■Jl£JZcJoM 'AND
UlA&CQ.'.
NO. 12
/Iihe” Sk/i DomoviM/i


AM€^2CAM m SPmiT F0R6SSN in LAHGUASS GX11
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N€W$PAP€B

CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 17, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Potrošnja viiia raste
Y razvitih dbželah sveta i'J
povpraševanje po vinu začelo naraščati, ko je pridelek približno enak in ga ni racgoče naglo povečati.
NEW YORK, N.Y. — V go-
Novi grobovi
Alojzij Rus
V ponedeljek zvečer je umrl 77 let stari Alojzij Rus z 18620 Arrowhead Avenue, vdovec po 1. 1962 umrli ženi Rozaliji, oče Marije Stropnik, Rozalije Boh in Ivanke Božič, stari oče Branka, Sonje in Tonija. Pokojnik je bil rojen v Podtaboru pri Stru-
spodarsko razvitih državah se je
nenadno pojavila izredna žejajg^ na Dolenjskem, od koder je
prišel v ZDA pred 10 leti. Po-
po vinu ter spremenila položaj na vinskem trgu po vsem svetu in odprla nove gospodarske možnosti vinogradništvu.
Velik porast povpraševanja po boljših vrstah namiznega vina, posebno francoskega, je pognal cene temu vinu navzgor v skoraj neverjetni meri. Steklenica dobrega Bordeaux vina, ki je stala pred 10 leti okoli $3, stane zdaj $15 in še ne izgleda, da
greb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Lucian M. Kal; le
V Veteranski bolnišnici je umrl 84 let stari Lucian M. Kahle z 20/975 Miller Avenue, vdovec po 1. 1950 umrli ženi Lillian, roj. Stover, oče Thede
bi pri tem obstala. Francosko! Papp, 5-krat stari oče, 2-krat vinogradništvo je staro, vino-; prastari oče, rojen v Mechahics-gradi skrbno zasajeni, kjer je za.1 vitlu,. Pa., od koder je prišel v to prostor primeren in prostora Cleveland pred 43 leti. Do-svoje za njihovo razširitev enostavno upokojitve je bil zaposlen 15 let ni.	pri City of Euclid. Bil je vete-
Ker je povpraševanje po do-‘ran prve svetovne vojne. Po-brih francoskih, znanih vinih1 greh bo iz Želetovega pogreb-narastlo, pridelka in z njim po- ne§a zavoda na E. 152 St. jutri nu-čtae pa ni megoče povečati, je °b enih popoldne na Highland nujno, da cene teh vin rastejo Par^ pokopališče.
in so postala tako draga, da si	-------°------
jih večina ne more več privošči- KlfaJskS ZiftikSVS ti niti v sami Franciji. Francozi ,	.	»	»»
so zato začeli pospeševati vino-	Z ©pjJOSil
gradništvo v predelih, kjer je ZDRUŽENI NARODI, N.Y.
f. C
William P. Rosters
SKROMEN MOŽ — W. P. Royers bo ostal državni tajnik tuli v drugi administraciji predsednika Nixona. Čeprav bi moral imeti poleg predsednika naj-mžnejso besedo v vsej vladi, se nož le redko oglasi.
fsfjefska ivsza ima us Limi Lunchod II.
Vesoljska, ladja Lima 21 je ronesla na Limo Lunohod JI,, ki bo nadaljeval razi-skavanie Lunohoda I. MOSKVA, ZSSR. — Vesoljska ladja Luna 21, ki je pretekli teden dosegla Luno in začela krožiti okoli nje, je ponesla včeraj na Lunino površino robota Lunohod II., kot je objavila agencija Tass. Lunohod II, je
Isbna rewfeija nenadno obtičala!
Pridelek riža v Aziji je bil zaradi vojne, povednji in suše precej manjši in je povzročil pomanjkanje v ve-
čih predelih Azije. SINGAPORE. — Komaj je minilo leto, ko so v Aziji spraševali, kam s preobilico riža,
KONEC VOJSKOVANJA V NDOKfNI ŽE TA TEDEN?
Ko krožijo v glavnih mestih raznifi držav sveta vesti o neposrednem končanju vojskovanja v Indokini, v Wa-sbingtonu vesti ne potrjujejo in ne zanikajo. Prevladuje mišljenje, da bo do premirja prišlo vsaj do konca meseca, če že ne do konca tega tedna.
KEY BISCAYNE, Fla. — Pred-
ko je njegov pridelek naraščal, sednikev tiskovni tajnik Ronald nem Vietnamu bodo izvedene
cene pa padale. Bilo ga je preveč na Forrpozi, preobilo celo na Japonskem, dovolj v vseh državah z izjemo Koreje in Vietnama. Vse je pričakovalo, da bo pridelek še rastel in da bo Azija
L. Ziegler je dejal včeraj, da teku 6 mesecev po odobritvi do-vsaj do vključno petka predsed- govora, združitev obeh Vietna-nik Nixon ne bo dal nebene no- nrov pa bo odložena na čas, ko ve izjave o Vietnamu, ni pa ho- £e bodo o tem sporazumele sku-tel povedati, če bo o tem kaj v pine v Južnem Vietnamu, vmestitvenem govoru v soboto. Nekaj ameriških vojnih ujet-rešena večne nevarnosti lakote i Povedal je, da bo dr. H. Kissin- r-ikov naj bi bilo izpuščenih dan. in. pomanjkanja.	i ger ostal ves ta teden v Wa- P° PodPisu doŠovora> ostali pa v
Položaj se je nenadno pre- shingtcnu, ko so preje napove- ne^ai rne^ecih. V prvotnem do-ckrenil in izgleda, kot da je “ze- dcvali, da bo že jutri odpotoval §ovoru Ie bil° predvideno, da lena revo’u-eija” v razvoju obti- v Pariz. Tam se med tem tehnič- Dodo vsi amerišxi vojni ujetniki čala vsaj v Aziji. Pridelek je ve- ni razgovori vztrajno nadaljuje- doma v teku 60 dni P° Popisu 'iko menjši, kot so ga pričako- jo. V Saigonu so govorili, da bo^ ^ce.~ • ora-
vali. V glavnem so temu krive do ZDA in Južni Vietnam pro-:	Vj- onamunistična poročevalska
pevednji in suša, v manjši meri glasile prekinitev sovražnosti na sluzba Aihon Denpa v Tokiu tudi vojska. Od treh glavnih iz- večer pred Nixonovo vmestitvi- Poroca’ aa pričakujejo v Hanou. voznic riža ga bo imela letos v večji količini na razpolago za iz-
do konca prihodnjega te-
pridelek slabše in srednje vrste, Kitajska je obdolžila sovjetsko da bi z njim krili domačo potre- časopisje, da skuša motiti rasto-bo. Vino slabše vrste so tudi za- če. prijateljstvo Kitajske s sve-čeli uvažati in ga mešati z do-1 tona z lažnivimi trditvami, da
mačim za dosego okusa, kot je^ Kitajska na debelo trguje z opi- že v£erajJp03lal z Lune prve te_ tam v navadi. Veliko vina pri- jem- Odločno je zanikala sov-, ievizijsiKe
haja v Francijo iz Alžirije in jetske trditve, objavljene konec Luno,ho,d L bo ostal na kraju tudi iz Italije.	(preteklega meseca, da Kitajska prist?nka do jutri; ko bo s po_
Francozi so začeli iskati trg, I zasluži v trgovini v opijem 12 moSjo SQnca napolnil svoje ke_ posebno v ZDA, tudi za svoja (do 15 milijonov dolarjev.	; mjčne baterije Nato ga bodo z
vma druge in tretje vrste, kij Kitajci trdijo, da je sovjetsko Zemlje vodili po Limini površi_ Prihajajo s področja ob Loiri j časopisje začelo svoj gonjo pro-j ^ kot sq njegovega prednika m Rhonu.	ti Kitajski v preteklem sePtem‘ Lunohod. I
Možnosti za povečavo pridel-jKru, ko ji je očitalo, da skuša z' ka posebno dobrih rdečih vin opijem zastrupiti afriška Ijud-imata Italija in Španija, ki sta stva> nato pa, da je odprla nov se začeli resno prizadevati tudi trg 2a cpij v Evropi, za izboljšanje kakovosti svojih1 Tass. je prinesel vesti, da je vin. Italija je leta 1969 prodala Kitajska poslala velike količine j 'flJancoski program v Francijo le 2.2 milijona galo- °Pria Preko Hong Konga in Ma-i Sovjetska .^za je poslala Lu-rov vina, ki so ga tam uporabili kaa v ZDA.	Kitajska to odločno |	nohod n na Luno 15 mesecev
skoraj v celoti za “rezanje” z označuje za	laži in se pri tem
domačimi vini. Leta 1971 je u- sklicuje na ugotovitve vlade
voz italijanskega vina v Franci- ZDA, da ni nobenih znakov za fn nlni,"veliko dalj^kot so mi-jo dosegel že 115 milijonov ga- nezakonito trgovino z mamili iz	i-u	nie(Jovi	graditelii
Knov. Tudi dobro znane vrste Kitajske na	druga področja.	nje^	g amteljn
nemških vin so se uveljavile po V Washingtonu potrjujejo, da king zapleten v kako nedovolje-
Na Lunohodu je “kotni reflektor”, delo francoskih inženirjev za laserske preskuse na Luni. Ta del znanstvenega raziskava-nja Lune je skupen sovjetsko-
potem, ko je Lunohod I. omagal. Uspešno je deloval 10 mesecev
svetu in uspešno tekmujejo s francoskimi. Naša dežela je do-ber trg tudi za slovenska in o-stala jugoslovanska vina, le da so ta premalo znana in skrb za njihovo kakovost nezadovoljiva.
Na splošno so se začela v zadnjih letih, ko postajajo tuja vina vedno dražja, domača pa v kakovosti napredujejo, uveljavljali v Ameriki domača vina tudi v domovih poznavalcev vin.
ni nobenih znakov, da bi bil Pe- no trgovanje z mamili.
voz le Burma, kot zdaj kaže. Tajska, ki ga je prejšnja leta izvažala, ga bo.morala letos celo uvoziti, ker je pridelek padel za okoli 20%.
