, star 94 let, zadnji glasnik one čete, ki ie orala ledino še pred letom 1848. Pred Trdino in Lev- stikom je bil Svetec najboljši sloven- ski novelist. Pisal je tudi znamenite jezikoslovne razprave in kritike in pra- voslovne spise; kot reformator sloven- skegc pravopfsa je pomagal ustvariti enoten slovenski jezik. Kot mnogoletni deželni in državni poslanec pa je vneto branil naše narodne pravice. Rodil se je 8. okt. 1. 1826 v Podgorju pri Kam- niku. Po dovršenih pravnih študijah se je najprei podal v državno službo, a je bil kot zaveden Slovenec vedno pre- ganjan. L. 1866 se je podal v službo ljubljanskega magistrata, kjer so ga pa Nemci tudi pognali iz službe. Nato je bil imenovan za notarja v Idrijo, odkoder je bil l. 1872 premeščen v Litijo, kjer je ostal do svoje smrti, torej skoro 50 let. L- 1863 je bil prvič izvoljen v kranjski deželni zbor v ko- Cevsko-ribniSkem okraju in pozneje še parkrat. Pozneje ie bi! izvoljen v kam- niškem in brdskem, nato pa v litijskem okraju. L. 1867 je postal državni po- slanec. Pobijal je v parlamentu duali- zem in se bojeval za zedinjeno Slove- nijo. Boril se je za narodno ravno- pravnost v šolah in uradih. Bil je pred- sednik ustanovnega odbora Ciril-Meto- dove družbe in po ustanovitvi 30 let njen podpredsednik. Mnogo let je bil tudi odbornik »Slov. Matice«. V srcih vseh Slovencev bo ohranjen kremeni- temu rodoljubu in značaju časten spomin. Ljudsko Stetje Popisovanje pre- blvalstva in živine se prične v vsej državi dne 28. t. rn. Vladna odrcdba vsebuie določbo, da se vsi določeni popisovalci, ki bi se ne odzvali svoji dolžnosti, kaznujejo z globo 300 dinar- jcv ali do treli mesecev zapora ter da morajo povrniti vse stroške nakna- dnega popisa. Kaj bo 7. občnim zborom Knr-2- tljske družbe ? Kakor poroča »Kmetij- ski list«, bo vlada odredifa, da se bo vrši! občni zbor Kmetijske družbe a starimi delegati v šestih tednih. Ako bi do takrat med strankami ne prišlo do sporazuma, bo vlada družbin glavni odbor razpustila in postavila komisarja, ki bo izvedel nemudoma občni zbor s starimi delegati. HujskaČi v Trbovljah že zopet na de»u. Ministerijalna komisija, ki ima nalogo urediti vprašanje delavskih plač v Trbovljah in cene premoga, je dne 20. tm. izdelala regulativ za delavske mezde. Za vse kategorije delavcev so določene iste minimalne place kakor v Velenju, izventega dobi vsak delavec Se 27 K doklade na živila. Trboveljska draginjska doklada ostane v dozdajni izmeri. Prejemki za oženjene se velenj- skim dokladam odgovarjajoče zvišajo. Dne 21. tm. je Sla komisija v Trbovlje, da na lieu mesta nadaljuje posle in prične