Prizadeta je Indonezija, prizadeti sc Filipini, kjer so povsod računali letos na večji pridelek. Filipine je zadela na severu naj-večja poplava, kar jih pomnijo, na jugu pa je pridelek zmanjšala suša. V Indoneziji je pritisnila suša in dežela bo morala za kritje svojih potreb uvoziti do prihodnjega leta vsaj milijon in pel ton riža, V Južnem Vietnamu in Kambodži, kjer so bili v mirnih časih veliki presežki riža za izvoz, ga zdaj ni dovolj niti za domače potrebe.
Japonski cesar na obisk v ZDA šele jeseni
WASHINGTON, D C — Japonski cesar Hirohito bo prišel Y ZDA s svojo ženo na uradni o-birk letošnje jesen. Obisk je bil v načrtu za pomlad ali poletje, pa so ga preložili, da bi bila dotlej vietnamska vojna že končana.
jo, kar naj bi bila priprava za	nuvega do§OVOTa na±kas-
podpis dogovora o končanju voj-' ^ie^e
i	»
skovanja.
Gen. Haig se je razgovarjal s predsednikom Van Thieujem in naj bi mu povedal, da je sporazum o končanju vojskovanja dosežen. Izročil naj bi mu besedilo dogovora in sporočilo predsednika Nixona “naj mu zaupa”. Viri, ki poročajo o tem, trdijo, da naj bi enostranska prekinitev sovražnosti od strani ZDA. in Južnega Vietnama ustvarila priložnost za izmenjava!
Jkaiai osiiai vodnik paistiinskih gverilcev
I Jz Clevelanda
i
in okolice
vojnih ujetnikov in za podpis dogovora o končanju vojskova-'	so se odločm
Umrla v Miami—
Mrs. Jennie (John) Tutin, 1060 E. 61 St., se dobila brzojavko, da ji je v Miami, Fia., umrla sestra Mar-y Bartel, rojena v Borovnici v Sloveniji. Zapustila je moža Pavla, 2 sinova in 4 sestre.
Seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima jutri, v četrtek, ob 8. zvečer redno sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Na seji bo umestitev novega odbora, zato je članstvo posebej vabljeno!
Zadušnica—
V petek, 19. januarja, ob 8. zjutraj bo v cerkvi sv. Hieronima (St. Jerom’s) sv. maša za pok. Josepha Čebular ob 4. oo-ietnici njegove smrti.
Odbor za leto 1S72—
Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje ima za 1. 1973 sledeči odbor: predsednik Anthony J. Pirc, podpredsednik Louis Dular, tajnica-i blagajničarka Cecelia Wolf, 1799 Skyline Dr., Richmond Hts., Ohio 44143, tel. 261-0436, zapis-! nikarica Ursula Branisel, poročevalec Matt Penko; nadzorniki Na zborovanju vodnikov pa- Mary Dolšak, Joseph Mrvar, lestinskih gverilcev je bil Leander Makuc, Anthony Pirc po več dneh razpravljanja in Louis Dular, zastopnik za ponovno izvoljen za skup- SDD Frank Zavrl; družabni od-nega vodnika Yasir Arafat, bor Mary Dolšak, Mary Troha, KAIRO, Egipt. — Vodniki pa- Frances Strel, kuharica Anto-lestinskih gverilskih skupin so nia Vrh. Seje so vsak drugi to-se posvetovali in prepirali 6 dni, rek v mesecu ob 2. popoldne v
nja. Tega naj bi podpisal državni tajnik ZDA in zunanji i ministri obeh Vietnamov in Viet-kdnga.
Viri v Parizu pravijo, da se novi sporazum ne razlikuje dosti od onega v oktobru, da pa priznava demilitarizirano cono kot “začasno vojaško črto”, preko katere ne sme nihče razen članov mednarodne nadzorne komisije. Hanoi naj bi pristal na to, da se ne bo več mešal v zadeve Južnega Vietnama, njegove čete tam bodo umaknjene v za to določena področja. Dosežen naj bi bil tudi spora-
in izbrali SDD na Waterloo Rd.
Japonci na noben način nočejo, da bi dobil kdo vtis, da pod-i zum o velikosti mednarodne kopirajo ameriško vojskovanje v misije za nadziranje izpolnjeva-Indckini.	nja dogovora. Volitve v Juž-
Ribe v Sredozemskem rnorju ne bodo užitne?
TEL AVIV, Izr. — Nemški strokovnjak za okolje Helmut Berger je prišel do zaključka, da ribe iz Sredozemskega mor-ja v teku 20 let ne bodo več u-zitne, če ne bo svet kaj storil za ° na e j it e v onesnaževanja tega morja.
Vremenski prerok pravi;
CLEARING
Pretežno oblačno, milo. Najvišja temperatura okoli 50.
TRI MILIJONE STMEJS! V NASI DEŽELI ŽIVI V REVŠČINI
WASHINGTON, D.C. — V času predsednika L. B. Johnsona smo uvedli v naši deželi boj proti revščini. Vneto smo ga vodili, pa uspeh ni bil posebno velik. Revščina s.e je tekom let globoko usidrala v nekaterih delih naše dežele, zlasti pa v delih velikih mest.
Uspešnejši je bil napor pomagati milijonom ostarelih, katerih sposobnost za zaslužek in dohodek je potekla, če bi že tudi imeli priložnost zanj. Pokojnine Socialne varnosti so bile od leta 1969 povišane za 52% in so precej izboljšale položaj prejemnikov, četudi so življenjski stroški v tej dobi porastih Priznati je vendar treba, da so tudi sedanje pokojnine, vsaj za tiste, ki so šli v pokoj pred leti, premajhne za človeka dostojno življenje, še vedno je preko 3 milijone ostarelih ljudi v naši deželi, ki živijo z dohodki izpod ravni revščine, kot jo je določila vlada sama.
Nekako ena od vsakih 6 o-
seb, starih preko 65 let, ima dohodke pod ravnijo revščine. Število se je lani močno zmanjšalo, ko so bile pokojnine Socialne varnosti povišane za 20% . Leta 1939 je bilo oseb starih nad 65 let na ravni revščine 4.8 milijonov, naslednje leto se je število zmanjšalo na 4.7 milijonov, leta 1971 in 1972 se je držalo okoli 4.3 milijone, letos pa je padlo na 3.1 milijona.
Posebna študija Socialne varnosti, ki jo je objavil senatni odbor za ostarele, op-stavlja mejo -za revščino za posameznike pri letnem dohodku do $1,980, za dve osebi do letnega dohodka $2,520. Zaradi porasta življenjskih stroškov v zadnjih letih na račun inflacije, naj bi bila meja revščine sedaj pri $2,100 za posameznika in pri $2,540 za par.
Poleg 3.1 milijona oseb, ki živijo v revščini, je še okoli 2 milijona drugih ljudi, ki imajo prav tako majhne dohodke in bi tudi živeli v rev-
ščini, če ne bi bili v skupnem gospodinjstvu z družinami, katerih dohodki so preko meje revščine. To so starši, ki živijo pri svojih otrocih v dobri meri na njihov račun. Če ne bi imeli te ugodnosti, ibi bili v stiski, kot je 3.1 milijona drugih.
Mesečni ček Socialne varnosti pomeni 90% vseh dohodkov 32% vseh samskih u-pokojencev in 14% upokojenih zakoncev. Socialna varnost daje polovico dohodkov dvem tretjinam vseh upokojenih samcev in polovici vseh upokojenih, ostarelih parov. Ta pokojina sama po sebi ni dvolj velika, da bi držala večino upokojenih starih ljudi nad ravnijo revščine, če nimajo drugih, dodatnih dohodkov.
Povprečno dobi upokojeni delavec letno $1,944 pokojnine na leto, kar je nekako $40 izpod ravni revščine. Povprečni upokojeni par dobi skupno letno $3,252 pokojnine, kar je
$732 nad raynijo revščine.
Naj nižja pokojnina “najrevnejših med revnimi” znaša za samce $1,014 letno, $1,522 za zakonski par. Če ti nimajo nobenega drugega dohodka pomoči, je res težko razumeti, kako naj se prebijajo. Da je tu potrebno nekaj storiti, da ne bodo ljudje, ki so vse življenje pridno delali, pa prišli na stara let zaradi pozne u-vedbe Socialne varnosti v stisko, je očitno, prav tako pa je res, da je komaj kaj upanja, da bi Kongres v prihodnjih letih v tem pogledu kaj ukrenil, ko je komaj lani prenovil zakon o Socialni varnosti.
Njihovo edino upanje poleg možnosti prejemanja javne podpore je možnost, da predsednik Nixon ponovno predloži Kongresu v razpravo in odobritev najnižji za življenje letni potreben dohodek. Tak predlog je stavil Nixon pred dvemi leti, pa je obtičal v Kongresu.
penovno za načelnika Palestin- s kljukastim križem ne skega narodnega sveta, parla- v mestno zbornico— mentarnega zastopstva Palestin- Zupan R. J. Perk je včeraj ske osvbodilne fronte Yasirja naročil varnostnim organom, Arafata, vodnika in poveljnika naj ne puste nikogar s kljuka-A1 Fatah, glavne gverilske sku- stim križem v mestno zbornico, pine.	i četudi je zvezni sodnik odločil,
Ob koncu zasedanja je 155- d3 Je v mestni zbornici dovolje-članski svet obljubil slogo in e-
dinost v skupnem oboroženem naporu in delu za osvoboditev Palestine vse dotlej, dokler ne bo cilj dosežen. Poučeni privatni krogi pripovedujejo, da svet ni mogel preko notranjih trenj, prepirov in sporov ter da mu ni uspelo rešiti težavne finančne krize. Zasedanje, ki se je zavleklo običajno pozno v noč, je bilo tajno in za zaprtimi vrati.
Poročilo o zasedanju, izdano na kraju, ne pove nič o dveh te
no nositi na rokavih oblek pasove s kljukastim križme. Zupan je izjavil, da ne krši sodnikove odločitve, ker sodnik ni odločil, da imajo taki ljudje pravico do vstopa v zbornico. Kljukasti križ je bil znak Hitlerjeve nacistične stranke, znak nasilja in moritve v vsej Evropi tekom druge svetovne vojne. Kot tak brez dvoma ne spada v mestno zoornico in nikamor v javnost v ZDA, ki so žrtvovale toliko človeških življenj in material-
meljnih vprašanjih, ki že dolgo; nid sredstev! da 50 skuPaj s za-vznemirjata in mučita vodnike! Vezrdk! z^oniBe Hitlerjevo moč palestinskega gverilskega giba- kn ^rnde vsai de*u Evrope svo-nja:	o skupnem vojaškem po-1
veljstvu, ki- naj bi vodilo vse na- 0	.	7^°-------
stope vseh gverilskih skupin, R*181 gradijo novo letalo ter o skupni blagajni, ki naj bi| WASHINGTON, D.C. — Vo-zbirala denarna sredstva in jih	obveščevalna slušoa je
delila po potrebi in v okviru iz- doSnala; da Sovjetska zveza gra-delanih načrtov. Denarna sred- dl nov bombnik "Backfire” za stva postajajo vedno pičlejša, svcie' letalske sile. To je njen ko bogate arabske države izgub- naJncvei-i strateški bombnik, Ijajo zanimanje za gverilsko gi- k£derd ie ze v sklopu letalskih banje, ki cesto nastopa in govori sd' Sovjeti bi naj že imeli na o ciljih, katere konservativne ia:,P0la§0 vsaj en ducat teh le-arabske države odklanjajo.
tal.
Vodnik IR A pol leta v zapor
DUBLIN, Ir. — V okviru no-bil obsojen na
Libijski predsednik polk. Mu-amar el-Kadafi je odpoklical libijske vojaške prostovoljce, ki so bili dodeljeni gverilskim enotam, ko, te niso bile uporabljene	Za .°?3'
za nastope proti Izraelu. Pri tem ,e^a ^.ece	F) Bradaigh,
je Kadafi znan kot eden najbolj ^re “ Binn Fein, politične-vnetih arabskih nacionalistov in oznanjevalcev boja proti Izraelu.
Največ plina
DALLAS, Tex. — Okoli 90%
ga dela Provisionalov, dela Ir* ske re publika nske armade (IRA), ki vodi boj z nasilji v Severni Irski za združitev Irskega otoka.
O’Bradaigh je bil pred poseb-
vsega naravnega plina v ZDA nim kazenskim sodiščem treh pridobe v državah Teksas, Loui- sodnikov obsojen na zapor kot siana, Oklahoma, New Mexico pripadnik ilegalne organizacije in Kansas.	IRA.
■JI 17 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec*
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec*
Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
___ SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
•^^>"83	No. 12 Weds” Jan. 17, 1973
Bolnikove pravice v sedanji zdravstveni oskrbi
Še ni posebno dolgo tega, ko je bila zdravstvena oskrba enostavna, preprosta in zato tudi bolj razumljiva in manj sporna. “Družinski” zdravnik je skrbel za zdravje cele družine, ki pa se je nanj obrnila le, kadar je katerega od članov družine zadela kaka “resna” bolezen. Za prehlade, glavobole in slične manjše težave in motnje v zdravju se na splošno nismo dosti menili. Bilo je veliko ljudi nekdaj v Sloveniji, ki zdravnika niso nikoli obiskali in ga ne videli vse do zadnje “smrtne” bolezni. Če je šel kdo v bolnišnico, je moralo biti že “res hudo”.
Časi so se spremenili v Sloveniji in seveda še bolj v Ameriki. Danes gredo ljudje za vsako malenkost v bolnišnico. Še pred dobrimi 50 leti je bilo v ZDA nad tri četrtine vseh otrok rojenih doma, sedaj je do preko 95% rojenih v bolnišnicah!
Odnos med bolnikom in zdravnikom v onih časih je bil preprost. Bolnik je povedal, kaj, kje in kako ga boli, zdravnik je poslušal, odločil sam pri sebi, kaj je z bolnikom narobe in odredil zdavila in zdravljenje. Bolniku je morda v kratkem povedal, kako je z njim in kako dolgo bo vzelo, da bo zopet prišel k sebi, morda pa niti tega ne. Zdravnikov odnos do bolnika je bil nekako “očetovski” in nihče ni dvomil v njegove odločitve ali zahteval njihovo obrazložitev in utemeljitev.
V	zadnjih desetletjih je zdravstvo silno napredovalo, prav tako tudi način zdravljenja. Ljudje v naši deželi so na splošno o svojem telesu, njegovem stanju in bolezenskih pojavih veliko boljše poučeni, kot so bili nekdaj. Zato se na splošno ne zadovoljujejo več z nekdanjim odnosom med zdravnikom in bolnikom. Hočejo pojasnila, razlago in lastno odločitev. Pri takem razpoloženju je prišlo ponekod do pritožb, trenj in nezadovoljstva v odnosih med posameznimi bolniki in posameznimi zdravniki, prav. posebno pa med bolniki in zdravniki v bolnišnicah, klinikah in drugih zdravstvenih- ustanovah.
Zveza ameriških bolnišnic je hotela temu napraviti konec in je pretekli teden objavila 12 točk obsegajoči “zakon bolnikovih pravic”. Za enkrat je ta “zakon” le še nasvet. pa vendar tudi trdno in jasno “priporočilo” tako bolnišnicam kot zdravnikom. Ni dvoma, da se bo preje ali sleje uveljavil in bo splošno sprejet in “moralno” obvezen.
Radi bi omenili vsaj nekatera temeljna določila, ki je prav, da jih vemo, ko je v naših bolnišnicah marsikaj drugače, kot bi bilo želeti, in ko so postale zato pritožbe vsakdanja stvar.
Zdravnik ali zdravniki, če jih ima z bolnikom več o-pravka, je dolž.an bolniku v razumljivi obliki povedati, kaj mu je, mu obrazložiti izbiro poti in načinov zdravljenja, pa tudi tveganja, ki so s posameznim načinom zvezana. Bolnik ima pravico, da se sam odloči za vrsto zdravljenja, lahko pa to prepusti zdravniku, če seveda to hoče.
Moderna medicina je sposobna podaljšati človekovo življenje leta in leta, če se seveda človek drži njenih predpisov in ima za zdravljenje in izvrševanje zdravstvenih predpisov potrebna sredstva in možnosti. Tako je v naši deželi blizu 12 milijonov ljudi, ki se kar dobro počutijo pri svojih 70 letih, preko 3.8 milijonov takih, ki so dosegli starost SO let in se še vedno vesele življenja.
Med bolnimi in starimi je seveda tudi več takih, ki smatrajo življenje le še za nujno nadlego, ki svoje težave le težko prenašajo. Že dolgo je prevladovalo načelo, da zdravniki niso moralno obvezani uporabiti vsa sredstva, da bi človeka ohranili pri življenju ali mu to podaljševali do skrajnih možnosti, če je jasno, da z izboljšanjem njegovega stanja ni mogoče računati in da bo njegovo življenje tudi zanj samo breme. Bolnik ima pravico, da odkloni nadaljnje zdravljenje, ozroma umetno podaljševanje življenja, ko je očitno, da zanj ni več prave rešitve.
do pravico so vključili med “bolnikove pravice” v omenjenih navodilih Zveze bolnišnic. Napovedujejo, da bo priseg kmalu čas. ko bodo vsakemu bolniku, ko bo prišel v bolnišnico, izročili listek z “bolnikovimi pravicami”, da se bo znal ravnati.
V	raznih bolnišnicah, posebno v klinikah, kjer so mladi zdravniki na praksi in učenju, često bolnik ni vedel, da je njegov slučaj služil tudi za pouk mladim zdravnikom. Največkrat so za take slučaje v preteklosti uporabljali bolnike, ki so bili bolnišnici na javne stroške ali pa kar zastonj. Ti se seveda niso pritoževali, vsaj običajno ne. Ko je takih^ bo-nikov vedno manj, potreba po temeljitem učenju j in vež,-•anju zdravnikov pa velika, je tudi na tem področju; prišlo do negotovosti. Dogajalo se je, da je zdravnik-profe-1 cor obravnaval bolnika bolj za svoj znanstveni smoter kot! pa za bolnikovo dejansko potrebo. To je vsekakor v hudem navzkrižju s temeljnimi veljavnimi načeli zdravljenja in odnosa zdravnika do bolnika.
Nova navodila določajo, da mora biti bolnik obveščen in mora pristati na uporabo svojega slučaja bolezni za razpravo in predstavo študijski skupini.
Prav tako je poudarjena potreba zaupnosti in tajnosti vseh podatkov in zapiskov o posameznem bolniku, ki so hranjeni v zdravnikovi pisarni in v bolnišnicah, kjer se je zdravil. Nihče nima pravice teh podatkov rabiti brez dovoljenja prizadete osebe.
/j%	fr*
M	-
|	BESEDA IZ NARODA i
I


* V NAŠEM VELIKEM CHICAGU se je tekem zadnjih dveh mesecev dogodilo marsikaj, ki zelo glasno opozarja našo javnost, njene oblasti — da je vse premalo pozornosti, ki bi jo morali posvečati za dobro in čim boljšo varnost državljanov in vsega, kar služi temu.
Dogodilo se je v zadnjih par mesecih in tednih več zelo nesrečnih dogodkov. Velika železniška nesreča na progi pri 27. cesti vzhodno od Michigan ceste blizu obrežja jezera, je zahtevala okrog 50 smrtnih slučajev in mncjo.pa poškodovala. Na južni strani v okolici Lawndale Ave. in 72. ceste — padec in udar potniškega letala. Zopet dolga vrsta ubitih, poškodovanih, več domov porušenih in poškodovanih. Za tem se trk in zalet dveh letal na O’Haire postaji. Poleg teh še na stotine in stotine avtomobilskih nesreč. Mnogim, mnogim se pojavijo čudni pogledi na vse to. Kar nekaj pravi: Kam pa jadramo? Kam pa to vodi? Zgleda, da se ne znamo z vsemi modernimi iznajdbami in kontrolnimi aparati več voziti po svetu. Vozimo v neke “hodnike” v
se bo dalo in s tem dokazovali vsej mednarodni druščini v našem Chicagu, da smo Slovenci v vseh ozirih, kar naše moči dovoljujejo, pomagali zidati naš Chicago, prispevali, kar smo mogli, da je rastel in zrastel, kakršen je. V tem oziru čast in priznanje našim pionirjem in sedanjikom, ki to po svojih močeh nadaljujejo, da ta slovenski duh še močno živi.
Letošnje leto 1973 je za Slovence v Chicagu in okolici važno zgodovinsko leto. Svetošte-fanska fara bo obhajala letos svojo 75-letnico obstoja. Nastala (ali če hočete rodila) se je po prizadevanjih pionirskih slovenskih duhovnikov in mož in žena. V skromni stavbi se je rodila, precej podobno hlevčku v Betlehemu, kjer se je rodil Zveličar. Spominska knjiga iz leta 1923, ki je bila izdana ob srebrnem jubileju župnije, jo prikazuje v sliki in pravi, da so ji rekli tedanji Slovenci ‘kovačnica1. Iz skromnosti se je razvila, postala ne velika in razkošna, ampak prijazna slovenska cerkev z malim zvonikom, v katerem pojo že nad 60 let zvonovi
klavnice — kakor nagnane živa-'in vabijo verge Slovence v pri-li, ki jih dovažajo v klavnice, 'jazno cerkvico sv, Štefana, v ka-Razlika je ta, da ljudje sami;teri Bog deli duhovno dobroto, pritiskamo in silimo tja — živali! kakor v vsaki še tako veliki kapa dovažajo ljudje tja. Neke ta-!tedrali.
ke predstavljale razne slovenske kulturne in druge običaje na raznih mednarodnih razstavah tu in tam. Naj obema, g. in ge. Šušteršič, bo novo leto bolj naklonjeno, to v zdravju in v vseh drugih ozirih in rečeh.
Isto tudi vsem drugim bolnikom daj Bog zdravja in srečne dneve v tem in še v mnogih in mnogih letih naprej!
Vsem čitateijem iskren pozdrav!
Regerčan
ke čudne slike se pojavljajo pred očmi onih, ki gledajo na to in iščejo stvarna pojasnila, zakaj vse tako, kakor gre? Pravih pojasnil ni — le izgovorov veliko.
— Druge ravne javne zadeve delajo in povečujejo skrbi in težave. Ni jih malo, ampak veliko preveč in več vsak dan. Mnogi se sprašujejo zakaj pa vse to in odkod? Pojasnil in izgovorov je
To so spomini, ki jih nosijo v svojih srcih še živeči pionirji in ob njih so veseli tudi njihovi potomci in vsi, ki spadajo pod območje zvona Sv. Štefana.
Dal Bog svetoštefanski fari še mnogo uspešnih let! Kaj več še o vsem drugem pozneje tekom leta, ko bodo nas letos svetoštefanski zvonovi vabili od blizu in daleč na spominske slavnosti *' ZADNJA JESEN IN LE-
mnego, so pa vsi pravi? To je pa TOŠNJA ZIMA — prva in sled-
drugo vprašanje. V zadnjih dveh desetletjih so državne zakonodaje po večih naših ZD zelo o-milile kazni. Marsikje omilile druge kazni za to in ono. Dale pa več prostosti in ugodnosti za zagovore in obrambe kršiteljev postav in reda. Prav, kjer je to na mestu in kjerkoli slučaji to zaslužijo. Zaslužijo pa taka milostna vpoštevanja vsi taki slučaji, ki razne prestopke povzro-
nja, obe sta vremensko kaj čudni. V dnevih takih čudnih sezon in vremen marsikoga potipljejo In ugriznejo razne bolezni, ki se v takih sezonah rade pojavijo. Mnogo je prehlajenih, mnogim se po hrbtih in kosteh razni revmatizmi vzbude in ščipljejo ljudi vse od glave doli do pet. Kupujemo razne “žavbe” in druga zdravila, kuhamo razne rastline s starodavnimi upi, da bodo po-
čajo in mnogi so zelo grenki in magale in da tisti, ki smo se v težki. Na to pa, zgleda, da zako- prejšnjih letih radi vrteli, ko je nodajalci ne gledajo preveč o-t nam kdo s harmoniko ali kakimi v	I citrami vesele spomine obujal.
Taka vprašanja stopajo pred V pričakovanju vsega tega smo cci marsikoga, o takih dogodkih zlasti starejši vsako leto bolj raki jih čita, čuje, kako se doga | zečarani. Radi česa? Naša leta jajo, pa tudi kako jih rešujejOjnam to pojasnijo in kaj bi pra-po sodiščih in drugod, kjer jih! vil kaj več! lesujejo.	j Mnogi pa morajo p0 pomoč in
Stari preroki so že omenjali,; zdravljenje v bolnišnice, na ope-da za vsak greh je primerna ne-i racije itd. Za te je še bolj hudo. ka šiba. Za male grehe mehka, Lani pred odhodom na obisk v za večje estra. Kjer pa te ni, so! domovino je moral znani rojak ograjna vrata na široko odprta | g. Tomaž Šušteršič iz Berwyna lisjakom in volkovom.	J na operacijo. Po povratku od
IN MED NAMI SLOVENCI! tam ponovno na operacijo. Tik kako se vse vrti in suče? V ča-iPred Božičem pa je morala nje-su razmer in okoliščin, v kakr-! gova soproga ga. Marija šušter-šnih smo zdaj, še kar dobro — |šič na težko operacijo v Wesley četudi bi radi, da bi bilo bolj ži-1 Memorial bolnišnico v Chicago, vo, kakor je. To je pa vse odvis- Operacijo je prestala, ko to pi-no, kakor omenjam, od razmer'šem, zdravi se zdaj v bolnišnici in okoliščin. Te so nam znane, in zatem se bo doma. Ga. Šušter-kaj naj bi jih podrobno ome-' šič je bila zelo delavna na raz-njal. Vztrajali pa ibomo, dokler I nih prireditvah, kjer so Sloven-
Gostovanje odličnih pevcev in plesalcev
EUCLID, O. — United Slovenian Society, kateri načeljuje znani radio napovedovalec Tony Petkovšek, se je zavzel za kulturno izmenjavo med Ameriko in Jugoslavijo. Posledica tega je bila, da smo imeli priliko uživati par lepih koncertov iz Slovenije, ki so riam prinesli košček domovine.
Tako bo to društvo, v katerem so zastopane skoro vse clevelandske kulturne skupine, priredilo bogat in sijajen koncert v nedeljo, 11. februarja, ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Na koncertu bo gostoval sloviti a-kademski pevski zbor iz Ljubljane “Tone Tomšič” in svetovno znana folklorna plesna skupina “France Marolt”. Rezervirane vstopnice so po $4 in se doki jj o pri Tivoli Enterprises, 6419 St. Clair Ave. in pri Tony’s Polka Village, 591 E. 185 St.
Obe skupini sta sestavljeni iz študentov ljubljanske univerze in štejeta 44 ljudi. Glede pevcev pišejo med drugim tudi tole: “Tone Tomšič” je postal tako reprezentativno izvajalsko telo, da so mu starejši in mlajši avtorji zaupali krstne izvedbe novih pesmi, ki zaradi modernih intonančnih in drugih značilnosti zahtevajo občutljive, tehnično pa visoko sposobne in zanesljive izvajalce. -
Od leta 1965 je njihov dirigent Marko Munih. V letih po vojni so koncerti APZ “Tone Tomšič” prinesli približno 70 krstnih izvedb. Prav ta zbor je v Sloveniji znova zbudil zanimanje za renesančno glasbo. Pa svojih koncertih in turnejah je ponesel slovensko narodno in umetno pesem daleč preko meje v pomembnejše domače kraje in evropska glasbena središča (Dunaj, Gorica, Trst, Pariz, London, Berlin, Varšava, Moskva, Vilna). V decembru so uspešno gostovali v Parizu. Priredili so tri koncerte. Kritika je bila zelo laskava.
O sloviti plesni skupini “France Marolt” piše Sherman Pit-luck iz New Yorka: “Ritem lepih domačih ljudskih pesmi in plesov iz Jugoslavije s poudarkom na Slovenijo, bo predstavljen v slikovitih narodnih nošah. Plesalci so nastopili že v Avstriji, Franciji, Grčiji, Belgiji, Nizozemski, Italiji, Nemčiji, Švici, Norveški, Poljski in Sovjetski uniji. Oboji so že neštetokrat nastopili v Jugoslaviji, v jtevši na ameriških piknikih 4. julija, v Škofji Loki.
Leonard Van Camp cd American Choral Directors Association je pa rekel:	“To so pravljični
pevci in plesalci z dušo in pogonom, ki so nas enostavno očarali. Prednašanje njihove ljudske glasbe je dogodek čiste lepote.”
Tako mislijo glasbeni veščaki o naši pesmi in plesu, kar je dovolj vzroka, da jim damo skromno priznanje s tem, da posetimo njihov koncert v obilnem številu. To bo edinstven kulturni dogodek in doživetje.
Po koncertu se bo vršil ples pod vodstvom Marišečevega or-keMra in servirali bodo večerjo. Lazume se, da se bomo tudi seznanili s pevci in plesalci. Ker bo to edini nastop te odlične skupine v Clevelandu, je priporočljivo, da takoj rezervirate vstopnice, ker pozneje ibo mogoče že prepozno.
Frank Česen, por. I
Slovenjegraški župnik Jakob Soklič umrl
nila v temo, da je potem sledilo objemanje, veliko polj ubovanj a in stiskanja rok in v tistih nekaj minutah smo se imeli radi. In takrat sem se vprašal, zakaj se imamo radi samo par minut, zakaj ne vse dneve v letu? Pa
CLEVELAND, O. — Na dan pred sv. večerom je mariborski škof ob velikem spremstvu duhovščine in množice vernikov'sem si utešil svojo misel s pre-pokopal Jakoba Sokliča, župni-' pričanjem, da je večina ljudi na ka v Slovenjgradcu, častnega! svetu z bogatim razumom, s ple-dekana in častnega kanonika menitim srcem in vesele narave.
Toda vse te naše dobre želje, vsi naši načrti v novem letu pa bodo zaživeli, v kolikor jih bomo pač znali in zmogli uresničiti. In v tem novoletnem optimizmu naj vam to leto, dragi rojaki, rojakinje in bralci, prinese veliko
stolnega kapitlja. Rajnki je bil rojen 1. 1893 na Bledu, gimnazijo je opravil na škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Lj. V mašnika je bil posvečen 10. jun. 1917 v ljubljanski stolnici. Dokler ni bil pregnan, je
kaplanoval po različnih krajih| veselja, zdravja, zadovoljnega Istre in Slovenskega primorja, življenja in mir vsem ljudem na
nato pa je bil najprej (1928) župnik v Št. Vidu pri Ptuju, dokler ni 1. 1933 postal župnik v
zemlji.
Nesreča nikoli ne počiva, pra-
Slovenjgradcu. Med svetovno vi naš pregovor. Kot sem ome-vojno je bil po Nemcih pregnan'nil je med štirimi belimi stena Hrvaško, od koder se je proti'nami v družbi belo oblečenih koncu vojske rešil v Stično na; deklic v bolnišnici sv. Luke pri-Dolenjskem. L. 1945 se je vrnil čakal rojstvo novega leta naš ro-v svojo župnijo. V imenu du- jak Ivan Jakoš, ki si je pred ted-hovščine se je od rajnega pošlo-1 nem pri padcu na poledeneli ce-vil dekan Bohanec, v imenu'sti ranil levo koleno. Zdaj je že mladine neko dekle, v imenu' v domači oskrbi in mu želimo slovenjgraških kultur, ustanov, hitrega okrevanja, med katerimi velja omeniti “So-1	*
kličev muzej”, ki ga je ranjki Vsak dober gospodar napravi zapustil župnijski cerkvi. — Po- cb koncu leta takoimenovani sebno prijateljstvo ga je vezalo inventorij. Če je uspeh, je zado-s pisateljem Ksaverjem Me- voljen gospodar, družina, usluž-škom, ki je sameval na bližnjih, benci in prijatelji. Če ni uspeha, Selah pod Uršljo goro. Tega je je vse narobe. Tudi jaz čutim Meško odločil za varuha svoje; dolžnost, da dokončam invento-zapuščine. Meškova soba v So-'rij lanskoletnega brezplačnega kličevem muzeju nudi obisko-‘ časa na TV med demokratskimi valcu dobro zaokroženo podobo1 in republikanskimi politikarji. o pisatelju Mešku.	JV juliju sem napisal v AD, da
Med najbolj zanimiva letaj so imeli vsak dan na TV News Sokličevega d u š n ©pastirskega j Milwaukee in ABC ter v nedelj-delqvanja spada 10 let njegove-! skem polurnih oddajah na po-ga službovanja v Slovenskem stajah ABC, CBS in NEC demo-primorju in v Istri. Vitko Mu- i satje 33 ur in 18 minut, repub-sek, eden izmed njegovih zve-jlkanci pa 13 ur in 29 minut, kar stih učencev, piše o teh njego-! pomeni, da so bili demokratje vih letih v “Družini” od 7. t. m.’ na boljšem za 20 ur in 11 minut, naslednje: “To so njegova veli-j Od 1. julija do 31. decembra so ka leta! Ko se ga bomo sporni-j Jmeli demokratje brezplačnega njali, ne smemo pozabiti kako je' časa na TV 35 ur in 48 minut, ta Blejčan, ki se je šolal v šent-l republikanci pa 16 ur in 59 mi-viški Jegličevi gimnaziji in od-jnut, kar znači, da so demokratje šel v goriško semenišče, postal Ondi v drugi polovici leta (tu ni-Istran. Trst, Hrušica pri Podgra- -o vštete izredne politične voliv-du, Podgorje, Skedenj, Klanec v ne oddaje) imeli 19 ur in 29 nebistri, so postaje njegovega pre-' r ut več kot republikanci. Torej danega duhovniškega in narod-j v 1912 so imeli demokratski nostnega delovanja. “Lepša je politikarji na TV postajah brez-remantična Gorenjska, lepše so plačnega časa 69 ur in 6 minut, štajerske vinske gorice, a veliko republikanci pa 30 ur in 28 mi-teže kot te prelepe kraje boš po- 1:ut, kar nakaže, da so demo-zabil njo, vso tužno, ponižano,'1 bratje bili za 39 ur in 22 minut poteptano. S svojimi skalami, s boljšem kot republikanci. Iz svojimi ogradami, pa s svojim le§a razvidimo, da so direktorji ljudstvom se ti prikupi, da je ne|in poročevalci na teh TV posta-pozabiš nikoli. S svojim mučeni-! %% čeprav trdijo, da so objek-škim vencem, polnim bridkega! 1'™!- veliko bolj naklonjeni li-trnja, se ti utisne v srce do kon-j Mralnim demokratom kot kon-
ca dni.” Tako je zapisal (Soklič) o deželi, kateri je tudi v Slovenjem Gradcu ostal v svojem srcu do kraja zvest.”
Po “Družini” J. S.
zaselku
sitega leta !073
MILWAUKEE, Wis. — Ko sta se na Silvestrovo noč leta 1972 o polnoč objela kazalca na uri, se je rodilo novo leto 1973. Mnogi
servativnim republikancem.
❖
Čas, ki nam je dan, je čas na-| soga življenja, naše dejavnosti, j naše uresničitve. To ni indu-; sirijski, produktivni čas. Kadar i ga ne živimo, ga ne doživljamo, j njegova vrednost se razblini in postane dolgčas. Ko se dolgoča-| simo, čas teče brez koristi in brez vsebine. To je nekaj takega kot z bitjem srca. Srce nam vedno bije, toda samo takrat posta-temo pozorni nanj, ko je polno bolečin in tesnobe. Ko se dolgo-
smo ga nazdravili v veseli druž-	—________
bi, v hrupu s šampanjcem, mno-j^as™o, je edina rešitev ijube-gi samo z vinom, nekateri samo! zen življenja, ki se kaže v s črnim kruhom. Mnogo ljudi v' L'ubezni do bližnjega, do ©nezrelih letih ga je pričakalo vi m°glega, ljubezen do bolnikov, stisnjenih sivih sobah v raznih !otrok in starcev, demovih. Veliko število ga je!	*
sprejelo z veseljem, pa tudi z
žalostjo v belih sobah v družbi bele • oblečenih bolniških pomočnic. Državniki so si izmenjali novoletne čestitke z najboljšimi željami za svetovni mir. Eni in drugi smo si zaželeli zdravja, uspeha in zadovoljstva v letu, ki se je začelo.
Za leto dni smo starejši, bogatejši na spoznanju in izkuš-njih. Marsikdo je uspel, drugemu ni šlo vse po sreči in tako kot si je želel. Takšno je pač življenje, vemo da z neba nič ne pade, ker življenje ni praznik, je delaven dan in vse je le tisto, kar sam napraviš. In ob polnočnem rojstvu so se mesta po
Slovenski rek pravi: Če o Božiču led visi raz veje, se Velika noč v cvetju smeje, če na Silve-vestrovo kiha in piha, na dan novega leta pa se prijazno sonce nasmiha, se slaba trgatev obeta. Če je januarja brez snega, v a-prilu pokriva tla. Bomo videli!
Pozdravljeni!
L. G.
UTRINKI
vsem svetu za trenutek pogrez-lva?”
ženitna ponudba
Neki iternist se je poročil v poznih letih. Svojo bodočo ženo je prosil za roko z naslednjimi besedami:
Ali hočete postati moja vdo-
sam šel med rafterje. Upam, da ga bom pri rafterjih še najbolj gotovo našel.
Sedaj pa —.
Stoj—! Kdo pa sta tistale dva __?”
K. MAY:
ZAKLAD V
SREBRNEM JEZERU
Onesvestil sem se, kakor rečeno, in šele pozneje sem zve-kako je bilo. Videl me je, da že napol mrtev visim ob dre-Vesu, in zasodil, da mora naglo poseči vmes. Zato je najprvo zaklical in ker se niso zmenili,
Je ustrelil, pa v zrak. In nato Je naglo stopil k rafterjem, eden §a je spoznal in prestrašen krik uil njegovo ime.
Zahrbtno moriti in napadati, t° so si upali tisti ljudje, da bi se z njim, z enim samim posku-sdi, čeprav jih je bilo šest, —za to pa so bili prestrahopetni. Ko-1113j da so čuli njegovo ime, so Planili in zbežali v gozd.”
Slaven westman je bil, da so se ga zbali?”
Westman —? Pshaw —! Indijanec je bil!” čudili so se.
Da, Indijanec! Povem vam, ijudje, rdeč človek me je rešil,
■^oue, belega človeka!” ,
Eden sam —? In enega sa-^oga se je šest rafter jev tako ^strašilo, da so jo kar odkurili?
Ni mogoče!”
‘‘Wipnetou je bil.”
“Winnetou —? Apač —? Se-veda —! Potem ti že verjame-da so se ga zbali—!
. Eci' je bil tistikrat že slaven ln znan?”
Mlad je še bil, pa njegovo1 . -je že slovelo. In tisti raf- llh P°gasil in Pustil goreti le
Spomini ob 80-leinici p, Bernarda Ambrožiča
(Nadaljevanje)
Po vojni
XX.
Prihajala so v Ameriko poro-
Nočni boji.
Vsi so planili na noge.
Iz temnega gozda sta se izluščili dve v pisane odeje zaviti postavi. Indijanca sta bila, eden starejši, drugi mlad, še skoraj deček.
Pomirljivo je starejši dvignil roko.
“Ne splašite se! Nisva sovražnika!
Ali delajo tukaj raf ter ji, ki poznajo Črnega Toma?”
Tistega seveda poznamo,” je dejal Blenter.
Šel je, da vam prinese denar?”
Da. Po izplačilo za les je šel. Črez teden dni se morebiti vrne. Kaj pa je z'njim?”
“Prej bo prišel. Našla sva torej prave ljudi.”
Stopil je bliže.
“Ogenj je prevelik, predaleč sveti! In tiše govorite, čuje se vas po vsem gozdu!”
Odložil je odejo, stopil k ognju, razmetal goreče klade ter
ki ga je spoznal, ga je naj rž že dobro poznal, pa tako.	-	- -
P°znal, da se mu ni ljubilo več | tel in.ko W °Pravil, je enostav-
r» TATICoHol 1 Vl /-l /-VT r-, I .
majhen plamen. Sin mu je pomagal. Vmes je pogledal v ko-
čakati na njega.
Sicer pa, — kdor je Winne-J-oua videl le enkrat, tisti ve,
a^o zaleže že sam njegov nastop.”
“In zločinci so mu ušli?” Zaenkrat. Ali pa bi bil mar E naredil drugače? Zasodil je ^cer, da imajo slabo vest, ni pa Vedel, kaj se je zgodilo. Šele ko So zbežali, je opazil trupla in si
no prisedel in dejal:
“Dajte nama kos mesa! Od daleč sva prijezdila in nič še nisva jedla. Lačna sva.” Rafterji so se začudeni spogledovali. Ogorčeno je vprašal stari Blenter:
“Človek, kaj ti hodi na misel—? Obnašaš se, kot da je tale prostor tvoj —. Niti vprašaš ne, ali smeš prisesti!”
Nič hudega!” je dejal Indi-
®eveda dejal, da se je zgodil zlo- .	•>- -	----
čin. in najprvo je moral poskr-1 .la,iec ravnodušno in si rezal me-
eE za mene.
No sem se zavedel, je klečal Poleg mene, prav kakor usmi-■|eni Samarijan v svetem pismu. . neI mi je vezi, mi odmašil usta me preiskal. Nisem občutil °lečin, vstati sem mislil in po-keti za morilci. Pa ni mi do-V°El, spravil me je v kočo, kjer ^em bil varen pred rafterji, če 1 Se morebiti vrnili, in odjezdil sosedu, da mi preskrbi po-s*:režbo. Povedati je treba, da N Ebo do soseda trideset milj 111 da Winnetou nikdar v življenju še ni bil v tistih krajih. Pa Pašel ga je, čeprav šele zvečer, s° noč so jezdili, drugo jutro je fDspel s sosedom in z njegovim
ftlaPcem.
In šele tedaj se je odpravil za k °rilci. Sam sem medtem po-npal svoje drage, naročil so-.^au> naj proda moje posestvo, Se pripravil, da odjezdim za niter ji. Razbiti udje so me še .nleli, pa ge hujše so bile du-
šo. “Rdeči človek ni slab človek, dober je! Belokožec bo koj zvedel, da je res dober!”
“Kdo pa si pravzaprav? Prerijski Indijanec nisi —. Tvoja pisana odeja bi dala sklepati, da si iz Nove Mehike —. Si pue-blanec?”
(Dalje prihodnjič.)
dvomno med umrlimi niso samo ti, so še ostali, ki se jih zdaj ne spomnim...
Od živih, ki so bili vidni v tej akciji, so: Zelo aktivna tajnica čila o stiski, ki jo brezdomci do-j “Odbora stoterih” Mrs. Mary življajo v begunstvu in še sika- Hočevar, blagajnik Mr. Anton niranju od UNRRA, ki jo vodijo Sterniša in njegova žena Doro-kornunistični simpatizerji. Glas thy, Mrs. Mary Ižanec, Mrs. o teh težavah je našel odmev v Frances Novak, Mrs. Marjanca ustanovljeni Ligi kat. Slovencev Kuhar, Mrs. Frances Perme, v Ameriki. Ameriškim Sloven- Mrs. Mary Stušek, Mr. Anton cem znani p. dr. Hugo Bren, ki Tekavec, Mr. John Petrič, Mr. je živel v Rimu, nas je seznanil, Anton Arko, Mr. Joseph Grdina, v kakšnih težavah se nahaja be- Mr. Joseph Novak, Mr. Mike gunska teološka fakulteta in Anžlin, Mr. Anton Meljac, Mr. prosil pomoči za semeniščnike, Joseph Debeljak, Mr. Louis Deda bi se zanje zavzeli sponzorji, beljak — so še ostali, ki sem ki bi jih gmotno — $10 mesečno imena pozabil, vendar ti so bili za osebo — podpirali. To akci- delavni, ki so se sej udeleževali, jo njim v pomoč je prevzel zna- Tako tudi pri prireditvah, ki ni pater, lemontski čebelar, rev. smo jih za te namene prirejali. John Ferlin OFM. Saj če ne po-j Ohranjen imam zapisnik od polno, vsaj delno jim je bilo po- sej: 13. maja, 10. junija, 12. sep-magano, da so prišli do cilja — tembra in 11. decembra 1947. — duhovništva!	| Seje v maju se je udeležil tudi
V Clevelandu se je na pobudo Ligin tajnik rev. Alojzij Medic rev. 1 rancis Gabrovščka, Anto- OFM. V decembrskem zapisni-na Grdine in Matta Intiharja v ku je omenjeno, da cilj zbrati v okviru Lige ustanovil “Odbor Clevelandu to vsoto je dosežen.'1 stoterih”, ki je imel namen v Če sledimo, kako se je akcija Clevelandu v pomoč Lige zbrati pomoči vršila, je natisnjeno $10,000. V ta odbor je bil izvo- (Ave Maria, 1. 37. nov. 1945, str. .jen predsednik Matt Intihar, 2): Cleveland nosi zastavo! —
tajnica Mrs. Mary Hočevar, blagajnik Anton Sterniša, zapisnikar Matthew Tekavec. Na korespondenčnem listu, ki smo ga rabili za pisma, je ob robu bilo natisnjeno sto imen, ki so več ali manj bili aktivni v tej akciji. Škoda, da nimam pri rokah tega dokumenta, da bi ohranil zgod' vini, kateri so bili delujoči. Večina od njih je že med mrtvimi, kolikor se jih spominjam, bi si želel, da bi ne bili pozabljeni.
Med umrlimi so:	Msgr. rev.
Francis Gabrovšek, Anton Grdina, Matt Intihar, Frank in Johana Mervar, Leopold in Veronika Troha, Louis in Mrs. Eršte, Frank Štefančič, Frank Šmalc,
“Kakih 10 dni ali morda več sem bil na misijonu, ali drugih opravkih ... Ko sem se vrnil domov,- sem bil veselo iznenaden, ko so mi povedali, da je blagajna narasla že do osmega tisočaka, ako ne celo čez. Tega sem bil zelo vesel in hitim vam to povedati.
Takoj vam moram tudi povedati, da je nadpolovična zasluga. za ta lepi uspeh pri naših gorečih Clevelandčanih! Saj samo lahko študirate objavo prispevkov in mi ni treba verjeti. Bog živi Cleveland in njegove izvrstne delavce in delavke! Slišim, da so tudi obleke nabrali lepo grmado.” (Tako je poročal glav-
odprte. — Da bomo v Clevelan du do konca 1. 1947 zbrali $10,000, se je najbolj izkazal Anton Grdi,na, ki je takoj iz svojega daroval $500. Pri fari Sv. Vida, sv. Lovrenca, Marije Vne-bovzete so za ta namen po cerkvah bile razdeljene kuverte. Spomnim se, da v Euclidu (Sv. Kristina) smo pa po hišah prosili, kjer je bil pač slab odziv. So nekateri storili več, kot je bila njihova dolžnost, nekateri pa nič. Saj so bili tako od nasprotne propagande omamljeni, da so nam naravnost bili sovražni!
Da bi delovanje Lige med katoliškimi Slovenci v Ameriki poznali, vam, ki se sem po tolikih letih grozote prišli navajam iz Ave Maria (1. 37, avg. 1947, str. 25-26) te vrstice: “ .. . po prihodu romarjev v Lemont iz Clevelanda (4. julija 1947) je imela Liga katoliških Slovencev v A-meriki svojo lastno sejo kar na prostem, za našim samostanom Mnogi so se udeležili te seje. Po poročilih raznih odbornikov je na jasno prišlo veliko delo, ki ga vrši Liga za slovenske begunce po raznih deželah in za Slovence v stari domovini. Objavljeno je bilo po blagajniku Josephu Zalarju, da je Liga že poslala o-koli $45,000 na razne strani. S tem denarjem se je že veliko storilo za uboge in potrebne Slo vence.”
Tako iz tiskanega poročila iz tistih dni. Veliko se je nabralo tudi obleke, katere prevažanje so dostikrat plačali iz Liginih poslovanj.
Na seji 11. decembra 1947 “Odbora stoterih” je bil navzoč — ko je nekaj tednov poprej pri-
^jjjl g g g
V Sloveniji 80,000 alkoholikov
Zimska sezona v čateških Toplicah
Alkoholizem je postal v Slo- j Oktobra so odprli nov, zelo ve-veniji nacionalno zlo. To so u- Uk zunanji bazen. Zavarovali gotovih 18. novembra na ple- so ga s trimetrsko ograjo, ki bo narnem sestanku klubov za^ zadrževala topel zrak nad vod-
zdravljenje alkoholikov v Sloveniji, ki je bil na Jesenicah. Ugotovili so, da je v Sloveniji 80.000 alkoholnih bolnikov.
V bolnišnicah je za zdravljenje na razpolago le okoli 500 postelj. Zato so na sestanku predlagali naj bi ustanovili poseben sklad za zgradnjo centra za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma. S pomočjo tega sklada bi nato nujno povečali število postelj. v bolnicah za zdravljenje alkoholnih bolnikov.
no gladino. S tem se je pričela zimska kopalna sezona.
Louis Ižanec, Frank Hočevar,! ni tajnik Lige p. Alojzij Medic Jakob Resnik, Joseph Kenik,'OFM.)
Lawrence Paušek, Damjan Tomazin, Frances Baraga, Frances Oražem, Mary Stanovnik, Frances Skubic, Mary Pristov. — Ne-
Pripomnim, da v Clevelandu nam je šel zelo na roko pokojni msgr. Jernej Ponikvar. Šolske sobe za seje so nam bile vedno
šel v Ameriko iz •Rima — minister dr. Miha Krek, ki nam je na tej seji temeljito pojasnil vso zadevo, kako se je delovalo v socialnem odboru v Rimu z denarjem, ki ga je Liga kat. Slovencev v Ameriki poslala v njih roke. Na tej seji se je razmotriva-lo, ko je bila dosežena vsota $10,000, za kar je bil “Odbor stoterih” organiziran, ali naj ta še posluje — ali se razide ...
M. Tekavec (Pride še)
Slaba vaga
Jože Pucko iz Grobelj je pri domžalskem Kurivu, ki je enota trgovskega podjetja Napredek sredi oktobra naročil tono in pol premoga; konec meseca so mu pripeljali 1300 kg podjetje pa pravi, da bo moral doplačati še za 450 kg češ, da so mu pripe-Ijah 1950 kg. Pucku je premog pripeljal na polno naloženem tovornjaku šofer, stresel del tovora pred drvarnico in na oko ugotovil, da ga je točno tono in pol.
Mož je dvomil, si sposodil teh- 1 tnico in tehtal premog v posodi za 50 kg. Ko je pobral zadnje smeti, se je premoga nabralo za 1300 kg. Šel je v poslovalnico
Tujske-prometno naselje
Nekje na polovici poti med Portorožem in Piranom naj bi do leta 1975 zraslo “hotelsko mesto Bernardin”. Kredite za največji strnjeni hotelski kompleks v Sloveniji sta že odobrili Mednarodna banka za obnovo in razvoj v Washingtonu in Ljubljanska banka. Ambiciozni projekt Bernardin predstavlja dose daj naj večjo naložbo v slovenski turizem. Svetovna banka v Washingtonu je odobrila za to turistično mesto 10 milijonov dolarjev.
Oglašajte v “Amer. Domovin:”
Help Wanted — Female
MENDER — HAND SEWER
Experienced in knit goods Call 881-5459
_____	(14)
SEWERS
Single needle operators Experienced only Call 881-5459
(14)
HELP WANTED
protestirati, pa so mu pokazali SLOVENIAN HOME FOR THE uradno potrdilo, da je bilo pre- AGED NURSES AIDS (will moga za 1950 kg ter da bo moral train) and LPN’S. doplačati 1950 kg premoga s „	, _
rrqual Opportunity Employer
Apply in person 18625 Neff Rd.
(14)
MALI OGLASi
imeri Olashaiie iaffee ¥ korist §!ov* doma za ostarele
CLEVELAND, O. — Glasbena Matica priredi v nedeljo, 28. januarja 1973, koncert v korist Slovenskega doma za ostarele na 18621 Neff Road v Slovenskem narodnem domu na 6417 St. Clair Ave. ob 4. uri popoldne.
Spored pod spretnim vodstvom Valentine Fillinger bo obsegal mešan, ženski in moški zber ter duete klasičnih skladb.
>	»JV- 1 1 Ut J O V- »J»_/ KJiAV-	-	-	--------/
muko, ko som č^kal nci ^vrednih, pesmi in odlomke iz o-
Pača. Teden dni je izostal, pa ^išel je. Našel je rafterje, jih 1 azoval in zalezoval ter zve-j,. ’ da pojdejo na Smoky hill j^ver. Videli ga niso, pustil jih ^ Pri miru, maščevanje je bilo 0>le- In ko se je poslovil, sem v e Puško, zajahal in odjezdil
svet.
Ne
D lahk
l,	•	••- -
<( 1 vam pripovedoval, i Nič ne vemo! Pripoveduj,
*ako
j i-ugo že veste, ali pa si vsaj ^ 1k° mislite, kako je bilo.
(< je bilo!”
^ Sami veste, da mi ni v zaba-ž • Na kratko povedano, — siedovM sem jih, pet sem jih j j drugega za drugim, nisem Postrelil, do smrti sem jih • eIePel, prav kakor so mi pre-jj, .p ženo in sinova. Šesti, naj-tisti, ki jih je vodil, tisti ]le ušel. Rafter je bil in more-Cl Je še rafter. Zato sem tudi
poret. Orkester Eddie Buehner bo spremljal pevce v nekaterih tc čkah.
Upamo, da se boste odzvali temu povabilu, ker boste s svojo udeležbo pomagali Domu k večjemu uspehu. Dom je bil nedavne povečan in lahko sprejme več oseb ostarelih rojakov in rojakinj v oskrbo. Vemo, da “vsi . c staramo” in kdo ve, morda vomo tudi mi v bodočnosti želeli vstop v ta Dom.
Vstopnice so $3.00 za sedež pri mizah v avditoriju, $2.00 za sedež na balkonu. Kličite 486-8473!
Po koncertu bo domača zabava, za ples bo igral Eddie Buehner orkester. Vsi vabljeni!
Odbor
Melvin Laird
George Romney
ŠTIRI LETA JE BILO DOVOLJ — Tako sta odločila o-brambni tajnik M. Laird (na levi) in tajnik za obnovo mest in za gradnjo stanovanj G. Romney in sporočila predsedniku Nixonu, da nimata želje ostati v njegovi novi vladi.
V Vietnamu bo ostalo le malo civilistov ZDA
SAIGON, J. Viet. —. Pred nekaj tedni so krožile vesti, da bedo ameriški civilisti nadomestili odhajajoče ameriške voja-! ke. Govorili so, da bo prišlo in ostalo v Juž. Vietnamu 10,000 in morda celo več ameriških civilistov, ki bodo vršili naloge, ki jih zdaj vršijo tam ameriški vojaki.
Ameriški uradni viri tu sedaj izjavljajo, da bo sicer ostalo tu nekaj tisoč ameriških strokovnjakov in tehničnih svetovalcev, toda veliko manj, kot jih je sedaj in njihovo število se bo postopno zmanjševalo.
stroški za prevoz in tehtanje, ki so znašali 14.000 dinarjev Sedaj Pucko išče človeka, ki bi podkuril ljudem na domžalskem Kurivu pa četudi bi s tem nekoliko zavrl napredek napredka.
Apartment for rent
Slovenski izdelki	MODERN 2 BEDROOM
na sejmu pijač	| ih Euclid, O. $135. Available on
Na mednarodnem sejmu slivo- Feb. 1, ’73. Call 731-3538 after vke ter žganih in brezalkohol- 4 p.m.
nih pijač piva in mineralne vode i	__(14)
je dobil “Fructal-Alko” iz Aj-i----------------------------
dovščine zlato medaljo za em-	v na3em
balažo likerja “Florijan” zla- -	' c amo ^ IePe so*3e in gara-
lo medaljo pa za “Vinjak”’. i *°; VSe udobnosti; na Carl Ave.
Pri brezahkolnih pijačah so :	Kličite 431-4053
bili Ajdovci popolni zmagovavci_____________ (I'D
z mareličnim sokom. Dobro se v BLIŽINI E 200 ST je odrezala tudi “Petovia” iz “Colonial” hiša. Ima 3 spalnice, Ptuja. Dobila je zlati medalji za polna klet, garažo za dva avta! '•Sherry Brandy” in grenčico ograjeni lot. V odličnem stanju’
Klok	RUSSELL DEVELOPMENT
860—880 E. 250 St.
Nove zidane ali z alum, obložene “Ranch” hiše. Vse imajo
Redkejši od diamantov
Popolni rubini so veliko redkejši od diamantov.
— Veliki Boston ima, kot trdi, 2,370,000 prebivalcev.
JBcljše zv'eze v Bohinju
Zaključujejo zadnja dela na	____ _ _________
cesti Bohinjska Bistrica — Bi- j tri spalnice in polno klet. Zniža-
ne cene!
VELIKO VRST NOVIH IN LEPIH HIŠ
Odprto v soboto in nedeljo od 2 do 6.
UPSON REALTY 499 E. 250 St.	RE 1-1070
04)
tenjska planina na Jelovici. Preurejena in asfaltirana cesta ima velik pomen ne le za gozdno gospodarstvo, pač pa tudi za turizem.
Prometna zveza s Sorico in Primorsko je sedaj mnogo boljša, kar bo gotovo povečalo avtomobilski promet preko Petrovega brda in Sorske planine v Bohinj in obratno. Cesta je pomembna tudi za prebivavce Nemškega rovta' ki leži ob njej.
Zopet na trgu	___________________________
Nekaj časa jih ni bilo videti, j	y NAJEM
zdaj pa so se v trgovinah z e- Soba se odda poštenemu upoko-
V NAJEM
Oddamo 4 sobe. zgoraj, na E. 168 St. zakoncem srednjih let ali upokojenim.
Kličite 531-2486
(14)
lektrotehničnim materialom
jencu. Si lahko kuha. Soba ima
spet pojavili za drobno dlan ve- i TV. V lepem okolju.
liki električni kuhalniki z regulatorjem po 58,5 din.
Te kuhalnike izdeluje kovinsko podjetje v Bovcu. Imajo sest mesecev jamstva. Kuhalniki so zelo praktični — za hitro pripravo skodelice kave ali čaja.
1189 E. 176th St.
(14)
IŠČEMO SNAŽILKO
L dan na teden. V okolici Rocky River. Mora imeti svoj prevoz. Kličite - podnevi 251-4842 zvečer 331-3209
(14)
.....................
GORSKO SONČENJE — Visoko v Alpah na Bavarskem so se spravili gostje na hotelski balkon, kjer se dobro zaviti sončijo v obraz.
Obnovljena restavracija
V Celju	I	FOR SALE
Samopostrežna restavracija v i Beautiful three bedroom brick Gaberju je bila pred kratkim ob- i ranch thermopane windows, novljena. Dobila je svežo podo-1 large porch, big lot all fenced in, bo, lepo urejene prostore, novo double garage, large recreation j kuhinjo, ki lahko postreže s room. — Nottingham Aves.
: 6000 obroki na dan, in velik par-:	By Owner — 486-2426
kirni prostor za svoje goste.	(19,26, 2feb.)

MX!/,
m&m:
m
I



Boleslav Prus:
s?sšs:i

Yt
Hipoma se je za vasjo pokazal Po enournem nalivu se je upe temnordeč oblak, ki je hitro le- bani vihar odpočil, tedaj se je tel ob železniškem nasipu. Za- pa slišalo šumenje Belice, ki je hodni veter je potegnil močneje, že stopila iz struge. Kakor so istočasno ga je napadel od strani široke ceste, so tekle umazane jug; z nasipa, s cest in stezic so vode, potoki so šumeli po pobo-se dvignili gosti oblaki prahu, čjih hribov, travniki so bili pre-megie pa, razprostirajoče se po ^ plavljeni, na drugi strani nasipa nebi, so začele gluho bobneti. [ se je naredilo jezero.
Pri tem bobnenju so kopači cez nekaj časa je zopet zavla-in vsi delavci pri železniškem j dala tema; z različnih točk ob-nasipu popustili orodje in odšli, ZOrja s6 treskali bliski, naliv je v dveh velikih gručah — eni, narastel, strela je udarila v ce-proti graščini, drugi proti bara-j sto. Navpične potoke dežja je kam, stoječim na polju. Našel-j gnal veter počez,' jih nakopičil niki in kmetje, ki so delali tam, i tn trgal; svet je utonil v megle-
so stresli pesek z vozov in v diru hiteli domov. S polja so odgnali
nem prahu.
Pri Polževih so se med viha-
živino, ženske so se umaknile z rjem ysi zbrali y pryi izbi 0y_ vrtov pod strehe; svet je postal j čar je na oglu klopi zeyal> poleg
zapuščen.	I njega je Lenka pestovala v suk-
Grom za gromom je nazna-
njal nastop vedno novih oblakov, ki so nakopičeni že na večji del neba polagoma zatemnjevali solnce. Zdelo se je, da se je pred črnimi oblaki, polnimi strel, zemlja potuhnila in z bojaznijo sledi viharju, kakor jerebica jastrebu, zibajočemu se nad polji. Trnjevi in brinjevi grmi so požvižgavali, opominjevaje k pozornosti; vznemirjeni prah se je dvignil s ceste in se skril med žitom. Mladi klasovi so se šušteč stiskali skupaj, voda v reki je postala motna. Daljni gozd je bučal.
Medtem se je zgoraj, iz oblakov, nasičenih z elektriko, utrgal temni zarodek tvorne sile, ki se je razgledal po zemlji, zaželel, zaupajoč v tvojo moč, posnemati večnega Očeta in ustvarjati, kakor On, iz nestalnih megel gibajoče se in oživljene podobe. Tu je že zlepil otok; toda predno je imel čas, zamrmrati: “dobro je!... je potegnil veter in otok raznesel. Sedaj znaša velikansko goro; toda predno je dosegla vrh, je zopet potegnil veter in razpihnil vznožje. Sedaj se zbira na drug način in izkuša na enem mestu ustvariti leva, na drugem pa tiča; toda od ptiča je ostala samo raztrgana perut, lev se je pa razpršil v brezoblično temo.
Videč torej, da gore in otoki, narejeni od roke Gospodove, trajajo na veke, njeni pa komaj sekundo, da podobe, ki jih lepi ona, nimajo niti duše niti čuta,
njo zavito siroto, pevaje ji s tihim glasom: a, a, a!... Gospodinja je hodila s kota v kot, jezna, ker ji je dež zalil ogenj na ognjišču, Polž je pa gledal skozi okno, premišljevaje: ali mu naliv uniči pridelek.? ... Samo An-drejček je bil vesel: letal je pred bajto, se zmočil na dežju do kože, in potem s smehom pritekel v izbo, prigovarjajo Lenki in Stanku, da bi šla z njim ven.
“Pojdi, Stanke,” je dejal in potegnil brata za roko. “Dež je tako topel, joj!... Samo spere
da, niti moči, da bi se upirale | ŽALOSTNA SLIKA — Vibi-ubogim sapam, da je vse njeno; narasi^i • -marin ogrnjen v šotor-delo ničvredno, da je vsa njena s^o ^.rjj0 na Sfraži v bližini me-moč samo domišljija, videc m- ^ ^ue v ju^nem Vietnamu.
daj, pa prav nič ne naredi, je
Vojaška služba že tako ni prijet-
posebno ne, pa četudi je treba stati le na straži.
temna noč vckipela od gneva in ^ ^ dežju m vetru p£j |e prav zaželela uničiti vse, kar je na zemlji.	l
Med oblaki, vrtečimi se kakor črna jata vran, so se naku-; pičili zlovešči oblaki. Ti jim oblastno ukazujejo. “Vidite re-, ko, v kateri odseva naša sramota? ...” V tem hipu se je nekaj utrgalo od neba do zemlje in v
reko je udarila strela. “Slišite šumenje gozda? On se nam roga! ...” Polovico neba je preletel blisk in druga strela je udarila v gozd. “Pobijte polja s točo!... Izperite gore z dežjem! ...” In poslušni oblaki se vržejo na gore in polja. “Ha ... ho!... ha-ho!...” Na zemljo je padla velika kaplja, za njo druga... sto ... tisoč...” Ha — ho ha-ho! ...” Eno ledeno zrno, drugo ... sto... To je prednja straža. Viharji trobijo budnico, dež bobna, oblaki rjovejo kakor psi, izpuščeni z verige, se gnetejo, teptajo; ena kaplja podi drugo, preganjajo se, prehitavajo, končno— se združijo v potoke, tekoče z neba na zemljo. Solnce je ugasnilo, dež in toča so se pa zlili v neredno maso, katbre cilj in smer kažejo švigajoči bliski. “Uničuj! bij!...”
i EM
SLEEK—Classic good looks for town or travel are depicted in this softly-layered sweater dress of all-cotton string knit. A long-sleeved cardigan tops a short-sleeved dress with ribbed knit top. It’s by Dividends, division of Larry Aldrich. The fabric’s from Novelty Textiles.
te, pa se takoj razveseliš ...” “Pusti ga,” se je oglasil oče, ‘ker je slabe volje.”
“Pa tudi sam ne letaj po dvorišču, ker mi sicer zmočiš vso izbo,” je pripomnila mati.
V tem hipu je udarila strela. “Beseda je meso postala..,” je šepetala žena. Lenka se je prekrižala, Ovčar si je zmel oči, pa takoj začel zopet dremati, Polž je pa zagodrnjal:
“Nekje blizu...”
Andrejček je smehljaje pcslu-.ul bobnenje groma. Hipoma je zaklical:
“To ti je pok! ... O, zopet! Ali ste slišali?... Ako bi iz desetih pušk ustrelil, ne bi tako počilo. Usmiljen je Jezus, ne boj se ...”
“Tiho tepec,” se je razsrdila mati, “če ne, bo še vate treščilo.”
“Naj trešči,” je odvrnil predrzni fant. “Ko me vzamejo k vojakom, bodo še bolj streljali, pa mi ne bo nič ...”
In zopet je stekel pred bajto in se takoj vrnil moker, da je teklo od njega.
‘Saj je vendar kmetiški otrok
Ovčar je dremal, od časa do časa mehanično se umikaje pred muhami. Na dvorišču je lilo kakor iz škafa, grmelo je brez presledka, bliski sb švigali na vseh straneh neba.
V tej gruči ljudi z jeklenimi živeči od katerih je eden mislil na svoje polje, drugi spal, tretji
se bavil z nevihto, je bil vendar tudi eden, ki je s celim svojim bitjem čutil grozo viharja. Stanko, kmetiški otrok, je bil — kdo bi si mislil —• nervozen.
(Dalje prihodnjič)
Naročite ae na dnevnik Ameriška Domovina
Porabniki bombaža
V ZDA je poraba bombaža tolikšna, da pride povprečno letno 28 funtov na osebo.
“Ta malopridnež se prav nič ne boji,” je dejala debrovoljno mati in se ozrla na moža.
Polž je skomizgnil z rameni.
$
THIS SPACE CONTRIBUTED AS A PUBLIC SERVICE BY THE PUBLISHER
VOJNA JE VSAKDANJOST — V Vietnamu je postala vojna nekaj tako običajnega, da niti otrok ne zanima več vojaška oprema, kot kaže zgornja slika, posneta v Tay Ninhu v Južnem Vietnamu.	.	,
What a lot of fesi-year-okis are wearing tills year.
i
Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces.
Muscular Dystrophy destroys healthy muscle and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him.
Later, he won’t have the strength to sit
in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to
feed himself or even turn over in bed.
His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity.
Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces every day. That hope lies in MDAA’s massive research program.
Only your contributions keep it going.
Give generously.
Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up.
f\
ŽENIN! IN NEVESTE!

NASA SI.OV ENSKA UNiJSKA TISKARNA VAM TISKA
K RAS N A POROČNA VABILA D0 JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
311.7 St. Clair Avenue
431-0628


-A-:——
1=3
-A
HIRE HESOHTS POULTRY & OATERIM
17330 Broadway
Maple Height*
Naznanjamo, as bomc odslej nudil: kompletno postrežbo (catering ser-doe> <3 svatbe, bankete. oDietnx.c ir, druge družabne prireditve. Za C'	postrežb" prev/.ari.emo popolno odgovornost Na razpolago
vseh vrst periiKf".	i.p;,m,,:
S3DY H0GEOTS in SINOVI
»"S.: v trgovini IVSO 3-7733 — na donni MO 2-2912

mmrnmr'-—-——— jHff« AMERIŠKA DOMOVINA
jugu™ i-.. ....

ZiBmmm mmmmš
išfeg™ Ea mm	Efgn w uj-m sm


Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019
ZA LAŽJO RAZPOZNAVO — Nekdo je na vrata jetniške celice v Brooklynu, N.Y., napravil “umetniški napis” s šte-
vilko celice. V njej je zbrana kar čedna druščina, o kateri
so varnostni organi prišli do zaključka, da ne spada na svo- I
bodo, ampak za železno mrežo.